Xavier de  Maistre
Mlada Sibirjanka
(Dalje.)
se 1« torej ni bilo res? Ta človck tukaj ima kozje nogt*. kdu je neki raogfl biii tako uespameten. tla je naslikal, kar nikoli ne more v resnici biti na svetui* Saj je do\olj resuičnili stvari!«
Pri svojih enoindvajsetih letih je umela tako kakor otrok,
A   vendar   ni   bila  tako   radovedna,   da  bi   po&tala nadležna. Redkokdaj je sprasevala iii prosila pojasnila. SkuŠala je vedno sama doumeti. kar jo vjdela p°sebnega ali   novc|.M.
/.elo jo jc veselilo, cv se je uahajala v družbi utenih Ijudi, ki se niso meaili za jijo. ona pa jiix je lahko minio poslušala. Tedaj \n gledala žmeraj tisicga, ki je imel besedo. kakor tfa bi holeia z ocrai posrkati vsebino. Kar  je sliŠala  in če je razumela, ni  pozabila nikoli,
Kadarkoli se je pogo\arjala z najboljŠiini prijatelji, je vseloj napeljala pogovor na spvcjeiti. ki ga je doživela na dvoru.
Spominjaia se je veake besede in vselej ob laki priliki so st- ji oci ovlažile. Bila je Vsu radostaa, Če so potein tudi drugi govorili o dobrot-Ijivosti obeh caric. \t\jovolJTia pa se je čudila, če o tcj stvari riiso govorili po njeni voJji.
(. arjev ukaz o uprostitvi očetovi jm se je zavlokel dalje. koi pa jc Uči pričakovala.
Prijatelji in prijalcljice so se trutlili. da bi ukaz |iospešili. Praskovija pa se je spomnila obeh pregnancev, ki bta ji dala svoje prihrunke, jo sprem-ijala prvo vrsto od IŠima iri jima je obljubila. da bosia z occtoni vred oproščona.
Pogosto je zdaj govorila z osebami. ki so raogle vplivati na iihodo dobrih pregnaueev. A vsi so se strinjaH v tem, da je to uevaroa igra. Plašili so jo celo, da bi uioglo škoditi celo ocetu. Stiah precl tem je Praskovijo oviral, da ni uhogaht svojega dobregn srca.                                                                1
K sreči ji je car sam ponudil  priliko; da pomaga nesrečnikoina.             3
Ko so iz dvorne pisarne že odposlali ukaz o oprostitvi  Praskovijinega } očeta  v  Sibirijo,  je  carica naročila  ministru,  naj  vprasa  Pra^kovijo, t?e ima Še kakšno oseibno željo,
Minister je sporočil carju in njena prošnja je bila uslišan:i. Caricino naklonjenost ni  izrabila zase, temvt*Č za moža, ki sta ji  dala pur kopejk.
Drugi ukaz je odhajal iz Petrograda nekaj dni kcsneje. Tako sta j plemeiiita človeka za svojo na ^idez majhno dobroto dobila svobodo.
Praskovija jc dosegla svoj uamen popolnoma. Zdaj ni imela nobene I želje več. Sklenila je takoj izvrsiti obljube in se je napotila v KieiM OdloČila se je, da Bogu darujc svoje življenje v zahvalo za toliko m«9 klonjenost.                                                                                                  ¦     "^
Medtem ko  se jo hČi  pripravljala  ua  to žrtev  in  jp bila  posvecena^", je  &prcjel   očv  v Sibirijo   novico.  ki  je  nikoli  ni   pričakoval.  Oproščenif l Kako to. saj je hči odpotovala že skoro prcd dveraa  letoma iu  nsoda je hotela, da starši v Sibiriji od nje niso dobili najdrobnejše vosh".
V tej tiobi je zasedel prestol car AleksaudtT. Ob nastopu jc oprostil in poklical iz pregnanstva veliko število kaznjencev. A išimski prt*gnujici niso prišli na vrsto.
/ivljenje Lopulovo je postajalo od <lne do dne holj bedno. Oropalo g» je vsakega upanja. eelo lastiiega otroka mu je vzelo, ki bi mu vendar po-magal, da l>i lužje prenasal ničvredno ži\Ijenje. Stara dva sta bila priprav-Ijeiia, da omagata pod bičem, ki ju je tepel.
