,,:!■;".< j i!.\*'U',t	0X0*19 lMgy)U V Jl'otl>q «| trH HI! J.	, .
Političen list za slovenski narod.
Fm polti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 fld., za pol leta S fld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr-
f administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) prejema »oravništvo in ekspedieija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */»6. uri popoludne.
Štev. 153.
V Ljubljani, v petek 7. julija 1893.
Letni!* XXI.
Obrtna enketa.
Z Dunaja, 6. julija.
Nemški liberalci z obrtno enketo niso več zadovoljni; najrajši bi jo ustavili, ako bi bilo to sploh mogoče; ali že zaradi lepšega to nikakor ue gre. Znano je iz mojih prejšnjih poročil, da so ravno nemški liberalci z vso silo zahtevali ustno enketo in da se je konservativna stranka tej zahtevi le udala, ker ni hotela vzbujati natolcevanja, kakor da bi se bala za svoja načela, in da bi jej ne bilo nič mar za povzdigo obrtnijstva.
Nemški liberalci so se za trdno nadejali, da se bodo obrtniki med seboj razprli in na stavljena vprašanja večjidel odgovarjali v njihovem smislu ter jim podajali najhujše orodje zoper konservativno stranko in njihova nazadnjaška (!) načela.
Dokler so bili na vrsti dunajski strokovnjaki, je šlo nemškim liberalcem še precej po volji, dasi so že mnogi dunajski pooblaščenci z največjo odločnostjo nasprotovali njihovim pogubnim nameram.
Na jedni strani namreč so zastopniki velikih kapitalistov zastopali načelo, da naj se obrtna svoboda nikakor ne omeji, ampak kolikor mogoče še razširja; na drugi strani pa so zastopniki socijal-demokratičnih delavcev zahtevali največje polajšave, malo dela, velike plače, vsestranska zavarovanja za slučaj bolezni ali nesreče, strokovne šole in najskrb-nejšo odgojitev svojih otrok, preskrbitev za stare dni itd., itd.; seveda vse to na troške gospodarjev, pri katerih delajo.
Ako bi obveljala ta načela, moral bi poginiti obrtni stan, ki je jedro meščanskega prebivalstva, ker bi ne mogel zmagovati ogromnih troškov za vzdržavanje svojih pomočnikov in delavcev, ki ga že zdaj hudo tarejo.
Imeli bi torej samo velike kapitalistične podjetnike in tovarnarje, pa socijal-demokratične delavce, ki bi se toliko časa ravsali med seboj, da bi se moral slednjič zopet jeden izmed njih umakniti s svetovnega pozorišča. Mali obrtniki niso tako kratkovidni, da bi ne videli nevarnosti, katera jim preti, zato so se že treznejši dunajski strokovnjaki odločno po robu postavljali zoper načela, po katerih bi nemški liberalci radi vravnali obrtne zadeve.
Se jasneje pokazalo se je to, ko so prišli na vrsto obrtni strokovnjaki z dežele; ali iz Nižje Avstrije s£ je le redko kateri izmed njih ogreval za liberalne fraze o svobodnih obrtih, marveč so vsi brezozirno razkrivali hude rane, katere so liberalna načela vsekala obrtnijam, in z vso odločnostjo zahtevali potrebne 'pripomočke zoper sedanje gnjile razmere.
Nemški liberalci so delali kisle obraze in njihovi zastopniki v obrtnem odseku so si prizadevali, z raznimi vprašanji dotične strokovnjake spravljati v zadrego in jih nekako siliti, da bi odgovarjali v njihovem smislu, ali zamiin; obrtni pooblaščenci so dobro vedeli, kaj hočejo, in se niso dali premotiti.
V tej stiski so se tolažili s tem, da iz klerikalnih dežel, kakor so Gorenja Avstrija, Solnograška, Tirolska in Predarelska, ni bilo pričakovati drugačnih strokovnjakov, kakor klerikalnih (sicl), ali od drugod nadejali so se zdatne pomoči in iskrenih zagovornikov svojih načel.
Na vrsto je prišla Štajerska, ali ogromna večina njenih strokovnjakov, in celo obrtni zastopniki iz Gradca, ki velja za najliberalnejše mesto našega
cesarstva, izrekli so se v smislu obrtnih shodov zoper liberalne nakane.
Samo pri koroških strokovnjakih se je liberalcem malo ohladilo srce; vsi razen dveh so se izražali v liberalnem, velikokapitalističnem smislu, da se je vsakdo nehote vprašal: Ali zastopajo ti ljudje male obrtnike ali ne marveč velikih tovarnarjev ? Sicer pa so bile te njih izpovedi večidel tako neokretne iu tako zadrte, da je dr. Lijeger vprašal koroška poslanca Elblna in Steinvveuderja: Ali je to cvet Vašega obrtnega prebivalstva? Zdaj se več ne čudim, kako morejo dr. Steinvvenderja na Koroškem voliti za poslanca!
Od svojih somišljenkov tako sramotno zapuščeni, stavili so vse svoje upanje na radikalne Mlado-čehe. Nemški liberalci in Mladočehi so sicer najbolj zakleti sovražniki, ali to ni nobeden zadržek, da bi se ne oklepali Mladočehov, ako jim voda v grlo teče in se že potapljajo. V pondeljek 3. t. m. prišli so na vrsto strokovnjaki s Češkega, zgolj Mladočehi, ki v radikalnosti svoji, kakor se je izrazil neki mladočeški poslanec, presezajo celo najradikalnejšega mladočeškega državnega poslanca. Med njimi bil je celo rokovičar Breznovsk^ iz Prage, ki je doma predlagal, da naj se Plenerju zabrani vhod v deželo češko; ali upanje, ki so ga nemški liberalci v nje stavljali, se ni spolnilo. Pač so se pri svojem vstopu nekako zavarovali glede državnopravnih načel, češ da od državnega zbora ne pričakujejo nobenega vspeha in da bi se moralo obrtne zadeve zarad različnosti dežel reševati v deželnih zborih, in da se hočejo držati svoje ustavno zagotovljene jim pravice in govoriti v češkem jeziku, ali ob enem zagotov-ljali, da hočejo odgovarjati na razna vprašanja po svojem najboljšem prepričanju. Obrtni odsek je bil za ta slučaj že prej potrebno vkrenil in izvolil češkega poslanca Adameka, ter ga naprosil, da naj vodi dotične razprave in češke izjave za stenogralični zapisnik potolmači nemški. To se je v istini zgodilo. Ali ko so nemški liberalci slišali prva izpovedanja, so se takoj prepričali, da so se na radikalne Mlado-čehe zastonj zanašali. Se zastopniki socijalno-demo-kratičnih delavskih društev, ki so po celi državi jako dobro osnovana in imajo tesno zvezo med seboj, se niso tako nasprotno izražali, kakor njihovi dunajski somišljeniki; vsi drugi pa so se skoraj soglasno izražali v smislu obrtnih shodov.	(Konec sledi.)
