43. številka. V Trstu, v soboto 30. maja 1891. Tečaj XVI „E D I N O S T" nthaja dvakrat na teden. ?uko treio in lObetO ob 1. uri popolndn« „Edinost" stane: za vso leto gl. 6.-; iiven A«t. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; , • 4-50 , ta četrt leta „ 1.50; „ , 2 25 „ Posamične itevilke ae dobivajo v pro- ne mu radovoljni, simpatični ljudje, katere je srečal; krasota mest ga je iznenadila in zanimala ga je zel6 ruska umetnost. Konečno nam je pisal, da videti samo Petrngrad se ne pravi videti še Rusijo. Da so pa sezmlni ž njo, namereje potovati z nekim znamenitim ruskim slikarjem po Rusiji ; iti menita po Volgi, posdtiti Kavkaz in Krim in so vrniti v jeseni čez Moskvo domov. Iz S., nekega mesta ob Volgi nam jo pisal, da je čezobičajno zadovoljen ho svojim potovanjem in z društvom svojega tovariša. V 8. nameravala sta ostati kratek čas. Čez daljše in natežje pesmi in ubija uboge pevce noč in dan ž njimi. Slišal je pri veselici v bližnji vasi kako dolgo in težko pesem, v kateri je menda hotel tudi solist si slavo priboriti in Bodaj hoče ta pevovodja drugega prekositi. Res, pevci mu jo za pojejo pri veselici, če pa pravilno ali ne, to je njemu vse jedno, saj v časopisu je vse pohvaljeno. A kak vspeh je imela taka pesomP Mlado moči, katerim je še lehkn, kratka pesem težka, obupajo, izbrišejo so iz društva in ne prikažejo se več. Tudi stari pevoi jo ne pojejo več, ker pretežka je bila, ljudstvo je ni umelo in pesem jo v par ted ni h popolnoma pozabljena. Mesto da bi se pesem udomačila, mesto da bi jo pro-pevali tudi pri kozarcu vina, ali pa v pozni noči, mesto da bi navduševala tudi one, katori doslej nimajo šo pravo ljubezni do petja — ostalo ni druzega, nego kratka pohvala v časopisu. No ! tu se ne strinja z nalogo, kojo imajo pevska društva. Njim jo glavna in sveta naloga, narod buditi, navduševati ga za našo sveto stvar. In dosežete li to, ako prepevate pesmi, od katerih se odtujujejo pevoi in poslušalciP Nam je veliko ljubša najkrajša, najložja pesem, katera jo dobro peta, kakor pa težki samospevi in zbori, v kojih niso pevoi kos svoji nalogi. Ves navdušen posluša vsak Še najkrajšo peemioo, samo da je dobro peta; in ako ni imel pravo ljubezni še do petja, navduši so zanje, navduši so za društvo, kjer Se goji tako potje. In priprosti narod, koji se ni še vadil v takem petju, skrbel bodo, da se i on navadi to pesmico. Tako postane pesem popularna. Zato gg. pevovodje, učite rajo take pesmi, katere i vas ne stauejo obilo truda. Ako bodete vi učili lehke pesmi,^^ popovali jih bodo že vaši pevci, ko vas več na svetu ne bode in hvaležni vamllf' bodo oni, hvaležen vam bodo ves tuini narod in spomin sto Bi ohranili v taki lehki pesmici. S tem dosežete, da bodo povska dva tedna dobili smo od njega čudno pisanje: v nekaterih besodah razodel nam je, da so je odpravil njegov tovariš dalje, ob pak ostal v S., kjer jo našol gradiva Bvojim slikam. In nič voČ. Dan za dnevom jo pretekel, potem nodelje in meseci, — a od brata ni bilo poročila. Vsa našu pisma ostala ho brez odgovora. Slednjič obrnili so se roditelji do načelništva mosta S., in v kratk em prejeli strašni odgovor: „Pavel Beranž došel je pred lotom v S.; čez kratek čas pojavilo bo so v njem čudno posebnosti, sprevidelo se je, da je duševno bolan. Spravili bo ga v mestno norišnioo. Zdravje njegovo jo zelo slabo in živel dolgo gotovo no bode." Roditelji moji bili so gotovi uslišati žalostno vest, nič manj ni jih porazila ta vest kot grom. Pavel, nesrečni Pavel ! brez uma sam v tej strašni bolnici, tam daleč na kraju svotd! Ne bodom vam popisoval njih obup. Uboga starčeka! Jaz napravil som so na pot in šol k bratu, za bratom; ni mi ga bilo možno privosti v domovino. Počasi je ginil in slednjič umrl v mojih rokah, no spoznavši mene. (Daljo prih). đruitva vedno bolj cvela in se razširjala po vsej Sloveniji. Ako tudi nimate posebno dobrih pevcev, in pojete lehke pesmi, poznalo se ne bode tako onih pogreskov, katere se lehko opaža pri samo- in četvero-spevih. Druga napaka, katera se le prerada povsod nahaja, je, da društva prirejajo veselice z ogromnimi "troski, katerih ne morejo pokriti, če se tudi občinstvo mnogobrojno udeleži. Društva ne smejo le zato skrbeti, da bi ustregla občinstvu, kar je sicer glavna stvar naših veselic, in da bi si pridobila novih udov. Njim bodi tudi zelo važna zadača, da oni, kateri so že udje, ne izstopijo. »Naš narod je ubožen", čitamo povsod in v društvih je mnogo takih, kateri si odtrgajo od ust, da morejo plačevati udnino. Ako se jim pa večja bremena nalagajo, obnemore marsikdo in druzega mu ne ostane, nego, da se izbriše. Zato pa naj pazijo dotičui, kojim je društveno vodstvo izročeno, da najdejo za veselice primerne prostore, kamor vsakdo lehko vstopi, a da ima zraven tega še društvo gmotni dobiček, ue pa škodo. Ako ima društvo dobiček, tedaj še lehko pomaga drugim narodnim podjetjam in ima 6e povrh tega