Tedaj se je oglasi! sel. ki gu je pošiljai tobolski guvenicr. Ta ju jc potegnil iz brezdna,  v katerega sta vcdno hitreje drsela,
Prcjela sta oproščenje, potni Hst za Rusijo in denarja zn pot. lu dogodek je vzbudil  mnogo hrupa. ^ si  Išimci, ki so ga poznuli, so pritfkli, jn  vsi pregjiauci. ki so bivali  v Išimu.
T isti tovarisi v njegovi nesceči, ki so se norčcvaii iz Praskovije, posebiio pa tisti, ki so odrekli vsako pomoč, $o zdaj Žalostno sprejeli to novico in lii kaj radi bili deležiii Lopulove sroče. A aa zunaj so izrekali vcselje nad tolikim uspehom.
I.npulov je sprejcmal vse Čestitke s hvaležnostjo. Iu njegova sruča bi hila populna. če bi bila tudi oba prijatelja dobila iz Petrograda isti ukaz kot on.
Ta dva moža so pregnali v Sibirijo po neki vstaji, v katero stu si* pu uesreČi zapletta. To se je zgodilo še v mladih letih. Zdaj sta bila nesrečniku že stara.
Lopulov se je z njima pobližje ^poznal šele poteni. ko je hči odpotovala. Moža sta bilu za mlado potnico v skrbeh, kakor da bi bila njuna sestra ali hči, A vscK tistih dolgih znnskih večorih st* je pogovov vrtil samu okoli Praskovijc*. Videli so jo zdaj v ufsreči. zdaj v ugodju. zdaj jim jc dusa prekipevala tx! upanja in veseljo, zdaj  so se dušiii od  strahu  in  bulečine.
Zdaj jima je Lopulnv ponudil dcl denarne ]->omoči. ki so mn .jo poslali. a iii.sta hotela sprejeti.
" N^ rabiva,* sta zagotavljala. ^Sicer pa nama je vaša oči obljubila, da r>o rešila tudi naju.«
Nikake zavisti ni biJo v tem odgovoru in nikake »ejevolje. Le silno ju jc potrla novicn. ki ju je nenadoma ločila od edinega prijatelja v mrzli Sibiriji.
(). kako dobrt) sta se spominjala Praskovijiuc obljube in kako ju je dvigala y težkih urah. Kako sta upala posebrm zdaj. ko ^ta zvedela, cla so šle Pra^koviji petrograjgke oblasti na roko. A nič in nič.
¦^PozabiJa je na naju,»  jima je bilo srte.
Nista se upala potožiti to bridkost Lopulo\*ina. teuiveč sa grenkobn zapirula v srce, da ju je razjedala vedno boij.
Na predvečer istoga dncva, ko se je naiuciiil odili Lopulov. sta st* jirišla k njfinu poslovit, da bi jic bila navzoni pri udhodu, Ob dcvetih 2vcct*r sta ae vračala v svojo kočo topo vdana \ usodo. Srce so ranilc vse boleeine, ki jih le more preuesti človek. nt1 da bi bil« trcba umreti.
Ko sta odšla. sta Lopulova objokovata niuno usodo.
^AIi, gotovo ju najina hei ni irtofrla pozabiti.* je golcala muti racd sol-zaini. -. Morebiti bo sčasorua tudi njiina izprosila pomilosfenjt1.'-
¦ Midva jo bova spodbujala, da bo se enkrat poskusiln. sumo tla ju resi,«1 ,je potrdil oče.
S takimi lepimi sklepi sia legla. Saj s(a se moralii pripraviti. dn ilmp« jutro zgtnlaj  odideta.
Komaj sta zadremala. ko nekdo niocno potrka na vegaste iluri. Isti sel, ki je prinesel sreče polni ukaz iz Petrogratla Lopulovu, je zdaj priuašal ponuloščenje prijateljema.
Lopulov je kar zdrvel, rfa popelje uebeškega sla do njihove koce.
Prijatelja sta dospcla domov, sedla iia klop ob peči in inolčala v terai, pogreznjeiia v uajgroziiejši obup.
Kaj naj i>i si povedalar1 Slfherno upanje je splavalo po vodi in do-•mrtno pregjianstvo jc lcglo s podvojeno težo na ostarele rame.
