Poštnina plačana v gotovini. Izhaja mesečno dvakrat. Številka stane 2 D., letno 30 D. Uprava in uredništvo: Škrat, Kranj Inserati po dogovoru. Štev. 13. V Kranju, dne 30. septembra 1927. Leto I. — Kakšne tajne želje imaš, dragica? — Jaz — jaz — jaz bi želela, da bi potovala na svatbenem potovanju^tudijpodnevi v spalnem voz^. šiiiiiniiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil '( Stran 94 »ŠKRAT« Štev. 13 Poravnal!« naročnino! V prihodnji številki (14) bomo začeli objavljati potopis v ob¬ liki podlistka z naslovom: .Potovanje gospoda Branimira* od ravnokar rojenega tretjega Levstika z imenom Branimir. Njegovo dvomesečno potova¬ nje bo dokaz, da bo podlistek izvrstno, izvirno, nadnaravno in humoristično delo. Zato pri¬ dno segajte po ,,Škratu*'. Puška ni za vsakega. Bilo je, mislim, 18. septembra v Gospodovem lelu 1927. (v času pasjega kontumaca). Zgodilo se je pa blizu Kranja, še bližji pa je Šenčur. Tam v okolici je precej prostora za lov. V tem se vse dobi — še mravlja, ali pa zajec, oh, in ko¬ liko ! Torej tja sta bila povabljena dva izborna ljub¬ ljanska — bržkone nedeljska lovca. Povabil jih je gotovo najemnik lova, ali kaj. Torej povabil jih je. Cel dan so hodili in gazili ter streljali sem in tja. Res sta se izkazala. Zvečer so se vračali trudni in — o strah in groza! — prazni. Nič mravelj, zajcev pa, mislim, dvakrat nič. Pametne živali. Zavijejo v gostilno. Izmed njih najboljši — ljub¬ ljanska srajca - položi v gostilni puško-brezpetelinko na mizo in — bumf — Luknja v zidu. — Malo je manjkalo, da jo še deklica, ki je stala tam nekje med vrati, ni dobila — luknje v vrat seveda. — V premišljevanje .... . -XYZ— Tuti-kvanti »Tuti-kvanti!" S to besedo navadno konča moj brivec, ki ga zelo priporočam! Ima vse dobre lastno¬ sti, ki jih mora imeti brivec, le vsak stavek konča s „ tuti-kvanti “. Pripoveduje o kratkih krilih, da se vidi podveze in „tuti-kvanli“. Še skoraj jaz bi zabrede! v to na¬ pako! Pa nič ne de. Človek s tem lahko mnogo pri¬ krije n. pr.: »Videl sem N. in — e — ,tuti-kvanti‘.“ Saj razumete? Nekoliko morate že znati med vrstami čitat. To — med vrstami znat čitat — je v Jugoslaviji zelo potrebno. Posebno pa po volitvah! Vsaka stranka se hvali, da je zmagala, le Zagorski menda ne! Pa vendar ni dobila vsaka stranka, ampak le nekatere. Katere, to je javna tajnost. Da, da, tajnost! Če greš z dvema gospodičnama, imata skoraj pri vsaki tretji besedi tajnost. In tebe, revčka, tare radovednost, kaj je neki, pa so navadno take: „Da je stala nova ob¬ leka 1300 Din." „Da ji je Markov Franček rekel, da. je fejst!“ „Da je plesala 4 krat na en večer z istim fantom." itd. Torej le nič radovednosti! Radovednost — ženska čednost! Menda edina čednost, ki jo še imajo! — Joj, če bi me Vladka sli¬ šala, potem bi jih jaz slišal, da tri tedne ne bi nič več slišal. Ima močan glas in pravim ji, da naj gre k gledališču za operno pevko, pa ne mara, ker se se boji, da ne bi vse šipe popokale, ko bi pela. Pri nas po navadi šipe pokajo pri demonstraci¬ jah. Sam se zelo rad pridružim demonstraciji, ker se prav pošteno sprehodim, natelovadim in jačim svoj glas. Glas imam lep, zveni kot počen pisker. Radi tega sem posebno pripraven za demonstracije. Pra¬ vijo ! Pravijo mnogo, n. pr.: da bo Viljem prišel nazaj v Nemčijo, pa ni verjetno, je že menda