denarni zaklad, koji prav mnogokrat reši društvo razpada. A glavni, nenasitljivi črv, koji gloda naša društva in koji jim je najbolj po-gubljiv je n e s 1 o g a, o kateri pa prihodnjič. (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežela. Državni zbor. Proračunski o d h e k imel je dne 27. t. m. svojo sejo. Obravnavali so o proračunu ministerstva za notranje stvari. Mladočeška člana d r. Herold in Kaizl doteknila sta bo tudi Češko-nemške sprave in se je vsled tega izcimila velika politiška debata. Ministrski predsednik udeležil se je te debate. — Dr. Herold je rekel, da narod češki želi preosnovo ustave v avtonomistiškem z m i s 1 u. V luda je pa v znamen svojem odgovoru leta 1889. izreki«, da se jej pre-memba ustave in kronanje cesarja in kralja kraljem češkim za sedaj ni zdita umestna. Narod češki zahteva, da se d r-žavnopravnim potem reši češko vprašanja katero rešenje je državna potreba. Narodu se kratijo državljanske pravice, policijsko nadzorstvo pa postaja vedno ostrejše. Govornik se pritožuje, ker se občinam nakladajo vedno večja bremena glede na sodelovanje pri državni upravi. Veliko pravdo naroda češkega za njege prava treba je prej ko prej završiti. — Dr. Kaizl graja postopanje državnih organov proti d e-lavcem, Vlada se juko moti, ako meni, da se taka gibanja dajo šiloma udušiti. Razburjenje mej delavci rat»te, ker vidijo, kako prostrežljiva je vlada nasproti podjetnikom. — Posl. Schaup meni, da so upravni stroški zavarovanja proti nezgodam previsoki. — Poslanec Mauthner zahteva, da oe preoanujejo nevarnostni razredi in da okrajna glavarstva hitreje preiskujejo o dogodi vsili se nezgodah. — Poslanec Bareuther polemizuje proti Ile-roldu in Kaizlu. Posl. Menger ubere isto struno, trdeč, da se brez pametnega narodnostnega zakona ne moreta razvijati ustava in uprava v avtonomnem zmislu. Sedanja domovinska postava je brez zmisla in je nje prememba nujno potrebna. Mi-nisterski predsednik grof Taaffe meni, da prva skrbj vladi mora biti ta, da se vtrdi podlaga ustavi in da se ustava ta od vseh strani pripozna Z razširjenjem političkih temeljnih pravic pa gre težko, ker se pri nas vsako tako uprašanje obravnava z narodnega stališča. Glavni pogoj razširjenju političkih pravic jo — narodni m i r. Vlada priznava, da je treba spoštovati narodna Sutstva, ali spoštovati jih je treba na jedni in na drugi strani. Vlada se tesno drži dunajskih p u n k t a c i j, katere je treba izvesti. Nemški uradni jezik j« neobhodno potreben, istotako pa priznava vlada potrebo, da so v občevanju se strankami rabi materini jezik. Grof Taaffe priznava, da razni organi včasih greše glede na prava združevanja. Vzrok temu je ta, da niso postave povsem jasne. Postavo o zavarovanji trebalo bode res nekoliko premeniti, a počakati je še nadaljnih skušenj. Poslanca Ilerold in Kaizl nista zadovoljna s pojasnili grofa Taaffeja. Poslanec Šuklje zahteva, da se politiški uradniki v slovenskih pokrajinah slovenščine povsem zmožni. Slovenskemu ljudstvu ni vstreženo, ako uradniki slovenščino le lomijo. Vlada se pa more le po tej poti zagotoviti, da uradniki imajo jozik v svoji oblasti, ako določi, da dotičniki vsaj jeden del praktičnih izpitov polože v slovenskem jeziku. Grof Taaffe odgovarja Šukljeju, da vlada skrbi za to, da je pri politiških uradih po slovenskih pokrajinah vsaj jeden uradnik popolnoma vešč slovenskemu jeziku, osobito pa velja to za okrajnega glavarja. (Čud ni nazori to: mi bi menili, da po slo-venskih pokrajinah morajo vsi uradniki znati slovenski. Op. ured.) Kar se tiče praktičnih izpitov, premišljalo se bode o nasvetu Šukljeja (in Erwiigung ziehen). Vnanje države. Car Aleksander imenoval je grškega princa Jurija admiralom ruske vojske, ker je v Tokiju tako pogumno branil ruskega prestolonaslednika. Kraljica Natalija se nastani stalno v Unghenu na moldavsko-bezarab-ski meji. Kakor javljajo „Male Novine", sklenil je črnogorski knez Nikola v tem letu pohoditi Beligrad, kjer ga izvestno prisrčno vsprejmejo. Trojna zveza se ponovi in se vrfte obravnave mej dunajskim, berolinBkim rimskim dvorom. Pri obnovljenju pogodbe ozirati se hočeti Avstrija in Nemčija na težavno finanoijelno položenje Italije. Italijanski ministerski predsednik je nekda že pogodbo predložil kralju v potrjenje. Stvar je torej že goiova ; vzlio temu utegne še nekoliko časa trajati, predno se pogodba formalno podpise in objavi. Radi izgredov proti Židom v Krfu in Zante utegnejo obsoditi — kakor poročajo razni listi — 5 glavnih kolovodij na smrt, 37 druzih pa v težko ječo. Več redarjev so že obsodili na 6 mesečno ječo, ker jim je nedostajalo enoržije proti izgrednikom. Nad 1600 Židov seje že izselilo. DOPISI. V Gorici, 28. maja. [Izv. dop.] V dodatek k svojemu dopisu v zadnji številki cenjene „Edinosti" za naše mestno starešinstvo v I. razredu. — Med raznimi novicami priobčila je zadnja „Edinost" okrožnico tukajšnjega političnega društva „Sloga", s katero naznanja, da ee ne meša v volitev prvega razreda in da bi bilo, po njegovem mnenju, za goriške Slovence v narodno političnem oziru najbolje, ako bi se te volitve ne udeležili. Naši italijanski zavezniki so naznanili jednak sklep svojim somišljenikom z lepaki po mestnih voglih, naznanivši, da kot protest proti vedenju nekaterih uplivnih činiteljev (— namreč vlade —) se volitve v I. razredu ne udeleže in torej opuste nasprotnikom prosto roko. Ko so doznali za take sklepe naše stranke goriški takozvani liberalci, odahnili so se ter z mirnim srcem sestavili listo po svoji presrčni želji, namreč: dosedanji župan dr. Maurovich, geomoter Alojzij Resen (Eržen ali še bolje : Ržen). klobučar Mighetti in — upokojeni mnjor Catinelli, ki je v novejšem času, odkar večinoma biva v deželi citronov in pomeranč (po naše : v deželi polente in pelagre !), pri goriških Corrierovcih jako čislana oseba. — A tud i v tretjem razredu propadla liberalna kandidata, tikfakovska gospoda Strekel in don Zoratti, menila sta, da bi jima vsled neudeležbe naše stranke bi!« sreča v I. razredu bolj mila, nego jima je bila v tretjem. Zlasti stari Strekel je brusil petć po goriških ulicah, da je vzbujal mnogo pomilovanja in smeha. Sestavil je baje več list, v katerih je bil on vselej na prvem mestu, druge tri kandidate pa si je izbiral med liberalci in klerikalci, češ, na tak način bi utegnil jaz najlože „priti skozi". Toda kandidate, katere je on 8amolastno brez njih vednosti kandi-doval, so se na dan volitve v „Corrieru" in lepaki tej časti — odpovedavali in protestovali proti taki zlorabi njih imena. Na tak način so je pripetilo, da je Strekel korenito „padel skozi". Ker so pa liberalci videli, da jim Sirekel & Comp. neljubo mešajo karte, napeli so vso moč, da so »pravili kolikor mogoče volilcev na volišče. V I. razredu je blizu 400 volilcev, a prišlo jih jo vkljub vsemu naporu od dveh liberalnih strunij volit le 222. Od teh je dobil dr. Mauro vich 208 (ker je bil sprejet v vse liste), Resen 194, Mighetti 186 in Catinolli 179. S tem so bile končane letošnje dopolnilne volitve v goriško mestno stara-šinstvo. Ako ostanejo res konservativni vsi tisti gospodje, ki se navadno prištevajo h konservativcem, potem bo v novem stara-ftinstvu 12 konservativcev in 12 liberalcev. Najvažnejše vprašanje je Bedaj: kdo bo goriški župan? Potrebovali bi razumnega, odločnega in v svojih sklepih vstraj-nega moža, da bi očistil v nafti mestni hiši vso gnilobo in nesnago, ki grozi vsestranski uničiti naše lepo mesto. Zakaj smo Slovenci in naši zavezniki pustili laži-liberalcem v I. razredu povsem prosto roko ? Častiti čitatelji so si gotovo dali že sami odgovor, ko so prečitali moj dopis v zadnji številki „Edinosti". Pri takem obnašanju goriških „katolikov" in vlade, kakersno se je liberalcem v korist pokazalo pri volitvi v II. razredu, mora pač vsak resnomialeč politik reči: No dobro, ako so Vam rudeČkarji nakrat tako tesno k srcu prirasli, pa imejte jih. Lani smo Vam bili dobri, da smo vrgli liberalce v vseh treh razredih ; a ker letos na kolenih kleče pred Vami, dosegli ste svoj namen in zato nas več no potrebujete, češ: Der Mohr hat seine Schuldigkeit gethan — der Mohr kan d gehen. Mi pa nismo te pameti in smo prepričani, da v Gorici smo še lena začetku boljše dobe in da treba fte veliko žrtvovati, predno nastopijo za nas boljfti časi. Naši ljubi vladi pa je bilo že to zadoBti, da je navidezno potlačena ona irredenta, ki je fte pred par leti silno predrzno in oftabno dvigala svojo puhlo glavo. Ako je pa vladi ljubo, da obdržč še nadalje krmilo v roki taki „spreobrnjeni grešniki", pa naj so ji izpolni ta želja. Le to ji povemo na uho, da jih z našo pomočjo ne bo več „spreobračala", da nas ne bo več vodila za nos, ampak da si hočemo ohraniti za bodočnost povsem prosto roko. V Trstu, dne 25. maja. (Izv. dopis). ProBeška veselica, naznanjena za 24. t. m. z opazko, da se pri neugodnem vremenu odnese, vršila se je v nedeljo popoludne, ker se je zvedrilo. Bas ta opazka je zakrivila, da ni prišlo k „besedi" toliko občinstva, kakor zaslužijo vrli Prosečanje in kakor je običajno občinstva pri „besedah" v prijaznem tem kraji. Radi v jutri nakopičenih oblakov zmogel ni privabiti ljudi iz daljnih krajev nov magnet — proseški tamburaški zbor. Predno pa spregovorim kaj več o tej veselici, dovolite mi gospod urednik, da vam izrečem zahvalo svojo na tem, da ste v članku: „črvi, kateri glodajo naša narodna društva" povedali uprav to, kar mi je že davno težilo srce. Stritar naš pravi : „Med samimi slepci je kralj enooki". Do kedaj pa hočemo biti Slovenci slepoi P Reklo se mi je nekdaj: „Piše se tako, da se ljudem da poguma in da se je i»-podbu ja". Tega ne sme biti, ako se hočemo približevati bolj in bolj popolnosti, ako hočem», da se občinstvo zanima in odu-sevlja ter prihaja res radi stvari same, ne pa samo, da bo pokaže, „da bi kd« no bil hud". Ob enem