PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina platana v gotovini Abb postale 1 gruppo Cena 40 lir Leto XX. SL 44 (5727) Balzanova nagrada za mir za 1963 Organizaciji združenih narodov V komentarju se poudarja, da je bila «OZN, največja pobudnica miru, do sedaj pozabijena» - Z dodelitvijo nagrade so hoteli tudi počastiti spomin pok. predsednika Kennedyja, ki se je zavzemal za podporo tej organizaciji MILAN, 20. — Balzanova nagrada za mir za leto 1963 je bila dodeljena Organizaciji združenih narodov. To so uradno javili danes popoldne. Sporočilo so objavili predčasno, da počastijo spomin predsednika Kennedyja ob obletnici njegovih izjav, ki jih ie podal pred tremi meseci v podporo Združenim narodom. Utemeljitev za podelitev na- - grade so objavili v začasnem tekstu v pričakovanju, da se Pripravi dokončen tekst. Tekst ugotavlja, da so namig za Podelitev nagrade dale besede bivšega predsednika Kennedyja, ki je 20. novembra lani, nekaj, ur Pred svojo smrtjo poudaril svojo popolno podporo OZN, ter dobesedno ponavlja Kennedyjeve besede: «Za bistveno napredovanje med največjimi težavami za usta-litev sistema svetovnega miru; za dejavnost Združenih narodov v korist napredka razvijajočih se držav ob krepkem mednarodnem sodelovanju; za važno funkcijo, ki io je ta organizem imel pri reševanju kubanske krize, ki jo je predsednik Kennedy označil za najnevarnejšo v jedrski dobi; za vzpostavitev reda in varnosti v Kongu; za napore OZN, da se dosežejo sporazumi o prekinitvi jedrskih poskusov, o splošni razorožitvi. o tehničnem sodelovanju za izkoriščanje vesolja; za dejavnost Združenih narodov, da se prepre. č; spopad v Novi Gvineji in na splošno za napore tega organizma, kai se tiče dekolonizacije, kakor ■iMiiHiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiuiiiutiiiitiimiiiiiiiimiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitniiiniiiiiiiti Butler v torek v Ženevi Morda se sestane z Gromikom Včeraj so nadaljevali razpravo o vzporednih razorožitvenih ukrepih ŽENEVA, 20. — Današnji seji razorožitvene konference je predsedoval predstavnik ZAR. Razpravljali so o vzporednih ukrepih razorožitve. V debato so posegli predstavniki Burme, Romunije, SZ, ZDA in Brazilije. Med debato sta prišli v ospredje dve različni stališči: da se doseže razorožitev, je najprej potrebno ustaviti oboroževalno tekmo. Sledi naj «zmrznjenje», kjer je koristno, mogoče in nujno. Avtomatično vpliva ta ukrep na vojaške proračune: lz tega sledi znižanje teh proračunov na jasno določenih sektorjih, ki se dajo nadzorovati. Ločitev »zmrznjenja* od proračunov ni mogoča, ker sta oba ukrepa tesno povezana. Tako imenovano zmrznje-nje ali ustavitev izdelovanja orožja, Uoloča, na katere vojaške sektorje bo vplivalo, in s' tem so povezani nekateri omejeni nadzorstveni u-krepi, ki zagotavljajo in jamčijo dejansko znižanje proračunov. To tezo je zagovarjal ameriški delegat Foster. V tem smislu se je izrekel tudi burmanski predstavnik, ki je poudaril, da mora odbor začeti resno proučevanje teh ukrepov. Pripomnil je, da bi morali izvajanje teh ukrepov primerno nadzorovati. Druga teza, o kateri je bilo danes govora, je: znižanje vojaških Proračunov je ukrep, kateremu posveča odbor splošno pozornost. Gre namreč za ukrep, ki se da z lahkoto izvesti in ki lahko pomeni prvi korak na poti razorožitve. Dejstvo, da je Sovjetska zveza že znižala svoj vojaški proračun za 600 milijonov rubljev, in da so ZDA napovedale, da bodo znižale svoje vojaške izdatke za milijardo dolarjev, je zgled, kateremu bi morali vsi slediti. Enostranska znižanja lahko olajšajo ‘sporazum, toda potrebno je tudi, da odbor s svoje strani postavi tak predlog. To tezo je zagovarjal sovjetski delegat Carapkin, za njim pa romunski predstavnik in deloma brazilski predstavnik. Kakor je znano, Je brazilski delegat predlagal, naj dvajsetodstotno znižanje vojaških Proračunov gre v korist sklada za gospodarski in industrijski razvoj razvijajočih se dežel. Zatem je Carapkin ponovil sovjetski predlog: načelen sporazum za 10-15-odstotno znižanje vojaških proračunov. Na tiskovni konferenci P° seji je Carapkin izjavil, da ni Potrebno določiti, glede katerega orožja naj se zniža proračun. Pozitivno je tudi odgovoril na vprašanje, da bi mogli doseči znižanje tudi v okviru ameriškega predloga o «zmrznjenju». Dodal pa je, da je ta predlog preveč zapleten. Dalje Je izjavil, da bi po sprejemu sovjetskega predloga mogli govoriti o morebitnem nadzorstvu. Brazilski delegat Castro, na čigar Predlog se je Carapkin večkrat skliceval, je izjavil, da je po njegovem mnenju znižanje proračunov Prvi logičen ukrep, ki ga je treba obravnavati. «Da se doseže splošna m popolna razorožitev, je poudaril, Je potrebno predvsem prekiniti nje-ne_vjre, t. j. vojaške proračune.* . Uelo konference se bo nadaljeva-J® v torek 25. februarja ob navzočnosti britanskega zunanjega ministra Butlerja. Verjetno bo Butler odgovoril tudi na kritiko Carapki- « je izjavil, da je Velika Bri-knija edina država, ki v trenutku, ko se govori o znižanju vojaških Proračunov, sklenila njihovo zviša- Y, 'pndonskih, poučenih diplomat-Jr” krogih zatrjujejo, da namera- “Udi sovjetski zunanji minister ,/°R“k° priti v Ženevo, kjer se bo sestal z Butlerjem. .iJjkhtelJ ameriške delegacije Wil-““f11 "oster pa bo 27. februarja odpotoval iz Ženeve. Nadomeščal ga “o A. Pisher. v Washingtonu so javili, da so izvršili novo podzemeljsko iC"rfk° eksplozijo v Nevadi. Eks- 7at- ii bila »srednjo* jakosti, zatrjujejo, sro M poskUg v , miroljubnega uporabljanja Jedrske energije. Papežev odgovor zirev poslal papežu Pavlu VI. prepis poslanice, ki jo je Hruščov poslal 31. decembra vsem državnim in vladnim poglavarjem sveta. V torek 18. februarja je sovjetsko poslaništvo v Italiji dobilo odgovor, v katerem je rečeno, da so spomenico izročili papežu Pavlu, ki «je hvaležen za to vljudnost in namerava proučiti z največjo pozornostjo vsebino poslanice*. Odgovor na poslanico Hruščova poudarja, da je papež Pavel v svoji nedavni izjavi pozval na vzajemno enotnost med narodi. Kar se tiče predloga Hruščova, naj se vse države sveta obvežejo, da bodo s pogajanji reševale ozemeljske in obmejne spore, poudarja odgovor, da je Vatikan daleč od takih sporov, hkrati pa #podpira vsak ukrep, ki ima namen pravično braniti in okrepiti mir med državami z iskrenimi in konstruktivnimi pogajanji*. tudi za njegove številne druge blagodejne pobude do posredovanja za rešitev alžirsko maroške im ciprske krize.* Začasno utemeljitev spremlja komentar, ki pravi: «Te izjave je podal predsednik Ken,nedy k svojemu letnemu poročilu v kongresu o dejavnosti Združenih narodov v tej svetovni organizaciji. Mednarodni Balzanov sklad je hotel s tem podpreti Organizacijo združenih narodov, počastiti voditelje in spodbujati odgovorne državnike vseh držav, naj nadaljujejo svoje napore pri podpiranju te organizacije v njeni dejavnosti za bratstvo in mir. Dodelitev te nagrade OZN hoče jasno dokazati, da je tudi priznanje važni akciji za mir na »vetu, ki jo je zagovarjal predsednik Kenmedy, in njegovim naporom za rešitev rasnega vprašanja v njegovi deželi. Končno hoče ta odločitev biti tudi dejanje pravičnosti do OZN, k; je prebrodila toliko težav, ne da bi kdaj bila deležna uradnih izrazov zahvale, ki so bili že izrečeni drugim organizacijam: mednarodnemu Rdečemu križu, Nobelovi ustanovi, Vatikanu itd. OZN, zaključuje komentar, naj-večija pobudnica svetovnega mi-ru, je do sedaj bila v pozabi.* Gorbach bo odstopil WASHINGTON, 20. — Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da ameriška vlada ni naklonjena pobudam, naj bi .... „ ameriški potrošniki bojkotirali jo ostrih sporih v socialistični stran- DUNAJ, 20. — Avstrijski kancler Gorbach je izjavil časnikarjem, da bo v ponedeljek dal ljudski stranki na razpolago mesto kanclerja, v torek pa bo sporočil predsedniku republike ostavko svoje vlade. Predsednik ljudske stranke dr. Josef Klaus je sklical za ponedeljek vsedržavno vodstvo stranke. Kar se tiče Gorbachovega naslednika, bi hotela ena struja stranke predlagati sedanjega ministra za kmetijstvo Hartmanna, druga pa inssbruškega župana Luggerja. Vendar pa je baje večina naklonjena bivšemu finančnemu ministru Josefu Klausu, ki bi bil hkrati predsednik stranke in predsednik vlade. V odnosih med koalicijskima strankama, ljudsko in socialistično, se s spremembami v vladi ne bo nič menjalo, ker je bil delovni sporazum svoj čas sklenjen za vso zakonodajno dobo, ki traja štiri leta in se je začela 18. novembra 1962. Vendar pa nekateri omenjajo možnost zamenjave socialističnih ministrov. Govori se seji socialistične parlamentarne skupine. Bivši minister Waldbrun-ner, pravosodni minister Broda in podtajnik Veikhart so baje ostro kritizirali notranjega ministra O-laha, predvsem ker je javno govoril o notranjih sporih med socialisti. Nekatere skupine so baje zahtevale Olahov odstop. Zatrjuje se, da je predsednik stranke, podkancler Pittermann branil in podpiral Olaha, predvsem da se ohrani disciplina in enotnost v stranki. U Tant nadaljuje posvetovanja o Cipru NEW YORK, 20. — Tajnik OZN U Tant, ki ga je ameriški delegat Stevenson včeraj označil za «stro-kovnjaka pri mirnem reševanju sporov*, nadaljuje danes posvetovanja, da bi našel kompromis v ciprskem sporu U Tant predlaga ustanovitev posvetovalnega odbora, ki naj bi bil posredovalec med Varnostnim svetom in mednarodno silo. Ciprska vlada pa še vedno vztraja. naj Varnostni svet neposredno zavzame stališče in zajamči celovitost in neodvisnost otoka. Odbor, ki ga predlaga U Tant, bi sestavljali predstavniki treh držav. Baje je večina držav naklonjena, naj bi v odboru bila Maroko in Brazilija. Glede tretjega člana predlagajo zahodne države Norveško, Sovjetska zveza pa bi po mnenju zahodnih krogov bila naklonjena Češkoslovaški. Zahodne države še vedno močno pritiskajo na ciprsko vlado, naj bi sprejela ta kompromis. Upajo, da bodo mogli na jutrišnji seji predložiti kompromisno resolucijo. TRST, petek 21. februarja 1964 S TISKOVNE KONFERENCE DUŠANA BLAE0JEVIČA Ben Bela obišče SFRJ 5. marca tl. Za mir med Etiopijo in Somalijo Ukrep vlade ZDA, ki nasprotuje načelom svobodne trgovine in plovbe - Carlo Bozzi predaval v Beogradu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dušan Blagojevič je na današnji tiskovni konferenci iz. javil, da jugoslovanska vlada obžaluje oboroženi spopad na etiopsko-somalski meji in to tem bolj, ker gre za državi, ki sta se udeležili beograjske konference nevezanih držav. Blagojevič je ocenil kot pozitivno dejstvo, da je bilo to vprašanje postavljeno na dnevni red konference ministrov Organizacije afriške enotnosti, in je izrekel v imenu jugoslovanske vlade prepričanje, da bo Organizacija afriške enotnosti dosegla na etiopsko-somalski meji vzpostavitev miru in zadovoljivo rešitev. Zastopnik državnega tajništva je pozitivno o-cenil tudi ostale sklepe zasedanja uiiiiiiiiiiiiiliMiiniitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiifriiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuuiiiiiiittiiiiiiiiiiiii PRED ZAKLJUČKOM RAZGOVOROV V PARIZU Drugi razgovor Segni-de Caulle Danes Saragat-Couve de Mnrville Največ časa so se zadržali na evropskih vprašanjih, kjer je razlika v stališčih največja ■ Neobdavčljiva stopnja osebnih dohodkov: 960.000 lir - Jutri ali v ponedeljek ukrepi vlade proti konjunkturi RIM, 20. — Preden je odŠ9l na drugi razgovor z de Gaul-lom, je Segnd sprejel na Quai d’Orsayu predsednika zunanjepolitične komisije francoskega parlamenta Schumana, nato pa še glavnega tajnika NATO Stikkerja. Današnjih razgovorov v Elizejski palači med Segnijem in de Gaullom sta se udeležila tudi zunanja ministra Saragat in Couve de Murville in predsednik vlade Pompidou. Zapovrstjo so govorili: najprej de Gaule, nato Segni, Saragat, Pompidou in Couve de Murville. Največ časa so se zadižali na-evropskih vprašanjih; nato so obravnavali odnose med Vzhodom in Zahodom in vprašanja gospodarskega sodelovanja med obe- ma državama, pa tudi predvsem v mednarodnem okviru. Vsa ta vprašanja bodo predmet poglobljene proučitve med jutrišnjim razgovorom iped Saragatom in Couve de Murvillom. Po razgovorih z de Gaullom se Je Segni poklonil spominu padlih pred grobom neznanega junaka pri slavoloku zmage, nato pa je bil na kosilu na sedežu trgovinske zbornice; v popoldanskih u-rah je obiskal francosko akademi. jo, zvečer pa se je udeležil mani. festacije, ki so mu jo priredili v Franciji živeči Italijani v gledališču na Elizejskih poljanah. Zunanji minister Saragat pa je bil na kosilu v «Pavillo.n Dauphi-ne», kamor ga je povabilo zdru- amenški potrosniKi DojKOtiran i o osmn sporin v sociansucni siran-proizvode, ki prihajajo iz držav, ki. Predvčerajšnjim je baje prišlo katere trgujejo, s Kubo. I do ostrega prerekanja na izredni ............................................................ NOV USPEH ORGANIZACIJE AFRIŠKE ENOTNOSTI POPOLN SPORAZUM ALŽIRIJE IN MAROKA Sporazum bi mogel biti zgled za Somalijo in Etiopijo ALZIR, 2Q. — Alžirski predsednik Ben Bela je pred svojim odhodom na obisk v Gvinejo »poročil na letališču, da so podpisali sporazum, fcd dokončno rešuje obmejni s.por med Alžirijo in Marokom. Ben Bela je dodal, da je sporazum popoln in da so ga podpisali sinoči. Dalje je Ben Bela poudaril, da so sporazum sklenili na podlagi dela mešane vojaške komisije, in je poudaril, da bo sporazum naglo pripeljal do obnovitve diplomatskih odnosov med obema državama in do splošnega izboljšanja odnosov, pripomnil je, da bo Alžirija strogo spoštovala sporazum, in je izrekel prepričanje, da bo isto storil tudi Maroko. Alžirski predsednik je izrekel priznanje naporom etiopskega cesarja in malijskega predsednika Modibe Keite za rešitev spora, izrazil je upanje, da bo ta sporazum za zgled Etiopiji in Somaliji pri njunem obmejnem »poru. Maroška vlada je danes potrdi-la, da so podpisali sporazum. Predstavnik vlade je potrdil, da so sporazum podpisali preteklo noč. Kakor je znano, je sporazum o ustavitvi sovražnosti med Alžiri- iiiiiiiiiiiiiiimimimiiiiiiiitiiiii iiiiiiiniiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin iiiiiiiiiiiiiihii PO UPORU V GABONU 25 mrtvih in 40 ranjenih zaradi francoske intervencije Mba napoveduje, da ene bo milosti ne odpuičanja» - Tassov komentar LIBREVILLE, 20. — Predsednik , Aubama, ki Je bil predsednik začas-gabonske republike Leon Mba, ki 1 ne vlade, za predsednika vrhovnega Hrušeovu . Moskva, 20. — Tass javlja da jal, da 'kot dokaz k temu Je imele sovjetski poslanik v Italiji Ko-1 noval bivšega finančnega ministra so ga bili aretirali ob državnem udaru, Je bil izpuščen in se Je vrnil v Libreville v predsedniško palačo. Predsednik je po rodu trdil, da prebivalstvo ni v nobenem primeru podpiralo uporniških vojakov, in je dejal, da Je policija ostala zvesta njegovi vladi. Librevilski radio Je Javil, da so bile volitve odložene na nedeljo 1. marca. Predsednik Mba Je po radiu sporočil, da so člane revolucionarnega odbora aretirali in da Jih bodo postavili pred sodišče. Pripomnil je, da ne bo «ne milosti ne odpuščanja*. Predvideva se, da se bodo francoski padalci, ki so strli, upor, v kratkem umaknili. Včeraj so padalci napadli taborišče gabonske vojske v Librevtllu. Kakor zatrjujejo, Je med spopadi padlo 25 gabonskih vojakov, drugih 40 pa je bilo ranjenih. Razen tega so francoski padalci obkolili predsedniško palačo, kjer je bilo deset elanov začasne vlade, in so aačeli pogajanja za izpustitev predsednika republike. Mba je davi Izjavil, da ne misli streti opozicije v deželi in Je de- sodlšča. Predstavnik opozicije Paul Gondjoud pa je bil imenovan za predsednika gospodarskega sveta. Po Izjavah nekaterih potnikov, ki so ob dnevu upora bili na letališču v Librevillu in so pozneje odpotovali, pa Je Aubame skupno z drugima dvema članoma začasne vlade zbežal. Podtajnik afriško-malgaške zveze Germain Mba je izjavil, da bo organiziral od zunaj borbo proti ga-bonski vladi, ki Ji predseduje Leon Mba. Kakor Je znano, Je Germain Mba včeraj zapustil mesto podtajnika omenjene zveze iz protesta proti francoski intervenciji. Zunanjepolitični komentator agencije Tass piše danes: «FranclJa je kot opravičilo za pošiljatev svojih čet v Gabon navedla sporazum, ki Je bil podpisan med Francijo in državami afrisko-mslgaške zveze. S tem sporazumom Je Franclja dejan, sko vsilila svojim bivšim afriškim kolonijam svojo vojaško pomoč z izgovorom vzdrževanja reda in miru. Nedavni dogodki v Gabonu Jasno dokazujejo, da Pariz uporablja te. sporazum kot sredstvo za vmešavanje v notranje zadeve afriških držav ji jo in Marokom nadzorovala komisija Malija in Etiopije. Pozneje so zunanji ministri Organizacije afriške enotnosti imenovali komisijo sedmih, ki je imela nalogo rešiti spor. Toda medtem sta Alžirija in Maroko navezali tudi neposred. ne. stike in nadaljevali pogajanja, ki so pripeljala do sporazuma. ^Papirnat tiger* PARIZ, 20. — Voditelj delegacije francoskih parlamentarcev Francois Bernard je v intervjuju pariškemu lisau «Le Monde* govoril o obisku francoske delegacije v Pekingu in o razgovoru z Maoce-tungom. Izjavil je, da je Maoce-tung rekel, da je Sovjetska zveza »raztrgala* pogodbo, ki jo je on sklenil leta 1950 s Stalinom in da «prisega, da ne bo nikoli več prišel v Moskvo*. Kitajski voditelji so tudj prepričani, da imajo številne prijatelje v sovjetski komunistični stranki. »Pariš Presse* pa piše, da je Maocetung, ko je govoril z najmlajšim članom delegacije, rekel; «Vi ste mladi, imate 36 let. Poslušajte moje prerokovanje: vi* deli boste propast Hruščova. tega papirnatega tigra.* Maocetung je tudi izjavil, da občuduje de Gaulla, o katerem je izjavil; »Je vojak. Tudi jaz sem bil vojak; bil sem dvanajst let pod orožjem.* Govoril je tudi o atomski bombi in izjavil: »Vem, da ste vi dlje od nas, toda tudi mi bomo imeli svojo bombo. To je sredstvo moči. To ne pomeni, da jo bomo uporabljali. Toda sta dve veliki državj, ki nameravata voditi svet, ne da bi se s kom posvetovali. Ali sta se posvetovali z generalom de Gaullom? Moskovska pogodba je sleparija.« Rodila je petorčke LAGOS, 20. —.Zena nekega železničarja v Ibadanu v zahodni Nigeriji, ki ima osem otrok, je včeraj rodila pet otrok: štiri deklice in enega dečka. Kakor poročajo časopisi, so vsi novorojenčki pri dobrem idravju. ženje francoskega diplomatskega tiska. Saragat je obrazložil glavne poteze italijans-e zunanje politike in pripomnil, da raziiKa med italijansKim in francoskim stališčem glede raznih vprašanj »zadeva prej metodo, kot pa smotre*, nato pa je odgovarjal na vprašanja novinarjev. Poslanska zbornica je odobrila zakonski osnutek, ki predvideva imenovanje mešane parlamentarne preiskovalne komisije za zaščito arheoloških, umetniških in pokrajinskih vrednot, nato pa so začeli splošno razpravo o zakonskem osnutku, ki pooblašča vlado, da more izdajati ukrepe proti sleparijam pri izdelovanju in prodaji mošta, vina in kisa. V senatu pa so nadaljevali razpravo o reformi državnega proračuna, ki jo bodo odobrili verjetno v torek. Finančna in zakladna komisija senata je danes odobrila v zakonodajni stopnji zakonski osnutek, ki zviša na 960.000 lir neobdavčljivo stopnjo osebnih dohodkov glede progresivnega dopolnilnega davka na dohodek. Osnutek je že odobrila ustrezna komisija poslanske zbornice, tako da bo ta zakonski ukrep stopil v Veljavo z Objavo v Uradnem listu. Za davkoplačevalce pa bo ta u-krep praktično veljal šele v letu 1966, ker se bo zvišana neobdavčljiva stopnja uveljavila pri odmeri dopolnilnega davka na osebne dohodke letošnjega leta, ki jih bodo prijavili do 31. marca 1965. Predsednik vlade Moro je sklical v palačo Chigi podpredsedui-ka vlade Nennija, ministra Pic-cionija, pravosodnega ministra Realeja, ministra za državni proračun Giolittija. finančnega mini-stra Tremellonija, zakladnega mi-nistra Colomba, ministra za jav- nistra za zunanjo trgovino Matta-rello, ministra za državne soudeležbe Boja in guvernerja državne banke Carlija, da bi proučili u-resničenje gospodarskega programa vlade. Sestanek se je nadaljeval tudi v popoldanskih urah. Po opoldanski prekinitvi je Pie-raceini izjaVil novinarjem, da u-tegnejo že danes zaključiti s proučitvijo vprašanj, ki so na dnevnem redu; Tremelloni pa je pripomnil, da šo dosegli soglasje gle. de pretežnega dela vprašanj. Minister Bo je dejal, da se bo ministrski svet, ki mora sprejeti prve ukrepe proti sedanji gospodarski konjunkturi, sestal v kratkem. Popoldanska se'a se je zaključila od 23.30. Na vprašanje novinarjev, je minister Bo izjavil, da so zaključili proučevanje vseh vprašanj; na vprašanje, ali so pripravili ustrezne ukrepe, ie minister dejal, da bo za to poskrbel ministrski svet. Minister Mattarella pa je dejal novinarjem, da se bo ministrski svet sestal, brž ko bodo pripravili ustrezne ukrepe, ki se nanašajo na vprašanja, glede katerih so se sporazumeli. Minister Colombo je povedal, da bodo ukrepe pripravili ministri, ki so pristojni za razna vprašanja. Predsednika vlade Mora so novi-narii vprašali, kdaj bo sklical sejo ministrskega sveta: «Kmalu, u-pam.» «V soboto?* «Morda.» Pod predsedstvom tajnika stran-ke De Martina se je danes sestalo vodstvo PSI, ki je proučilo vladne ukrepe na področju kmetijstva in začelo s proučevanjem vprhšanj gospodarska konjunktu. : re. To diskusijo bodo nadaljevali jutri. O poteku seje niso izdali nobenega sporočila, vendar se je zvedelo, da je vodstvo PSI v bistvu potrdilo sporočilo agrarne sekcije stranke glede vladnih u-krepov, hkrati pa poudarilo potrebo, da se upoštevajo izboljševal-ni popravki v duhu vladnega programskega sporazuma. V okviru te potrebe bodo vzpostavili u-strezne stike s stranicami vladne večine. Vsekakor pa je vodstvo PSI potrdilo pozitivno oceno teh vladnih ukrepov glede kmetijstva. Kar zadeva stanje gospodarstva in' vprašanje gospodarske koniunk. ture, je o tem na kratko poročal — —.. u viuwi.ii/u, * I iuic, u HCiu lic* hiavau JIV/I Ut a i na dela Pieracciuija, ministra za De Martino, v diskusijo pa je po-kmetijstvo Ferrari Aggradija, mi- I segel tudi Lombardi. ministrov v Dar Es Salamu in izrazil upanje, da bodo zainteresirane stranke spoštovale sprejete sklepe v interesu stabilnosti in miru v tem delu sveta. V zvezi s sklepom ameriške vlade o prenehanju vojaške pomoči Jugoslaviji je Blagojevič izjavil, da dejansko ne gre za nikakršno vojaško pomoč, kajti Jugoslavija je majhne količine vojnega materiala kupovala v ZDA za gotovino, tako da bo onemogočenje nadaljnjega nakupa tega materiala imelo le majhen učinek. To kar zaskrblja pri tem sklepu a-meriške vlade, pa je dejstvo, da gre za korak na liniji izvajanja akcije in političnega kurza, ki je v nasprotju s splošno priznanimi načeli svobode trgovine in plovbe, tem bolj, ker se to dogaja v trenutku, ko se na svetu krepijo težnje po razvoju gospodarskih odnosov in mednarodne trgovine, ki bi bili sproščeni vseh umetnih o-vir in političnih pogojev. Blagojevič je obvestil novinarje, da je Jugoslavija z zadovoljstvom sprejela ' vabilo Argentine, naj pošlje svojega opazovalca na izredno zasedanje latinsko-ameri-ških držav, ki bo posvečeno pripravam za svetovno gospodarsko konferenco, in je izrazil upanje, da bo ta sestanek ‘ priložnost za širšo izmenjavo misli in koordiniranje stališč ostalih držav članic pripravljalnega odbora za svetovno konferenco, posebno držav v razvoju in z drugih področij, kar bi se pozitivno odražalo tudi na delo bodoče konference o trgovini in razvoju. V zvezi z rezultati volitev v Grčiji je Blagojevič izrazil prepričanje jugoslovanske vlade, da bodo odnosi dobrega sosedstva in prijateljstva med Jugoslavijo in Grčijo nadalje napredovali. Zatem je Blagojevič pozitivno o-cenil napore vzhodnonemške vlade in zahodnoberlinskega senata za sporazum o mejnih prehodnih dovolilnicah za prihodnje velikonočne praznike. Blagojevič je nato zanikal točnost pisanja londonskega «Daily Ex-pressu, češ. da Jugoslavija pošilja orožje na Ciper. Danes so uradno sporočili, da bo na vabilo predsednika republike maršala Tita od 5. do 12. marca t.l. predsednik alžirske republike Ahmed Ben Bela uradno obiskal Jugoslavijo. Spričo simpatij, s katerimi je jugoslovansko ljudstvo spremljalo osvobodilno borbo alžirskega ljudstva, prijateljskega sodelovanja, ki se uspešno razvija med obema državama od ustanovitve Demokratične ljudske republike Alžirije, spričo privrženosti obeh držav politiki miroljubne koeksistence in nevezanosti na bloke ter spričo enakosti pogledov Alžirije in Jugoslavije na najvažnejša mednarodna vprašanja, gledajo beograjski politični krogi z velikim zanimanjem na sestanek in razgovore med predsednikom Titom in Ben Belo. Po tridnevnem bivanju v Beogradu, kjer je bil gost Združenja pravnikov Jugoslavije, je nocoj odpotoval v domovino predsednik državnega sveta Italije Carlo Bozzi. Poleg zelo uspešnega predavanja v Združenju pravnikov je ugledni Italijanski pravnik obiskal v Beogradu kasacijsko sodišče, ustavno sodišče Jugoslavije in vrhovno sodišče Vojvodine v Novem Sadu, kjer se je zanimal za organizacijo in delovanje jugoslovanskega vrhovnega sodstva. B. B. 44 milijard din za turizem v Sloveniji LJUBLJANA, 20. — Republiški in gospodarski svet skupščine Slovenije sta danes na skupni seji razpravljala o razvoju turizma ln gostinstva, ki danes zavzema šesto mesto med gospodarskimi panogami, ki prinašajo devizna sredstva. Predvideva se, da se bosta v prihodnjih 24 mesecih z zgraditvijo novih turističnih kapacitet z okrog 26.600 posteljami, za kar bodo vložili okrog 44 milijard dinarjev, tu-rižem in gostinstvo uvrstila med najvažnejše gospodarske panoge Slovenije in zagotovila letni devizni dotok 50 milijonov dolarjev. Na seji so sprejeli številne sklepe, ki pomenijo preokret k nadaljnji usmeritvi in hitrejšemu razvoju turizma. Kralj Pavel operiran ATENE, 20. — Predsednik grške vlade Papandreu je nocoj podpisal dekret, ki imenuje princa Konstantina za regenta. Papandreu je tudi uradno javil, da bo kralj Pavel operiran, ter je izrekel želje, naj bi kralj v kratkem ozdravel. Kralj Pavel bo verjetno operiran še danes ponoči ali pa jutri zjutraj. Boleha zaradi čira na želodcu. Operirala ga bosta dva angleška kirurga, ki sta prispela nocoj iz Londona. WA,SHINGTON, 20. — Danes se je zvedelo, da bo predsednik John. som imel jutri v Los Angelesu važen zunanjepolitični govor. Nocoj je Johnson .odpotoval v Palm Springs v Kaliforniji, kjer se bo sestal z mehiškim predsednikom Lopezom Mateosom. Predsednika bosta govorila na kalifornijski u-ndverzi. S proslave 20. obletnice I. zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v Črnomlju Prav gotovo bo vsa svetovna javnost z zadovoljstvom sprejela novico, da je bila Balzanova nagrada za mir za leto 1963 dodelje-na Organizaciji združenih narodov z obrazložitvijo, v kateri je med drugim rečeno, da se nagrada podeljuje: za delovanje OZN za ustalitev sistema svetovnega miru ln v korist napredka razvijajočih se držav; za važno funkcijo pri reševanju kubanske krize; za vzpostavitev reda in varnosti v Kongu; za napore, da se dosežejo sporazumi o prekinitvi jedrskih poskusov, o splošni razorožitvi, o tehničnem sodelovanju v izkoriščanje vesolja; zato da se prepreči spopad v Novi Gvineji in na splošno za napore glede deko-lonializacije, kakor tudi za številne druge blagodejne pobude do posredovanja za rešitev alžirsko-maroške in ciprske krize. Tajnik te zaslužne organizacije U Tant je tudi včeraj nadaljeval s posvetovanji, da bi našel kompromis o ciprskem sporu z ustanovitvijo posredovalnega odbora predstavnikv treh držav, med katerimi naj bi bila Maroko in Brazilija. Zadevno kompromisno resolucijo bodo morda predložili že na današnji seji Varnostnega sveta. Na razorožitveni konferenci v Ženevi so včeraj razpravljali o dveh vzporednih tezah glede u-krepov za razorožitev. O prvi je govoril ameriški delegat, ki je dejal, da je za razorožitev najprej potrebno ustaviti oboroževalno tekmo, nato naj sledi »zmrznje-nje» ali ustavitev izdelovanja o-rožja, kar bi avtomatično vplivalo na znižanje vojaških proračunov. Drugo tezo pa je obrazložil sovjetski delegat: najprej znižanje vojaških proračunov, ki se da z lahkoto Izvesti, kot prvi korak na poti razorožitve. Predsednik male republike Gabona' Leon Mba, ki so ga francoski padalci z napadom na gabon-sko vojsko ponovno postavili na predsedniško mesto, je sporočil, da so člane revolucionarnega odbora aretirali in da jih bodo postavili pred sodišče, ter pri tem poudaril, da «ne bo ne milosti ne odpuščanja*. Med napadom na taborišče gabbnske vojske je padlo 25 gabonskih vojakov od 600, kolikor jih šteje vsa gabonska vojska. Bivši podtajnik afriško-malgaške zveze Germain Mba je izjavil, da bo organiziral od zunaj borbo proti kvislinški vladi Leona Mba. Od ostalih novic naj navedemo še, da je papež Pavel VI. odgovoril na poslanico Hruščova od 31. decembra lani, da «je hvaležen za vljudnost in namerava proučiti poslanica z vso pozornostjo*, ter da je glede predloga SZ za reševanje obmejnih sporov s pogajanji »Vatikan daleč od takih sporov, hkrati pa podpira vsak ukrep a obrambo in okrepitev miru*. Druga važna vest je prišla lz Alžira: s podpisom sporazuma je dokončno rešen obmejni spor med Alžirijo in Marokom — Is Pakistana pa so sporočili, da je predsednik Ajub Kan med obiskom predsednika kitajske vlade Cuenlaja podprl predlog za sklicanje nove bandunške konference. Vreme včeraj: najvišja tempera- tura 9,5, najnižja 6,3, ob 19. uri 6,6, vlaga 36 odst,, zračni tlak 1017.4 raste, veter 5 km vzhod- ni, nebo Jasno, morje rahlo raz- gibano, temperatura morja 7,2. Tržaški dnevnik Danes, petek, 21. februarja Irena Sonce vzide ob 7.00 in zatone 17.38. Dolžina dneva 10.38. Luna vzide ob 11.25 in zatone ob 1.51 Jutri, sobota, 22. februarja Marjeta V PONEDELJEK SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Izvolitev občinskih predstavnikov v komisije za nadzorstvo nad tržnicami Na dnevnem redu je tudi sklep o uvedbi davka na povečano vrednost gradbenih zemljišč Prihodnji ponedeljek ob 18.30 se bo prvič sestal tržaki občinski svet z odborom levega centra. Kot smo že svoj čas pisali, je bil dosedanji občinski odbor sestavljen iz predstavnikov KD - PRI. Po političnem in upravnem sporazumu med štirimi strankami levega centra — KD, PSI, PSDI in PRI so na zadnji seji občinskega sveta izvolili nov odbor, v katerem sta sedaj tudi dva stalna odbornika in en namestnik odbornika PSDI. Predstavniki PSI v občinskem svetu pa bodo podpirali odbor od zunaj. Novi občinski odbor je na svoji prvi seji sklenil sklicati izredno zasedanje občinskega sveta, ki se bo začelo prihodnji ponedeljek. Odbor je tudi pripravil obširen dnevni red, ki zajema poleg 62 sklepov, ki jih bo predložil v odobritev svetovalcem, tudi veliko število sklepov, ki jih je odbor sprejel in katere mora občinski svet potrditi, da lahko postanejo pravno veljavni. Poleg tega je na dnevnem redu tudi precejšnje število sklepov upravne komisije Acegata, ki jih mora občinski svet potrditi, ter 18 resolucij in interpelacij, ki so jih svetovalci raz. nih strank predložili v preteklih mesecih. Med 62 sklepi, ki jih bo odbor predložil v odobritev svetovalcem, je vredno omeniti sklepe o izvolitvi občinskih predstavnikov za bodoča štiri leta v komisijo, ki nadzoruje delovanje zelenjadne tržnice na debelo, v komisijo, ki nadzoruje delovanje ribje tržnice na debelo z ribami, sadjem in zelenjavo in mesom. Poleg tega bodo svetovalci morali izvoliti še občinske predstavnike v upravne svete nekaterih učnih zavodov. Novi odbornik za finance socialdemokrat prof. Lonza bo predložil v odobritev sklep o uveljavitvi davka na povečano vrednost gradbenih zemljišč, kot določa zakon od 5. marca 1963; odbornik dr. Verza pa bo predložil v odobritev načrte za okrepitev javne razsvetljave v skupni vrednosti 48.693.000 lir, za kar bo občinska uprava zaprosila za državni pri. spevek. Med ostalimi točkami dnevnega reda je tudi večje število sklepov o najetju posojil za nekatera javna dela ter za nakup strojev in naprav za modernizacijo delovanja občinskih uradov. Pri tem je treba omeniti, da morajo vsi sklepi o najetju posojil po zakonu dobiti absolutno večino izvoljenih in ne prisotnih svetovalcev, se pravi, najmanj 31 glasčv od 60 izvoljenih svetovalcev. Tako bo odbornik za proračun dr. Rocco predložil v odobritev sklep o najetju 3.025.088 lir posojila za finansiranje stroškov za tri spomenike «2rtvam vojne», ki jih je občinska uprava zgradila na pokopališču pri Sv. Ani. Eden od teh spomenikov je bil zgrajen nad kostnico, v kateri počivajo posmrtni ostanki slovenskih in italijanskih padlih partizanov, talcev in drugih žrtev fašističnega terorja. Ta spomenik je povzročil pri prizadetih svojcih in organizacijah odločne proteste, ker je iz napisa na spomeniku «2rtvam vojne« preveč očitno, da je občinska uprava hotela prikriti, da so tam pokopani partizanski borci in talci, in ker je na spomeniku napis samo v italijanščini. Nadalje bo predložil sklep o najetju 55.000.000 lir posojila za nakup oblek za občinske uslužbence. Odbornik za občinska dela inž. Co-lautti pa bo predložil v odobritev sklep o gradnji novih hladilnih celic v občinski klavnici. Ta sklep je v zvezi z obveznostjo občinske u-prave, da bo dala na razpolago določeno število celic v hladilnikih občinske klavnice za meso, ki bo pri- hajalo v Trst na tržnico govejega mesa na debelo. Dosežen okviren sporazum o sporu v podjetju Orion Včeraj so bila na uradu za delo zopet pogajanja za sklenitev sporazuma o akordnem delu v podjetju Orion. Podjetje je namreč hotelo znižati akordne dodatke čemur so se delavci uprli s stavko in s prekinitvijo dela na akord. Včeraj je podjetje končno popustilo in ponudilo ugodnejše pogoje. Na podlagi tega je bil sklenjen okviren sporazum, ki je uredil tudi vprašanje proizvodne nagrade za leto 1964, Sedaj bodo sindikati še proučili stvarne pogoje akordnega dela v podjetju in vse kaže, da bodo sporazum dokončno podpisali. Porast pristaniškega prometa v januarju Trgovinska zbornica je izdala podatke o pristaniškem prometu v januarju. Promet je znašal skupno 482.736 ton, to je 81.922 ton več kot v januarju 1963. Od tega je odpadlo na iztovorjeno blago 370.093 tonj na natovorjeno blago pa 112.643 ton. Promet je bil višji tudi v primerjavi z januarjem 1962, ko je znašal 434.128 ton. Zvišal se je tudi promet po železnici. Znašal je 250.078 ton v primeri s 158.216 tonami v januarju 1963. Pri tem je odpadlo na prihode 89.137 ton, na odhode pa 160.941 ton. 3 točke drag. doklade Kot smo že poročali, se mora zaradi zvišanja indeksa življenjskih stroškov draginjska doklada za trimesečje februar-april zvišati za tri točke. Delodajalcem se je zdelo to preveč in so izjavili, da bodo izplačali le dve točki, tretja pa naj bi šla v prid družinskim dokladam. Sindikati so se> seveda proti temu uprli in posredovalo je ministrstvo za delo. Včeraj so na tem ministrstvu dosegli sporazum, po katerem bodo izplačali industrijskim in trgovinskim delavcem in uradnikom tri točke draginjske doklade. SINOČI V DVORANICI V UL. It. MANNA Zelo lep nastop gojencev višjih razredov šole G M V zanimivem sporedu se je zvrstilo 11 pianistov, ena violinistka, trije harmonikarji in trije kitaristi V mali koncertni dvoranici šole Glasbene Matice je bil včeraj drugi zaporedni interni nastop gojencev, tokrat — za razliko od predvčerajšnjim — nekoliko starejših. Pred zelo številnimi poslušalci se je predstavilo 18 gojencev s prav tolikimi skladbami in če naj izrečemo kar splošno sodbo oz. splošen vtis s celotnega večera, potem moramo reči, da je bil kar najboljši. Mladi muzikantje so nastopali na moč samozavestno in simpatično v svoji neposrednosti, prikazano znanje pa je moglo zadovoljiti vsakogar, ki se vsaj malo spozna na instrumentalni študij. Predvsem so poslušalci dobili prepričljiv dokaz o resnosti prizadevanj tako gojencev kot učiteljskega zbora glasbene šole GM, kar je tudi poglavitni pogoj za nadaljnji napredek in zakaj ne — vsaj pri nekaterih — tudi za vrhunske dosežke, ki so jih nekateri gojenci, posebno višjih letnikov, v grobih obrisih že dali slutiti. Med nastopajočimi je bilo naj- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuufMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DRZNA IN SKRBNO IZPELJANA TATVINA PRI BELEM DNEVU V UL. ROMA Razbili so izložbo zlatarne Marzari in odnesli za 31 milijonov dragocenosti Medtem ko je £n elan tatinske trojke čakal v avtomobilu s prižganim motorjem, sta druga dva razbila izložbo, pograbila dragocenosti in skočila v avto, ki je z divjo naglico odbrzel vpričo presenečenih ljudi - Avto z značko iz Bologne so potem našli prazen v Ul. Geppa . Vsa dosedanja preiskava brezuspešna Prava scena iz ameriškega kriminalnega filma včeraj okrog 14. ure v središčni ulici Roma, kjer je prišlo do bliskovite in drzne tatvine, ki so jo izvršili neznani tatovi v znani in luksuzni zla. tarni Marzari na štev. 3. Bilo je točno ob 13.50, ko je pred zlatarno privozil avto sive barve. Iz avta sta skočila dva moška, stopila v vežo trgovine, ki je bila tedaj zaprta, se približala osrednji izložbi ob katero sta postavila majhno mizico ter s pomočjo škripca za dviganje avtov razbila kristalno steklo, ki je bilo debelo 4 mm ter z bliskovito kretnjo pobrala z razstavnih podlož-kov dragocenosti in dragih kamnov v skupini vrednosti 31,000.000 lir. S plenom sta potem naglo skočila v avto, s katerem ju je čakal tretji pajdaš ter se z vso naglico oddaljila po Ul. S. Nicold proti obrežju. Vse to se je dogodilo v času 10 sekund. Med popoldansko zaporo je bil v zlatarni 53-letni čuvaj Mario Del Ponte iz Ul. Ba-seggio 39, ki je v stranskem prostoru popravljal ure. Ko je Del Ponte zaslišal trušč razbitega stekla, je pritekel iz svojega kota, toda utegnil je videti samo dva moška, enega v delovni obleki, drugega brez plašča, ki sta se oddaljila in koj nato avto, ki se je zaradi divje vožnje pri zavijanju v Ul. S. Nicold dvignil na desna kolesa. Redki mimoidoči so utegnili videti samo, da je bil avto vrste Giulia in z evidenčno tablico iz Bologne. Pet minut kasneje je nekdo telefoniral na kvesturo in agente letečega oddelka obvestil o drzni tatvini. Agenti so takoj prihiteli iz sto metrov oddaljenih uradov in v veži trgovine našli še majhno mizico za camping ter avtomobilski štešpCC; -katerega so se posku-žlli tatovi, za izvršitev tatvine. Agenti so tudi obvestili lastnika zlatarne 62-letnega Antonia Marza-rija s Proseka 374, ki je takoj prihitel in po bežnem pregledu ugotovil, da so mu neznanci odnesli dragocenosti v skupni vrednosti 31.000.000 lir. Med ukradenimi predmeti je bila tudi briljantna ogrlica vredna 8 milijonov lir. Nadalje so tatovi odnesli 4 velike IIMIIUIIIIIIHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIHIHHIIIIIIII IIIIII Ml II Mili III lil Illllllllllll MIH IIMHIHI MIHI I1IIIIM IMM IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA Danes se zaključi stavka delavcev kemične industrije Včeraj se je Priprave za Včeraj se je nadaljevala tri. dnevna stavka delavcev in uradnikov kemične in zdravilske industrije. Stavko so napovedale po vsej državi vse tri sindikalne organizacije OGIL, CISL in UIL ter se tiče okrog 200.000 delavcev. Zato ima stavka1 po vsej državi ve-lik odmev, saj je ravno kemična industrija najbolj v razvoju. Udeležba delavcev je bila skoraj vsepovsod stoodstotna, stavkalo pa je tudi mnogo tehničnih in upravnih uradnikov te stroke. To je že tretja stavka v kratkem času, ker nočejo kemični in-dustrijci popustiti kljub velikim dobičkom, ki jih imajo zlasti s proizvodnjo živil in raznih plastičnih in sintetičnih izdelkov. In-dustrijci se izgovarjajo na resni gospodarski položaj, na slabo konjunkturo, na nevarnost inflacije itd. Ti izgovori so jalovi, ker vladajo ravno v tej industriji veliki in finančno močni monopoli, ki bi lahko ugodili vsem delavskim zahtevam. Pomislimo pri tem na primer le na podjetje Montecati-ni. Na takšna podjetja še ni mo-gla negativno vplivati sedanja slaba konjunktura in zvišanje delavske storilnosti dopušča poviške. Da je to tako, potrjuje tudi dejstvo, da skušajo v nekaterih podjetjih pridobiti delavce za stavko-kaštvo s tem, da jim obljubljajo zvišanje plač s pogojem, da se ne udeležijo stavke. V drugih podjetjih pa strahujejo delavce na razne načine. Pri stvari gre torej za gospodarsko-politično linijo in-dustrijcev, ki se upirajo izboljša, mju delovne pogodbe in priznanju sindikalnih pravic po podjetjih. Stavka kemičnih delavcev se konča danes z zadnjo izmeno. * • * Včeraj je bil drugi In zadnji dan stavke primarijev v bolnišni-cah. V glavnem so se primariji vzdržali dela le v zvezi z raznimi upravnimi akti, tako da se Je stavka omejila le na upravne po-sle. medtem ko so nudili bolnikom vso potrebno pomoč. Primariji zahtevajo organično reformo ureditve bolnišnic, podaljšanje službe v bolnišnicah do 70. leta starosti in izboljšanje pokojnin. • • • Med 24- februarjem in 4. marcem bodo uslužbenci zasebnih avtobusnih podjetij, ki skrbe z* medkrajevni promet, zopet stavkali Skupno bo trajala stavka 4 dni,' ki pa jdh bodo porazdelili na razne dneve v tem razdobju. Te dneve bodo izbrali po pokrajinah. končala stavka primarijev v bolnišnicah stavko uslužbencev avtobusnih podjetij V Tratu bodo določili dneve stavke na skupščini, ki bo prihodnji torek. Uslužbenci se predvsem bo. rijo za skrčenje delovnega urnika, ki traja sedaj tudi do 15 ur na dan. V Rimu se bodo danes ponovno pričela pogajanja za rešitev spora uslužbencev tramvajskih in avtobusnih uslužbencev mestnega prometa («autof errotran vieri«), ker so delodajalci izjavili, da so pripravljeni dati 5.15 odstotka po. viška v obliki polovice 14. plače. Na podlagi te ponudbe so sindikati pristali na pogajanja. parku pri Sv. Justu komemoracija Eugenia Curiela. Izšlo je glasilo PSI «Avanti !rieste» Tiskovni urad PtSI nam je poslal s prošnjo za objavo naslednje sporočilo: Izšlo je in bo danes v prodaji glasilo tržaške federacije PSI »Avanti Trieste«. Časopis objavlja celotno besedilo ■Sporazumov o levem centru na občini in pokrajini ter govor, ki ga je imel o teh sporazumih v občinskem svetu načelnik socialistične svetovalske skupine Pitto-ni. Razen tega obravnava tržaška gospodarska in politična vprašanja in objavlja podatke v zvezi z odcepom PS1UP v Trstu in v deželi. Radovedneži pred zlatarno Marzari po tatvini rubine, nekaj briljantnih prstanov in kompletno parure z briljanti v vrednosti 18 milijonov. Agenti letečega oddelka so takoj uvedli preiskavo in po radiu obvestili vse patrulje, ki so takoj pripravile cestne bloke posebno na obrežni cesti. Siv avto alfa romeo «Giulia» katerega so se po-služili tatovi, so potem našli zapuščenega v Ul. Geppa v bližini Banca dTtalia. Avto je imel evidenčno tablico BO 182827 in tatovi so ga zelo verjetno ukradli, ker ni imel ključa za vžig motorja, temveč so se tatovi poslužili znane tehnike vezave dveh električnih kablov napeljave in tako spravili motor v pogon. Novica o drzni tatvini je takoj odjeknila v mestu, še posebno, ker so tatvino izvršili pri belem dnevu. Ni izključeno, da tatovi niso od tod, temveč da so prišli iz kakega drugega mesta in so seveda avto tudi ukradli. Zelo verjetno so dobro poznali lego izložbe, navade čuvaja in so tudi preračunali v kolikem času čuvaj pride iz stranskega prostora. Do potankosti so tudi preračunali čas, ki so ga potrebovali za izvršitev tatvine in kaj se jim najbolj splača vzeti, iz česar se da sklepati, da so neznanci že izkušeni v teh zadevah. Izbrali so si tudi najprimernejši čas, to je med popoldansko zaporo, ko so roloji odprti, ko je zelo malo ljudi na ulici in je celo avtomobilski promet redek. Antonio Marzari je zavarovan pri dveh zavarovalnicah, pri RAS in Generali, samo za dragocenosti, ki so med dnevom v izložbi, zavarovan pa je tudi za dragocenosti, ki Jih ponoči hrani v železni blagajni. S sodelovanjem agentov znanstvenega oddelka so agenti letečega oddelka nadaljevali s preiska- Komemoracija E. Curiela Na pobudo tajništev mladinskih gibanj PSI, PSIUP. KPI in Mladinske iniciative bo v ponedeljek 24. t. m. ob 17. uri v spominskem .................. milili n .........................................mm............. «Kriegsmarine» v tržaškem pristanišču Po enodnevnem postanku v zalivu je včeraj v dopoldanskih urah pristala v pomolu Pomorske postaje zahodnonemška vojaška šolska ladja «Weser», ki je že od 27. novembra lani na krožnem potovanju med katerim se je ustavila v Cadixu, Alessandriji, Džlbutiju, Karačiju, Bombayu, Adenu in Pireju, po Trstu pa bo obiskala še Malago in se nato vrnila v svojo bazo v Kielu. oWeser» je zelo moderna vojna ladja, saj je bila zgrajena 1. 