60 let gnl pri zrc sazu ■ -"it 1 C' . . i ■ - ..........:......-....'..'. .i'.;........'„'..,-.,!■' -.i".. ...... Summary THE IpUTUTE OF ETHNOMUSICOLOGY AT THE SCIENTIFIC-RESEARCH CENTRE OF SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS (1985 1995) Marjetka Golcž Tile Institute of Pthnomusicology at the Scientific Research Gentle of Slovene Academy of Sciences and Aits became, alter 60 vears of its operation, the independent Institute again in I99i, after t lie decision of the Chairmanship of The Slovene Academy of Sciences and Arts. The Institute has following sections and researchers: the Section for Hthnoniusicology (Igor Cvetko, M. A.. Robert Vrčon, M. A.; Maša Komavec and the outside collaborator Julijan Slrajnari, the Section lor Tcxtology (Marjetka Gole/, Ph. d., Marko Terseglav, Ph. d. and the outside collaborator Zmaga K umer, P mil. T die Section for Kthno-choreology (Mirko Ramovš) and ihe Archive for Recordings and Studio ( Drago Kunej, graduated engineer), Tlie head of the Institute is Marjetka Golcž, Ph.d. At iis 60th anniversary the Institute opened new rooms for the archive for recordings and studio. They also signed the inieraeademy agreement with the Slovene and Austrian academies and also with the Institute of Kthnomusicology and Phonograminarchiv from Vienna. They started to collaborate in the "pilot project" research entitled Keeping and main laining the recordings of audio material from the Austrian Carinthia. The Institute celebrated also the 7Qth anniversary of Zmaga Kumer, Ph.d. The Institute of hthnomusicology researches the Slovene folk songs systematically and thoroughly, as well as music and dance on the basis of lieklwork research-, it keeps the recordings and has critical approach towards sources and audio material. It also deals systematically with i lie archival field work material and puts special emphasis on [he protection and reorganization of I he archive of recordings, theoretical research, published i realises, sources and material and also to the preparation of documentation of songs, audio and dance material in book forms records, tapes, compact discs etc The researchers in the Institute focus also on two important projects: Basic research on the Slovene folk songs music and dance and the international project Reorganization and protection of the audio material of the Institute of Ethnomusicol-ogy The audio archive is about to become the only state archive of that kind in Slovenia. In the Section forTextology Marko Terseglav, Ph.d.. Marjetka Golež, Ph.d.. and Zmaga Kumer, Ph.d., deal with the texts of folk songs aild with the analysis of their form and con lent The researchers dp different things: go to fie Id work and record, write lieklwork notices, put collected material in the archives, write down the melodies, texts, research the manuscripts and other written sources, listen to the tapes, transcribe, write down the texts according to the written records or copies chronologically, they also write comments and scholarly analyses of specific types of songs. The Institute of lithnomusieology is tlie only institution in Slovenia which collects and keeps the audio material of the Slovene folk creativity. Mirko Ramovš UOK 793.3 : 394.3(497.12) naloge slovenske etnokoreologije prihodnje Prednici dosedanjih raziskav je bit ljudski ples, ki ga je etnokoreologija opredelila kot ples, značilen za najširše plasti prebivalstva (ljudstva) na slovenskem etničnem ozemlju Zato so bile raziskave usmerjene predvsem na podeželje. V ospredju je bilo preučevanje različnih pisnih virov ter terensko