raje pri ženski. Ženskam so tudi sedaj prepovedali dostop v vse igralnice v Monte Carlu. Prav je tako; ženska se ne sme z moškimi igrati. Kmalu se bode pričela giedališka sezona in zo¬ pet bodo igrali »Revčka Andrejčka", tako, da bo vse občinstvo lahko govorilo z igralcem, tako, da ne bo treba suflerja. V Ameriki ga hočejo itak že odpraviti in mesto njega postaviti stroj, na katerem se bo počasi odkri¬ val tekst. Cisto pametno! Le če igralec objame svojo drago in ji pravi ljubezni polne besede in »tuti-kvanti", pa mora gledati na suflerjevo mesto. Malo nerodno, kaj? Drugače tehnika zelo napreduje. Čez ocean je splavalo po vodi že mnogo aeroplanov. (Op. ured.: Cenjeni čitatelj naj točno prečita klasični besedni red v zadnjem stavku.) Mnogo je že šlo po vodi. Kar so stranke pred volitvami obljubile in „tuti-kvanti“, vse je fuč. Večino teh stvari mi je pravil moj brivec, doktor vsega frizerstva in bubilogije in „tuti-kvanti“. Če me vidi kje z Vladko, mi že pravi, da naj se pazim, ker-— in tuti kvanti! Pa vsa stvar ni tako huda. Saj razumete! Krasna noč, romantična tihota, človek je sam, pa je še nekdo drugi zraven, srce bije hitreje, čuden šum ustnic — in tuti kvanti! >♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< Zbadljivo. Nedeljski lovec: Orka Žane, sedaj sem pa že jezen. Ne vem kaj je to? Ravno sedaj sem že šestega zajca zgrešil!" Gozdar: »Veste kaj! Streljajte enkrat nalašč mimo ..." * Razumljivo. Žena (možu, ki se je vrnil z lova): »No, kaj si mi prinesel, dragi Fred?" Mož (nejevoljen): »Kaj naj bi ti prinesel, saj veš, da sem bil na lovu . . Štev. 13 , ŠKRAT" Strah 95 Opica. Opica, pravijo, je podobna človeku. Pri nas na- vadno pravimo „afna“, pa to se ne sliši lepo. Pravijo, da je človek nastal iz opice. Tega ne verjamem. Jaz večkrat opazujem tu, tam in še kje drugje, da je baš nasprotno. O, kolikokrat vidim, da je člo¬ vek postal „afna“. Seveda, potem pa zopet obratno. Za kaj takega pač vsak ni sposoben. — Toliko za¬ enkrat. Ljubeča žena. V sobo nekega odvetnika v Ameriki je vstopila nekega dne elegantno oblečena mlada dama v vid¬ nem razburjenju. S plaho naglico se obrne k odvet¬ niku, ki je stopil skozi druga vrata: »Ali ste že začeli razporočno postopanje proti mojemu možu?“ »Obžalujem ni mi bilo mogoče. Ako mi bo ko¬ ličkaj mogoče danes spravim zadevo v tek!“ „Ne storite tega!" vzklikne mlada žena proseče. »Takoj vrzite v ogenj vse dokaze, ki govore o krivdi mojega moža. Sam Bog bodi zahvaljen, da ne pridem prepozno." Vesel pravi odvetnik: »Torej ste se spravili z gospodom soprogom? No, čestitam vam od srca. Razporoka je vendar le grda reč." »Motite se," ga prekine dama. — »Rešitev je prišla prej nego sem se nadejala, in boljša. Mojega moža je danes avtomobil povozil do smrti in baš zato le treba molčati o razporoki, da morem tožiti šoferja za odškodnino." Godčevo pismo iz leta 1908. Kranj v januarju 1908. Gospod Maxl! ker vas nikdar ne vidim da bi se ustmeno zgovarila toraj se ustmeno do vas obrnem kakor vam je znano da me je tako nagnala Naduha ali sapa na odru ker pride ves dunst gor od Idi ako bi bil le še enčas gor tok bi me blo gotovo zadušilo še domu sem ko- mej prišel, šele čez ene tri ure mi je odleglo doma rajši bi bil videl nevem koga kot da se mi je tako ponasrečilo ser bi bil zlo rad igral. No pa da ste