pa tudi ni prav, da ae zmeče vse „besede" v en koš, ker med temi so vendar nekatere, ki so na čast prirediteljem in sodelovalcem. Menim torej, da bode več čfstitih bralcev tega menenja, da se dobro hvali, a srednjo ali celo slabo stvar graja, ali o njej vsaj — molči! Prošek je vas, ki ima v primeri z drugimi v okolici največ inteligence in to zavedne, mlade, izobražene, oduševljene inteligence. Zato je pa tudi vse, kar pripravijo na Prošeku lepo in se odlikuje po finem okusu tako v petji kakor v igrah. Vidi se, da so tu možje, ki delujejo. Ža), p režal, da je imela nedeljska beseda tako malo tujih prič, kako deluje proseški „Hajdrih". Vreme bilo je nestalno in rečeno je bilo, da ne bode veselice. Slučajno prišli smo tja in s pomilovanjem povemo, da amo prišli fie le k četrti točki. Vendar se dajo iz naslednjih soditi tudi prejšnje. Možki zbor: V spomin M. Vilharja, lep že sam na sebi in pet s tako gotovostjo ugajal nam je prav dobro, katerega vtis je povekšal baritonov samospev, močen in tako simpatičen ter tako polen glas goap. S 1 a v i k a. Iznenadili so nas po tej točki pro-seški tamburaši (med temi dve gospodičini), ki so igrali že kakor stari, stari igralci. Ker je občinstvo glasno kazalo Bvojo za-dovoljnost, igrali so tamburaši še par drugih komadov izvan programa ter spremljali en komad se slovenskim petjem ,in prišli so nam pri tem nehotć v spomin oni hrvatski „momci, ki uz tamburicu pjevaju svojoj mili i dragi". — Originalna „Pete-linčkova ženitev", ugajala nam je prav dobro, zato so jo pa tudi morali ponoviti. — Sedma točka bila je igra „Popolna žena". Ko se je vzdignilo zagrinjalo ugledali smo elegantno sobo in v njej lično lušiiio briftočo prah ter motečo se svojim »auio-govorom „gospoda dohtarja", ki je baŠ zviševal važno delo. Hiftina pa se je tudi po pravici jezila, saj je imela tako gospodinjo, katera je koj razpravila, kar je ona pospravila; pa saj videti samo gospojino jutranjo opravo lehko je soditi, kako „redna" mora biti ta ženica. Uloge so imele v rokah samo inteligentne osebe, ki znajo, da so ni dobro šaliti z občinstvom, za to je pa bila igra tako dobra, da moram reči prava izjema v sedanji dobi. Videli smo v gospodičini Lavrenčičevi uzor najnerednejše in naj-raztuišljenejfie žene, v gospi Čok ovi go-drnjajočo hišino, ki vedno kriči: „rajše grem" pa se ue zgane in ki aauia trdi, da ni tu samo za milostljivo gospodo. Gospod Gorjup užaljen do srca nad nerodnostjo svoje soproge, jezil se je tako naravno iu bilo se je res bati večje katastrofe, katero pa zabrani originalni stric 'l(g. Čok), ki se boji žensk in ki ume tako narobe svojega nečaka. Smilil se nam je revež, kar dokazuje, kako naravno je igral gosp. Čok. Po „besedi" pa so se zbrali pri g. Godini in se zabavali med petjem in igranjem taiuburašev pozno v noč. Takih veselic uaj prirejajo tudi drugod in jezili se ue bodetno nad pohvalno in premilostno kritiko. Iz Doline, dne 26. maja. (Kmetijska družba. — Čitalnica). Ni še leto preteklo, ko je neki dopisnik iz Doline v cenjenem listu „Edinosti" tožil o malomarnosti oziroma lenobi tega (kmetijskega) društva. Želja omenjenega dopisnika se je spolnila in sedaj smemo trditi ; uapredujemo ! Kako pa ne bi to trdili P Ni še pol leta odkar imamo novi odbor s čvrstim predsednikom (g. KraljiČem) na čelu in dobili smo 2, reci dva plemenska bika Švicarske pasme, koja staneta 370 for. — Eden je določen za breg s štacijo v Bo-Ijuncu, eden pa za kras s štacijo v Klancu. To je kaj posebnega v teh živalih. Kdor si jih ogleda, more se čuditi njih lastnosti in životu. Kako pa smo prišli naenkrat do dveh plemenskih bikov P Jako čuden slučaj — pa tega ne bom tukaj razpravljal, kakor le to, da dobili smo od visokega deželnega odbora 280 for. podpore. Gotovine od prejšnih let bilo je v družbeni blagajni golih 27 for. tedaj vsega skup 307 for. Sicer lepa svota ali vendar nam je še veliko primanjkovalo v pokritje cene — oziroma stroškov za prepeljavo juncev. *) V ta namen pa so darovali sledeči : Veleč. g. Jurij vitez Jan 5 for.; č. gosp. Alojzi Pavli, duhoven 3 for.; gosp. Ivan Slave, nadžupan I for. Srčna jim bodi hvala. Vse drugo pa, kar je primankovalo so nekateri gg. odborniki in g. nadžupan Iv. Slave založili. Slava jim I Vrhu tega pa si je družba preskrbela tudi krasen društveni pečat, ustopnico p. n. udom in spričevala naskokov juncev. Pri odborovi seji dne 26. aprila predlagal je odbornik Ivan Bardon, da bi se družba tako razširila, da bi ob enem bila tudi zavarovalnica živine. Predlog ta se je enoglasno vsprejel. Voljen je bil potem poBeben odsek, koji dela potrebne korake za izpeljavo tega jako važnega sklepa. V odsek so izvoljeni gg. : Josip Kraljič, Jos. Petaros, Ivan Bardon in Alojzij Bune. V ta namen vpisalo se je že več gospodarjev v družbo. Z eno besedo : Kmetijska družba v Dolini napreduje! Tudi čitalnica — nadejamo se — da ne bode več dolgo spala — saj tako se sliši od