zbiranje gradiva - zapisovanje plesov. njihovih melodij in okoliščin, v katerih so plesi živeli V prihodnje se bo raziskovanje plesnega izročila nadaljevalo na območjih, kjer to še ni bilo storjeno. Pred- Z met raziskovanja ne bo v prvi vrsti ples, ampak človek kot plesalec, njegov odnos do plesa, njegovo doživljanje plesa, predvsem pa, kako se ples kaže kot oblika never-balne komunikacije, pri čenier je mišljen izključno ples. v katerem ljudje iz vseh slojev sodelujejo zaradi osebnega razvedrila. V ospredju bo torej "plesno doga janje". ■acetek znanstvenega raziskovanja ljudskega plesa llJ (Slovenskem je povezan s Francetom Maroltom. ll>~ 62 GLASNIK SED 35/1995, št. a à 60 let gni pri zrc sazu tanoviteljem Folklornega inštituta1, Predmet njegovih raziskav je bilo predvsem izročilo Bele krajine in Ziljske doline na Koroškem, na njihovi podlagi je izdal .študiji Tri obredja iz Zilje in Tri obredja iz Bele krajine," Marolt je pod vplivom Fraserja in Mannhardta v plesnem izročilu iskal illitične osnove in pradavne korenine, predvsem pa slovensko samonik-lost. Prav zato so bila vsa njegova znanstvena prizadevanja tudi iz narodnostno-obrambnih razlogov cesto preveč usmerjena v dokazovanje izvirnosti slovenskega izročila in v iskanje njegovih prvobitnih izvirov. Ker je imel za to na voljo le pomanjkljivo gradivo, se je večkrat zatekel v rekonstrukcije.' Ostro je zavračal vse primesi tujega izvira, zlasti nemškega. Čeprav v tem ni bil dosleden. Po vojni je raziskovanje v inštitutu prevzela Marija Šuštar jeva in se prvenstveno posvetila zbiranju gradiva na terenu, vendar je pri tem že upoštevala poglede sodobne etnologije, ki ima za ljudsko in slovensko vse, kar v ljudstvu živi, tudi listo, kar je bilo v teku stoletij privzeto od drugod, a se je prilagodilo slovenskemu duhu in Značaju, veliko gradiva je v petdesetih letih na terenu zbrala tudi zunanja sodelavka inštituta Tončka Maroltova. Ob svojem raziskovalnem delu so o plesu pisali še Zmaga Kumer, Valens Vodušek in Radoslav l irovaiin Ta je objavil o slovenskem ljudskem plesu obsežno študijo, a so njegova izvajanja deloma še pod vplivom Mamila "' Po upo-kojitvi Marije Šuštarjev^ I 1966 je raziskovalno delo v inštitutu prevzel Mirko Ramovš in ga opravlja še danes. Od vsega začetka so bili predmet raziskovanja ljudski plesi. Etnokoreologija jih je opredelila kot plese, značilrieza najširše plasti prebivalstva (ljudstva) na slovenskem ciničnem ozemlju, Izvirajo iz izročila, lahko podedovanega iz davnine in ki £a Časovno ni mogoče natančno opredeliti, ali pa so bili v nekem času zavestno prevzeti od drugod in so se potem priložnostno širili naprej ter se v nekem okolju spreminjali in Prilagajali gibnosti prevzemnika.1 Ker je bila do nedavne preteklosti večina slovenskega prebivalstva kmečkega stanu, so bile raziskave zato usmerjene izključno na kmečko Podeželje, Tu je to izročilo glede na opredelitev živelo vsaj do druge svetovne vojne, ponekod še desetletje po njej in k: v redkih primerih živi še danes. Ostalo pa je v spominu mnogih ljudi, predvsem starejših, medtem ko v drugotni obliki živi v izvedbi folklornih skupin. vse dosedanje raziskovanje je bilo prvenstveno osredotočeno na preučevanje različnih pisnih in likovnih virov ter na terensko zbiranje gradiva, značilnega predvsem za preteklost. Zbiranje je obsegalo zapisovanje plesov in njihovih melodij ter okoliščin, v katerih je ples živel Ka/umljivo in Opravičljivo je, da je bila prednostna naloga raziskav zbiranje gradiva, saj je ljudski ples, kol smo ga opredelili, zamiral, živel le v nekaterih okoljih ob redkih priložnostih