1961. Na njej je 20 častnikov, 103 člani posadke in 142 pomorskih kadetov. Takoj po pristanku Je poveljnik ladje kapitan fregate von Schroe-ter obiskal predstavnike krajevnih oblasti v spremstvu pomorskega atašeja pri zahodnonemškem veleposlaništvu v Rimu kap. Winklerjem. Obiskal je po vrstnem redu poveljnika pristanišča gen. Battaglierija, poveljnika vojaške posadke v Trstu gen. Guadagnija, vladnega gen. komisarja dr. Mazzo, župana dr. Fran- la ln škofa. Istočasno je na krovu ladje namestnik komandanta kap. korvete Loehrer priredil tiskovno konferenco, katere so se udeležili krajevni italijanski novinarji, opoldne pa so na krovu vrnili obisk poveljniku ladje komandant pristanišča, komandant tržaškega garnizona, dr. Mazza, župan in drugi. Prihod zahodnonemške vojne lad- vo dolgo v noč, vendar njihov trud neuspešen. D ni sledu. Ni izključeno, da so v našem mestu in čakajo na u-godno priložnost, da se nemoteno oddaljijo s plenom. je bil tatovih še več pianistov, 11 po številu, od drugega do šestega razreda. Po vrstnem redu so se predstavili: Mladen Škerl (2. r.) s Philippovim Tatarskim plesom .in Haydnovim Scherzom, Barbara Baldasi (3. r.) z Burgmuellerjevo skladbo Na lovu, Anamarija Bizjak (3. r.) z dvema slovenskima skladateljema: Škerjancem (Otožnost) in Tomcem (Pastirček poje), Boris Zidarič (3. r.) s Haydnovim Menuetom, Borut Kodrič (4. r.) s Schumannovim Spominom, Nadja Kralj (5. r.) z Glierovo skladbico. Na poljani, Mario Renzi (5. r.) z Rebikovimi Podeželskimi zvoki, Savica Malalan s Schubertovim Scherzom, Ravel Kordič (5.r.) s Chopinovim Preludijem v C-duru, Mojca Siškovič (5. r.) s Garganoffovo Polko in Kuret Magda (6. r.) s Haydnovim 1. stavkom iz sonate v D-duru. Magda Kuret je nastopila tudi kot spremljevalka Vere Puntarjeve, ki je na čelu zaigrala Offenbachovo skladbo Muesette. Maja Demšarjeva (4. r.) je na violino zaigrala Wieniewskega Rdeči sarafan. Harmonikarji so nastopili štirje s tremi skladbami. Lucijan Čandek (4. r.) je zaigral Avsenikovo Na mostu, Silvan Ambrožič (5. r.) Kreutzovo Polka, Aldo Mikali (4 r.) in Klavdij Mi-kac (5. r.) pa v duetu Anzaghijev Madžarski ples. Končno smo lahko poslušali še kitariste in sicer Rudolfa 2agarja (3. r.) ki je zaigral Marrucellijev Valček, ter istega 2agarja Rudolfa in Stojana Colja, (2. r.), ki sta v duu zaigrala Ca-rhllijev Allegro in Anzaghijevo Ob morju. Vsak izmed nastopajočih bi zaslužil lahko še posebej pohvalo; vendar naj nam ne zamerjo, če združimo vse skupaj v eno samo, v trdnem prepričanju, da bodo za mnoge izmed njih individualne pohvale še sledile, če bodo tako nadaljevali z učenjem, in če je mogoče še boljše, kot doslej. Goriška federacija KPI na obisku v Kopru Včeraj je prispela v Koper delegacija federacije KPI Italije za goriško pokrajino, ki jo vodi. tajnik Michelini. Dopoldne so italijanski gostje obiskali tovarno i-gračk Mehanotehniko v Izoli in nove turistične objekte, ki jih g-ra. dijo vzdolž obale. Popoldne so se člani italijanske delegacije sestali v Kopru s člani okrajnega komiteja Zveze komunistov okraja in okrajne skupščine in z zastopniki družbenopolitičnih organizacij. Danes bodo italijanski gostje obiskali Ilirsko Bistrico in vinsko klet v Vipavi, da bi se po obisku razgovarjali z zastopniki okrajnega komiteja Zveze komunistov in občinske skupščine v Novi Gorici. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I Včeraj v Gregorčičevi dvorani Otvoritev razstave Roberta Faganela I Včeraj zvečer ob 18. uri je gori- ški Robert Faganel odprl v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 svojo dsetiio slikarsko razstavo. Mladi umetnik je tokrat razstavil 23 svojih najnovejših olj, v glavnem iz letošnjega leta. Med njimi prevladujejo kraški motivi, poleg njih pa je razstavil tudi tri podobe cvetlic in tri m arine manjšega formata. Posebno lepi so motivi k raških dvorišč, v katerih dosega lepe svetlobne učinke in v katerih so tu in tam poudarjeni tudi že izginjajoči, etnografski motivi. Snoje kraške motive podaja Faganel z močnimi barvami in z močnimi potezami, znatno bolj nežen pa je v marinah, ki prav zaradi tega tudi stilno izstopajo. Otvoritve razstave, ki je nov lep dokaz stalnega napredovanja in razvoja mladega slikarja, se je udeležilo lepo število ljubiteljev slikarske umetnosti, ki so si z zanimanjem ogledovali razstavljena dela. Razstava bo odprta do vključno 29. t. m. in njen ogled toplo priporočamo, mlademu slikarju pa čestitamo k njegovi plodnosti in iskrenosti, s katero podaja lepote našega Krasa in morja. Z avtom v preizkušnji zdrvel po nasipu Štiri osebe so se včeraj ranile pri cestni nesreči, ki se je dogodila na trbiški cesti v bližini Ka-tinare. 4S-letni Ferruccio Bassani iz Ul. Margherita 4-1 je vozil avto Hilmann v preizkušnji, ker ga je nameraval kupiti. Z njim so se vozili njegov 51-letni brat Mario Bassani iz Ul. Ginnastica 57-2, 26-letni prijatelj Ermenegildo Alfie-ri iz Ul. Cantu 36, ter predstavnik tvrdke 36-letni Armando Rossi iz Ul. Castagneto 13, ki je malo prej prepustil volan ■ Bassaniju. Po 100 metrih vožnje, ko je dosegel brzino 80 km na uro, je Bassani iz neznanih razlogov izgubil nadzorstvo nad avtom, zavozil na desno, kjer je avto zdrknil po 15 metrov dolgem pobočju na dno .5 metrov globoke šikar-pe in se prevrnil. Pri nesreči so se vsi štirje potniki poškodovali in ranili. V bolnišnico so jih prepeljali z avti RK, toda medtem ko so Rossiju in Atfteriju nudili prvo pomoč, so brata Bassani sprejeli na ortopedski oziroma nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja oba v 40 dneh zaradi ran in raznih delih telesa. udarcev po Z avtom podri priletnega upokojenca V Ul. Udine je včeraj zjutraj 75-letni upokojenec Giuseppe Zlobec iz Ul. Udine 29 postal žrtev prometne nesreče. Ko je v bližini Ul. S. Anastasio .hoitel.,prečkati ,p-lico, je v smeri proti Greti z avtom TS„ 51650 privozil -25-letni Daniele Calza iz Ul.Lorenzetti 32. Calza je opazil Zobca, toda čeprav je takoj zavrl, se ni mogel izogniti pešcu ter ga podrl. Pri padcu se je Zobec pobil po levem stegnu. Calza je ponesrečencu takoj priskočil na pomoč, mu pomagal v avto in ga prepeljal v bolnišnico, kjer šo ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo o-krevanja v 10 dneh. tllllllllllllllllllllMIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllIlIllllllltlltllllllllllllllllllltlllllllltlllllllllllllllllUllllllllllllmillllllll IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Zaslišanje tajnika bolnišnic ni prineslo nič bistveno novega Stroga obsodba mladeniča, ki je kradel lambrete skupno z dvema mladoletnima bratoma Je Je tržaško prebivalstvo sprejelo s tesnobnimi občutki. Večkrat Je tržaška demokratična javnost že protestirala zaradi prihoda kakšne Inozemske vojne ladje, posebno še ameriške z jedrsko oborožitvijo, toda prihod nemške vojne ladje, prvi po porazu nacistične Nemčije, vzbuja toliko neprijetne občutke, saj se ob pogledu nanjo vračajo spomini mnogih na čase nacistične okupacije, ki so še tolikim v pretreslji- vem spominu zaradi prestalih grozot. Na nasprotni strani Pomorske postaje počiva, po dolgem potovanju iz Amerike, stara in častitljiva «Sa-tumia*. Žalosten je pogled nanjo spričo že tolikokratnih ugotovitev, da bi te zdavnaj morala dobiti modernega naslednika, toda še vedno tisočkrat prijetnejši, kot pa pogled na ladjo »Kriegsmarlne« oživljajočega zahodnonemškega militarizma. Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Visalli, zapisnikar Strippoli) se je nadaljevala včeraj obravnava proti obtožencem, ki so jih obdolžili raznih prekrškov in nerednosti v zvezi s poslovanjem združenih bolnišnic v preteklih letih. Tudi zaslišanje sedanjega tajnika združenih bolnišnic Bemija ni prineslo kakih posebnih novosti. Kvečjemu lahko rečemo, da je dr. Beml pričeval na tak način, da je deloma razbremenil glavne obtožence, se pravi dr. Stena In morda posredno tudi Inž. Cisilina. To seveda še ne pomeni, da je bilo njegovo pričevanje odločilnega pomena, kajti gre za podrejenega funkcionarja, ki je šele po odstavitvi dr. Stena postal generalni tajnik združenih bolnišnic. Sodniki so včeraj zaslišali dr. Bemija v zvezi s številnimi dogodki, pri katerih so zapleteni glavni obtoženci. Med drugim so hoteli spoznati splošni mehanizem, ki je urejal potek odobritve raznih sklepov upravne komisije združenih bolnišnic. Sodniki so nadalje zaslišali dr. Bemija v zvezi z znanim dogodkom v splošni bolnišnici, kjer se je poškodoval vratar Origo. Nesrečo Je tedaj povzročila žena dr. Stena pri ritenski vožnji svojega avtomobila. Uradno poročilo o nezgodi pa je bilo čisto popolnoma drugačno: vratar Origo se je baje ponesrečil na delu, ker je po nesreči padel na tla ter se nekoliko pobil po nogi. Pozneje pa se je njegovo zdravstveno stanje nekoliko poslab. šalo ter se Je moral zdraviti več tednov. V prvem trenutku so zdravniki menili, da bo ozdravel v desetih dneh. V tej zvezi ni pričevanje dr. Bemija pojasnilo nekaterih okoliščin, kar pa je razumljivo, saj je omenjeni opravljal določene dolžnosti pod nadzorstvom višjih organov. Na kraju obravnave so nekateri zagovorniki zastavili vrsto vprašanj v zvezi z odškodnino, ki jo je najemnik združenih bolnišnic Rodol-fo Mozemi prejel od državne ustanove AN AS za oddajo nekih zemljišč, po katerih Je stekla nova cesta, ki veže Industrijsko pristanišče s trblško cesto. * e * Včasih tudi slepa kura zrno najde, pravi star slovenski pregovor. Prav v naslednjem primeru, kt se tiče tako rekoč vsakodnevne kraje skuterjev, ta pregovor zadene zares v živo. Dan po Novem letu, se pravi 2. januarja letos, se je občinski redar Mario Bussani, ki spada k motori-1 pogojnost kazni, ki jo je izreklo so-ziranemu oddelku občinskih redar- dlšče za mladoletne 5. novembra la- jev, ki imajo svoj sedež v Ul. Ma-donna del mare, šel v Ul. Panorama. V tistem trenutku je Bussani zasledoval nekega Sergia C., ki je bil zagrešil nekaj prekrškov proti cestnemu zakonu. V pekami, kjer se je zglasil, Bussani ni našel mladeniča, katerega je iskal. 19-letni Clau. dio Sgubbi iz Šalita trenovla 51 pa mu je povedal, da se je Sergiov brat Mario C. vozil prejšnjo noč z nekim motorjem katerega lastnik mu je bil neznan. Ta izpoved je seveda vzbudila redarjevo pozornost, ki je naslednjega dne poiskal Maria C. ter ga odpeljal na leteči oddelek kvesture. Priprti mladoletnik je takoj priznal, da je konec decembra in v začetku januarja letos u-kradel nekaj skuterjev (šlo je za lambrete) skupaj s svojim bratom Sergiom in z že omenjenim Sgub-bijem. Tako so pplicijski organi pojasnili vrsto tatvin skuterjev, ki jih je omenjena trojica zagrešila konec lanskega in v začetku letošnjega leta. Kot smo že dejali, so mladi zlikovci kradli samo lambrete. Oba brata C. so preiskovalni organi obdolžili tatvin skuterjev ter vož. nje motornih vozli brez vozniškega dovoljenja. Sgubbija pa so obtožili tudi, da je zamenjal na nekem u-kradenem skuterju evidenčno tablico, ki je pripadala njegovemu motornemu vozilu, ki pa ga ni mogel več uporabljati zaradi hude o-kvare na motorju. Na včerajšnji obravnavi Je lavni tožilec zahteval za Maria C. 2 leti in 6 mesecev zapora ter 90.000 lir globe ln 15.000 lir denarne kazni. Za Sergia C. pa Je Javni tožilec menil, da bi morali sodniki ustaviti kazenski postopek ter mu odpustiti zaradi njegove mladoletnosti. Zelo težje pa so bile tožilčeve zahteve v pogledu Sgubbija: 4 leta zapora, 110.000 lir globe ln 50.000 lir denarne kazni. Sgubbljev zagovornik je v svojem zagovoru poudaril, da gre za mladeniča, čigar oče Je hudo alkoholiziran, ter da bi bilo umestno, da bi mladeniča pregledali psihiatri. Sodniki pa so v bistvu sprejeli tožilčeve zahteve. Sergia C. so oprostili zaradi njegove mladoletnosti, medtem ko so njegovemu bratu Ma. riu prisodili 2 leti zapora, 60.000 lir globe, 3 mesece pripora in 18.000 Ur denarne kazni. Na srečo so mu kazen pomilostili. Sgubbija pa so sodniki obsodili na 3 leta zapora ln PO 000 lir globe ter 40.000 lir denarne kazni. Poleg tega so preklicali ni, ko je obsodilo Sgubbija na 1 leto in sedem mesecev zapora ter na razne denarne kazni. Izleti \ SMUČARSKI IZLET SPDT V KRANJSKO GORO Vpisniki naj poravnajo vpisnino in dvignejo sedežne številke, mudnike opozarjamo, da je še kaj sedežev na razpolago. V nedeljo odhod ob 5.30 od četka Ul. Fabio Severo. Ža- ne- Darovi in prispevki Mario Dijaško Cok daruje Matico. 1.000 lir za Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Egi*. 20, februarja -1364 se Je v Tfstu Vodilo 16 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 40-letna Jolanda Do-nati, 73-letnl Oiovanmi Dlviacco, 84- letn« TerCsa Erzegovlch por. Mikencic, 70-letnl Mario Tominez, 74-letna Čarobna Sarazin vd. di Vita, 707etna Rosalia Markočič vd. Kvesto, Slletna Erminia Semeja por. Lauri, 74-letni Edmondo Klaus, 58-letna Giuseppina Orban-oich por. lurcev, 81-letna Alma Dorligo, 76-letni Rainero Carpene, 79-letna Adele Virgolin vd. Picech, 85- letna Erminia Colubig vd. Caola. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (17.-23.) Crevato, Ul. Roma 15; 1NAM Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Ul. deiristrla 43: Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Plero 2; Dr. Gmelner. Ul. Gluha 14; Plzzul-Clgnola, Korzo Italia 14; Prendlnt. Ul. T; Vecelllo 24; Serravallo. Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (17.-23.) Dr. Gmelner, Ul. Glulla 14; Pizzul-Clgnola, Korzo Italia 14; Prendlnl, Ul. T. Vecelllo 24; Serravallo, Trg Cavana 1. Slovensko gledališče v Trstu Danes 21. t. m. ob 20. url v Piranu; v soboto, 22. t. m. ob 20. uri v Kopru JOSIP TAVČAR «V HONOLULU» V nedeljo, 23. t. m. ob 16. uri na Kontovelu v torek, 25. t. m. ob 20.30 uri v Skednju v sredo, 26. t. m. ob 20.30 uri na Opčinah ARSEN DIKLIC Na zeleni reki čoln Kot gost nastopa član ljubljanske Drame Stane Sever. Danes ob 20.45 bo v dvorani društva «IVAN CANKAR« v Ulici Montecchi št. 6/IV, predavanje o RAZVOJU TISKARSTVA ki ga bo imel novinar Jože Koren. Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi Maria Magajne in Rafaela Perka. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na Prešernovo proslavo ki bo v nedeljo, 23. t. m. ob 16. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 s sporedom: 1. Mile Klopčič: Mati, enodejanka ; 2. Moški pevski zbor «Slove-nec« iz Boršta; 3. Trio in mešani pevski zbor prosvetnega društva »Briški grič« iz Steverjana; 4. Podelitev diplom zaslužnim prosvetnim delavcem. Vstop prost SLOVENSKI KLUB vljudno vabi na večer KSAVERJA MEŠKA O življenju in pisateljskem delu Ksaverja Meška bo predavala prof. Marija Glavičeva v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9, v torek 25. t. m. ob 21. uri. Gledališča VERDI Danes ob 20.30 abonma red B za parter in lože ter A za galerije, tretja predstava Donizettijeve opere «Lucia di Lammermoor* z isto zasedbo. Dirigent Bruno Bar-tolotti. Nadaljuje se prodaja vstopnic za petkovo in nedeljsko predstavo. Namesto dirigenta Alberta Ere-deja, ki se Je hudo poškodoval pri avtomobilski nesreči in se bo moral zaradi tega dalj časa zdraviti, je vodstvo gledališča Verdi poverilo dirigiranje Puccinijeve o-pere »Seviljski brivec« tržaškemu dirigentu Ninu Verchiju. TEATRO STABILE V soboto 22. t. m. ob 21. url abomna A «Sofoklejeva Antigona« po Brechtovi priredbi. Režiser Tolusso. Popolna novost. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 36-372). Nazionate 16.00 »Amorl proibitl«. Me-trocolor. Peter Finch, Jane Fonda. Prepovedano mladini. Arcobaleno 16.00 »Plerino la peste*. Masslmucclo. Ezcelsior 16.00 «1 tabu«. Prepovedano mladini. Fenke 15.00 »A 007, dalla Russla con amore«. Sean Connery. Grattaclelo 16.00 »I vincltorl*. Vincent Edivards, George Hamilton, Melina Mercourl. Supercinema 16.00 «L'agente fede-rale Lemmy Caution*. Eddie Constantine. Alabarda 16.00 »La nola«. Catherlne Spaak, Horst Bucholtz. Prepovedano mladini. Zadnji dan. Filodrammatico 16.00 »I due capl-tanl«. Technicolor. Charlston He-ston, Fred Mac Murray, Donna Reed. Aurora 16.00 «Pren B0LJUNEC predvaja danes 21. t. m. ob 19.30 url film: «ALESSANDRD IL GRANDE> (ALEKSANDER VELIKI) Igrajo: PREDRIC MARCH, RICHARD BURTON, CLAIRE BLOON, BARRY JONES ln HAR RY ANDREWS PREDVOLILNI STROJ SE ŽE PREMIKA Predsedniški kandidati in menažerji v ZDA Poseben poklic, ki se je uveljavil, menda, samo v Ameriki ■ Rrez uslug menažerjev, ne gre - Kateri od teh bodo zastopali Johnsona, Rockleiierja in druge znane politike? - Posebne ustanove za vplivanje na volilne množice Ogromni stroj, pripravljen za Predsedniške volitve v ZDA, se v resnici še ni niti premaknil, kot tudi še niso poznana imena kandidatov za mesto prvega med državljani. Toda sive eminence ame-riškega predvolilnega vzdušja, tako imenovani menažerji, se pra-vi osebe, ki v senci kandidatov delujejo za njihov uspeh, so že začeli s svojim delom. Nekoč so po Združenih državah * zaprašenimi škornji križarili menažerji starega tipa, organizirali sestanke, zborovanja in mitinge, anes je poštno kočijo zamenja-0 reakcijsko letalo, kakor je ob-enem tudi poslovnost povsem za-menjala prepričanje in navduše-nie- Za menažerji pa ne stikajo aamo kandidati za predsedniško *nesto, marveč tudi senatorji, kongresni člani in krajevni funkcio-narji. Znano je, da se v volilno kampanjo sploh ne gre spuščati, ne da bi si človek v tem primeru ne bil prej preskrbel tudi zadostne količine denarja. Zakaj, vo-itve žrejo denar, je pred kratkim zapisal neki ameriški časopis, kot lokomotiva premog. Od , spretnosti menažerja in količine Premoga-denarja, pa je pogosto odvisen tudi uspeh kandidata. Ljudje, katerih glavni poklic ie, da mislijo in delajo «za dru-ge», v času volilne kampanje tako rekoč sploh nimajo časa, da bi se ukvarjali s svojim zasebnim življenjem. Nase morajo pozabiti in se docela identificirati z osebo, * jo zastopajo. Njihova naloga -16' da kandidata razbreme vseh skrbi in ga obvarujejo pred ne-''že^nimi osebami ter posli. Izde-,ava volilne strategije in taktike Je njihova naloga, kot so tudi P°d njihovim poveljstvom štabi Prostovoljnih navdušencev, ki v ''olilno vzdušje vnašajo krajevni' °t°rit. Glavni organizator,- me-nažer, je odgovoren tudi za to, da opazuje korake drugih kandidatov. Osebno pa se bitke udele-Zui4 neposredno, kakor tudi or-ganizifJPl'^,e]evizjjsjce programe, |^erviuje, propagandne članke Pravijo, da si je predsednik Johnson, dasiravno svoje kandidature za predsedniške volitve še ni prijavil, že izbral Svojega hienažerja. Je to Cliffton Car-ter. ki pravijo zanj, da je mož 'zredno prijetne zunanjosti in g'adbe besede, sedanjega predsednika pa na njegovi politični poti sPremlja že od 1. 1937, ko je John-s°n prvič kandidiral v predstavniki dom. Menažer, ki zastopa koristi gu-Vernerja Rockfellerja, kandidata lePublikanske stranke in enega Pajbogatejših ljudi ZDA, pa je jeorge Hinneman, ki o njem vla-a splošno mnenje, da ima odlično kvalitete. Je zelo uglajena °spba, ki se ji še nikoli ni pri-merilo, da bi v jezi dvignila svoj glas. Kandidat za predsednika, ki je °slpj pokazal najbolj reakcionar-Pp poglede, je nedvomno Gold-'vat°r. Njegov menažer je neki odvetnik, ki ima kar tri diplome, 0 katerih si je bil eno pridobil v Ženevi. Goldvvaterjevemu pre-8 >žu ((doslednega, nepopustljivega in načelnega« političnega mo-a je mnogo prispeval prav on, Saj je tudi sam človek nenavad-n° konservativnih političnih nazorov. .ostale menažerje, oziroma ?1vb eminence, kot smo jih tudi PPenovali, pa se trenutno še ne e' kot se dejansko ne ve tudi za astale kandidate, ki bi se more-‘L hoteli udeležiti tekme zg rPdsedniško mesto kot republikanski kandidati. V Washingtonu se Je razširil as’ da je Robert Kennedy, brat »jnega predsednika, ponudil a volilno kampanjo svoje usluge "insonu. Zanj je znano, da se * 11 izkazal kot nenadkriljiv or- ganizator vseh volilnih operacij t'”jpga brata. Tedaj je vse bilo Joh° organizirano, da je : ° j* Kennedy sestankom, kjer I* “j*8 razčlenjena politična si-ljj®c'ia in izdelana politična sta-lo°a Sam° Prisostvoval, vse osta-0 pa 1P bil z največjim uspehom Pravil sedanji minister pravo-št t!*- Kennedyjev predvolilni * i® takrat bil opremljen celo radijskimi oddajniki in spre-*mniki ter posebnimi japonskimi m a/a*'’ S pom°žjo katerih je bilo °c z nasveti in ukazi interve-tati v vsaki posamezni fazi Vol'lne bitke. s t^animivost svoje vrste pred-y 8v i® tudi sistem Goldwaterje-^ *a menažerja, ki se pred vsa-važnejšim ukrepom opre na ^nPnje robota z elektronskimi v ° gani l*t se šele zatem spusti “—J-J. kombinacije. Pravijo . da predstavlja to edini pri-ler. ko sta oba konservativna možakarja pokazala pripravljenost odstopiti od svojih zastarelih pojmov. Izredno dobičkanosen je tudi posel specializiranih agencij za potrebe predvolilne propagande. Plačati je potrebno samo določeno vsoto denarja in že se premakne specializiran aparat, da bi zagotovil volilno srečo kandidatu, ki ni posebno znan. V tem smislu si je poseben ugled pridobila firma ((Spencer Roberts« iz Los Angelesa, ki pogosto dela hkrati kar za dve povsem nasprotni si stranki. Tudi Rockefeller, ki ga smatrajo za človeka z nenavadno »dobrim nosom« in ki razpolaga obenem z ogromno količino denarja, je že bil angažiral ome- njeno firmo, da bi ob priliki predsedniških volitev delala tudi zanj. Proti takšnim metodam, ki se čedalje bolj uporabljajo ob priliki kakršnih si bodi volitev, pa so nastopile nekatere osebe ((starega kova«. Zakaj na tak način se, po njihovem mnenju, na skrajno negativen način posega na področje moralnih, etičnih in ostalih načel. Kljub temu pa imajo omenjene agencije, specializirane za to, da ustvarjajo določeno javno razpoloženje, že danes polne roke dela, kakor so v tem smislu močno angažirani tudi nekateri najbolj znani menažerji, katerih eksistenca in zaslužek prav gotovo še dolgo ne bosta ogrožena. D. CULIC Pohorje je idealno počitniško področje in to tako poleti, kot v zimskem času, ko najdejo smučarji lepa smučišča. Na Pohorju je veliko gostišč. Konec prihodnjega tedna bodo tu mednarodne smučarske tekme — «Pohorski slalom«, za katerega so se prijavili tekmovalci 15 držav LJUBLJANSKA DRAMA George Schehade: Zgodba o Vasku O tej predstavi pišem z deljenimi občutki. Ko sem delo bral, se zanj nisem in nisem mogel ogreti. Janez Negro nas je v Gl. listu poučil, kam uvrščajo Francozi tega razmeroma še mladega avtorja sredi tamkajšnjih dra-matskih tokov in prizadevanj, vsekakor med svojo avantgardo. Kar se tega tiče, bi dejal, da je predvojna Grumova «Goga» bolj drzna in tudi bolj nova. Scheha-dijeva groteska vsebuje elemente, ki bi jih v lirični prozi še prenesel, a me v dramatskem delu ne prepričajo. Tu mislim predvsem na razne kapricioznosti v izrazu, na zrahljanost dramske zgodbe in na premajhno določenost ambienta. V «Zgodbi o Vosku« se gredo vojsko. Vas Sosso je prazna moške mladine, samo nedolžni, prostodušni Vaško, napolitanski brivec, je ostal doma. Iskanje tega Vaška po poročniku Septembru in na ukaz generala Miradorja, ŠPEKULACIJE Z UMETNINAMI NISO ENOSTAVNA STVAR Najvišjo ceno doslej ima Rembrandt: eno milijardo in pol IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Tretja pri «Arte viva» V Krožku za kulturo in umetnost je zopet nova, tretja razstava slik, ki redno sledi glasbenim predvajanjem združenja «Arte viva». Na razstavi so prikazana dela treh sodobnih pionirjev umetnosti in ona, izvršena s složnimi napori več raziskovalcev iz «Skupine T» iz Milana. Prvi razstavljajo serigrafije. To so tiski s svileno matrico, skozi katero se pretlači barva na poljubno podlago. Uporablja se danes zlasti industrijsko za tiskanje etiket na steklenice z emajlu podobno barvo. Slikarsko najbolj utemeljeni so štirje tiski, ki jih je Brazili-janec Mavignier napravil tako, da je skozi iste matrice pretlačil različne barve na različne obarvane podlage. Namen teh «permutacij*, kot se tiski pravilno imenujejo, je izzvati videz utripajočega izbočenja sredine lista v smeri gledalca, kar doseže Mavignier s postopnim večanjem površine, in obratno, v ravne vrste razporejenih pik. Za enakim učinkom stremi Videmčan Getulio s postopnim širjenjem in oženjem črnih črt na belem. Ta dela torej spadajo vsa v območje tako imenovane programske umetnosti, ki se poslužuje Ičaj razl.čmh ustvarjalnih sredstev. Tako se trudijo tu prisotni Milančani »Skupine T» uporabiti magnetične silnice. Sad tega so trije zasteklenjeni krožniki, v katerih spreminjajo skupki železnih opilkov svoje fantastične oblike, brž ko vrtimo pod njimi nameščene magnete. Torej nekaka manj pestra idejna izpeljava že nad sto let starega kaleidoskopa. Možganski napor te tehnično ustvarjajoče skupine pa ni sorazmeren učinku, ki ga povzročajo nje filmskim negativom podobni prozorni tiski na plastiko. Pri ogledovanju te razstave, ki usmerja svoje tipalke v bodočnost likovne umetnosti, moramo pustiti ob strani vse predsodke. Ocenjevati jo moramo po njenem naslovu, ki se glasi .Nove smeri, stalno raziskovanje», kajti v ozračju sedanjosti nikdar ne moremo jasno spoznati, kaj se lahko razvije nekoč iz teh neobičajnih zametkov likovnosti. Bistvo programatizirane umetnosti je pač to, da prenaša v za očesno užičanje namenjene ustvaritve del naše zmehanizirane dobe. Zato se sicer lepi in zanimivi, a abstraktno preortodoksni tiski Jugoslovana Piclja ne krijejo dovolj točno z zahtevami te najnovejše umetniške struje, katere prikaz je že najavljen na prihodnji beneški bienali. A. Sentieri v «Rossoni» Tržačan Aldo Sentieri, ki razstavlja v Rossonijevi galeriji na poseben način naslikane podobe in keramike, se nam ni še nikoli predstavil s tolikimi deli. Srečavali smo ga le tu pa tam na kaki skupni razstavi. Vzrok temu je njegovo dolgoletno bivanje v Argentini, od koder se je šele pred nedavnim vrnil. V mladosti se je Sentieri približal umetnosti le v toliko, v kolikor je imel opravka s klišeji slik klišarne Daris Petronio. Zelja po spoznavanju starih mojstrov pa ga je pognala širom po Italiji, kar je bilo morda odločilno, da se je posvetil nabožni tematiki. V tej se je pozneje v Argentini izpopolnil pod vodstvom znanega čilskega slikarja Valdesa Mujije, odličnega poznavalca kitajskih lakirank. Sentieri je za to razstavo pripravil 16 slik in 6 keramik, ki so vse, čeprav male, na znatni višini. Posebno je omeniti krožnik s sv. družino na begu v Egipt, ploščico Marije z dora-ščajočim Jezusom in pa obe glavi Križanega, ki se odlikujeta po posebnosti barv in trpečem izrazu obraza. Sentieri je v tej zvrsti umetnosti nedvomno doma. Vendar pa ostala njegova posebnost lakiranka, pološčena slika po postopkih vzhodnih mojstrov, ki se jih je Sentieri naučil pri izseljenih kitajskih slikarjih pohištva. Povsem naravno je, da je ta način slikanja posebno učinkovit pri njegovih ikonah, podobnih podobam, ki združujejo odlike in prednosti bizantinskih in orientalskih delavnic. Upodobljene Matere z detetom pa so čisto tukajšnji plavolasi tip domačih ljudi poduhovljenega izraza. Le roke so japonsko stilizirane, medtem ko je bogato pozlačeni svetniški sij tradicionalno ikonski. Enako dekorativno so izvedena ozadja. Od ikonske tematike pa se oddaljujeta le dve sliki Device z lilijo, ki presenečata po poglobitvi deviške čistosti, ponazorjene s prefinjeno črto in obliko ter posebno nežnostjo barv. MILKO BAMBIČ * • • BRUSELJ, 20. — Mladi vlomilec Andri Beugnies, ki je ukradel slovito Rubensovo sliko «Glava črnca• iz bruseljskega muzeja, je na zaslišanju nse izpovedal. Pri poslušanju neke radijske detektivke mu je prišla ideja, kaj in kako naj napravi: in tako je v nedeljo zvečer zlezel na streho muzeja, počakal na obhodnico, da je šla mimo in se nato po lestvi iz vrvi spustil do olena v prvem nadstropju, odstranil šipo, zlezel v dvorano, snel s stene sliko, ki mu je bila ljuba, jo privezal na vrv, nato zlezel spet na streho in potegnil na vrvi sliko na streho, od koder jo je nato odnesel k svoji stari materi. Nato je direktorju muzeja poslal nekaj etiket z zadnje plati okvira, da bi ga prepričal, da je to, o čemer ga v pismu obvešča, resnično. ...................................................................................niiiiiiiiiiiiiiiiiiniu« se tuje osebe vmešale v vaše ljubezensko razmerje. Zbiratelj ne sme kupovati «imena», ker se lahko ušteje Pablo Picasso najbolj visoka kvotaeija živečega slikarja Več sto milijonski Van Gogh velja lahko tudi zelo malo ((Resnična umetnina je nekaj tako plemenitega, da bi je ne smeli ocenjevati z vsoto, ki jo je nekdo pripravljen dati zanjo,, ker s tem umetnino in z njo vso umetnost oskrunimo« — Tako se je izrazil neki umetnostni kritik, ki je svoj poklic, po nje-govem poslanstvo, jemal preveč resno -,ga preveč idealiziral,. Z njegovo trditvijo bi se strinjal kvečjemu še kak slikar — bo-hem, kak skrajno' rbdek primerek sodobne generacije slikarjev, slikar, ki še vedno živi z glavo v oblakih in zaradi tega po vsej verjetnosti trpi lakoto, Dejansko stanje je tudi na tem področju človekove ustvarjalnosti povsem drugačno. In drugače tudi biti ne more, vsaj v družbi, ki še ne bo tako kmalu podlegla in v kateri je materialno vrednotenje edino merilo tudi za najbolj plemenite stvaritve m hotenja. S tem ((filozofiranjem« pa bi ne hoteli nadaljevati, kajti o tej temi bi se mogle napisati dolge študije. celo knjige. Vzeli bomo raje temo umetnost — cena z enostavnega/ vidika, z gledišča vsakdanje stvarnosti: cen, dobrih in ponesrečenih investicij, uspehov in neuspehov, ki se dogajajo na področju zbiranja ali trgovanja z umetninami. Tudi najboljši kritiki, tudi najboljši strokovnjaki so se v svojem življenju ušteli, posamezniki so postali na račun nekega umetnika čez noč bogati, drugi pa so svoje bogastvo izgubili,-ker so pač stavili na umetnika, ki je bil trenutno slaven, pa je njegova zvezda kmalu zašla. Kdo bi si bil mislil na primer, da oi mogel postati bogat z Van Goghovimi deli. Znano je — navaja se kot klasični primer — da je Van Gogh v vsem svojem življenju prodal le eno sliko in še to bolj iz milosti, ki jo je nekdo pokazal do njega; znano je tudi, da je Modi-gliani ((plačeval« večerjo v kakem pariškem bistroju s sliko ali točneje risbo, ki danes velja milijone. Hkrati pa je tudi znano, da so petičniki vložili v kako delo težke denarje in jih s tem zapravili. O teh nihanjih bomo navedli nekaj primerov, hkrati pa bi hoteli dodati še nekaj številk o izrednih cenah, ki so jih dosegle posamezne umetnine in jci govore, da je oni umetnostni kritik, ki smo ga navedli v začetku, zares naiven. Leta 1941 so iz zbirke Erickson odkupili znano sliko Rembrandta ki nosi naslov »Aristotel občuduje Homerjev kip«. Sliko so poklonili Metropolitanskemu muzeju v New Yorku. Zanjo so plačali eno milijardo 470 milijonov in pol lir, kar je najvišja cena, kar jih je kdaj koli dosegla kaka slika. (Tu bomo dodali, da so druge umetnine, ki so še veli- OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Priporočljive so drzne finančne akcije. Vaše čustveno razpoloženje bo mešanica ljubezni in nasprotovanja BIK (od 21 4. do 20. 