VI. redili občili zbor Ji atol. tiskovnega društva".
(Dalje.)
Tajnik g. dr. Jos. Lesar čita naslednje poročilo:
Pri lanskem občnem zboru našega društva, v dan 28. julija, se je odbor zahvaljeval Bogu za očividen blagoslov, ki ga je rosil na društveno razvijanje v prvih petih letih. Z zahvalo do Boga in s hvaležnostjo do čč: gg. društvenikov ter gorečih prijateljev katoliškega tiska sklepamo, odstopajoč z odborniških mest, na katero nas je bilo postavilo Vaše zaupanje, tudi drugo triletno dobo. Z veseljem moremo namreč naznaniti, da je društvo napredovalo tudi v minolem letu- ter da je stanje njegovo i ozirom na razmere ugodno.
Od Iauskega občnega zbora je društvu pristopilo 43 novih udov, med njimi 1 dobrotnik (dekan Andrej Drobuič). Izmed bivših letnikov jih je postalo 7 dobrotnikov (gg. Andrej Pipan, Štefan
Jaklič, Janez Miiller, dr. Andrej Karlin, Andrej Šimenec, Peter Warthol in Janez Keršič) ter 9 ustanovnikov (gg. Jos. Lavrič, Prane Gregori, Jak. Raspotnik, Franc Zakrajšek, Janez Dobuikar, Ant. Fettich-Frankheim, Lovro Urbanija, Peter Haupt-man in Janez Lesar). Sedaj šteje društvo 85 dobrotnikov, 135 ustanovnikov in 203 letnike, torej skupaj 423 udov.
Umrli so v zadnjem letu : dobrotnika kanonik Josip Mam in župnik Anton Klemen, ustanovniki Jakob Puličar, Valentin Orehek, Janez Potočnik, Vinceacij Mayer in Anton Hočevar ter letniki Jos. Belar, Matej Jereb, Janez Kaplenek, Janez Kopriv-nikar in Valentin Lavtar. Blag jim spomin in za njih dobra dela piačilo v nebesih!
V	društvenih poslopjih, stari hiši in novi tiskarni, se je marsikaj popravilo, oziroma spopolnilo. Pritlični prostori v društveni hiši so se priredili za upravništvo in odpravništvo (administracijo in eks-pedicijo) .Slovenčevo" ter nDomoljubovo". Prejšnji najeti odpravniški prostor v stolnem župnišču pa se je prepustil bukvami za zalogo liturgiških in drugih del. — K našemu posestvu pripadajoči vrt se je za leto 1893 dal na razpolago častitemu vodstvu bo-goslovskega semenišča.
Novo tiskarniško poslopje stane 18.092 gld. 72 kr. Za staro hišo smo dali, kakor je bilo že lani povedano, 18.960 gld., skupaj torej stane hiša in nova tiskarna 37.052 gld. 72 kr. To je sicer velika svota, vendar — čast Bogu in zahvalo velikodušnim prijateljem katoliškega tiska — moremo danes mimo reči: katoliška tiskarna in kar je ž njo v zvezi je — naše. Res je, da imamo še 16.000 gld. dolga, a upamo ga poplačati v nekaj letih, če nas ne zapusti božji blagoslov in radodarne roke gg. udov ter požrtvovalnih podpornikov. Kaj premore požrtvovalnost naše duhovščine, pričaj samo pastoralna konferencija šmarijskega dekanata minolo jesen, pri kateri so gospodje tega dekanata deloma koj dali, deloma obljubili, skupaj 622 gld. Bog jim povrni!
V	vspešneje reševanje društvenih zadev je imel odbor od zadnjega občnega zbora 6 sej: 9. sept., 3. oktobra in 14. novembra 1892 ter 6. februvarija, 13. marca in 5. junija 1893. — V 4. imenovanih sej je položil gosp. blagajnik račune za leto 1892. Pregledala sta jih ter odobrila gg. odbornika dr. I. Janežič in Auton Kržič.
Odbor izreka srčno zahvalo gg. poverjenikom dekanij Cirknica, Moravče, Radovljica, Vipava in vsem onim čč. gospodom, ki so pobrali udnino ter jo poslali odboru. S to zahvalo pa ponavlja odbor zopet letos uljudno prošnjo, naj bi si gospodje udje tudi v onih dekanijah, kjer še nimajo poverjenikov, ob dobri priliki izbrali po enega zaupnika našega društva ter ga nazuanili odboru.
Najimenitnejši zavod naš je brez dvojbe „K a-toliška Tiskarna". O njeni novi uredbi sem lansko leto obširnejše poročal. Meseca oktobra si jo je natanko ogledal c. kr. obrtni nadzornik dr. Val. P o g a č n i k , ki se je izrazil o njeni uredbi prav priinalno. Pred par meseci je izšlo uradno poročilo njegovo o nadzorovanju 1. 1892. Ondi našteje v vsem svojem okraju samo 5 zavodov, katerih vrav-navo imenu|e »prav dobro" — med njimi je tudi ^Katoliška Tiskarna" v Ljubljani.
Spopolnoval se je tudi leto? inventar tiskarne, zlasti z raznimi klišeji, okraski, modernimi črkami
—	Viestnik. Iz tega posnamemo, da je delil prevzvišeni nadškof 24., 25. in 29. janija mašniške rodove štirim bogoslovcem; to so prvi bogoslovci nadbiskupije vrhbosenske. — Zrelostno poskušnjo dovršilo je na katoliški gimnaziji pred državno komisijo vseh pet abiturijentov.
Matice Slovanska. S tem naslovom je jel izhajati, v Olomucu v knezonadškofijski tiskarni dnč 5. julija t. m. list, ki bo prinašal povesti v prevodu iz vseh slovanskih narečij in h kratu opisaval kulturnozgodovinske razmere slovanskih narodov. Vrednik in izdajatelj listu je Karol Wolf. Vsak list ima v šestnajstorki 48 stranij. Dvakrat na mesec, 5. in 20., izhaja in stane na leto 2 gld. 50 kr. V prvi številki prinaša štiri mične, iz ruščine lepo prevedene povesti Kaz. St. Bazanceviča; prevel pa je 0. A. Mondry. V pregledu (obzoru) piše dr. Ambroa Bo čeških stvareh", koder na kratko popisuje pro-bujenje narodnostnega čuvstva mej Čehi, V drugem člančiču »Čehi na Pruskem" podajejo se nam statistični podatki o tem predmetu. V malih novicah priobčuje zanimive stvari. Mej drugim piše, da so Slovaki za svojo gimnazijo, ki jo kanijo ustanoviti v Turčanskem sv. Martinu, že zbrali 62.567 gld. 30 kr. Lepa in posnemanja vredna požrtvovalnost! Z lahko vestjo pohvalimo ta listič, če bo v tem duhu vrejevan. Samo želimo mu, da bi ne imel tiste velike napake, za katero je moral poginiti istosroerni E. Jelinkov »Slovansky sbornik". namreč
—	premalo naročnikov.