ali sploh obstajal le še v spominu starejših. Posledica tega dejstva je bila, da večine plesov skoraj ni bilo mogoče zapisati po neposredni izvedbi na plesnih zabavah, ampak le po izvedbi ob obisku ne več mladih informatorjev, pogosto celo le še po opisu. Za pravo podobo plesa v posameznem obdobju so pomembne okoliščine, v katerih se je ples odvijal. Tudi te je bilo za pretekla obdobja mogoče raziskati večinoma le po pripovedovanju informatorjev, zlasti okoliščine, ki so bile povezane s šegami ali skupnimi deli k t jih po večini slovenskega ozemlja že dolgo ne opravljajo več. Izjema so seveda veselice različnih društev, ki se po svoji strukturi niso veliko spremin jale. Na ppdlagi znanstvene obdelave gradiva so bile izdelane razprave, ki so skušale ugotoviti izvir posameznih plesov in potek razvoja njihovih oblik, s komparativno metodo pa posebnosti slovenskega ljudskega plesa glede na sorodno izročilo sosednjih in drugih evropskih narodov. Plese so obravnavale tudi z drugih vidikov in pomenijo soliden prispevek k poznavanju celostne podobe slovenskega ljudskega plesa. Bistven delež pri tem nosijo objave gradiva, ki najbolj nazorno odkrivajo gibno kulturo Slovencev v preteklosti, njeno nastajanje in razvoj. Doslej so izšle tri zbirke Marije Šuštar z izbranimi plesi Koroške. Primorske m Prekmurja, Mirko Ramovš je objavil antologijsko zbirko plesnega izročila na Slovenskem, že se uresničuje načrt obsežne izdaje ljudskih plesov po pokrajinski pripadnosti in z večino pripadajočih variant. Doslej sla izšli zbirka s plesi osrednje Slovenije (Gorenjska, Dolenjska Notranjska) in zbirka plesov iz Bele krajine in Kostela, za tisk sta pripravljeni zbirki plesov Prekmurja s Porabjem in Vzhodne Štajerske, zbrano je gradivo za izdaje plesnega izročila Primorske, Koroške in Zahodne Štajerske Za podobo slovenskega ljudskega plesa so zanimive nekatere druge zunanje izdaje gradiva, od katerih velja omeniti zbirko s plesi Slovencev v Italiji Naloge slovenske etnokoreologije s tem še niso opravljene. Glede na to, da na nekaterih območjih izročilo še živi ali se ga vsaj spominjajo, se bo zbiranje gradiva na terenu in njegovo preučevanje nadaljevalo tudi v bodoče. Četudi je bilo doslej zbrano gradivo analizirano in opredeljeno, vendarle čaka na obširnejšo in naiančncjšo monografsko obdelavo. Veliko je še plesov, ki jih bo potrebno osvetliti s historičnimi raziskavami in primerjalnimi analizami, na prvem liiestu re-zijanski ples. Raziskali ji1 treba izvir in oblikovanje plesnih melodij, razmerja med melodijo m plesom tei njune medse bojne vplive. Dosedanje raziskave so se le redko dotaknile Folklorni inštitut je hi! ustanovljen leta 1934 2 France Marolt, Tri obredju iz Zilje. Slovenske naivdoslotme študije 1. Ljubljana 1935. isti. Tri obredja tz Bete krajine. Slovenske nurodoslovneŠtudije2< Ljubljana ¡936. 3 Mirko Ramovš, Plesal me petji. Ljubljana 1980. . Gradivo se nahaja v arhivu Glasbe!ionarodoplsitega inštituta ZRC SAZU. * Radoslav Hrouaiin, O slovenskem ljudskem plesu V- ,S'/< irei iski et nov m/j -i/7 951, sir. 276-296 6 Mirko Ramovš, rt. t!,, str. ¡3. . Radoslav Hrovaiin, Kinetske označbe v slovenski ljudski plesnitennfj^hgijL V. Slovenski etnogruf12/1959, str. 163-180: Marija Šuštar. Oblike pksa štajeriš na Slovenskem V. Rad kongresa folklor/sta Jugoslavije 6. Bled 1959- Ljubljana 1960, sir.83-90; Mirko Ramovš, Potrkan ples. V: Tradiliones 1/1972, sir 129-148;■ i s! i. Romarski vrtec. V- Tradiliones -1/1977. sir 47-78; isti, Visoki ali prvi rej:'' V; Triiditiones 17/1988. str. 187-208; isti, Mazurka kot slovenski ljudski ples i ' Tradiliones 