nekaterih naših rodoljubov. Želeti je, da jo skoraj na noge spravite ! Podpirali Vas bodemo kar je v naši moči, da le rešimo. čast — oziroma korist našo. V to pa pomagaj Bog in rodoljubna uzajemnost! Različne vesti. Osobni vesti Poštni svetnik g. Fr. V o u k dobil jo povodom njega umirovljenja vitežki križ Fran Josipovega reda. — Policijski nadkomisar p]. Folsch dobil je naslov in značaj policijskega svetnika. Umrl je v Barkovljah, g. Andrej M a r t e 1 a u c, predsednik tamoinjega „Obrtnega društva" in „Katoliškega podpornega društvau ; bivši odbornik političnega društva „Edinost* in član mnogim domačim društvom. Blag mu spomin ! ŽivinozAravnikom v Tolminu imenovan je neki Ramiro Cella. Izvolitev dra. Vergottinijeva. Verifi- kaeijski odbor razpravljal jo o tej volitvi dne 26. t. m. Dne 27. t. m. prijavili pa so vsi tržaški listi jednako glaseče se te legrame, trdeče, da jo poročevalec dr. Ferjančič predlagal, da se dra. Ver-gottinija izvolitev odobri. Nam se je vest ta neverjetna zdela in zato je v zadnji številki nismo omenili. Osupnila nas pa je vender malo vsled pripomnje tukajšnjega „Piccolo", da mu je vest došla od korespondeučnoga biro. Obrnili smo se telegrafiškim potem na Dunaj, da se nam stvar pojasni. O poludne prejeli smo naslednjo brzojavko: »V a i v 1 u u i priznavajo n e z o-k o n i t o s t i n in o s t r u o z i t e t Ver-gottinijeve volitve. Ker pa so nekateri člani želeli pobližnjega obvefičenja iz nekojih volitvenih spisov, izvolil se jo pododbor, koji bode v ponedeljek odboru o stvari poročal". Čudno se nam pa zdi, daje službeni brzojavni urad ra/trosil omenjeno neresnično vest. Kdo jo na tem kriv ¥! Iz poznejših poročil posnamemo, da FerjanČio ni le predlagal, da se Vergot- •) Junce smo v Ljubljani dobili. Pisatelj. tinijeva volitev uniči, ampak, da se zajedno dr. Laginja proglasi izvoljenim. Poslanca Weeber in Fuss sta predlagala, da se nadalje poizveduje o ugovorih, izraženih v protestu. Posl. Lewicki je predlagal, da se izvoli pododbor treh članov, koji naj se posvetuje o uprašanji, ali ne bi bil moral po prvi brezuspešni volitvi žreb odločiti. Ta predlog vsprejeli so z 10 proti 9 glasom. Za predlog ta glasovali so Poljaki, poslanec Fuss in levičarji, proti pa člani Hohenwartovega kluba, Mladočehi in Rusin Teliszewski. „Slovenec" pa poroča o stvari naslednje: Legitimaeijski odsek je obravnaval te dni volitev isterskega poslanca Vergottinija. Poročevalec dr. Ferjančič je predlagal, da naj se uniči; ali levičarjem je mnogo na tem, da bi se reč zavlekla, zato so predlagali, da naj so reč izroči posebnemu odseku treh članov, ki naj preiskuje dotičnu pisma in odseku poroča v treh tednih. Dr. Ferjančič se je vdal temu predlogu, nli s to premembo, da mora ta odsek poročati že prihodnji ponedeljek, ker ta volitev prebivalstvo istersko silno vznemirja in se ne sme pustiti, da bi to vznemirjevanje trajalo še dalje. Vsi člani odsekovi so priznavali, da se je pri volitvi zares nezakonito ravnalo in gorostasno, zato konečno niso mogli reči zavleči, ampak so sklenili, da naj jo pododsek reši do ponedeljka. Liberalni listi se zaradi tega hudujejo nad dr. Fer-jančičem, češ, da se v svojem poročilu ni oziral na italijanske proteste in da je predlagal, naj se Laginja pokliče v zbor-nico. Ali vse to je laž; on je omenjal vseh protestov, predlog zastran Laginje pa jo stavil poljski poslanec Levicki, ne pa dr. Ferjančič. V pododsek so bili izbrani: dr. Ferjančič, dr. Levicki in dr. Weeber. L'letrla in semenišča. V polemiki, b tem srboritim listom izrekli smo nado, da se bodo kompetentne oblasti, to je: vodstva semenišč, vedeli braniti proti grdim napadom. Nismo so varali. Vodja goriškemu semenišču, Josip dr. Gabrijelčič, doposlal je lahonskemu listu izjavo, v kateri točko za točko pobija neosnovane trditve, tikajoče se notranje uredbe semenišč. Ali kaj briga to drzni poreški list P! Takoj pod Gabrijelčičevo izjavo napisal je zopet članek, v katerem so ponavljajo isti napadi in ista obrekovanja. Obekovalci delajo tako, ker vedo, da se jim nič hudega zgoditi ne more. Procesije na sv. Reinjega telesa dan udeležila se je ogromna množica, skoro izključljivo Slovenci. Pri procesiji peli so razni okoličanski pevski zbori. Procesije so se udeležili namestniški svetnik pl. Krekič, župan tržaški g. Pitteri, več občinskih svetovalcev, uradnikov itd. Slavnost izvršila ae je v najlepšem redu. Pri procesiji sv. Rešujega telesa v Barkovljah, ki bode jutri v nedeljo, svirala bode vojaška godba in pel močen pevski zbor društva „Adrijau. Vrli Bar-kovljani odlikujejo se vsako leto ob tej priliki, osobito pa nežni spol v lepi narodni noši, dočim se je — žalibog — noša ta po nekaterih krajih okolice čisto opustila. Priporočamo našim mestnim in drugim vernikom, da se kolikor moči mnogobrojno udeleže te svečanosti. Za podružnico sv. Cirila in Meiodav Trstu darovali so nekateri trž. Slovani, slaveči zmago v Istri 8 gl. — O priliki volitve v Trstu gl. 5 29. —V puftici „Del. podp. društva" nabralo so je 15 gl. — V pušici čitalnico nabralo se je gl. 5'80 — V pušici čitalnice nabralo so je gl. 5.43. — Zbrani Sokolaši nabrali so dne 24. maju pri hiši rumeni 2 gl. — V mali družbi nabralo se je gld. 130. — Kokuče dne 20. t. m. nabrali so v Škorklji 67 kr. Dijaški kuhinji daroval je nekdo za odhodnico 15 gld. Občnega zbora „Tržaškega Sokola" dne 24. maja t. 1. udeležilo se je 36 članov. Starosta brat Makso CotiČ pozdravil jo primernim nagovorom zbrane Sokolaše ter jim pri koncu govora zaklical prisrčni „Na zdar !