Ruski pesnik A. A. Šenšin - Fet je pred kratkim umrl v Moskvi, star 72 let. Leta 1840 je vstopil mej slovstvenike z zbirko pod naslovom »Liri-českij Panteon"; prevel je Šekspirovega »Julija Cezarja" in »Antonija in Kleopatro", leta 1863 je izdal novo zbirko pesni j »Sbornik stihotvorenij"; malo kasneje pa »Večernije ogni". Prevel je poleg »Pavsta", Horacija, Juvenalove satire, Tibulla, Ka-tulla, Ovidijeve metamorfoze, Eneido, Propescijeve elegije in Marcijalove epigrame; vrh tega tudi Šo-penhaverjevi deli »Mir, kak volja i predstavlenije" in »O četvernom kornje zakona dostatočnago osno-vanija i o volje v prirodje". Pokojnik je bil tudi dopisujoči član akademije ved v Petrogradu.
itd. Posebej pripomnimo, da je društvo sklenilo, naročiti tudi tipke ali not e. Tiskala se bodo v prihodnje v naši tiskarni lahko tudi muzikalična dela. Zbirka tiskovin za uradno rabo se spopolnuje — obsega že nad 60 številk.
Razven del in časnikov, ki se tiskajo redno v naši tiskarni in katerih zato letos ne navajam, so se natisnila od zadnjega občnega zbora, oziroma se tiskajo naslednja n e od društva izdana dela:
1.	Slovensko-nemški »Slovar", izdan na troške rajnega knezoškofa ljubljanskega Antona Alojzija W o 1 f a. Vreduje ga gosp. profesor Makso P1 e t e r š n i k. Reden tisek se je začel z mesecem oktobrom. Izšlo je do sedaj 5 po 5 pol obsezajočih sešitkov. Dali smo zanj vliti popolnoma novih črk, deloma celo izvirnih znamenj. Tiska se ga 3000 izvodov. Razprodajo oskrbuje naša bukvama.
2.	Poročilo pripravljavnega odbora o I. slovenskem katoliškem shodu.
3.	»Drobtinice", XXVI. letnik. Uredil dr. Fr. Lampe, založila »Katoliška družba za Kranjsko".
Tudi »Drobtinic" XXVII. letnika je polovica že " *
dotiskana.
4.	Dalje omenjamo: Kanonik Andrej Zamej-čevo »Dejanje sv. D e t i n s t v a", XIII. zvezek.
5.	»Pomladni Glasi", posvečeni slovenski mladini. III. zvezek. Vredil Alojzij Stroj.
6.	»Vestni k" družbe sv. Cirila in Metoda.
7.	Čigonova molitvenika »Mali učenec —• učenka" in »Pobožni učenec — učenka".
8.	Simon Zupanovo »Hčer Marijino", priročno knjižico za dekliške družbe, nekaj manjših brošuric, raznih cenikov ter drugih potrebščin trgovcev, obrtnikov in zasebnikov.
Slavnemu občinstvu smo hvaležni za razna naročila v naši tiskarni. Posebej se še zahvalimo preč. knezoškofovskemu ordinarijatu ljubljanskemu za častna naročila.
Glede bukvarne ter nekdanje Ničmanove knjigoveznice in prodajalnice ni posebnega omenjati. Obe delujeta v istem redu in z istimi po* voljnimi vspehi, kakor minolo leto.
Smrtna kosa nam je v tem času iz vrste osobstva v naših zavodih pokosila dve mladi moči. Meseca decembra je umrl stavec H. Kaderavek, ki je marljivo delal v naši tiskarni od njene ustanovitve. Maja meseca pa je je izdihnil blago svojo dušo Jos. K a d u n c , zelo spreten in vesten so-trudnik v bukvami. Vživajta večni mir!
(Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. julija.
Mladočeški pogum. Na shodu moravske narodne stranke je odvetnik dr. Šromota, govorčč o mladočeškem pogumu, omenil, kako je lastnik velikega mladočeškega lista pokazal svoj radikalizem. Spisal je v slovanskem smislu članek o vnanji politiki in ga v svojem listu priobčil. Vsled tega članka se mu je zapretilo, da ga tožijo zaradi vele-lzdaje. Pogumni mladočeški politik je pa, ko je to izvedel, pisal namestniku češkemu, sovraženemu pooblaščencu dunajske vlade, pismo, v katerem se opravičuje in zagotavlja, da kaj tacega ne pride več v njegov list. To zgodbo so priobčili staročeški listi. Dr. Julij Gregr se je čutil prizadetega in je v svojem listu izjavil, da že 32 let ni pisal nobenemu namestniku ali ministru. Na to je dr. Šromota odgovoril, da je res, kar je govoril. Dotično pismo ima češki namestnik v rokah in ga je kazal pri priliki znanemu mladočeškemu poslancu. Dr. šromota izraža nado, da bode dr. Gregr sedaj že poizvedel krivca in njemu dal zadoščenje. »Moravska Orlice" je pa v dopisu stvar bolje pojasnila. Lastnik dotičnega lista se ni naravnost pogajal in do-pisaval z namestnikom, temveč potom nižjih obla-stev. Dotično pismo je namestnik pokazal profesorju Masaryku, ko je bil pri njem, in zagotavljal, da radikalizem tako hitro ne poneha. Da dokaže v pravi luči pogum čeških radikalcev, je namestnik poslancu pokazal omenjeno pismo, ki se je seveda jako čudil. Ko je pozneje jeden sodelavcev omenjenega lista zopet spisal podoben članek, se je lastnik takoj opravičil, da se je to le po zmotnjavi zgodilo. Moravski staročeški list potem izraža svoje mnenje, da je dotični lastnik dr. Julij Gregr. To je pa pač vse jedno, če je pisal naravnost namestniku ali je pa pismo namestniku prišlo v roke po policijskem ravnateljstvu. Dokaz odločnosti tako pismo gotovo ni. Sicer se pa tudi drugod dobi taki radikalci, kakor
se gotovo še naši čitatelji spominjajo, ker ni tako dolgo, ko smo b:li omenili drugi vzgled tacega poguma in radikalizma.