le druziga dobili ds niste bli na škodi, torej ker vem, da ste en prjazen in tud previden človek vendar ne boste zahtevali da b jast od tega clo nič ne dobil. Predn večer sem mogel biti dolgo gor in ta večer spet od pol 9. do 12. čeravne nisem kaj igral gor sem pa le mogel biti saj bi bil rajši igral. Potem ta kakor je vam potem igral je moje Harmonike rabil ker drugače bi ne bil mogel igrati ker svolih nema in mi jih je tudi precej potratil ker jih je brez vse skrbi vlekel, jast bi bil tiste Harmonike še pred zve¬ čer enmo lahko posodil krni je ponujal 5 K od neh, pa ker sem bil k vam obljubljen jeh pa zato nisem dal. torej dragi Maxl ene 6 ur sem mogel jast gor biti 5 K bi bil lahko od Harmonike dobil ako bi jeh bil drugmo posodil potem bom pa mogel še ene 3 ali 4 ure se s Harmonikam mudit da jih bom popra¬ vil torej ali bi se ne spodobil meni vsega skup eue 6 K dati saj ste vendar en previden človek da ne bote rekli da je to preveč. Toraj prosm da ta moj pisanje ne bo glas upi- jočega v puščavi toraj vas prijazno pozdravim N. N. Narodne iz Ribnice. Napisal Franc Kramar. Kako so v Ribnici hruške medili . . . Enega leta so imeli v Ribnici toliko hrušk, da jih je zaskrbeld, kam bi jih dejali ‘zmediti. Je bil pa k sreči tam star, zapuščen vodnjak in notri znosijo vse ribniške hruške. Ko čez čas mislijo, da morajo biti hruške že medne, se zbero in gredo k vodnjaku. Naj¬ pogumnejši Ribničan prvi skoči v vodnjak, obljubivši že preje ostalim, da bo, kakor, hitro otipa medno hru¬ ško, takoj iz vodnjaka vrgel. Čakajo, čakajo, nič. Ne hruške, ne fanta. Jezni, da ne bi fant sam vseh hrušk pojedel začno vpiti: »Ta kruota bo vse sam poju, k’ je toku tihu! Skoč’ nu an driigi za njim, an tak, ko bo bojj pravičen JV Skoči zopet eden. — Nič in nič! Tako počasi vsi poskačejo v vodnjak, iz nevošljivo- sti, da kdo več hrušk ne poje. In res so jih bili vsi čez glavo siti. Vodnjak je bil namreč zelo globok in tako so vsi v hruškah utonili. Ribničan izbira hruške. Ribničan je zbiral hruške. Cel dan jih. zbira, pa šele proti večeru, ko je že Všč prebral, fiajde gnilo 4 4 Stran 96 ,ŠKRAT“ Štev. 13 hruško. Ves jezen jo pograbi in zaluča v stran, re¬ koč : „Prmojdiih, ku b’ pa jest praj tu vajdu, de je sam’ ta gnila, b’ jo jest pa kar prjev pa b’ jo stran’ zegnov, pa m’ na b’ b’lu trajba tulk’ cajt’ mi jih zbirat." Kako je Ribničan čebele iz ajde podil . . . Ribničan je imel tako zelo lepo ajdo na polju, da jo je vedno hodil gledat. Nekega dne zapazi, da se po njej čebele obešajo. „0 kruote, tejga pa jest na bom pustu, de b’ mojo ajdo osipale!" pravi. Gre domov, vzame dolgo preklo, svojim štirim hlapcem pa pravi, naj vzamejo »trage" seboj in gredo naj z njim. Ko pridejo do ajde, reče hlapcem, da bo s prekljo čebele prepodil. „Ker se pa bajim," pravi „da bi jaz preveč ajdo pohodil, me boste pa vi štirje po njivi s tragami nosili!" Rečeno, storjeno! Po preganjanju si hočejo ogledati ajdo, pa ni bilo ne čebel ne ajde. O, te ženske! “'^LCe se bom kdaj poročila, bi se samo radi tega,"da bi bila prosta in bi lahko imela lju¬ bega ... Sveta jeza. »Zginil je zajec! Vkljub mojim trem strelom se ta beštja niti prizadetega ne čuti!" Ribiška. »Te dni sem ujel jeguljo, ki je bila brez pretira¬ vanja 3 metre dolga — s pretiravanjem pa 5 metrov." Pouk. »Slišal sem, da ste o gobah precej dobro pod¬ kovani, gospod gozdar. Kako se pa razlikujejo dobre od sjabih?" ,Ja, skuha se jih in da tašči jesti; če umrje, potem so dobre . . .