5.) Na vidiku je izboljšanje vaše poslovna zmogljivosti. Pokažite več spravljivosti do svoje okolice. DVOJČKA 21. 5. do 21. 6.) Po kratkem besednem dvoboju, bo val položaj postal bolj jasen. Ne udeležujte se nekoristnih razpravljanj. RAK (od 22. «■ do 22. 7.) Utegnili bi se prenagliti v nekem podvigu in zapraviti ugodne pozicije. Ljubezen bo samo korak od vas. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) S svojo aktivno dejavnostjo si boste pridobili zaupanj« predstojnika. Ne odklanjajte primerjave med idejami. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vskladite svoj ritem dela z onim svojih sodelavcev. Poenostavite družinske odnose. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10) Ne reagirajte na provokacije nevoščljivcev. Na čustvenem področju se raje odpovejte nedosegljivim sanjam ŠKORPIJON (od 23. 10 do 21. 11.) Na vidiku je dobičkanosno poslovna akcija. Na bojte se, da bi STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Vaš predstojnik ni tako mogočen, kot se zdi. Bodite bolj iskreni do drage osebe KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne zlorabljajte svoje avtoritete. Prišlo bo do kratkotrajne krize vesti. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Glede na značaj postavljenih ciljev, bodo tudi uspehi učinkoviti. V središču vaše pozornosti bodo materialni interesi. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Bodite bolj konkretni v pogledu svojih obljub. Da bi se ognili nekemu prepiru, se raje za nekaj časa oddaljite od svoje družine. ko dražje od te in ki cene sploh nimajo, ker niso na prodaj. Vzemimo za primer «Giocondo», za katero se nihče ne upa cene niti datU. Se nekaj primerov visokih cen; Leta 1958 je bančnik Paul ' Mellon plačal za Cezannovo sliko »Deček ž rdečo jopico«, ki je bila prej last zbirke Goldschmidt, 385. irplijonov lir. Slike Že omenjenega y&n Gogha so dosegle 'tudi do 230 milijonov lir, Gau-guinove 227 milijonov. Toda to se cene že pokojnih umetnikov, dočim je najvišjo ceno med živečimi slikarji dosegel Picasso, katerega sliki ((Mati in sin« ter «Lepa Holandčanka« sta dosegli leta 1958 še nikoli doslej dosežene cene 95 in 97 milijonov lir. Iz gornjega bi se dalo zaključiti, da so imena uveljavljenih velikanov trdna osnova za ceno in v konkretnem primeru celo za pametno »investicijo«; In vendar to ne drži. Znani strokovnjak za umetnost in umetnostno trgovanje Rush je res uspel s tem, da je začel s srečno izbiro, ko je nekje staknil za majhen denar izredno umetnino, ki mu je služila kot osnovni kapital za vso njegovo poznejšo srečo v prekupčevanju in z zbiranjem umetnin. In on ni bil edini. Toda ime umetnika še ne pomeni vse. Ameriški »industrialec Hen-ry Ford ml, je leta 1958 odkupil od Goldschmidta Van Go-ghov «Park v Arlesu« in dal zanj 231 milijonov lir, toda nekdo drug, ki ga je sla po zaslužku zapeljala, je prav tako drago plačal drugega Van Gogha «Prekop blizu Nuenena« in leto pozneje dobil zanj komaj 2 milijona in pol lir. Potemtakem imena še niso vse. To pa še ni vse. V določenih obdobjih neka «šola», neka u-metniška struja visoko kvoti-ra, v določenem trenutku kar več imen zablesti, da bi čez čas njihov «sij» pojenjal. S tem pa cene njihovim delom močno u-padajo. In v tem primeru niti ne gre več za kakovost njiho. vih del, pač pa za povsem druge pojave v mednarodnem trgovanju z umetninami ali celo za nekakšno «modo». Vzemimo za primer prva leta našega stoletja. Tedaj so bili Corot, mojstri iz šole Barbizon, Diaz, Daubigny, Troyon, Rousseau, Millet, Du-pre imena, ki so visoko kvotira-la in zbiratelji so se tepli za njihova dela. Kmalu pa jih je zasenčil Cezanne, zasenčili so jih impresionisti in postimpresioni-sti in tako je na primer dobra Corotova olika leta 1910 veljala od 41 do 45 milijonov, pred desetimi, petnajstimi leti pa komaj 10 do 12 milijonov, Renoir pa je v istem času poskočil na 125 milijonov, kot je na primer za eno njegovo sliko plačal že omenjeni Henry Ford ml. leta 1959. S tem pa še ni rečeno, da je Čorot po svoji umetniški vrednosti izpod Renoira. Nekateri menijo celo, da je več vreden. Se bolj zanimivo je nihanje v zvezi z impresionisti .nihanje, ki se mu ne ve razlage. Koj po zadnji vojni so dela impresionistov imela izredno ceno in zbiratelji so uprizorili tako rekoč pravi lov na dela te umetniške struje, toda samih deset let pozneje so impresioniste prekosili postimpresionisti, da bi se hkrati močno uveljavili tudi »veliki moderni«, kot so Matisse, Picasso, Braque. Kolikšno je raz- merje tega nihanja, se vidi iz statistične ocene, ki jo je napravil že omenjeni zbiratelj in strokovnjak Fichard H. Rush. V primerjavi s kvotacijo iz leta 1925 so se cene postimpresionistov dvignile za 754 odst., za »velike moderne« 557 odst., dočim veljajo impresionisti, ki so nekoč najceč šteli, danes komaj 307 odst. več kot so šteli 1925, leta. Konkreten primer. Eno izmed del De -Staela je od 1 milijona 250 tisoč poskočilo na 22 milijonov, kolikor so zanj plačali leta 1960; Pollock pa je od 1 milijona, kolikor je stal leta 1953, samih sedem let pozneje veljal 62 milijonov. Na koncu bomo dodali še kak podatek o neuspelih špekulacijah zaradi tega »nihanja« cen ali kvotacij. Leta 1903 je Lorence Alma — Tadema odklonil 41 milijonov lir v sedanji vrednosti za neko svojo sliko, za katerega je zahteval 50 milijonov. Leta 1953 pa je bila ta njegova slika prodana v Londonu za borih 438X00 lir. Ker spada Alma-Tadema v vrsto slikarjev Pollock, De Stael, Rouault in Leger, ali ni možno, da tudi tem, ki sedaj še visoko kvotirajo, cena pade, se dobesedno zruši? Strokovnjaki pravijo, da ni mogoče, ker da gre pri tem le za posamezna «neuspela» dela sicer u-spelih umetnikov. Končali bomo z mnenjem strokovnjaka Rusha, ki meni, da zbiratelj, ki kupuje sliko, ne sme kupovati imena slikarja, pač pa le resnično umetnino. Toda kdo se bo v sedanji poplavi struj in šol spoznal, kdo bo vedel, kaj je resnična umetnost in kaj le zmazek? nato Vaskovo iskanje nekega «gospoda Bertrandas skozi sovražne črte in končno Vaskova junaška smrt proti lastni volji, so kažipot skozi to zgodbo, ki te, zlasti če jo gledaš uprizorjeno na odru, še bolj spominja na slike francoskih fauvistov in primitivnih slikarjev. To je pogled otroka na gozd in na vojsko, na živali in na vas, na vojake v dekoriranih in bleščečih uniformah, na čudno preoblečene oglednike in na kaj vem kaj še vsega. Pogled otroka, ki pa se mi ne zdi povsem pristen in prepričljiv, ker je umeten in sekundaren. Režiser Andrej Hieng pa je to ne ravno prepričljivo zgodbo znal za čuda oživeti. Tu je postala scena važen element, ki ji je dala Melita Vovkova s sodelovanjem arh. Svete Jovanoviča in ing. arh, Uroša Vagaje domala pravljičen nadih. Enako važni, iznajdljivi in uspeli so bili tudi kostumi Mije Jarčeve, v katerih so kdaj zadobili izvajalci naravnost naličje podob fauvistov ali primitivnih slikarjev. Učenjaka Cezarja, groteskno tragikomično figuro, je dvignil Branko Miklavc v fantastičen lik, ki je avtorjevi .abstruzni zamisli nackljub na odru polno zaživel. Cezarjevo čudaško in lirično zasanjano hčerko Marjetico je s prisrčno prostodušnostjo igrala Majda Potokarjeva. Izklesan lik vojaka, ki se je sicer rahlo odmikal iz okvira pravljičnosti, je z mrko resnostjo upodobil Boris Kralj. Dva stara kmeta, ki sta se zdela, kot da bi ušla iz kake pri-mitivistične slike, sta poosebila s šegavim humorjem Pavle Kovič in Tone Homar. Ta kroteskni okvir je še stopnjevala Angelca Hlebcetova z likom gospe Hil-boom. Malce zagonetni lik Vaško-ve sestre E merite je izvrstno ka-rakterizirala Ivanka Mežanova. Dušan škedelj je s posrečeno masko podal dobro izdelan lik župana gospoda Corfana. Naivnega, nedolžnega in prostodušnega Vaška je poustvaril Polde Bibič. Spočetka je bila njegova, jgrq, zadržana in še ne prav gotova v karakterizaciji, toda pozneje, med lastnimi, in sovražnimi ogledniki, se je njegov lik stopnjeval do znatne izrazitosti ter je v zadnji sceni tudi povsem prepričal. Generalu Mirardorju, temu malce primitivističnemu poosebljenju vofskine umetnosti, je vtisnil Andrej Kurent izvirne individualne poteze, ki so dajale temu liku groteskno mogočnost. Med celo vrsto vojaških osebnosti, ki so bile učinkovito podane, naj omenim le nekatere tudi tekstovno obsežnejše in izrazitejše: tako Aleksandra Valiča kot groteskno komičnega majorja Brounsta, Alija Ranerja kot »dekliško nežnega# poročnika Latourja in Marjana Hlastaca kot malce komičnega zaslišujočega narednika Ca-gu ota. Na začetku sem dejal, da pišem o tej predstavi z deljenimi občutki. Nekako tak je bil tudi sprejem prt občinstvu. Izvajalcem je šlo vse priznanje. Zdelo se je pa, da delo samo ni hotelo prav vžgati. VLADIMIR BARTOL šfi dve predstavi «Lucie di Lammermoor* Danes zvečer bo tretja in v nedeljo popoldne zadnja predstave «Lucie di Lammermoors, ki jo lahko po pravici imamo za doslej najboljšo ustvaritev letošnje operne sezone. Prav je, da pride od časa do ča$a poleg Donizettijevih komičnih oper na spored ta nje. gova resna opera. Se posebno pa je razveseljivo, če je mogoče to delo uprizoriti s takšnimi imenitnimi pevci, kakor jih je za to opero zbrala uprava gledališča «Verdi». Renata Scotto ne samo, da ni nova za tržaško občinstvo, ampak se lahko reče, da mu je še posebno ljuba, saj je stalno sledilo njenemu vzponu, ki jo sedaj postavlja v vrsto velikih pevk mednarodne veljave. In po njeni vlogi Lucie se nam ni treba čuditi, če slišimo o njenih triumfih tudi na največjih evropskih odrih. Pevka zna svoj glas odlično prilagoditi duševnim stanjem, od veselja do žalosti in blaznosti, pri tem pa je njen glas vedno prijeten, mehak in v njeni popolni oblasti. Pri vsem tem je skoraj samo po sebi umevno, da ji virtuoznost n> namen ampak le š« sredstvo za vrhunsko dovršeno kreiranje vloge. Kar logična posledica je, da Renata Scotto tako pritegne in tako navduši občinstvo, da se aplavzi skoraj n« morejo nehati. Ob tolikšni pevki je težko reči, da ji je kdo vreden partner. In vendar se je Renato Cioni razvil v tako odličnega tenorista (tudi on se je že lepo uveljavil na velikih evropskih odrih), da smo lahko veseli, da je prav on poleg take Lucie. Cioni je pridobil tako na lepoti glasu kakor tudi na izredni odrski sigurnosti, ki mu jo daje prav zavest, da razpolaga z dovolj močnim glasom, tako da se lahko popolnoma preda čustvom, tudi v najbolj dramatičnih trenutkih. Sloves Enza Sordella sega že precej let nazaj in njegovi nastopi v največjih svetovnih opernih gledališčih (tudi v Metropolitanu) niso prišli kar tako brez vzroka, Sordellov glas je mogočen a prav tako tudi plemenit. Njegov nastop pa je vseskozi uglajen; njegova navzočnost na sceni daje dogajanju polnost. Tudi če se ne spuščamo v vse podrobnosti, moramo vendar omeniti velik delež dirigenta Bruna Bartolettija za tolikšen uspeh celotne predstave. Giorgio Kirsch-ner doseže z zborom vedno nadpovprečne efekte. Pohvalo zasluži tudi režiser Walter Boccaccini, R. R. RENATO CIONI (mm trmi mmmmammm sms .Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slov. pesmi; 11.45 Jug. orkestri in pevci; 12.15 Pomenek s poslušalkami- 12.30 Iz glasbenih sporedov; 13.30 Glasba; 17.00 Ansambel C. Pacchiori; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Bilo je nekoč...; 18.15 Umetnost; 18.30 Solisti; 19.00 Radijska univerza; 19.15 Zbor »Antonio Illersberg« 19.45 Vesele harmonike; 20.00 Šport; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.45 Pesmi brez besed; 21.00 Mozart: Spokorni David; nato Obletnica meseca; 22.00 Jazz koncert. 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Lahka glasba; 13.45 Zborovsko petje; 14.05 I. Svevo; »Pisma ženi«; 14.15 Domači glasbeniki; 14.30 Furlanija v ital. poeziji. PETEK, 21. FEBRUARJA 1964 11.00 Sprehod skozi čas; 11.45 Di Verolijeve skladbe- 13.25 Dva gla-sova — en mikrofon; 14.55 Vreme na Ital. morjih; 15.15 Filmske novosti; 16.00 Program za najmlajše; 16.45 Viozzijeva Glasba za Itala Sveva; 18.00 Vatikanski koncil; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 Zgodbe in pesmi o morju; 21.00 Simfonični koncert. II. program Koper 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 V domačem tonu; 14.00 Mozaik; 14.30 Melodije; 15.30 Slov. narodne; 15.45 Prenos RL; 16.15 Pevci; 16.30 Današnje teme; 16.40 Operni koncert; 17.40 Pisana glasba; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester Al Cajola; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ritmi; 22.4C Na programu 8o-štakevič. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.25 _______ ... ... Jutranja glasba; 9.15 Pesmi; 10.00 Glasbena median; 11.00 Pozo; Operna antologija; 10JN) Sola; nimaš prednoan] 4&0A £&bavn 7.35 Jutranja glasba; 8.35 Mariam del Mare; 9.15 Ritmi; 9.35 Eno uro v Rimu; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.00 Vesela glasba; 12.00 Zvočni trak; 14.00 Pevci; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.00 Ital, pesmi; 15.15 Plošče; 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija; 17.35 Mala enciklopedija; 17.45 G. Parenti; »Un cap-pello soltanto«; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.35 Glasbeni variete; 21.35 Znanstvena oddaja; 22.00 Jazz. III. program 18.30 Francoska kultura; 18.45 Peragallov «De profundis«; 19.15 Ital. periodični tisk; 19.30 Vsako-večerni koncert; 20.30 Revijski pn gram; 2C.40 Griegove skladbe; 21.20 V. Brancati «Raffaele», 23.00 Petrassijeve skladbe. Slovenija 6.20 Tečaj hrvaško-srbskega jezika; 8.05 Valčki in operetne u-verture; 8.35 Slovenske narodne 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Diver-timento in suita; 10.15 Iz Puccinijeve »Madame Butterfly«; 10.35 Novost na knjiini polici; 10.55 —j 11.00 pozor, tvna glasba; 12.15 Kregar: Vrtni škodljivci; 12.25 Zvoki; 13.30 Naši in tuji solisti; 14.05 Radijska šola; 14.35 Domače viže; 15.15 Napotki za turiste; 15.20 Zabavna glasba 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbeno popoldne; 18.00 Aktualnosti. 