Rumunija in Avstrija. Oficijozni rumunski list „Indipendance Roumaine" je nedavno priobčil jako hud članek proti Avstriji. V njem se naglaša, da Rumunija ne more biti v prijateljskih odnošajih z Avstrijo, ker se preganjajo Rumuni na Sedmograškem in Ogerskem. Avstrijski poslanik se je zaradi tega pritožil pri rumunski vladi. Dotični list je potem v drugem članku nekoliko ublažil besede prvega. S tem pa najbrž Rumuni Avstriji prijazneji ne postanejo, dokler v Budimpešti politike ne spremene.
Predsedstvo nemškega dri. zbora. Volitev predsedstva nemškega državnega zbora se ni vršila tako gladko, kakor se je pričakovalo. Proti-semitje so protestovali, da bi Lewetzova volili s vzklikom predsednikom. Volitev se je vršila po listih in bil je voljen s 310 od 319 oddanih glasov. Prvim podpredsednikom je voljen s 313 glasovi katolik baron Buol-Berenberg, drugim podpredsednikom pa narodni liberalec dr. Burklin, ki je dobil le 226 glasov. Socijalisti so pri zadnji volitvi bili oddali prazne liste. Danes je prvo branje vojaške predloge v državnem zboru. Odseku se ne izroči. Da se pa poslanci morejo poučiti, se mej nje razdeli odsekovo poročilo o prejšnji vojaški predlogi. Drugo branje vojaške predloge bode baje že v torek.
Vojaška predloga je sedaj odvisna od Poljakov, kakor smo že omenili. Poljski listi pa sedaj naglašajo, da nikakor še ni gotovo, da bi Poljaki v nemškem državnem zboru glasovali za predlogo, če tudi so vprvič glasovali zanjo. O tem se bode vlada morala s Poljaki se pogajati. Dovoliti bode morala vlada Poljakom nekaj v narodnem oziru, ako bode hotela, da jo bodo podpirali. Poljaki imajo popolnoma prav, da izkoristijo sedanji položaj. Če je gospodom v Berolinu na Poljakih ležeče tedaj, ko gre za nova bremena, naj gledajo tudi druge krati nanje in njih narodne potrebe. Bolje bi sicer Poljaki še storili, da hodijo vkupe s katoliškim centrom, ker bi v zvezi s tako močno stranko več dosegli, nego bodo pa mogli sami. Res da jim sedaj vlada kaj dovoli, ali bati se je, da jim pozneje vzame, ako ne bodo imeli zaslombe pri nobeni večji stranki. Da jim vlada in protestantski konservativci neso naklonjeni, o tem so se Poljaki lahko prepričali, ko je šlo za sprememko pruskega deželnozborskega volilnega reda.
Nasprotje mej Švedijo in Norvegijo je vedno ostreje. Norverški parlament je sklenil, da bodo norveške trgovske ladije imele le norveške zastave ne pa skupne, kakor dosedaj. Ministerstvo je sicer temu nekoliko oporekalo, ali večina se za to ni zmenila. Pri dotični debati so nekateri govorniki naravnost zahtevali, da se razruši vsaka zveza mej Švedijo in Norvegijo. Švedski listi se hudujejo proti temu sklepu in pričakujejo, da ga ne potrdi kralj.
Obsojeni Armenci. V angleški gorenji zbornici je lord Rosenbery nazuanil, da je apelacijsko sodišče v Carigradu sklenilo, da se odloži smrtna kazen dveh v Angori k smrti obsojenih Armencev. Najbrž se bodeta naposled samo poslala v pregnanstvo. Zastran drugih obsojencev bode vlada vse sto-, rila, da se jim zmanjšajo kazni. Mi le odobravamo, da se Anglija potegne za Armence, in se nikakor ne izpodtikamo nad tem, kakor neki dunajski list, da mej obsojenci ni nobenega angleškega podlož-nika, in bi torej Anglija ne imela pravice, mešati se v notranje turške stvari. Angleški liberalci, zlasti Gladstone, so se že tudi prejšnje čase zanimali za kristijane v Turčiji, in to ne le za protestante, temveč tudi za pravoslavne in katolike, in nadejamo se, da se bodo tudi v bodoče. Za armenske stvari se pa imajo že zaradi tega bolj pravico brigati, ker Turčija ni v Armeniji izpolnila svojih dolžnostij, to je, ni vpeljala reform, katere je obljubila na berolinskem kongresu. Turško pravosodje je tudi še vedno tako pomanjkljivo, da mu ni dosti zaupati.
Slovstvo.
Učiteljski tovariš ima v 13. številki nastopno tvarino: J. Dimnik: čitanje. — Lj. Stiasny: O ženski vzgoji v tujih in domačih šolah. — Ukazi in odredbe šolskih oblastev. — Književnost. — Dopisi. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služb.
Vrhbosna, št. 13, objavila je ta-le obseg predmetov : Ljubimo Papu. — Domovini (pesem). — Nočna razmatranja, napisana u duhu sv. Avguština.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 7. julija.
(Velikodušen dar.) Novoosnovanemu slovenskemu dijaškemu podpornemu društvu »Radogoj" je daroval blagor, gospod veletržec Josip G o r u p 10.000 kron.
(Matura na novomeški gimnaziji.) Dne 3. in
4.	t. m. se je vršil zrelostni izpit na novomeški višji gimnaziji. Izpit sta napravila dva abiturijenta
z odliko, sedem s prvim redom, trije smejo ponav- * ljati vsak iz jednega predmeta po počitnicah.
(Umrl) je dne 6. julija v Kranju gospod Josip Pollak, c. kr. okrajni komisar radovljiški, po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti, star 32 let. N. v m. p.!
(Subdijakonat in dijakonat) prejel je te dni v tukajšnji stolnici razven že imenovanih ljubljanskih gg. bogoslovcev tudi č. g. modroslovja dr. Janez Ev. Koren iz Metlike, član rimskega kolegija „Germanicum", ki biva že nekaj časa v domovini, da si utrdi svoje zdravje.
(Promoviran) je bil v Rimu doktorjem modroslovja čast. g. R. K 1 i m s c h , duhovnik celovške škofije.
(Iz celovške £koflje.) Premeščeni so čč. gg.: Drag. Kirchmayer, kapelan v Libeličah, kot provizor v Št. Jurij nad Velikovcem; Jos. Drdlik, kapelan v Tinjah, kot provizor v Gorenče; Anton P r u c h a , kapelan v Trgu, kot provizor v St. Lovrenc v Gičtalu; Lad. Kaufman, kapelan v Blatogradu, v Požarnico; Iv. Drunecky, kapelan v Požarnici, v Libeliče; Prim. Matevžič, kapelan v Št. Jakobu v Rožu, v Kapljo pri Dravi; Jos. F e h r, kapelan v Sovodnji, v Št. Lenart v Labudski dolini ; Fel. Scharf, kapelan v St. Lenartu, v Volšberk; dr. Flor. Hiebaum, kapelan v Šmohoru, v Sovodenj.