19/1990, sir. 107-124 Marija Šuštar, Slovenski ljudski plesi Primorske, Ljubljana 1958: isia. Slovenski ljudski plesi Koroške. Ljubljana 1958: ista. Slovenski ljudski plesi Prekiim rja. Ljubljana 1968: Mirku Ra moliš, /'lesni j napelji. Plestio izročilo na Slovenskem. Ljubljana J980; isti. Polka je ukazana Plesno izročilo Gorenjske, Dolenjske in Notranjske. Ljubljana 1992: isti. Polka je ukazana. Plesno izročilo Bele krajine in Kostela Ljubljana 1995 A,'rau Košuta, ¡Vodja Krtščak. in dr, Deklica, podaj roko. Ljudski plesi, pesmi in noša Slovencev r Italiji. Trst 1985. 0 Mirku Ramovš, Plesal me pelji, str 13-69. GlASNIK SED 35/1995, št. 4 7 60 let gni pri zrc sazu folklorizma in njegovega pomena za oblikovanje ter ohranjanje ljudskega plesa. Zato bodo morale biti prihodnje raziskave pogosteje usmerjene k analizi oblik folklorizma in vplivom na podobo izročila, a tudi k ugotavljanju njegove vloge v življenju tistih, ki se z njim ukvarjajo, predvsem kako vpliva na njihov način življenja. Čeprav so bile etnokoreološke raziskave pretežno usmerjene v preteklost, so se vendarle dotikale sedanjosti, saj so izročilo ohranili naši sodobniki, poleg tega pa je mogoče marsikatere koreološke pojave v preteklosti razložili in primerjali s sodobnimi, saj se ples danes pojavlja in oblikuje podobno kot nekdaj. Človek je bi! vedno in je se danes ustvarjalec tudi pri plesu za zabavo, saj so z ukom pridobljene oblike namenjene zgolj za izhodišče, da se lahko gibno izživlja. Posledica te ustvarjalnosti je množica variant in variacij. Vendar so se v preteklosti te variante in variacije ohranjale več desetletij ali celo Stoletij in je določen ples dobil neko stalno zaokroženo podobo, vidno v različnih tipih. Tudi zdaj se pojavljajo novi plesi, a obstanejo pri življenju leto ali celo manj, ker jih hitro izpodrinejo vedno novi. Zato so danes rezultati plesalce ve ustvarjalnosti trenutni, enkratni, se ne utrdijo in primejo za novo življenje, kajti komaj se rodijo, že izginejo; ples se kot nova oblika ne ohranja dalje. Tako raziskovanje plesov, ki bi se na svoj način na Slovenskem oblikovali, ni več možno na lak način kot doslej. Srečujemo se torej z vprašanjem, kaj naj etnokoreologija danes raziskuje, saj ljudskega plesa v pomenu, kot smo ga v začelku opredelili, iz. navedenih razlogov skoraj ni več. Ni dvoma, da bo še vedno preučevala ples, saj ljudje tudi zdaj plešejo. Ples je njihova nujna potreba - kot zabava ali kot želja po umetniškem izražanju in uveljavljanju na odrskih deskah. Etnokoreologija ne bo raziskovala umetniškega ali estrad-nega plesa (z njim se ukvarja druga stroka) niti njegove vloge v življenju sodobnega človeka na Slovenskem, saj bo to preučevala sociologija kulture. Predmet njenega raziskovanja bo kot doslej ples, ki je namenjen osebni zabavi in razvedrilu, le da bo središče njenega raziskovanja odslej predvsem človek-plesalec. To ne pomeni, da mu v dosedanjih razi.ska vah ni posvečala pozornosti; v arhivu Glasbenonarodopisne-ga inštituta je o njem bogato in zanimivo gradivo. Pač pa se zdaj ne bo omejila na človeka s podeželja, zanimal jo bo tudi Človek v mestu, človek vseh slojev iu skupin na Slovenskem Ker bo iz navedenih razlogov v ospredju človek, in ne ples kol oblika, se bo etnokoreolog posvečal najprej njegovemu odnosu do plesa: kaj mu ples pomeni, kako ga doživlja in kako se kaže kot Oblika nebesednega sporazumevanja. Ob tem je treba poudariti, tla je ples vedno bil nebesedno sporazumevanje in so njegovo vsebino tradicionalne plesne oblike nazorno odkrivale (npr. pri šlajeiišu previjanje plesalcev poti sklenjenimi