“ Pojasnilo. Družba nedeljskih lovcev pride na lov. Predno se odpravijo na „štante“ se oglasi kukavica. Po na¬ vadi kukavica zapoje dvakrat, to je — kuk, kuk — kuk, kuk —■ itd. Ker pa je močno odmevalo, se je slišalo trikrat in sicer — kuk, kuk, kuk — itd. Seveda so se lovci temu pojavu čudili in razno ugibali, ven¬ dar niso prišli do zaključka. Naposled vprašajo goz¬ darja. Gozdar jezen nad tako neumnim vprašanjem se odreže: »Kaj hočete, gospodje, slučajno ta kukavica jeclja . . .“ Z lepaka poljedelske razstave. Ob 10. uri dop. prihod živine, ob 11. uri sprejem gostov, ob 12. uri skupno kosilo. Prijava. ... in ker se z zgoraj navedenim X ni hotel imeti opravka niti eden pošten človek, sem se čutil dolžnega se z njim ukvarjati. Proštov, gas. društvo v Kranju vprizori v sredo <5. oktobra in v nedeljo 9. oktobra veseloigro s petjem in godbo v 3 de¬ janjih: Rodoljub iz Amerike. Malo denarja. Žena: »Malo denarja bi potrebovala." Mož: »Dobro, dobro! Kako malo pa?" ****************************************** Stran 13 „SKRAT“ Štev. 97 * Eno samo vprašanje. Nekoč je bil učenjak, kateri je vse svoje sile posvetil problemu izdelovanja dijamantov. Vse je že rešil, samo na eno vprašanje si ni vedel odgovora. Od tega vprašanja ozir. odgovora sta bila odvisna njegova slava in bogastvo. Toda, tega odgovora ni mogel najti. »Zakaj pa ne greš k vedeževalki madami Thebe," ga vpraša prijatelj nekega dne. „Ta ve vse in gotovo bo tud na tvoje vprašanje dala odgovor." In res se poda k njej, ki mu je tudi privolila av- dijenco: »Lahko te sprejmem danes, ker je moj mož odšel na lov", mu je dejala slavna vedeževalka, „toda odgovor ti bom dala na eno samo vprašanje, govoril" Madame pa ni bila samo modra žena, pač pa ludi izredno krasna in — zapeljiva. Zato je učenjak stavil tole vprašanje: »Povej mi madam, kdaj pa se tvoj mož vrne domov?" —XYZ- V Žalost. Oh ljuba moja Vladkica, ko bi ti vedela, kak me to zelo boli, da nisi moja ti. Ko bil zalasnica bi ti, na tvoji glavici, brisača kadar greš v kopelj kako bi bil vesel. Če bi mogel biti bi testo, bi spekla me lepo, kot kruh pojedla bi me ti, in bil bi konec žalosti. Kislo se drži. Gospodična: „0, gospod doktor, kaj pa se da¬ nes tako kislo držite? Predsinočnjim pa ste bili tako dobre volje." Zdravnik: »Seveda — predsinočnjim so tudi še vsi moji pacijentje živeli." Tožba. Advokat: »Ljubi moj, naznaniti vam moram, da je šla tožba rakom žvižgat!" Kmet: »Torej-bom moral nazadnje še žvižganje plačati!" Sraka. — Kako lastnost ima sraka? — Peti zna! — Kdo ti je to povedal? — Prosim: kadar moja sestra poje, pravijo oče, da poje kakor sraka. ************ Preveč jih je . . . Vilko me čaka ob sedmih, Jošku sem rekla ob osmih — hm — najbolje napravim, če grem k Dolfetu . . . »♦♦♦♦♦«*»«.» .... Stran 98. »ŠKRAT" štev. 13 Visoka čast. Iz dežja . . . Mrs. Crachlljano je zvedela, da sta oba njiju si¬ nova zaljubljena v eno izmed domačih služkinj (er da jo vzame na sprehod, zdaj eden, zdaj drugi. Ker se je bala, da bi njiju oče ne zvedel tega ter v svoji jezi kaj nepremišljenega storil, je skrivaj poklicala oba sinova predse ter ju pozvala naj povesta, je li resnica kar je zvedela. Toda zadovoljnega odgovora ni dobila od nobenega. Ha, si je mislila, nekoliko strategije bo treba, pa bom zvedela. Poklicala je služkinjo k sebi ter jo v šegavem tonu vprašala: „Mary, sedaj mi pa kar na¬ ravnost odgovorite kar vas bom vprašala. S katerim izmed mojih sinov greste raje na izprehod, z Ilarge- om ali Willanom?