(Prvo sv. obhajilo) se je, kakor se nam poroča , prav slovesno vršilo v Ljubljani v cerkvi sv. Jakoba dne 4. t. m. za dečke druge mestne šole (86) in
5.	julija za deklice Št. Jakobske osemrazrednice (58).
(Posestvo) gospe Marije Plautz-ove na Glinicah ni prodano, kakor je »Slovenec" napačno poučen poročal, marveč je je posestuica le v najem oddala za šest let.
(Vodstvo dražbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo dne 5. julija svojo 69. sejo. Navzočni: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. vitez Bleiweis, Matej Močnik, Ivau M u r n i k , Luka S v e t e c (podpredsednik), dr. Vošnjak (blagajnik), Andrej Z a m e j i c , Anton Ž 1 o g a r (zapisnikar). Od nad-zomištva: Oroslav Dolenec, Iv. Vrhovni k. — Prvomestnik naznauja, da je v zadnjem času prejel prav obilnih darov za družbo, ki bodo v kratkem izkazani; s posebno hvaležnostjo pa omenja litijskih in šmartinskih Slovenk, ki so uprav danes za god družbinih sv. zavetnikov po g. podpredsedniku Svetcu zopet poslale kot Cirilo -Metodijski dar 200 kron ter postale družbine pokroviteljice že v četrto. Istotako so »Novomeški samci" po g. dr. Vošnjaku doposlali družbi 200 kron. »Prvih kron" darovi pa že presegajo drugi tisočak. Slava in hvala vsem p. n. darovalcem! — Od zadnje seje so v prospeh družbi priredila z lepimi dohodki razna društva primerne zabave in koncerte, n. pr. slovenska društva tržaška s sodelovanjem opernih pevcev g. Trtnika in gospe Strasser-Cehove; podružnica v Šiški s sodelovanjem slavnega ljubljanskega »Sokola", „Slavca" in šišenske čitalniee; šent-jakobsko-trnovska ženska podružnica s sodelovanjem pevskega društva »Ljubljana" ; beljaška podružnica v Stebnji s sodelovanjem prvega slovenskega pevskega društva »Gorotan" ; litijske in šmartinske Slovenke izboren koncert; družbeni šolski zavodi tržaški in v Rojanu pa so praznovali slavnost sv. Cirila in Metoda z jako zanimivimi iu prikladnimi vsporedi. — Blagajnik konstatuje izvanredno obilne prispevke zadnjega meseca, ki so prav primerno došli, ko troški v društvene svrhe naraščajo. — Tajnikovo izvestje o do-šlih vlogah in njih upravni rešitvi se odobrovalno vzame na znanje. — Prošnje za podpore, nagrade, podaritev knjig, učil itd., se uslišijo. — Predlogi ob osnovi novih zabavišč se odobre. — Glede letošnje skupščine se potrebno ukrene. Vsled sporazumljenja s slavnim načelništvom ženske podružnice bode velika skupščina dne 2 6. julija, na dan s v. Ane, v Sežani na Krasu. Celotni vspo-red se bo objavil pozneje. Do zdaj je zglašenih že čez trideset podružnic s približno dvakrat toliko delegati. Uljudno vabimo še druga načelništva, da čim prej naznanijo svoje zastopnike, oziroma pooblaščence, da se bo moglo pravočasno potrebno oskrbeti v Sežani. Po pravilih sme vsak izvoljen zastopnik, ako je slučajno zadržan, pooblastiti kateregakoli družbenika, oziroma pošlje pooblastilo lahko vodstvu, ki to oskrbi. Sploh pa so vabljeni vsi rodoljubi in pospeševatelji slovenskega šolstva k skupčinski slavnosti v Sežano.
(Dodatek h popravku g. okrajnega glavarja v Kočevju.) Od slovensko kočevske meje dne 3. julija. Naravnost predrzen se mora vsakemu zdeti popravek g. okrajnega glavarja v Kočevju v »Slovencu" štev. 144 z dne 26. junija, kjer opravičuje nradovanje davčnega inšpektorja na Biukoštno nedeljo v Velikih Laščah. G. okrajni glavar je svoj popravek podpisal z dne 23. junija, dne 24. junija pa je prišel ravno isti okrajni glavar pl. Thomann s svojim koncipistom na Travo, da pregleduje čudno manipulacijo tamoš-njega nemško-mislečega župana K., ker se je pet slovenskih odbornikov opetovano pritožilo pri deželnem odboru in pri okrajnem glavarstvu v Kočevju, da se občinsko premoženje zapravlja in da župana K. ne morejo prisiliti, da bi odboru predložil občinske račune od več let. Dne 24. junija pa razpiše g. okrajni glavar iz Kočevja to obravnavo zaradi občinskih računov in povabi vše odbornike z nemškimi pozivi na drugi dan v nedeljo 2 5. junija ob 8. uri dopoldne v občinsko pisarno na Travo. Tako se je ta obravnava tudi istinito vršila v nedeljo 2,5. junija od 8—12. ure dopoldne vpričo taistega okrajnega glavarja pl. Thomanna, ki je dva dni prej spisal popravek v »Slovencu" zaradi očitanega uradovanja na Bin-koštno nedeljo. — Sedaj se govori, da manjka pri občini Trava blizu 600 gld. občinskega premoženj«, zraven pa še mnogo grošev pri občinski ubožnici, kar je velik vdarec za malo in revno občino Trava. Ta sleparija pri občinski upravi bi menda še dolgo ne bila na dan prišla, da se ni pet slovenskih odbornikov možato za to potegnilo, ker župan K. je imel vedno mogočno zaslombo pri »schulvereinu" v Kočevju, katerega strasten agitator se je vedno kazal ter se kot tak pri vsaki priliki »vlekel" za nemško šolo in nemške prepovedi. Tako je tudi temu odklenkalo.