rokami kaže željo po zbližan ju in pri lesnem stiku s plesalko so njegovi namigi že drznejši). To se pravi, da mora bili etnokoreolog na oblike pozoren tudi danes, ko mu njihovo preučevanje ni poglavitni cilj. Nadvse pomembno je ugotavljanje, kako človek doživlja ples v različnih življenjskih obdobjih, saj je npr. otroku predvsem oblika igre, mladostniku razvedrilo in pomoč pri medsebojnem spoznavanju, zrelemu človeku sprostitev, staremu eden izmed načinov ohranjanja vitalnosti. Taka preučevanja bodo odkrila vlogo plesa v človekovem življenju nasploh, odkrivala pa tudi posebnosti v različnih okoljih in pri različnih družbenih slojih. Vloga plesa se še posebej odkriva iz analize plesnih zabav. Te so različne glede na okolja, v katerih se dogajajo, saj so drugačne v mestih kot na podeželju. Njihova vsebina in oblika je odvisna od tega, komu so namenjene, kdo jih pripravlja, ob kakšnih priložnostih potekajo. Etnokoreolog ho proučeval plesne zabave na kmečkih veselicah ali veselicah raznih društev, zaključene plese stanovskih krogov .(veliki elitni plesi), pa maturantske plese in druge. Ne bosmef prezreti morebitnih razlik med plesnimi zabavami na posameznih območjih in posameznih slojev ter vloge, ki jih imajo ti plesi v življenju udeležencev ali sploh prebivalcev krajev, kjer se odvijajo. V preučevanje bo moralo biti vključeno celotno dogajanje, od začetnih priprav organizatorjev in udeležencev do samega poteka, plesnih navad (npr. vabilo na ples, prodaja plesa) in plesne etikete do konca, skratka vse, kar sodobni antropologi plesa pojmujejo kot plesno dogajanje". Vanj je vključeno vse. kar se v nekem kraju dogaja okoli plesne prireditve, tudi listo, kar sc je neposredno ne dotika. Takega dogajanja je v manjšem kraju veliko več kol v velikem mestu, kjer ga okolica občuti manj, saj ga ustvarjajo predvsem mediji. Etnokoreolog ne bo smel prezreti tistih prireditev, kjer je ples tudi sestavni del, vendar ne edini cilj, zanimiva pa je v tem primeru njegova vloga in sam potek. Enako velja za vlogo plesa v disco klubih in drugih zabaviščnih lokalih, kjer se ta spreminja glede na starost in strukturo obiskovalcev. Raziskave bodo s primerjavo z nek da njim i plesnimi zabavami odkrile nove navade in seveda vzgibe, zakaj se plesne zabave prirejajo. Etnokoreologija bo zlasti pozorna do plesnega repertoarja, in to v različnih okoljiii (mesto, podeželje, geografska Območja) in na različnih prireditvah (veselice, velike družabne plesne zabave, maturitetni plesi ipd.). Spremljala bo sprejemanje novih plesov, njihovo preoblikovanje in zamiranje, analizirala osebne variante modnih plesov, vselej pozorna, kako se to dogaja v posameznih okoljih, tako sod al nili kol geografskih Pomemben predmet njenega preučevanja bo tudi v bodoče plesni slog, se pravi to, kako se pleše, kakšna je gibna kultura človeka na Slovenskem sploh 1 go-lavljala bo povezanost s tradicionalnim slogom in inovacije, s posebnim poudarkom na razlikah med slogom na podeželju in v mestu. Naloga etnokoreologije ni samo raziskovanje plesa, ampak tudi plesne glasbe. Njen dolg do slovenske plesne glasbe v preteklosti je bil omenjen že na začetku. Danes bo etnokoreolog preučeval vrste plesne glasbe, kako in zakaj jih plesno občinstvo sprejema ter kako posamezne instrumentalne izvedbe nekega plesa vplivajo na izvedbo lega plesa, zopet z vidika, v kakšnem okolju, med katerimi sloji in na katerem geografskem območju. Raziskavam se bo kot doslej prilagajala metodologija dela. Le-ta bo morala poleg študija virov in literature vsebovati kol doslej veliko terenskega dela. kjer bo raziskovalec uporabljal zlasti metodo lastnega vključevanja in sodelovanja ter opazovanja, intervjujev in anketiranja, njegovo poglavitno tehnično pomagalo pa bo viden kamera Rezultati elnokorcoloških raziskav bodo tako tudi v bodo& nepogrešljivo dopolnilo k podobi načina življenja na Slovenskem. 