Tako sta ječala pod tezo sedanjosti in pod težo Desreče, ki jo jc obelala temna prihodnost, ko jl* uenacloma skozi okeuce liorne koČe padlo uekaj svetlobe na ilovnata tla. Posluhneta, Več ljudi hodi okoli hajte. Kaj bo tn? Potrkajo.
Nato znani glas prijatclja Loputuva:
•Prijatetja! Odprita vendar! Poinilošcenje! Porailoscenje tudi za vaju. vendar! Odprita, za božjo voljo!;
Nobcn jezik in nobeno pero ne morf naslikati tega prizora.
Najprcj   pretrgane  besedo,  presckani siavki.
rPomilosČenje? Car? Bog ga blagoslovi, otca! livala tebi. Hože! Hvala ti! Skrbel si za Praskovijo. Za to clobro Praskovijo. Ni naju pozabila. ni pozabilalr
Ni bilo kočc v fšimu, ki bi listo noč krilu pud soi>oj srečuejše Ijudi. Kako kratka je bila pot iz najbolj mraČnega obupa do iiajmaiij pričako-vane srcčc.
Odprli .so zavoj in pk\j, potne \istv, denar in Šc pismo hcerino clo Ijub-ljenega nčeta.
Pisala je. da se ni upala prositi tudi za potne stroske. ko ne ji je že ta uiilost zdi'la ktikor cudižim. A Bog je poplatal plt-meniti dar obeli prija-Ifljov in tako jiniči morr podariti ilve sto rubi.jov za  pot.
Medtem je Praskovija v Kijevu iia vso inoč težko pricakovala novice, da se oče vrača v ljubljeno Rusijo. Računala je tedne in mesece in zdelo se ji je, da bi ji bili starši že lahko kaj o sebi sporočili.
\ Kijevu je bila ztlaj že preoblečena. A iiikakor ni menila ostati v mestu cerkva iu sainostanov, Gnalo jo je v Nižnij Novgorod, da tam počaka zadnje ure, kakor je obljubila tamošnji prednici. Pisala ji je o tej naraeri in ko je zadostila vsem dolžnostitn v kijevskem samostanu, se je podala na pot, da stopi potl njeno varstvo.
Dobra maii preiluica jo je nestrpno pričakovala. Nič ni pisala Prasko-viji, da je dospel v Nižnij Novgorod oče z materjo vred.
Praskovijo su pričakovale na samostanskein pragu vse sestre z niaterjo prednico na čelu. Ko je prihitela mtada redovnica, kijevska romarica, z voza, jc poljubila noge ^častite sestrc prednice,« nato pa je bilo Djeno prvo  vprašanjt*:
»Še  nič ne  veste o ocetu?s
»Pridi, otrok, imamo uovice za te,« jo je vzdignilu mati prediiica. »Pridi, zveš jili  pri nieni!^
Ne da bi še kaj povedala, jo je vedla skozi neštclo duri po saino-stauskih hodnikih do svoje celice. Redovnice so slcdilc raolče. s skrmuist-»imi  obrazi.   nekoliko  se smehljajoče,  kar  je  Praskovija   opazila.
Fn ko vstopi kijevska romarica v materino celico, kaj znglcda? Tam pri okuu sta stala oče in mati, stara in upognjena. Tudi njima niso pove-dali,  kako  kmalu bosta  videla ličer.
^ ]irvein navalu začudenja, da vidita hcer preoblečeiio, iu prekipeva-joča ocl hvaležnosti. sta zdrknila pred ljubljeno hčerko na kolena. Tedaj se je  zavedela Praskovjja in se vsa prevzeta vrgla sauia pred  starše:
pKhj pa vemiar počnete?« je vzkliknila drgetaje v svetem sirahu. s-Vsc je delo božje. Jaz sem bila samo orodje v njegovih rokah, Zahvalimo se vsi trije za čudež. ki ga je storil nam v clobro!«
\se prevzete od feh besed. so se spustile na kolena številne redovnice. da se pridružijo zalivali presrečne družine.
Nato so slcdili objemi in poljubi. O, kako dolgo se že niso tako zdru-žili in koliko so prestali medtem. Med njimi se je pela le ena vez: skrb in bolečina.
Ko se je mati po nekaj irenuikih zazrla v njeno redovniško obleko. so se ji udrle solze. J.v ob jjrvem pogledu ji je postalo težko.
(Dalje.)