Sedaj je prevzel vodstvo občinskega urada prvi občinski svetovalec Anton Poje, pošten narodnjak. Ta začasni voditelj občinskega urada pa, kakor se čuje, sedaj s svojimi slovenskimi tovariši tudi protestuje proti imenovanju g. pl. Thomanna častnim občanom na Travi, naglašujoč, da to imenovanje se je izvršilo brez občinske seje in brez vsakega sklepa občinskega odbora, ker le župan K. je sporazumljen s svojimi enakomislečimi prijatelji g. pl. Tbomannu častno občanstvo podelil. Slovenski odborniki pa tega nikakor ne pripoznajo in pravijo, da g. okrajni glavar pl. Thomann nima za občino Travo druzih zaslug, kakor, da jim vsiljuje nemško šolo in nemške propovedi, katerih pa ljudstvo ne potrebuje, ker jih ne razume. Slovenski odborniki se sedaj tudi potegujejo, da bi se mala občina Trava zedinila z občino Draga, kar bi bilo gotovo le v korist obeh občin.	s
(Zdravje v Ljubljani) Od 25. dne junija do 1. julija je bilo novorojencev 18, umrlo jih je pa tudi 18. Mej poslednjimi je 9 tujcev, 9 pa iz zavodov. 3 so umrli za škarlatico, 1 za davico, 3 za jetiko, 1 za želodčnim katarom, 1 za starostno oslabelostjo, 1 vsled nezgode, 8 pa za različnimi boleznimi. Zbolelo jih je 13 za ošpicami, 10 za škarlatico, 1 za legarjem, 5 pa za vratico.
(Poskušnja za gluhoneme.) Tukajšnjega mesarja in posestnika gluhonemi sin A n t o n C e r n e iz-izobražuje se pri učitelju g. Albertu L a m p e - t u v Zagrebu in bode delal v ponedeljek, 10. t. m., dopoldne ob 10. uri v tukajšnji I. mestni šoli izpit za V. razred ljudske šole. — Zanimivo je, koliko se gluhonemi nauče, in zato opozarjamo slavno občinstvo, da se pride o tem prepričat k skušnji, ako se za to zanima.
(Volitev v okr. bolnišno blagajno celjsko) ni ugodno izpadla za Slovence, kakor poroča »Domovina". Mnogim našim se je gabilo, da so nasprotniki, ta humanitarni zavod, ki bi imel služiti izključno le v korist bednega ljudstva, porabili za politično agitacijo proti Slovencem, in se vsled tega niso volitve udeležili. —Zapazili smo tudi, da pravih pomočnikov ni bilo mnogo pri volitvi, več pa hlapcev, dekel, komijev in natakaric, kar ima tudi svoj značaj za tistega, ki pozna tukajšne razmere.
—	Za nas ta volitev nima posebnega pomena, pa vendar bi bilo dobro, da bi nekaj naših ljudij bilo malo manj brezbrižnih. — Veselje nasprotnikov je veliko radi te zmage že vsled tega, ker si s tem ohranijo najbolj divjega agitatorja svojega.
(Dalmatinske novice.) Lahonski listič „11. Dal-mata" skuša oprati Lahe, ki so napadli potnike k Gunduličevi slavnosti due 24. pr. m., češ da so Hrvatje s petjem izzivali. Seveda je ta bosa. Prav odgovarja »Kat. Dalmacija": »Da, bodite iskreni, vam je Hrvat, kakor Turku križ, kriv zato, ker živi. Ko ne morete nadvladati Hrvatov s številom, s pravom in s pametjo, skušate nadvladati vse narode s surovostjo in z nasiljem proti nedolžnim, brezorož-nim, maloštevilnim popotnikom. Nikar se ne prevzemajte: takega prvenstva vam Hrvatje ne zavidajo in v tem ne kosajo z vami. Njihov odgovor na ta vaša uglajena in omikana junaštva je samo globoko zasluženo preziranje: guarda e p a s s a.
—	V Blažekovičevem logu so nedavno odkrili mal, pa lep spomenik rajnemu namestniku na čast. Sedaj mu hočejo napraviti še jezerce. — »Kat. Dalmacija" jako hvali v svoji zadnji št. č. g. o. Angelika Hribarja in njegove skladbe, katere najtopleje priporoča. — V zaderskem okraju imajo učitelji svoje hranilno in posojilno društvo, ki jako vrlo deluje. V njem shranjajo svoje prihranke in dobe v potrebi na posodo. V pouk! — Zadnje dni je prišel v Ko-tor upravitelj dunajskega državnega geološkega zavodu dr. Stache, njegov pomočnik Bukovski in dr. Verner. Pripravljajo se namreč, da bi se vsa Dalmacija kmalu geološko preiskala in popisala. To delo bo trajalo več let. Ze I. 1861 je začel izdelovati glavni načrt tedajni upravitelj geološkega zavoda Hauer, toda poradi velikih stroškov in težav je delo zaspalo. Bog daj za zdaj srečo! — »Kat. Dalmacija" piše v zadnji št. tele pomemljive besede: »Naši bratje duhovniki prekovelebitski so skupili za »du-hovski dom", ki se ima sezidati v Zagrebu 20.000 gl.
—	Pazi! Za ta plemeniti nameu ni dal nobeden neduhovnik ničesar. A za svrhe mnogo manj plemenite, prinašajo radi i vlade, i občine, i društva i zasebniki. Tojeznak časa, ki more poučiti duhovstvo, ker duhovstvo ne v p r a š u j e z a s t a n, č e s e greza dobrci
marveč vsa podjetja in sicer v prvi vrsti podpira s svojimi novci". To bi bilo treba zapisati na čelo vsakemu izkazu »Kat. sklada". Pazimo i ni!
(Tiskovna svoboda na Rnskem) je še slabši, nego pri nas. Po §§ 1039 in 1050 kaznujejo vred-nika lista, če je list napadel kakega višjega uradnika, in nič ne d^, če je vse, kar list pripoveduje, resnica in če se s tem skaže vladi nsluga, ker se jej pojasnijo napake njenih podložnikov. Ravno pred nekaj dnevi je bil obsojen knez Meščerskij na jeden mesec zapora, ker je v svojem listu »Graždanin" obdelal nekega svetnika, in sicer po vsej pravici. Sicer so pa tudi drugod na svetu glede »uradniškega poglavja" tenko nasajeni.
(Protestantom) se tudi ne godi posebno dobro v Rusiji. Nedavno sta bila v Volmaru obsojena dva luteranska pastorja, ker sta dopuščala k luteranski konfirmaciji pravoslavne vernike in ker sta jih po svojem obredu poročala. Zalisburški pastor Gothold-Kigler je odstranjen za šest mesecev, Fr. Majer pa za sedem mesecev iz službe. V obče se take kazni tam večkrat ponavljajo; vendar so vedno milejše, nego se uporabljajo proti katoliškim duhovnom, ki bi hoteli vršiti pri zjedinjenih Rusih svoje duhovske dolžnosti.