18.10 Pesmi borbe in dela; 18.30 Pripoveduje nam...; 18.45 Iz naših kolektivov; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Popevke iz Sofije; 20.15 Zunanje politični pregled; 20.30 Danilo Švara; 20.53 Lepe melodije; 21.15 Oddaja o morju; 22.10 Plesna glasba; 23.05 Italijanska pevka Milva; 23.30 Glasba našega časa. Ital. .televizija Od 8.30 do 14.15 Sola; 16.45 No-va srednja šola; 17.30 Program za najmlaiše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 TV pošta; 19.40 Simfonični koncert; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 T. Bernard; «Mala kavarna«; 22.30 Pol ure z Odett; 23.00 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Sejem sanj; 22.30 Kolesarske dirke v Milanu. Jug. televizija 18 00 Poročila; 18.05 TV filmski klub; 18.30 Poljudno znanstvena oddaja; 18 50 Glasbeni kotiček; Joie Kampič; 19.00 TV obzornik; 19.3Q Koncert Vladimira Ruždja-ka; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Propagandna oddaja; 20.46 Ekran na ekranu — filmski mozaik; 21.45 Slovenski pesniki — Karel De-■tovnik — Kajuh; 22.15 Poročil*. Goriško-beneški dnevnik CEPLJENJE PROTI OTROŠKI PARALIZI Cepivo, ki je na razpolago bo le za otroke do šestih let Na Goriškem imamo 11.097 otrok v starosti do 6 let in 39.075 ljudi v starosti do 20 let Pokrajinski zdravnik dr. Mon-1 več kot pa je na razpolago obro- tagna je pripravil za uvod v kampanjo za cepljenje proti otroški paralizi s cepivom Sabin, ki se bo tudi na Goriškem pričela v prvih dneh prihodnjega meseca marca, zanimivo studijo o tem cepivu, ki ga po raznih drugih državah že nekaj časa uporabljajo in se je izkazalo mnogo bolj učinkovito in polj pravično , kot Salkovo cepivo, ki se ja vse do lani uporabljalo v Italiji. Dr Mon-tagna ugotavlja med drugim da je bilo leta 1962 v Evrupu brez Sovjetske zveze 1.800 primerov o-bolenj za to boleznijo, v Italiji pa jih je bilo sar 3.243 in ima torej v tem oziru kaj žalostno prvenstvo. Kot smo že poročali, se je pretekli ponedeljek sestal na prefekturi v Gorici poseben odbor, ki mu predseduje pokrajinski zdravnik. Odbor šteje 22 članov ln to v njem zastopane vse krajevne oblasti in ustanove, ki imajo o-pravka z zdravstvom ter tudi sindikati. Na tem prvem sestanku so se pogovorili o pripravah za cepljenje s Sabinovim cepivom na Goriškem. Za našo pokrajino je poslalo ministrstvo do sedaj 9000 doz za prvo cepljenje in obljubljeno je še enako število doz za drugo in tretje cepljenje, ki se bo vršilo v presledkih po en mesec ter za četrto in zaključno cepljenje; ki ga je treba napraviti 5 do 6 mesecev po tretjem cepljenju. Ta količina pa ne bo zadostovala niti za otroke v starosti do 6 let. Po uradnih statistikah je takih otrok na Goriškem 11.097 ali nad 2000 VERDI. 17.00; «La donna scimmia«, Ugo Tognazzi in A. Girardot. Črnobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. CORSO. 17.15; «11 delitto Dupre«, Bourvil in Marina Vlady. Italijanski črnobeli film. Zadnja predstava Ob 22. VITTORIA. 17.15: (»Jules e Jim», J. Moreau in O. Wemer. Francoski črnobeli film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.15: «Le tre sfide di Tarzan«. Technicolor. Jock Maho-ney. IZLET STEVERJANCEV NA PREŠERNOVO PROSLAVO V TRST Na Prešernovi proslavi, ki jo priredi Slovenska prosvetna zveza v nedeljo, 23. februarja ob 17, uri v prvomajski dvorani v Trstu, bosta nastopila tudi mešani zbor prosvetnega društva Briški grič in njegov instrumentalni ansambel. Ob tej priliki prireja društvo izlet v Trst z avtobusom. Udeležence izleta vpisujejo Bruno Stekar na Valerišču, Marija Koren pri Aščlh, Bruno Gravnar z Britofa ln Ivan Mikluš iz Sčednega Odhod avtobusa z Bukovja točno ob 14. uri. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna D’UDINE. Ul. Rabatta št. 18. tel. 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 12 stopinj ob 13. uri, najnižjo 5,7 stopinje nad ničlo ob 5.10. Povprečne dnevne vlage je bilo 46 odstotkov. kov cepiva. Zato je pokrajinski zdravnik odredil, da bodo za sedaj cepili samo otroke do šestih let. Ker ministrstvo za zdravstvo ni obljubilo nobene dodatne pošiljke cepiva Sabin, bi morale po mnenju pokrajinskega zdravnika dr. Montagne prispevati razne pokrajinske ustanove in pokrajinska, u-prava sama potrebna sredstva za nakup dodatnih količin tega cepiva, ki stane po 125 lir na osebo za vsako cepljenje. Po statističnih podatkih imamo na Goriškem 39.075 oseb v starosti do 20 let in bj bilo torej potrebnega še trikrat toliko cepiva, kot pa ga je dalo na razpolago ministrstvo. Omenimo naj še, da cepljenje otrok sicer ni obvezno, je pa vsekakor zelo priporočljivo, ker je Sabinovo cepivo zelo učinkovito in se vzame skozi usta, kar je zelo praktično in je tudi po okusu prijetno. S Salkovim cepivom so na Goriškem cepili v zadnjih letih vsega okrog 37.000 oseb. Seja pokrajinskega sveta za turizem Predsednik pokrajinske turistične ustanove za Goriško Peternel je sklical za jutri, v soboto 21. t. m. sejo upravnega sveta te u-stanove. Seja se bo vršila ob 16. uri na županstvu v Tržiču. Dnevni red ima osem točk, ki se tičejo povečini turističnih problemov v Gradežu, kar je popolnoma razumljivo, saj je ta kraj glavno turistično središče v naši pokrajini. Po seji si bodo svetovalci o-gledali vinogradniško posestvo in kletarske naprave dr. Ugo in Aliče Cappelletti iz Selc. ponovno uvedli popoldansko zaporo trgovin ob sredah, kot se je nekaj časa že izvajalo. V pismu se predlaga, naj bi od jestvinskih trgovin razširili tako zaporo tudi na druge trgovinske panoge. Nerednosti v podjetju Moncaro Sindikat uslužbencev oblačilne I industrije pri CISL je poslal včeraj pokrajinski zvezi industrijcev pismo, v kateri jo opozarja, da podjetje Moncaro iz Gorice ne plačuje redno svoje uslužbence, da ne plačuje po predpisih izredno delo in da ne upošteva predpisov glede delovnega časa. Za obnovo zapore trgovin ob sredah V SREDNJI SOLI NA SENENEM TRGU V Gorici predavanja za profesorje o predmetu cestna vzgoja» Predavatelja sta inž. Grusivin in odv. Devetag - Vse kaže, da se bo cestna vzgoja poučevala v srednji šoli V prostorih italijanskega znanstvenega liceja na Senenem trgu se je pričel v sredo zvečer tečaj za profesorje srednjih šol, ki jih bodo seznanili z osnovami delovanja motorja ter prometnim zakonom, da bi jih usposobili za poučevanje novega predmeta «cestna vzgoja«, ki bo postal obvezen učni predmet na srednjih šolah v novem šolskem letu. Pozivu pro-veditorja naj se javijo prostovoljci za posečanje tečaja, se je odzvalo kakšnih 50 profesorjev, med njimi tudi dva slovenska. Tečaj je otvoril prof. Braida, ki ga vodi, udeležence pa sta pozdravila tudi predsednik avtomobilskega kluba inž. Lodatti in šolski skrbnik De Vetta. Po uvodni svečanosti, ki je trajala pol ure, so se tečajniki iz telovadnice pre- selil; v učilnico, kjer je najprej predaval o tehnični strani motorja in motornih prevoznih sredstvih inž. Grusovin. Cestno zakonodajo je razlagal odv. Cesare Devetag. Pouk bo vsako sredo in petek od 5.30 do 7.30. HIIIIIlllllltlllllMIIIHIIIIIIH MII lllllllltlllllllllHMIIIIIIllllllllll lil Hill II lili lili II MII lili II IIIHIIIIIIIH*llllllllllllll VEČER OB SREDAH V KLUBU Predavatelja sta prikazala lepote Soške doline Prof. Krumberger in tov. Hoenn sta s svojimi slikami in razlagami navdušila številno občinstvo V okviru večerov ob sredah sta bila predsinočnjim gosta kluba «Simon Gregorčič» v Gorici profesor na tolminskem učiteljišču A-lojz Krumberger in ravnatelj goričkega muzeja Rudi Hoenn. Popeljala sta nas po Soški dolini od Nove Gorice tja do samega gorskega venca okoli izvira Soče. V prvem delu je Rudi Hoenn prikazal lepe barvne slike bližnjih krajev Goriške. Videli smo rast modernega naselja Nova Gorica z vsemi nam sicer že znanimi stavbami, ki pa jih je fotograf prikazal z nam manj znanih zornih kotov. Videli smo tudi rihembe'-ški grad, spomenik padlim pri Gonjačah in še marsikaj lepega v fotografski barvni tehniki. Sindikalna organizacija CISL odsek za trgovinske uslužbence, je poslal goriškemu prefektu pismo, v katerem predlaga, naj bi Prof. Krumberger nas je popeljal s svojimi slikami in prijetnim razlaganjem tega, kar je diaprojektor projiciral na platno, po IZPRED OKRAJNEGA SODISCA Ker je ponoči prepeval bo moral plačati globo Po pomoti je podpisal ček brez kritja Pred goriškim okrajnim sodnikom se je včeraj zvrstilo več obtožencev, vendar so se v nekaterih primerih pobotali, v drugih pa razpravo odložili. Na zatožni klopi je med drugim sedel tudi 35-letnl tapetnik Alfredo Furlan iz Gorice, Ul. Mon tesanto 133, ki je dne 8. decembra lani ponoči od sobote na nedeljo malo preveč glasno prepeval po goriških ulicah in bil tudi vinjen. Sodniku je dejal, da je bil sicer precej vesel, zanikal pa je, da bi prepeval ali vsaj ne na glas. Po zagovoru odvetnika Mu-nafft, ki je predlagal oprostitev, je sodnik dr. Fabiani obtoženca obsodil na plačilo 6.000 lir klobe zaradi kalitve nočnega miru. Sodnik pa je oprostil 50-letnega Adama Perucica iz Trsta, Ul. Fot* nace 4. Ta je dne 22. novembra lani v Gorici podpisal bančni ček za 450.000 lir, brez potrebnega kritja. Ker pa je njegov branilec dr. Munafč dokazal, da je obtoženec napravil to v dobri veri, misleč, da ima na tekočem računu potreben denar, ga je sodnik oprostil. Soški dolini od Kanala dalje mimo Mosta, Tolmina, Kobarida tja do Bovca in vseh stranskih dolinic, ki jih je kar lepo število v zgodnji Soški dolini. Njegovo oko je poiskalo za fotoaparat toliko lepih motivov, da jih je bilo veselje gledati. Videli smo Bovec v soncu in senci, kako se je kopal v pisanih poletnih in jesenskih barvah, pa tudi v beli opojnosti zimskega časa, ko je morda še najbolj mikaven. Takšnega Bovca se spominja redko kateri Goričan, in velika škoda je, da si tega idiličnega kraja ni mogoče ogledati tudi eizven sezonev, kot bi se lahko temu reklo. Prof. Krumberger je prikazal še celo vrsto vršacev, ki kraljujejo nad zgornjesoškim področjem, začenši s Kaninom, Rombonom, Mangartom, Jalovcem, Mojstrovko, Prisankom, Razor-jem itd. Vmes je nanizal vrsto diapozitivov nižjih in vendar značilnih ter po planincih zelo obiskanih hribov. Popeljal nas je tudi na Vršič, od koder smo pogledali v del Gorenjskega kota, tako da je bila tura, ki smo jo napravili z njim, kar dovolj dolga. Za konec je občinstvu prikazal še nekaj diapozitivov planinske flore, s katerimi se je poslovil od nas in nam želel, da bi postali obiskovalci teh vedno lepih in vabljivih gorskih krajev, kjer bi mogli vse videti ne le v dveh, ampak v treh dimenzijah. Številno občinstvo, med katerim je bilo zlasti veliko planincev, je bilo obema gostoma iz srca hvaležno za prijeten večer. Saje so se vnele Včeraj ob 8.30 so poklicali go-riške gasilce na Rafut št. 3, kjer so se v stanovanju Luigija Murovca vnele saje v dimniku. Gasilci so kmalu odstranili nevarnost požara in tudi škoda je bila le mlenkostna. Ob 13.30 pa so morali gasilci še v Ul. Duca d’Aosta 12, kjer so se prav tako V dimniku stanovanja Eugenie Spazzapan vnele saje. Tu- --------- ---- ------- ------------ di tu so bili kmalu gotovi in ško- I so ga pridržali za 20 dni na zdrav-da ni bila velika. j Ijenju. Kratke iz bolnišnice Včeraj dopoldne ob 10.45 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico tri in pol leta staro Claudio Culot iz Gorice Trg De Amicis 8, ki se je pri padcu na (lomu ranila na čelu. Nudili so ji prvo pomoč. O-krevala bo v treh dneh. Ob 17. uri pa so pripeljali tudi 20-letnega Marina Turchettjja iz Gorice Ul. Mochetta 24, ki se Je na delu pri podjetju SICALF v Gorici ranila na palcu leve roke in si ga verjetno tudi zlomil. V bolnišnici Sestanek Slovencev jutri v Ronkah V soboto 22. februarja zvečer bodo Slovenci, ki prebivajo v Ronkah. zbrali v neki domači gostilni, Pogovorili se bodo o možnostih. da bi se pogosteje sestajali in se naučili zapeti nekaj slovenskih pesmi. Na takšen način bi se bolje predstavili, ko bodo na poletje odšli z avtubsom na izlet v Slovenijo. Požrtvovalnost in iznajdljivost ronških rojakov pozdravljamo ter jim želimo, da bi obrodili kar najboljše uspehe. GASILCI NA DELU V avtu je zgorela električna napeljava Sinoči nekaj pred 18. uro so poklicali gorišike gasilce v Ul. Monte Santo v Gorici, kjer se je v bližini karabinjerske vojašnice vnel avto Fiat 1100, ki ga je šofiral njegov lastnik Attilio Torlone iz Co-droipa. Torlone je peljal neko sorodnico proti solkanskemu obmejnemu prehodu, ko je v avtu, zaradi kratkega stika nastal ogenj. Gasilci so z ugaševalcem kmalu pogasili ogenj, vendar je zgorela vsa električna napeljava ter je ogenj povzročil okrog 150.000 lir škode. Ob 20.45 so morali gasilci tudi v Ul. Garzaroli 24, kjer so se vnele saje v dimniku stanovanja France-sca Venutija. Ob 21. uri pa so prav tako zaradi OD DANES DO NEDELJE V NEAPLJU Osem ekip za evropski pokal v vaterpolu Canottieri iz Neaplja in beograjski Partizan glavna favorita NEAPELJ, 20. — Jutri zjutraj se bo začel v pokritem bazenu «Fe-lice Scandone« turnir v vaterpolu za »evropski pokal«. Turnir, ki se bo zaključil v nedeljo zvečer, bo ob udeležbi osmih državnih prvakov in sicer beograjskega Partizana, dunajskega Wiena, bolgarskega prvaka Sofie, grškega Ethnikosa, španske Barcelone, nemškega Duisburga, belgijske ekipe Gentse in -——— italijanskega prvaka Canottieri :z, KOLESARSTVO Neaplja. j--------------—- Prognoze govore v prid Partizana I MILAN, 20. — Dvojica Terruzzi in Canottieri, ki imajo več izkušenj post je zmagala v šesti etapi «6 mi-in tudi večje število državnih repre- ianskih dni« in je prevzela vodstvo zentantov. V beograjski ekipi so Muškatirovič, Jankovič in Sandič, ki so že znani v Italiji, medtem ko bodo v vrstah neapeljskega moštva igrali poleg Fritza Dennerleina in Fossattija mlajši vaterpolisti. Tokrat se bo ponovno pojavil v bazenu Schollmeier, manjkali pa bodo Mannelli, Orlando in De Ste-fano. Prijavljene ekipe so razdelili v dve skupini in sicer: A skupina — Partizan, Duisburg, Gentse in Sofia. B skupina — Can. Napoli, Barcelona, Wien in Ethnikos. Turnir pa bo potekal po naslednjem razporedu: 21. t. m ZJUTRAJ Amat. Duisburg - Gentse Zwem-vereniging CN Barcelona - Ethnikos CC Napoli - Schwimm Union Wien Partizan - CSKA Sofia ZVEČER SV Wien - Ethnikos Gentse - CSKA Sofia Partizan - Duisburg CC Napoli - CN Barcelona 22. t. m. ZJUTRAJ SU Wien . Barcelona CC Napoli - Ethnikos Partizan - Gentse Duisburg - CSKA Sofia Ekipe, ki bodo prebredle kvalifi- v lestvici. Ob zaključku današnjega večera so se kolesarji pomerili v 45 km dolgi «ameriški vožnji«. Zmagala sta s povprečno hitrostjo 53,204 km na uro Pfenninger-Lykke. SMUČANJE NAMIZNI TENIS Jutri tekmovanje za pokal SPZ Jutri zvečer bo v prosvetni dvorani v Gorici tekmovanje v namiznem tenisu za prehodni pokal Slovenske prosvetne zveze. Tekmovanje se bo pričelo ob 18. uri. Odvijalo se bo na štirih mizah. Reprezentance posameznih društev imajo še zadnje priprave za srečanje, ki fl* beta izredno borbene in zanimive tekme. Najavljene so ekipe prosvetnih društev s Tržaškega in Goriškega. Prehodni pokal brani ekipa iz Doberdoba, kd si ga je lani priborila za dobo enega leta. Pokal preide v trajno last, P° dveh zaporednih zmagah ekipe prosvetnega društva. V GORICI vnetja saj morali še v stanovanje ___ Jožefa Gorjana v Ul. Foscolo 14. V I kacijsko oviro, se bodo 22. t. m. obeh krajih je bila povzročena le zvečer in 23. borile za prva tri manjša škoda. | mesta iimmiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimmiiimitiiimiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiirniii ODTUINTAM «KVOTE» TOTOCALCIA CONI: 6,5 milijard Država: 14 milijard RIM, 20. — Predsednik CONI odv. Onesti je danes med tiskovno konferenco zahteval pravičnejšo delitev dobička od Totocalcia. Trenutno gre 35,57 odstotkov inkasa dobitnikom, 37,91 odstotkov se steče v državno blagajno, 26,52 odst. pa pripada CONI. V tej vsoti je 9 odst. za vzdrževanje celotnega aparata. Onesti je pripomnil, da je 1952. leta CONI razpolagal s 7 milijardami in prav toliko je šlo državi, medtem ko se sedaj steče v blagajne CONI 6 milijard in pol, država pa pobere kar 14 milijard. Predsednik CONI je predlagal, da bi zvišali kvoto za dobitnike na 38 odstotkov, država bi se morala zadovoljiti s 26,50 odstotki, medtem ko bi moralo pripasti CONI 33,50 odstotkov