* Ko predstavi vladnega zastopnika, g. viteza V i d i c a, pozove brata-podstarosto Ljudevita Furlanija, da v ime od nas preselivšega se brata-tajnika prečita taj-nikovo poročilo. Iz tega poročila posnamemo, da je bila odstopivšemu odboru neprestano skrb za razvitje društvenega življenja. To se mu je tudi posrečilo, kolikor so dopuščale neugodne razmere. Gojila se je telovadba za odraščene in otroke in vbo svojo skrb obračal jo odstopivSi odbor izletom, kojih namen je dvojen : zabavati, vnanjemu svetu pa jasno pokazati idejo, katero društvo zastopa. Izleti so bili štirje, ki so se vsi jako dobro obnesli ; najznamenitejši je bil seveda oni v Celje. Tudi zabavni večeri, koje je priredilo društvo tekom leta, prikupili so se občinstvu. „Veliki ples" ni bil toli mnogobrojno obiskan knkor druga leta, nn čemur je bila kriva obilica veselic, ki so se vsled kratke predpustne dobe kopičile jedna na drugo. Izborno se je pa obnesla muška-rada, ki se je odlikovala po množini in eleganoi mask. — Važen dogodek v tem društvenem letu je ta, da so je tamburaški zbor osnoval kot poseben odsek pod okriljem „Tržaškega Sokola". Korak ta bode izvestno ugodno vplival glede na društveno življenje naše. Poročilo so spominja v Pulj preselivšega Be izbornega, nenadomestljivega brata-tajnika dra. J a n e ž i č a. Tudi britka smrt posegla je v tem letu v vrste Sokolašev: umrla sta brata Hinko V i I i Č i č in F. Rus. Slava njunemu spominu! Iz blagajnikovega poročila posnamemo da je imelo društvo v tem letu 590 gld. 52 kr. dohodkov in 661 gld. 75 kr. stroškov. Po teh poročilih vršila se je volitev novega odbora, katere vapeh smo že prijavili. Brat starosta se zahvali na skazanem zaupanji, priporočujoč slogo in bratsko vzajemnost mej vsemi Člani, da smo v istini „bratje", kakor se navadno naziv-lj:imo, S prisrčnim „Na zdar!" zaključi sborovanje. Pri prvi seji se je odbor naslednjo konstituiral: brst Ljudevit F u r 1 a n i, pod-starosta; brat Ivan K n a v s, tajnik; brat Vekoslav K a I i s t e r, blagajnik ; brat Andrej Kalan Četovodja in brata Anton Lampe in Fran I n a m o zastavonoše. Izreden občni zbor „Del. podpornega društva" jo jutri ob 5. uri popoludne v društvenih prostorih. Na dnevnem redu je naumč prememba društvenih pravil in nekateri drugi predmeti. Člani so napro-šeni, da se v mnogobrojnom številu udeleže tega zbora. Veselica „Adrlje" katera be jo imela vršiti jutri dne 31. maja, odloži se radi smrti gospoda Andreja Martelanoa. Priporočena pisma vsprejemlje ces. kr. pošta od dne 1. junija naprej do 9. ure zvečer. Udprava proste luke. Na prošnjo tukajšnje trgovinske zbornice odgovoril je g. trgovinski minister, da roka za odpravo proste luke absolutno ni mogoče podaljšati. Iz Škrbine se nam piše: V zadnji številki „Edinosti* je poslano, kjer zagovarjajo župana : občinski sluga, občinski blagajnik in nek Janez Bune. V Škrbini sta pa dva Janeza Bunca; jaz bivam pod hišno številko 11, ter javno izjavljam, da nisem podpisal onega poslanega županu v obrambo, in bi ga tudi po nobeni ceni ne bil podpisal, ker resnici na ljubo moram povedati, de mi sedanji dopisi iz Škrbine dopadaju ter želim le, da bi se še pisalo, da bi se tako našo žalostno razmere popravile. Ako bi pa dopisnikom zmanjkalo gradiva, naj k meni pridejo : rad jim pomagam in odkrijem še marsikaj tajnega Janez Bunc, h.-št. 11. Dvoboj mej Viktorjem Segro in Arrigo Jeklinom, o katerem smo svoječasno poročali, pride v torek dne 0. junija prod tukajšnje sodiAče. Sekundanti so bili: Ar. rigo Politzer, urednik „Tndipendcnteja", I«o-doro I>r. Reggio, Teodoro Mayer, Alfredi) Cesare, Alfrvdo Panfili in Giulio Ventura. Trtna UŠ. Piše ee nam : Javljam Vam, da *em danas z gotovega viru izvedel, da se jo prikazala „trtna uš" že v Dornbergu. Se to je manjkalo ! Nabožni knjigi. „Svetišče Matere Božje na Trsatu", sestavil in izdal P. Ilrisogon. Major. Knjiga ta obsega: zgodovino božje poti, Marijino življenje, navadne molitve. Cena in kraj, kjer se knjiga dobiva, nista razvidna. — Iz Zagreba došlo nam knjiga: „Život svetog Alojzija Gon/age, uzora i zaštitnika krščanske mladeži". Knjiga ta je prevod iz italijanščine. Založila sta jo Soholz i Kralj v Zagrebu. Št. 286/0. š. s. Razpis učiteljski}] slnžeb. V tukajšneui okraji je popolniti nastopno učiteljske službe: 1. Učiteljske službe III. plačilnega reda na mešanih enorazrednicah v Slivjeli in Tutrah se slovenskim in v Lipi s hrvatskim ueevnim jezikom. 