(Iz Prage), 2. julija: Letos je ravno sto let, kar je bila ustanovljena na praškem vseučilišču sto-lica češkega jezika. Prvi profesor je bil František Martin Pelcl, jeden izmed dramiteljev češkega naroda. Rojen je bil leta 1735 v Rychnovu, umrl leta 1801 v Pragi kot profesor. Kot pisatelj si je napravil večni spomin; spisal je češko zpodovino (izšla 1774), življenje Karola IV., imenovanega »otec vlasti" (1780), »scriptores rerum bohemicarum" (1784), češki, moravski in šlezijski učenjaki jezuiti (1786), življenjepis kralja Vaclava (1788). Njegovo rojstno mesto namerava prirediti zaradi tega njemu v čast meseca avgusta veliko slavnost. — Letošnje leto je sploh za Češko leto slavnosti. Pripomogla je k temu stoletnica rojstva Ressija in velikanska slavnost »Matičina" v Pragi. Resslju so odkrili v češki tehniki spominsko ploščo, ki ga proslavlja tudi Chru-dim. Ressl se ni pri svojih zmožnostih in vednosti visoko vspel, kajti imeli so ga za »projektenmacher"-ja in »unruhiger Geistu-a. Ker je bil revnih starišev sin, se ni zmenil svet dosti za njegovo iznajdbo pristroje za merjenje daljave, in ker ni imel pro-tekcije, mu je bila odvzeta ali ukradena slava izumitelja parobrodnega vijaka; govori se, da mu je prinesla ta iznajdba celih 1100 gld. Umirajoč je neki zapisal na zdravniškem receptu najstaršemu sinu: »Reši prvenstvo moje iznajdbe!" — Praška »Matičina" slavnost je vrgla čistih 21.000 gld.; a pomisliti je treba, da je bil v »Matičini" blagajni primanjkljej 14.000 gld. Slavnost je udeležence z I dežele tako navdušila, da so začeli, domov prišedši, nagovarjati svoje someščane, naj bi tudi oni slično slavnost priredili. Nadejati se moramo, da se bode mnogo čeških mest ravnalo po vzgledu svoje »Ma-tičky Prahy", ter da se bode osrednja »Šolska Matica" letos dobro podprla v boj roper »schulverein", koji dobiva še iz »rajha" podporo. »Matičine" slavnosti so že napovedane v Taboru, Kraljevem Gradcu, JaromiTi, Vysokem Mytu iu Veliki Bistrici pri Olo-mucu. — Državni pravdnik v Kutni Hori, dr. Schnei-der-Svoboda, poživlja k ustanovitvi društva, ki bi vplivalo na nravnost izpuščenih jetnikov, jih preskrbelo tako, da bi se v svoje hudobije ne povrnili več. Vsak spozna, d* bi bilo tako društvo zares koristno in potrebno. — Sedaj pa še nekaj o stavki na Kladnu in Duhcovu. Vodniki delavcev so sedaj razglasili, da ste stavki velikega pomena, akoravno niso delavci dosegli tega, kar so doseči hoteli. Stavki ste bili le neka preskušnja, kako so delavci organizirani, in priprava k splošni stavki rudarjev meseca oktobra po končanem delavskem kongresu v Bruselju. — Delavci se sedaj po vseh večjih obrt-nijskih krajih shajajo k raznim posvetovanjem, a njih shodi so navadno prepovedani. Tako, kakor se sedaj večinoma godi, se ne bode nikoli rešilo soci-jalno vprašanje, k temu je poklican — katoliški socijalizem, in delo bode ggtovo.
(Vsesokolska slavnost v Ljubljani.) Naprošeni smo objaviti, da so vožne karte pri posebnem vlaku iz Celja za nazajvožnjo 14 dnij z dvakratnim prenehanjem veljavne, in ne, kakor na izkaznicah stoji, 8 dn j z jedenkratnim prenehanjem. Vozne karte se bodo za silo tuui pri vlaku dobivale.
Društva.
— (Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Bled in okolico) bode v nedeljo, dne 9. julija t. 1., ob 5. uri popoludne pri Petranu. K obilni udeležbi vabi uljudno
odbor.
(Družba sv. Cirila in Metoda) prejela je meseca maja in junija t. I. 1. od p odru ž-n i c gld.: ženske črnomaljske 60, akad. graške 101, vipavske 3, šentjurske ua Štajerskem 4715, žalske 20, zatiške 100, postojinske 39. vubredske 3 80, šišenske 130, sloveuje graške 30, šeupaške D'80, moško goriške 62, kamniške 35, cerkniško-planinske 50; 2. darovali so gld.: »Narodna Tiskarna" (pokr.) 100, dr. J. Marolt na Vrhniki (pokr.) 100, goriški bogoslovci (pokr.) 100, novomeški samci (pokr.) 100; kronive darove: župnik Čemer v Zihpoljah 5, kapelan Bayer 10, dekan An-gerer 10, neimenovan iz Žel. Kaplje 10, tri narodne sestre iz Šentjerneja 3, družba pri Košenmi 13, pri odhodu dveh prijateljev 1-60, Vuga 5, osobje »Narodne Tiskarne" 2 50, narodojakinja iz škofjeloške okolice 2 50, člani vredništva »Slovenskega Naroda" 5, svatje pri poroki dr. Marolta 52, pri poroki Šinkovca 14, velikovBki Slovenci 2, iz Zagorja 3 40, A. Zlogar 1, gospa Baltavzar 0 50. neimenovan 1, iz Kamnika 20, dr. Homan 5, iz Žalca 7 50, Finž-trar 0 50, družba pri Vidicu 163, dve gospe 150, Frančič 0 50, iz Konjic 10 50, iz Ljubljane 150, is Cerkelj 4, D. Žagar 150, župnik Vrhovnik 10, komendator Šervicelj 10, Š. Muden 5 50, iz Slov. Gradca 5. iz Črnomlja 16 50, slovenski dijaki dunajski 13-26. J. Sibanec 0 50, gospa Brinšek ua-brala 22 50, iz Zalea 6, iz Materije 4 50, iz Kočevja 5 50, iz Opatije 4. kurat Rožraan 5, A. Koblar 1, J. Pichler 0 50, trije učitelji 1-50, mlade ljubljanske rodoljubke 7 50, dekan Bizar 6, iz Šmarja 0'50, iz Gradca 12, »Primorski list" nabral 33, iz Slov. Bistrice 3 50, obrtno pomočno društvo 10, iz Cučkove zapuščine 400, »Slov. Narod" nabral maja in junija kroninih darov gld. 1050 80.
(Narodna čitalnica) v Kamniku je sklenila dne 23. julija t. 1. slovesno praznovati petindvajsetletnih svojega obstanka. Da bode slavnost tem sijajneja, usojamo se slavna društva najudaneje povabiti na njo, ter prosimo, da bi nam čim preje, ako mogoče do prihodnjega torka, javiti blagovolila se li bodo odzvala našemu vabilu, in se li mislijo udeležiti korporativno ali po deputaciji, posebno pa, aii pridejo z zastavo. Glavne točke slavuosti bodejo sv. maša ob jednajstib, banket ob 1. popoludne, ob 4. uri ljudska veselica in zvečer ples v čitalnici. Natančneji vzpored se bode razposlal v kratkem iu •objavil po časnikih.