denarja, ki ga igrajo na Totocalciu. ZA TORKOV DVOBOJ CIay težji od Listona MIAMI BEACH, 20, — Predvidevajo, da bo Cassius Clay težji od Sonnyja Listona, s katerim se bo v torek zvečer spoprijel v dvoboju za naslov svetovnega prvaka tež- ke kategorije. Clay bo tehtal nad 98 kg, njegov nasprotnik Listqn pa nekaj pod 97. Clayev prokurator Angelo Dundee je izjavil, da je njegov varovanec resnični boksar težke kategorije in da njegova teža ne bo noben handicap, temveč mu bo samo v korist. Po mnenju Dundeea Floyd Patterson ni bil boksar težke kategorije zaradi česar je lahko Liston z lahko razpolagal z njim kakor je hoteli, «Tokrat s Clayem pa bo težje za Listona«, je izjavil Dundee. Sedanjega svetovnega prvaka vest o Clayevi teži ni spravila iz ravnotežja. Liston je izjavil, da se je spoprijel brez škode s težjimi boksarji kot sta Nino Valdes in Cleveland VVilliams. Predvidevajo, da bodo ža torkovo srečanje spravili v blagajno približno sedem milijonov dolarjev, to se pravi nad štiri milijarde lir, kar pomeni, da bo to «najbogatej-ši» dvoboj v zgodovini boksarskega športa. * * • HAMBURG, 20. — Bivši svetovni prvak težke kategorije Max Schmeling predvideva, da bo Son-ny Liston premagal v dvoboju za svetovni naslov Cassiusa Claya s k. o. še pred šesto rundo. * * * MONTREAL, 20. - Bivši nepremagani svetovni prvak težke kategorije Rocky Mar :iano je izjavil, da Clay ne bo vzdržal Listonu niti šest rund. Marciano je pripomnil, da bi bil Clay brez dvoma odličen boksar, če bi imel več izkušenj. Njega pa so zvabili v to pustolovščino samo za to, ker gre za veliko vsoto denarja. Odbojkarske tekme šestorke slovenske srednje šole Odbojkarska ekipa slovenski srednje šole, ki je v soboto odpravila moštvo italijanske realne gini* GARMISCH - PARTENKIRCHEN, nazije z 2:0 (15:5 ih 15:2), bo dan« 20. — Norvežan Halmor Malm je | igrala proti šestorki zavoda Fermi> zmagal v veleslalomu prvenstva že- jutri pa proti ekipi bivšega Fef-lezničarjev. I mija. V PIEMONTSKEM ZIMSKIM CENTRI! SESTR1ERE Smučarji za pokal «Treh vlečnic» Nezgoda Američana Kidda in Jugoslovana lakote SESTRIERE, 20. — V soboto in v nedeljo bo v piemontskem zimskošportnem centru mednarodno smučarsko tekmovanje za «Pokal treh vlečnic«. Najbolj znani smučarji so se že zbrali v Sestrieru, kjer so imeli danes ob ugodnih vremenskih in snežnih razmerah trening za smuk. Med današnjimi treningi pa Je prišlo do padcev s hujšimi posledicami. Prvemu se je pripetila nezgoda ameriškemu predstavniku Billyju Kiddu. Američan ni poznal proge, zaradi česar je po strmem «zidu» zavil na desno in zavozil na drugo progo. Ko se je zavedel pomote, je hotel spremeniti smer, kar pa se mu ni posrečilo. Pri tem je treščil v varnostni zid iz snega, pri čemer se je močno udaril in tudi izpahnil gleženj. Američan se bo moral zdraviti teden dni, kar pomeni, da se ne bo mogel udeležiti tekem.. Kmalu za njim in nekoliko nižje se je poškodoval tudi Jugoslovan Peter Lakota. Tudi on je padel, vendar se je njegova nezgoda končala slabše: Jugoslovan sl Je hudo izpahnil gleženj in zdravniki so mnenja, da bo za okrevanje potreboval tri dobre tedne. ZA SOBOTNI NASTOP Bolgarski rokoborci prispeli v Trst TRST, 20. — Danes Je prispela iz Sofije z vlakom v Trst bolgarska reprezentanca rokoborcev prostega sloga, ki bodo v soboto zvečer nastopili v telovadnici Ginna-stice Triestine proti ustrezni italijanski ekipi. Skupina Bolgarov je sestavljena iz trinajstih oseb. V njej sta funkcionarja bolgarske zveze Todor Kukuvanov in Todor Sokolov, sodnika Zanko Zaharjev in Radoslav Pantelejev, zvezni trener Rajko Rajkov ter osem atletov. Med temi je lanski svetovni prvak težke kategorije Sutvi Ahmedov, dalje srebrna kolajna na svetovnem prvenstvu srednje kategorije Petko Dermendijev, bronasti kolajni Stojko Malov (mušja kategorija) ln Mladen Georgijev (bantam), Stojan Jervenkov (peresna), Lambo Dimi- trov (lahka), Mussa Alijev (sred-njelahka) in Said Mustafov (sred-njetežka). NA OPČINAH Nedeljski kros z udeležbo atletov Bora V nedeljo zjutraj bo na Opčinah tek čez drn in stm, katerega se bodo udeležili tudi atleti športnega združenja Bor. N« startu se bodo prijavili Košuta Aleksander, Košuta BoriSi Pahor Milan, Medvešček Vojko. Ambrožič Silvan, Rudež Andrej. Švab Dušan, Sancin Stojan, O kretič Teodor, Koren Uroš, Cesar Vojko, Furlanič Ivan ib Križman Bruno. Vodstvo atletskega odseka Bora prosi tekmovalce, da se zberejo v nedeljo točno ob 9.30 na zadnji postaji openskega tramvaja na Opčinah. KOŠARKA Milanski Simmcnthal v polfinalu turnirja za evropski pokal HELSINKI, 20. — V povratne«« srečanju za košarkarski pokal evropskih prvakov je finska peterka Toverita premagala milanski Simmenthal 97:87 (45:46). Ker so Italijani zmagali v prvem dvoboju 99:70, so se zaradi boljiega količnika uvrstili v polfinale turnirja. ♦0«0*0«0«0*0*0*Q«0«0*G> *ovovovoeovovo*oeovo*ovo*o*oeovovo*c^vc>*'.i>*ov**o«ovo«<>**o«o*o*o*ovo*ovc>ec>vo*<>»<:7 BRANKO MARUŠIČ jX| Na Goriškem v drugi polovici 1.1918 Sprejemu italijanskih oficirjev so prisostvovali tudi Slovenci in vojska pokrajinskega odseka. »Goriška straža«, ki je o prihodu Italijanov pisala, je vsa vznemirjena spraševala, kakšna bo odločitev in poudarila zahtevo Slovencev, da Gorica spada k Jugoslaviji. Kljub prihodu Italijanov pa je še vedno hrabrila ljudi k sodelovanju za Jugoslavijo, pokrajinski odsek pa je nadaljeval s svojo aktivnostjo. Zvečer šestega novembra le prišel v Gorico general Ugo Cel, kar je dalo goriškim Italijanom povod za ponovne manifestacije. Italijani, ki so še pred dnevi bili prisiljeni k molku, so sedaj oživeli. Prišel je njihov čas, želje goriških liberalcev so pričele postajati resnica. Sedmega novembra le prišla v Gorico italijanska voiska in z nlo tudi vojni minister Nava. Popoldne le prišel general Paveri di Fontana. Tudi njegov prihod je spremljala manifestacija, ob priliki katere so poleg vzklikov italijanskega navdušenja prišli do izraza tudi klici proti Slovencem, ki pa jih je general grajal, »Goriška straža* je Slovence bodrila z upanjem v pravično rešitev. Besede so bile potrebne, ker so se Italijani prav kmalu pričeli kazati kot pravi gospodarji zasedenega ozemlja. General, ki je prispel 6. novembra, je dal še istega dne poklicati predse poveljnika drugee* gorskega strelskega polka ln od njega zahteval, da svojo vojsko umakne za črto, ki jo je določalo premirje. Polkovnik je pojasnil, da le polk jugoslovanska vojska ter da se nahaja v svoli domovini, umaknil se bo le. če to odobri narodna vlada v Ljubljani. Odločitev o tem je prinesel že naslednji dan, ko so se z generalom Ceiem sestali člani pokra hnskega odseka. General je zahteval, da se moralo izročiti italijanski vo(sk) vojaška skladišča v Gorici, zahteva pa je bila zavrnjena iz razloga ker Je blago v skladiščih postalo last Jugoslovanske države še pred podpisom premirja. Kljub oporekanju, da mora pokrajinski odsek počakati na navodila iz Ljubljane, so Italijani dosegli svoje zahteve. Prav tako pa je bilo določeno, da se tudi jugoslovanska vojska u-makne iz Gorice. S tem je doživel pokrajinski odsek prve svoje poraze. S prihodom Italijanov ni Gorica mnogo menjala svojega iz-gleda. Poleg italijanskih, so še vedno dalje visele slovenske zastave, toda le malo časa je trajalo tako stanje. Sedmega novembra je bil ukinjen vsak poštni, brzojavni in telefonski promet preko demarkacijske črte, Podružnici Ljubljanske kreditne banke so italijanske vojaške oblasti prepovedale poslovanje. »Goriška straža* je izjavila, da bi bil Slovencem veliko ljubši prihod antantnih čet, toda ker Je od premirja preteklo komaj nekaj dni upa, da se bo vse še uredilo. Italijansko poveljstvo v Gorica je kmalu po prihodu vojaških oddelkov izdalo proglas, da načeluje poveljstvu general Paveri di Fontana. Meščani naj novi oblasti pomagajo pri vzdrževanju reda in miru. Uvedena je bila policijska ura, mesto pa Je bilo močno zastraženo. Na dan odhoda Jugoslovanske vojske Je pokrajinski odsek izdal obširen proglas, ki Je prav gotovo eden zadnjih, če ne zadnji. Poziva ljudi, naj se ne vzne- mirjajo. Pripadnost goriške dežele še ni odločena, o tem bo razpravljala mirovna konferenca. Prebivalstvo naj se vživi v novonastali položaj. Prvi predpogoj pa je, »da se vedno in povsod pokaže Slovenca, pripadnika velike Jugoslovanske države SHS, da ne zataji rodnega jezika m ob danih slavnostnih prilikah tudi slovesno manifestira, da biva tod svoboden Jugoslovanski narod. Potem ni dvoma, da bo koneona sodba, ki jo izreče mirovni kongres, za nas ugodna«. Devetega novembra je zadnjič s svojo deseto številko izšla (»Goriška straža«, uvodnik, ki ga zadnja številka prinaša, je poln razočaranja, vendar pa nikakor ni črnogled za bodočnost: »Naša stvar je pravična, ni se treba bati zanjo. Položili smo jo v roke Wilsona in cele Amerike, ki nam je naše narodne pravice slovesno pred celim svetom zajamčila. Torei slovenski rojak, le pogum In nič malodušnosti!«. Upanje v Wilsona je bilo živo še vse do rapalske pogodbe. Z vero v pravično rešitev je pokrajinski odsek sprejel italijansko okupacijo, ki po njegovem ni bila nekaj trajnega. Iste misli so odražali tudi ostali slovenski in organi oblasti nove države SHS. Prihajamo v čas, ko italijanska zasedba in njen potek povzroča v slovenski javnosti potom časopisja ali kako drugače val protestov in negodovanj. Nasilje se vrsti za nasiljem in I la predlog o postavitvi mestne-1 vabila na vpis v narodno gar-s tem se veča odpor prizadete- ga sveta s 24 člani (12 Sloven- do. Poziv je bil nejasen, saj ni ga ljudstva. Gorica je bila v drugi polovici leta 1918 mesto, ki je predvojno razmerje narodnostne strukture prebivalstva menjala sedaj v korist Slovencev. Obe narodnosti sta bili v mestu za stopani približno v enakem sorazmerju. Enakost v številu prebivalstva pa ni bila odraz tud! na področju politične akcije fene kot druge narodnosti. Primat Slovencev je bil popoln, V to nas mora prepričati tudi medlo reagiranje italijanskih meščanov v odločilnih dneh, bili so daleč za Slovenci. Goriške Italijane je k posta vitvi nekega organa v smislu narodno - svetovskih koncepcij napotil šele proglas cesarskega namestnika v Trstu 31. oktobra; Fries43kene je svojo oblast zapustil obenem z ukazom podrejenim cesarskim uradom, naj se podrede takrat obstoječim narodnim svetom. Tega dne je deželni poslanec in odvetnik dr. Pinausig sklical vplivnejše goriške meščane italijanske narodnosti in deželne poslance. Italijanski vir poroča, da sta na sestanek prišla tudi dr. Podgornik ln prof. Ivan Berbuč, ki sta se predstavila kot člana pokrajinskega odseka in (»ljubljanske sekcije Narodnega viječa v Zagrebu«. Italijanom sta postavi- cev in 12 Italijanov). Slovenci bi vodili upravo v slovenskem delu dežele in v mestu, Italijani pa v krajih z italijanskim prebivalstvom. Italijani so pristali na pogajanja, načrt pa jim ni prijal. Pogajanja so trajala nekaj časa vendar brez rezultata, zato so člani pokrajinskega odseka dali ultimatum in izdan je bil proglas o prevzemu oblasti pokrajinskega odseka. V času, ko so se dogodki vrstili s takšno naglico, se pokrajinskemu odseku ni kazalo spuščati v brezizhodna pogajanja z o-slabijenimi Italijani; pokrajinski odsek je tedaj že ustvarjal svojo vojaško moč. Prvega novembra datira tudi proglas, ki ga je izdala skupina vidnejših italijanskih meščanov in je vabil meščanstvo naj «pn-neso rože na grobove naših vrednih junakov za odrešenje naše dežele od sužnosti«. Tako so na dan, ko so Slovenci prevzeli oblast, Italijani z nedoločenimi besedami dali svojo besedo, prvo njih Jasnejše dejanje politične narave v tistem času. Skupina, ki je proglas podpisala (bili so to v glavnem gori-ški italijanski liberalci) se je naslednjega dne, 2. novembra formirala v začasno vlado (Go-vemo provvisorio), ki je izdala proglas (odgovor slovenskemu), s katerim je orevzela «vse posle nove vlade za našo deželo« in spregovoril državljanom katere narodnosti je namenjen. Ce je njegovo prevzemanje oblasti čez deželo obsegalo tudi slovenski del dežele, potem •- šel v ozemeljski razširitvi dlje od proglasa pokrajinskega odseka prejšnjega dne. V stanju razmer tistega dne ko je bil izdan, ni pomenil mnogo, ker so se vsa uprava in druge javne u-stanove že podvrgle pokrajinskemu odseku. Začasna vlada je bila zato prisiljena, da Je dogodke spremljala le kot opazovalec in ne kot njihov neposredni udeleženec ali celo u-smerjevalec. Popolnoma v nasprotju s kasnejšimi ocenami dela začasne vlade pa je poročilo, ki ga je slovensko časopisje prineslo v tistih dneh. Tretjega novembra se je namreč Narodnemu viječu v Zagrebu javila iz Gorice začasna vlada, ki ji je načeloval dr. I^ettarin (v resnici je bil njen predsednik dr. Pinausig), sporočila je bratske pozdrave in izrazila upanje, da bo med osvobojenimi narodi vladalo najboljše sožitje. Proti temu je pokrajinski odsek protestiral, vendar je bilo to že zaman, ker je Gorico pričela zasedati italijanska vojska, Izgle-da, da goriški Italijani le niso bili trdno prepričani v prihod italijanske vojske ter so skušali z dvoličnim posegom v dogodke reševati nastali položaj. Nova etapa, v prav tako krat- kotrajnem življenju začasne vlade, je vsekakor čas, ko pri* čenjajo od petega novembra d«* lje prihajati v Gorico oddelki italijanske vojske. Pozdravila j® generala Petitti di Roreto, W je iz Trsta odgovoril izražaj^ radost, »»ker je 1’italianissim« Gorica mučenik, končno in «« vedno pridružena materi Ital*' ji«. Petega novembra se je zn* va postavil že od začetka vojn* razpuščeni goriški mestni svet-Naslednjega dne je začasna vi* da v svojem proglasu sporočil« meščanstvu, da naj v nava"1 veselja nad prihodom Italijan* skih čet, ne pozabi ohraniti k0* rektno in pošteno vedenje do oseb druge narodnosti. S teč1 pričenja vršiti začasna vlad« funkcije, ki si jih je v svojem proglasu od 2. novembra zada* la. Obnovljeni municipij je svoj prvi razglas končal z besedam" »»Evviva 1’Italia, Evviva Gorizi« per sempre italianal«. K tem" je »»Goriška straža« pripomnil »»Le bolj previdno in počasi-* nismo še po sklepu mirovn« konference«. Z odlokom generala PetittiJ« je bil 13. novembra imenovan za goriškega župana G. Bombi?' deželni glavar pa Je postal km povedano dr. Pet.tarin 2e št** rlnajstega novembra je s skl* pom istega generala, kraljeve?« guvernerja za Julijsko Benečl* jo prenehala delovati tudi **' časna vlada. (Nadaljevanje sled^ — ---——---------- , u, „„Qr,0. ... .... (mikica- Ulica Silvio Pelltco 1 II Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-33H - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: čet«* srssr ssLr.^nsss ?>2 - -.««•«»>«- «*» «*•« —= *—■»«•««• «■ **«• -« •»* *■>»• Stari trgVl’ telefon 22-207, tekoči raCun pri Narodni banki v Ljubljani 800-14 603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsa K mm v Širini enega »tolpca: ,sia v^rfnkafa°in' ® ’ naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk PubbllcltA Itallana«. — Odgovorni urednik. STANISLAV RENKO — Izdaja In osmrtnice 150 Ur — Mali oglasi 40 lir tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst beseda. — Oglasi tržaške In gorlSke pokrajine *