2. Mestu učiteljic lil. plačilnega reda nu mešanih dvorazrednicah v jelšanah in v Klani; prvo hi«; slovenskim, drugo s hrvatskim ueevnim j< zikom. 8. Služba podučiteljice na dekliški dvora/redni ljudski šoli v Kastvu s hrvatski in učevniin jezikom. Za učiteljska mosta v Tratah in Lipi zahteva se vsposobljenje /m pomoćno podučavanje verstva. Plače in uži(ki teh učiteljskih služeb so razvidni iz deželno postave za Istro iz dne novembra 1874 d. p. I. it. 30, odnosno 14. decembra 1888 d. p. 1. st. 15. Pravilno spremljene prošnje naj se semkaj vlnže prepisanim potem v 4 tednih. C. k. okrajno glavarstvo. Volosko, 26. maja 1891. Marijne kričistilne krogljice, proti boleznim spodnjega dela telesa, proti boleznim na jetrih, vrtoglavici, zabasunju, 6—3 hemoroidom. Škatljica 20 nov., 6 škatljic 1 golil. Lekarna Franzoni Via S. Antonio št. 5 poleg cerkve. Hiša v najem. Zupuččinska hiša (fabrika) z več m-bami in drugiiui prostori, da se v najem. Hiša je vzlasti pripravna za letovišče, ter je komaj četrt uro od južno-železnične postaje KilOVČi (Kiillenberg) oddaljena. V najem ho da na mesec, ali pa do 24. aprila 1892 in sicer z opravo, ali brez njo. Ponudbe sprejema Ivan H a š a v Bitinji, P. Prem, Notranjsko. 2— 2 Kotranove sladčice kater« izdeluje lokarim'-ar PRENDINI v Trstu Telefon St. 384. 29—80 Velika porabit ki jo dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala ino j«, dn sem začel nam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz Not-vedAkegu izvrstno tdndeiru podobne onim, U i dohajajo iz inozemstva To nladnou imajo into moe kakor kotra-nova voda in glavice (Kapsule), lu/.j- se. proživujo in prebavijo ter so prodajajo p« prav nizkej coni. Da so ogne ponarejanju nn enoj plati vdobljuno iino izdelovatolja Prendinija in na drugoj besedo Cntraine. V Trst u so prodajojo v lekarnici Pretidini v Skatljioab po 40 kr., prodajojo ko tudi v vsolk voćjib ioknrnab v druzib flozolah. ŠTRCALJKE za modru galicu dobivaju se kod I Sem Via Nuova 3. pri zemlji i 4-4 Trst. 4_ Zahvala. Ni jih besedi, koje bi mogle primerno označiti presinjajoča nas čut-t^a hvaležnosti na pojavih dobrohotnosti o priliki pogreba gospoda Ivana Zimolo. Ker nam ni možno na pristojen način izraziti zahvalo svojo, nam ne preostaja druzega, nego da iz globine svojega srca vskliknemo : Prisrčna hvala ! Hvala vsemu prebivalstvu in oblastim ; hvala osebnim prijateljem pokojnika, ki so tudi naši prijatelji, in slednjič hvala vsem onim, ki so nas skušati tolažiti v naši žalosti. TRST, 25. maja 1891. Rodbina Zimolo. Candeo-ye škropilnice |uoti peronospori od mnogih strani za najboljše spoznane, se dobivajo le pri Živic in družb, v Trstu -6 ulica Zon ta 5 po lanski niski ceni. — Dobivajo se tudi izvrstne žvepljalke za trte in in vsakovrstni stroji za kmetijstvo; inlatilniee in čistilnice za žito, stiskalnice za grozdje in tropine, mlini za grozje, sesalke itd. Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe. Dežnike in solnčnike jednostavne do najelegantnejših iz solidnega blaga, skrbno izdelane v imjve&jej izberi ju po čudovito nizkih cenah priporoča Podpisana javlja potrtim srcem vsem znancem in prijateljem, da je dne 29. ranja t. 1. ob (i. uri zvečer v 66. letu dobe svoje umrl nas preljnbljeui soprog, oziroma oče, gospod AOTREJ M&RTELAIG posestnik, predsednik Barkovljanskega „Obrtnijskega društvo" in „Katoliškega podpornega društva" ter član mnogim drugim društvom. Pogreb je jutri v nedeljo, ob 6. uri popoludne. V TRSTU, dne 30. maja 1891. Rodbina Martelanc. Kopališče „Ga! leggaii te Na/ioi i a ie u, ležeče nasproti Llojdove^palače odpre se v ponedeljek I. jnnija 1891. 2-2 Udova Adolfa Buchler. Spomladansko zdravljenje najboljšo je s čajem iz tavžentrož (milleflori). kri čisteče in neprekosljivo srodstvo zoper pa-lenje v želodcu, hemoroiilalno bolezni itd, — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljenja, stane 50 nov., dobi se edino v 3 10 odlikovani lekarni Prazmaror (telefon 207) Ai dne Mori, 1'inzza Grsnde. PoStne pošiljatve izvršujejo se 11 utegom«. Čuvati se je treba ponarejenega zdravila. -CVS Jedina peronospora-brizgalnica, ki je bila v obeh letih 1890. in 1891. odlikovana 1. državnim darilom, je patent A. Samassa v Ljubljani 4 - 4 Ta znovič zboljftana hrizgnlnira je nnjboljn in najcencja. Nje katlica j/i'?