Telegrami.
Praga, 6. julija. Vsled spominskega dne krivoverca Husa bile so češke demonstracije, katere je pa policija kmalu preprečila.
Praga, 7. julija. Sodnijska preiskava proti Zedniku, ki je napal vojaškega poveljnika Griineja so je ustavila, ker je napad izvršil, ko se mu jo bila momentanno pamet zmešala vsled prevelicega razburjenja živcev.
Budimpešta, 6. julija. V Czatmaru je umrlo nekaj oseb za boleznijo podobni koleri.
Berolin, 7. junija. Kakor poroča „Bor-seucourier", pride earjevič v torek v Berolin in ostane tukaj dva dni.
Pariz, 7. julija. Kakor časopisi poročajo, že I)upuy pripravlja dekret, s katerim se razpusti mestni zbor.
Pariz, 7. julija. V Rue £>aint-Mauxu so zvečer bili napravili barikade in streljali s puškami in revolverji, železne dele posod metali na policijo. Nekaj je lahko ranjenih. Na bulevardu Voltaire so tramvajski voz zažgali s petrolejem. Manifest občinskih svetnikov in poslancev pozivlje meščane, da naj se ne zmenijo za provokacije jednodnevne vlade, ki se poslužuje orožja cesarstva.
Pariz, 7. julija. Poslanci in občinski svetniki so se včeraj zvečer hoteli sniti v „H6tel Ville". Seinski prefekt je pa prepovedal vstop. Dovolil bil bi le, če občinski svetniki sami vstopijo. Poslanci in občinski svetniki so ugovarjali. V oklicu na narod poživljajo prebivalstvo, da naj bode mirno, in grajajo policijo. Oficijozna izjava zatrjuje, da je prefekt ravnal po instrukcijah Dupuy-jevili, kateri je izjavil, da ni dopustljivo, da bi se vmesna instanca postavila na mesto odgovorne vlade. Kakor poroča „Matin", odločilo se je 170 sindikatov za generalni štrajk.
Vremensko »poročil«.
J Cas	Stanje		Veter	Vreme	S •H = -
opazovanja	zrakoraciu v ram	toplomera po Celziju			
j 7. u. zjut. b 2. u. pop. , 9. «. zveč.	732	3 733	4 733-6	16-6 190 166	si. Ziipad i oblačno si. svzh. i „ si. vzh. j „		0 00
t
343 1
Žalostnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, znancem iu prijateljem, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo mojo soprogo
MARIJO
po dolgej pa mučnej bolezni, večkrat pre-videno s svetimi zakramenti za umirajoče, v 32. letu njene starosti poklicati v boljšo večnost.
Pogreb bode v soboto zjutraj. Sv. maše zadušnice brale se bodo v domači farni cerkvi.
Priporoča se vsem v molitev.
Polhovgradec, dne 6. julija 1893.
Ivan Bajeo,
učitelj
Zahvala.
Najtoplejša zalivala vsem, ki so kakorkoli izrazili sočutje mej boleznijo in ob smrti drage mi soproge, gospe
Marije Franeelj
istotako spremljevalcem pri pogrebu, osobito darovalcem krasnih vencev in gg. uradnikom. Bog vsem povrni !
V Ljubljani, dne 6. julija 1893.
Ivan Franeelj,
342 1	v o d j a m e s t n e s t r a ž c.
Po ceni je na prodaj
hiša z drevjem nasajenim vrtom in njivo
v Staiieeali pri ^»t. Vid«, nad I^jnl>ljaiio.
Kupci oglase naj se pri M. Merhar, v Ljubljani, Pred Škofijo št. 20.	340 i
t
341 1
Potrtim srcem javljajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti predrazega jim sinu, oziroma brata in svaka, gospoda
c. kr. okrajnega komisarja v Radovljici,
ki je danes ob 88/4 uri zjutraj po dolgi bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 32. letu svoje starosti mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb bo dne 8. t. m. ob 6. uri popoldne. Sv. maše za dušo predrazega rajneega se bodo brale v tukajšni farni cerkvi.
Dragi pokojnik bodi priporočen blagemu spominu. V KRANJU, dne 6. julija 1893.
Josip Pollak, oče. — Ludovik in Konrad Pollak, brata. — 3Iinka, Mihcla, Lconija, Dora in Ana Pollak, sestre. — Ida Pollak roj. Tocclico, svakinja.
Vizitniče
priporoča 11.
Službo išče
spreten orgijam in vešč cerkovnik
NkliplIO
in jo lahko takoj sprejme. — Več se poizve pri upriivnlštvu tega lista.	330 (2—2)

v(HIKAGO!!
'i svetovni razstavi
K-5K '
r . ..J . .
ifk
v;.".''.-." v,-:« v"

priporoča vozne listke po najnižji ceni in naj KiflMs^L ugodnejši kombinaciji, in sicer: iz Ljubljane do ^ŠStok!!^. Chikage in nazaj I. in 111. razred po gld. 245-
'n lazrec' 370'— in višej.
mejnarodna potovalna pisarna
_ Jos. JPaulin v Ljubljani.
................

Prospekti vsakovrstnih kombinacij so na razpolaganje. Vožnja zagotovi naj se prej ko prej.
X> ii ii
a J
s It a b o i- z a.
Dn6 7. julija.
Papirna renta 5%, davka . . . ,	98	gld.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	97	.
Zlata renta 4%, davka prosta.....117	„
4* avstrijska kronina renta, 200 kron . .	97	.
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	986	„
Kreditne akcije, 160 gld................339	„
London, 10 funtov stri........123	„
Napoleondor (20 fr.)................9	„
Cesarski cekini....................5	„
Nemških mark 100 ... ^.....60	»
-	kr.
60	„
90	„
10	„
~~~	n
25	.
55	„
82	.
88	„ 47 «/,„
Dno 6. julija.
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/« %
Kreditne srečke, 100 gld.......
St. Oenois srečke, 40 gld.......
11B 94 147
164 193 98
196 68
gld. 75
n
„	50
„	50
»	50
„	80
n	~~~
50
kr.
4 % srečke dunajske parobrodns družbe . .	—
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18
Rudolfove srečke, 10 gld, ......	23
Salmove srečke, 40 gld........69
Windischgraezove srečke, 20 gld.....—
Ljubljanske srečke.........23
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	152
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	28S0
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	—
Papirnih rubeljev 100.......130
gld. -
» 50
„ 30
kr.
25
25
Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitki. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„11 EBC1I K"
Wollzeile št. 10 Dnnaj, Mariahilferstrasse 74 B.
Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseli špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti » g^* H ti 1 o ž o II1 li glavnic. 'VB