11 The Dance Ettent: a Complex CulturalPheuonienon iCTM Study Group on Ethnochoreuk>gy. Copenhagen 19S9. 8 GLASNIK SED 35/1 995, Št- A 60 let gni pri zrc sazu Summary THE FUTURE TASKS OF THE SLOVENE ETHNOCH OREO LOGY Mirko Ramovs The author analyzes the hitherto orientation, work and the results of the Slovene eihnochoreology and presents its future tasks, hi the future, ethnochoreology will have to pay more attention to contemporaiy problems. Its starting-point will be the human being as a dancer and the role of the dance in the life of contemporary men and women in Slovenia. Folk dance has been the main object of the hitherto research of cthnochoreology, which defined it as the dance, charac-terislic lor the widest strata of the (folk) inhabitants of the Slov ene ethnic territory l.'ntil recent past the majority of the Slovcne population were peasants, therefore the scholars focused their research exclusively on rural population. The folklorists researched various written sources and gathered lie lieldwork material, which included tile writing clown of the dances, their melodies and the context in which they were performed. The results of the reseaich were presented in various treatises and - above all - in the publications of the material about dance. The future research of the dance tradition will continue in the areas that have not been researched yet. Special attention will be given to the origins of the Rezija dance, its melodies, and 10 the phenomena of folklore The research will include the contemporary dance phenomena It will focus on the men and women as the dancers and not merely on the dance itself The scholars will consider the dancers' altitude towards dance, their experience of dance and on dance as a form of nonverbal communication. The researchers will put an attention 10 dance in which the members of all social strata dance to entertain themselves. Therefore, theelhnochonMogisis wilksutdy all the dancing events in various circumstances ■ that what contemporarv ethnology of dance defines as "living practice". P.thnoclioreology will also pay attention to (he dance repertoire, to the emerging and disappearing of the dances and to the dancing style thai unravels the human's culture ill movement - in our case thai of the Slovene men and women. This research includes also the research on dance music and its influence on the repertoire and tile performance of dance. The methods of research will remain various as they were until now. The researcher will become more engaged. The special emphasis wilt be put on the audiovisual documentation. firago Kune j ______UDK 930.253(086.7): 534.852 Razmišljanja in napotki pri arhiviranju žvočnega gradiva Arhiviranje in hranjenje zvočnega gradiva je velikokrat povezano s težavami, ki se jili začenjamo zavedati šele v sedanjem času, koso nosilci zvoka že začeli propadali in posnetki na njih izgubljajo kvaltjftej ter velik del informacij Avtor v članku opozori na težave pri arhiviranju zvočnega gradiva, opiše osnovne lastnosti magnetnih 'rakov - kot doslej edinega ¡neizkušenega in zanesljivega arhivskega nosilca zvoka - ter vpliv okolja nanje, Navede tudi nekaj temeljnih napotkov pri ravnanja z magnetnimi trakovi in njihovem predvajanim I judje se že več siolelij ukvarjajo z ohranitvijo in varovan-*-