/.'A/* jo iz samoga bakra, raztresevnlec izboren in vse iz najboljega mate-■c' lijela. Konipendijozna sesalka (p«t«nt f\ i Sauiassa) je iz samega brona, tlvn-' . >; * stroko delujoča in s krogljastimi ventili iz kovine. Zbog posebne uK'dbe doseže so kaj laltko pritisk deset ntmo ifčr. torej je žarek izdaten in moćan, kakoršnega ne dosežemo z nikako drugo brizgnlnioo. Pripomniti je Se, da je »lomljivi krak za dviganje iz brona, pri moilolu 1891. nadomeščen s krakom iz najboljega jekla* — Cena brizgaluice z zabojem vred loco Ljubljana 18 gl. «0 kr. P r o d o j a za Avstrijo jedino izdelovatelj Josip S t a d 1 e r v I jibljar.i. v LJubljani Mestni tr# štev. 15 tovarna za izdelovanje dežnikov in solnčnikov. Preobleke in poprave se dobre In po ceni izvrše. Naročila po poŠti se hitro iavrSte proti povzetju. Prodajalcem na drobno so obširni ceniki na zahtevanje na razpolago. Mej narod ni promet prve Primorske družbe za prevažanje mčblev KONRAD EXNER via Sqnero Nuovo ftt. 7, skladiiČn via Ferrioru st. 9 (Telefon št. 2R5) v Tratu. CA ir P. n. 16 18 Pudpifmiin tovarna pohištva usoja si javljati, da ae bodo prodali zaradi preselitve vsi njeni izdelki: Rpalne »obe, obedne sobe, pohištvo z i salone, za pisarnice, za kuhinje in predsobe pod pravo vrednostjo, dii se prihranijo stroAki Delitve. Priporočajoč slavnemu občinstvu okoristiti ae a to ugodno priliko, bilježim pr»-pouižn<» TRST Ignac Kron - Via del Teatro številka 3 — TRST. Podruinice v Pulji, Gorici, na Uski in v Opatiji Zavod za shranjevaje meblev In efektov* Prevažanje mdblev vzprejeniljo se na vse strsnii — Razpošiljajo in vzprejemljejo se v varstvo kovčegj, zaboji, koši itd. 't rgovinska agentura državnih železnic. — Spedicijski burmu c. kr. južne železnice i v OPATIJ L lted na dovažanja> is odvažunja do in od pamikov i — Nakladanju in; razpošiljanju na vse strani. — Z -stopniki v vseh mestih doma in v inozemstvu. Služba za poštne in hitre pošiljatve in pošiljatve 8—pri Ij uge. Glavna agentura paroplevnih družb za Istro in Dalmacijo. NB. Prazni vozovi za prevažanje mčblov odpošiljajo se točno na vse postaje. Informacije točne in gratis. Vprašanja je stavljati direktno na centralo v Trstu. d - b cd u cd 55 s priznanim sredstvom za sikanje pri visokih in nizkih trtah. Posoda je vsa iz rudečega bakra. Delo je točno izvršeno. Jako koristno o rub I tekočine. Ne utrudi delavca Knbi se lahko veff let brer da s® pokvari. BOLJE SO 00 VS1H DRUGIHL 347 prvih nagrad prt rasnih natecaujih. Edini zastopniki za Avstro-Ogersko Vit. Evg. proC Ctiordanov Gorici, deS. kmetijska šola. in Henrik Pegan v T rstu, Via Snniti 17, — Cena prosto carine f. 22. — Brezplačni zamot. — Franco na postajah v Gorici ali v Trstu; v Trstu tudi na brod. Plača ae-napred. .—10 Vozni* listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski p osti vi parobrod ^KED STEAUN LINIE^ n Antverpena direktno v New Jork k PMIadelfijo koiwesi jonovana črta, <»d o. kr. avstrijske vlad«. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zaat<*p 18—42 „Red Star Linie" ti* Dunaju, IV Weyringesgas8e 17, i ali pri Josip-n Strasser-u Speditionsbureau fur die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck. Zdatno znižene cene šivalnice za sadni sok in sali mošt najnovejše izborno konstrukcije s trajno delujočim dvostrokim pritiskom in z regulatorjem stiskaJne silij. Garantirana delujoča sila! do 20"/u večja, nego pri druzih stiskalnicahi Odlikovane h prvo nagrado na državnej s« d ne j razstavi, ki je bila meseca oktobra letu 1888 na Duiiuju, o katerej prilik, so te stiskalnice strokovnjaški izskusili. SADNE IN GROZDNE MLINE "M !0«3 izdelujejo in z Dunaja oddajajo PH. MAYFAHRT & COMP. Dunaj II. Taborstrasse 76. za poljedelsko in vinorejske stroje, livarna za železo in kladivo un par, Specijalna fafcrikacija strojev za vinorejo in uporatoljenje sadja, stiskalnic za Beno. Aparati za sušenje, patent dr. Ryder. llu»trovniii ceniki, prospekti in pohvalim spričevalu itd. gratis in franko, ako se jih želi. Vzprejraejo se tudi zmožni in solidni zastopniki za primerno provizijo. Svari se prpd nakupovanjem imitacij (ponarejanj). Tovarne Fran Iv. Kvizda e. in kr. avstrijski in kralj, rmmm-iki dvorni oddajatelj. i in najstarejši zavod v Avstriji za veterinerna iadelke. Odlikovan z 12 medaljemir H« častnimi diplomi in. priznanji. KWIZDIN c- fr- pri*- fluid proti kostobolu voda za vmivanje konj. Rabi se io 30 let z najboljim vspehom po hlevih raznih dvorov po večjih hlevih civilnih gospo* dov in vojaščine za okrepoanje pred hudimi napori in zopetno okrep&unp pa naporih; vsposoblja konja /a posebna dela pri veibanju konj (Traiuiug). Mteklenloa mtaii« 1 tfld. 40 nov Kwizde rudeči blister 1 lonček 2 gl. Kwizde kresolia balzam l skatlj. gl. l.io. Kwizde mazilo proti mahavnicam 1 lonček gld. 1. Kwizde tinktura iz hrastovih ježic steklenica gld. 1.50. Kwizde kopitno lepiio 1 avalk 80 kr. Kvvizde kopitni svetilni prah 1 paket 70 kr. Kvvizde milo za sedlo 1 ftkatlj. gld. l. Kwizde pralno milo za domače žival h gld. 1.60. 80 kr. 40 kr. Kvvizde deslnf. prašek zab. gl. 1.40. 2.40. Kwizde kopitni vaseltm 1 pusica gl. 1.25. Pravo le z zgornjo znanstveno marko v vseh lekarnah, na debelo v vseh drogerijah. Vsak dan razpošilja glavna zaloga ^ 4 w K r e i s a p o t h e k © K o r n e 11 b u r g pri DUNAJU. Luttnik pol. driižt^o ,,Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ. Ti4k urrh Dolenc v Trstu