“ Opogumljena po prijaznem tonu je Mary odgovorila brez ovinkom : „Kar se tiče obeh sinov bi dala prednost Georgu. Toda najbolj prijetno in zabavno je pa takrat, kadar grem z vašim gospo¬ dom soprogom na kako zabavo." Nič. Učitelj: „Kaj je to nič? Ali ne more nihče po¬ vedati? No, Pepček? Pepček: »Nič je, če kdo gospodu učitelju celo popoldne drva zlaga, potem pa pravi gospod učitelj: si že priden, Tepček." Posledica. Prvi lovec: „Rad bi vedel zakaj sem tako žejen?" Drugi lovec: »Najbrž po računu v prejšnji go¬ stilni, ki je bil precej slan 1“ Hitro pariral. »Povejte mi, gospod gozdar, ati vam ni nerodno, ko imate tako rdeč nos?" „To ravno ne, samo nerodno je to, ker me vsak tepec to vpraša." Primera. Dama: »Gospod gozdpr, primite vašega psa, da me ne vgrizne!“ Lovec: »Nič strahu, moj pes yas ne bo vgriznil!" Dama: »Pa vendar kar naprej zobe kaže." Lovec: »Ako bi imeli vi tako lepo bele zobe, bi jih gotovo tudi kazali!" Dober lovec. Lovee (gospodu, ki je že dva psa ustrelil mesto zajca): Kadar boste s psi gotovi nam povejte, da še pravočasno zbežimo . . Sumljivo. »Ali že odhajate gospod svetnik? ,Saj ste šele enega zajca pogodili." v »To zadostuje; če bi se mi posrečilo se katerega dobiti, bi mi žena ne verjela — rekla bi, da sem jih kupil." Lovec: »Tukaj^ sem se dostavite, gospod doktor, tukaj so prejšnje čase stali sami knezi in grofi!" Doktor: »Res? So pa tudi kaj ustrelili?" Lovec: »Tisto pa ne, ustrelili pa niso ničesar." 44 AAAAAAA A 4 , Resnična zgodba. Brzovlak iz Beograda pride v Ljubljano. Tedaj plane neki potnik k sprevodniku in kriči: »jaz sem vam še posebej dal 20 Din, da me. zbudite sigurno v Zidanem mostu, ko veste, da moram v Maribor. Se celo rekel sem vam, da me s silo vrzite iz vlaka, če bi zaspal pretrdo in bi se ne »zbrihtal". Kaj pa naj tu v Ljubljani počnem?" »To si pa vendar ne smeš pustit dopasti, da te zmerja, saj si vendar uradnik !“• reče drugi sprevodnik prvemu. »Ah, pusti to," vzdihne prvi. »Ti bi moral šele onega slišati, kako je zmerjal, ki sem ga pomotoma vrgel v Zid. most iz vlaka . . .“ Priprt. »Gotovo!" poveljuje vlakovodja. Brez sape že, prisopiha kmetič do vlaka; spre¬ vodnik ga prime — vrže v voz in zaloputne vrata — seveda nesrečni kmet je imel roko preblizu vrat in tako mu je sprevodnik priprl med vrata dva prsta. — Ker so v zadnjem vagonu peljali deroča se teleta — ni med vožnjo nihče slišal nesrečnega kmetiča, kako je robantil. »Postaja X!" Hvala Bogu! Kmet vpije kot norec: »Vi, gospod »portir", mene ste priprli, vendar me spustite sedaj!" Sprevodnik brzo odpre in kmet že drži svoja dva zmečkana prsta v ustih: »Bog pomagaj, kako to boli!" »To ti rad verjamem, osel neumni," pravi spre¬ vodnik, »če bi dobro delo, potem bi vi, tepec, imeli celi dan roke med vrati priprte . . .“ Vestno. Deželan (na postajališču, ko je zapustil vlak): »Ti, stara, če me le ne bodo kaznovali?" Zena: »Zakaj vendar?" »Zato, ker sva se peljala v oddelku za kadilce, pa nisva kadila." Posnemanja vredno. V malem angl. gradiču Lutham Sante Anne je županstvo razglasilo, da v vsej občini osli ne smejo delati dnevno več od osem ur. Da bi še za ljudi to veljalo. '♦♦♦♦♦Al Štev. 13 „ŠKRAT“ Stran 99 Ivan Potočnik speciialna izdelava čevljev Kranj, Glavni trg Šolska naloga. jazbečar. Jazbečar je pes, vkljub svoji smešni zunanji ob¬ liki. Ima 4 noge: dve spredaj in dve zadaj, vendar se nikdar ne družijo. Jazbečarji se precej pametni, vkljub svoji smešni zgradbi. Jazbečar z repom težko maha, ker so možgani predaleč oddaljeni. Vendar si zna pomagati in sicer: Pomiga z ušesi in ko rep za¬ gleda signal, pa še on začne mahati . . . Jazbečarja se ne more naslikati veselega, ker če je jazbec ve¬ sel, miga z repom, ************ Logika. — Jaz te zelo ljubim! — Jaz pa tebe zelo — malo! — Zakaj? — Ce bi midva eden druzega zelo ljubila, ne pride še tretja oseba vmes Pojasnilo. Tujec: „Zakuj zvoni sedaj?" Domačin: „Ja, to vedno zvoni, kadar mežnar za vrv vleče." Radikalno sredstvo. ♦ — Ali veš kako se naredi, da ne dobiš prav no¬ bene bolhe?" — Ne vem! Kako? — Torej pazi dobro: kadar čutiš bolho pod de¬ sno roko, slini palec in kazalec in prav počasi in varno sezi pod levo roko, pa jo sigurno ne boš do¬ bil . . .! Copata. Znanec : »Zakaj pa imaš pri postelji na tla pri¬ trjenega zajca za škornje sezuti?" Gospodar: „Veš, moja žena seže najprvo po zajca kadar zvečer domov pridem . . .“ Pred kletkami divjih zveri. Dama: „Če bi mogli ti tepi tigri še govoriti." Gospod: „Potem bi gotovo dejali: gospodična, motite se, mi smo levi ..." Potovalni luxus. Stiskač: »Koliko stane 1 vozni listek I. razreda do Zagreba?" Uradnik pri blagajni: »Zakaj bi radi vedeli? Vi se ilak vozite samo v III. razredu." Stiskač: „To že, peljem se v III. razredu. Ali vprašat si vendar dovolim, koliko stane ta luxus v I. razredu." Resnično govoril . . . Peter X v ječi hudodelcu: »Povejte mi Vaše do¬ sedanje življenje. Povejte mi resnično, kaj Vas je privedlo v ječo ?“ Ujetnik: »Žandar, prevzvišeni." Kino v »Narodnem domu“ - Kranj V soboto 8. oktobra ob pol 9. uri zvečer in v nedeljo 9. oktobra ob 7. in 9. uri zvečer Življenje velemestne dive. VSEBINA: Lepa Hella je ljubila umetnost bolj kakor samo sebe. — Zato je tudi trpela.— Za¬ šla je v val strasti. — Umor njene sestre. — Katastrofa na ledu radi ljubavne strasti itd. itd. V soboto 1., v nedeljo 2. in v pondeljek 3. oktobra Sava-film — revija nar. noš na sejmu v Ljubljani in ljubeljska dirka. • • • Siran 100 ŠKRAT- Štev. 13 Posebni oddelek za damske klobuke Modna trgovina za dame in gospode BERKO LJUBLJANA Dunajska cesta (nasproti restavracije pri „6ici“) Cene solidne, postrežba točna ANTON SORN Izdelovalnica oblek in čepic Izdeluje tudi vsakovrstne kroje, kakor: gasilske itd. po najnižjih cenah KLANEC - KRANJ Nizke cene! A Nizke cene! ituTO mm H. ERMHH - KRHH) TELEFON 2S Nizke cene! T Nizke cene! Oglašajte u naSem listu! ČE JE NESREČA še tak velika, če je vsa šipa — na kosce razbita, nič ne jokaj, nič ne iarnaj, HLEB ŠU IZ KRANJA v roke jo daj. Ta je poceni in dobro poprav, za šipo veliko prav malo boš dav. Zrcala, okvirji, steklene reči pri HLEBŠU IZ KRANJA počen se dobi. J Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje naj- solidneje in točno Izdajatelj in odgovorni urednik Ignac Sumi. Za tiskarno »Sava* d. d. odgovarja Vilče Pesi. — Vsi v Kranju.