List Slovenskih delavcev v c>4rr^erikL THUSFOCT PISARNE: 1279 REGTOtR. Entered am 8econd-CU« 8U 1908, at the Office a« New Toxic, V. Y. the Act of of 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOX. WO. 174. — &TEV. 174. HEW TOBK, FBIDAT, JTH.Y 28, 1907. — V FETEK. 26. MAL. SBPAIFA, 1907. VOLUME XV. -1- LETNIK XV. iz delavskih krogov. Strajk rudarjev v Minn. TAJNIK WESTERN FEDERATION OF MINE WORKERS TRDI, DA NE PRIDE DO IZGREDOV. V Eveletbu, "Minn., so priredili radarji parado, ktere se je udeležilo dva tisoč osob. PROTI UNIJAM. Duluth, Minn., 36. julija. V Eve-leth je dospel governer Johnson, kteri izjavlja, da se bode zadeva štrajka sama končala, tako da bode vsak zadovoljen. Tajnik Petriella od Western Federation of Miners, je governerju zatridl,, da bode skrbel za to, da ne pride do kakih izgredov, ker bi to škodovalo stvari delavskih vodij, ktere ravnokar sodijo v Boise. Idaho. V Eceletlfu »o priredili ta mošnji rudarji parado, kterej je prisostvovalo 2000 mož. Governer je sprejel vodje 5traj-karjev, kteri vsi so mu zatrdili, da do nemirov prav gotovo ne pride. Oni so naprosili governerja, naj deluje na to., da se zadeva poravna potom razsodišča. Ely, Minn., 2fi. julija. Tukajšnji podjetniki so včeraj izgnali iz tukajšnjega mesta organizatorja Western Federation of Miners, Alfred Lund-stronva. ker je skušal tudi klerke in uradnike, kakor tudi uslužbence pro-dajatnic organizirati in pri.lobiti za unijsko gibanje. I.a*dnik tržne dvorane je agitatorja večkrat vrgel ob tla in ga potem tudi na cesti pretepal. Vrhu tetra so potem agitatorja še zaprli, ker je več trgovcev vložilo proti njemu tožbe. Sodnik ga je zopet izpustil, ker je obljubil, da bode s prvim vlakom odpotoval, na kar so ga policaji odvedli med kričanjem množice na kolodvor. Lastniki rudnikov so imeli zvečer sejo in so se medsebojno zavezali, da bodo vse skabe ako bode treba, oborožili in jih čuvali. Istodobno so kar najostreje obsojali strajk, kteretra je odredila Western Federation of Miners. Sklenili so e. med kteri mi. kakor se nam poroča. ni nijedneira Slovenca, dasiravno je tam mnogo naših rojakov. — V Ho ve v C\deraine in Taeonte so lastniki rudnikov najeli 400 posebnih »-Čuvajev in oblasti so dobile nalog, da nemudoma izženo vsakeea agitatorja. kteri bi «e pojavil v imenovanih krajih. V vseh rovih se dela s j»omočjo skabov. o KAZNOVANI PREMOGARJI. Unija je kaznovala premogarje, ker so štrajkali brez njenega dovoljenja. Linton, Ind., 35. julija. Prvič v zi»odovini premotem ni treba čuditi, ako bode glavar teh lopovov uecega due umorjen. kajti AnmSenei ibodo - {prisiljeni braniti same sebe, kakor vedo in znajo. > Armenec 1*. Aleon je dobi! včeraj grozilno pismo, v kterem lopovi zalite vajo od njega 10,000 dolarjev odkupnine. Aleon je premožen importer orijentalskih preprog in ima svojo t igo vino na 5. Avenue. Policija se sedaj izgovarja, da je treba detektive pomnožiti, ker sedanje število ne zadostuje. Boston, Mass., 25. julija. Tukajšnji armenski milijonar H. Gulozjan dobil je iz New Yorku dopisnico, s ktero mu " revoluei jortarni odbor" naznanja, da bode umorjen kakor Tavšanjan. Vsebina dopisnice se glasi: Dragi brat:— Danes emo ubili 'Tavšanjana in prihodnji ponedeljek umorimo Tebe. Ti si milijonar, vetudar pa neceš ničesar prispevati za našo stranko. Verjemi mi, da bos moral umreti. KLo je Gulezjan dobil dopisnico, je mislil, da je to navadna šala, ko je pa č i tail v časopisih, da je Tavšanjan v resnici umorjen, je u videl, da je to resnica. Dopisnica je bila pisana v arigležkem jeziku. Afera Haywood. Zagovor Darrova. GLAVNI ZAGOVORNIK HAT-WOO DA JE 8 SVOJIM GOVOROM GANIL POSLUŠALCU DO SOLZ. Izrek porotnikov se ne bode na Haywooda, temveč na delavce. ZAGOVOR KONČAN. Nasilje proti Koreji. Konec neodvisnosti. KOREJA SE JE GLABOM POGODBE, «KT»BN JlflHJB Z JAPONSKO, ODPOVEDALA NEODVISNOSTI. Japonski general resident v Seoulu je dobil vse Vladarske pravice. BESEDILO POGODBE. Boise, Idaho, 26. julija. Včeraj po-poludne je glavni zagovornik Cla-renee Darrow nadaljeval s svojim končnim govorom v prid obtoženca William D. Haywooda in je z govorom tudi končal. Včeraj je govoril večinoma o izpo-vedbah prič, toda pri tem je neprestano napadal Oreharda in Pinkerto-nove detektive. Eo je pričel govoriti o delavskih homatijah, je opustil vse ozire ter je spretno bičal sedanji red. Med drugim je tudi dejal, da pozna Haywooda že leta in da bi bil dan žalosti, ako bi bil spoznan krivim. "Toda jaz ne prosim pravice in milosti za Bill Haywooda, niti za njegovo vdovo in sirote. Ako mora umreti, bode na desettisoče delavcev poslalo prispevke za vzdrževanje njegove vdove in otrok in več nego milijon rudarjev bode izreklo sožalje. Ni-kaii ne mislite, da bodete s Haywoo-doui odstranili tudi delavsko gibanje in uničili nade siromakov. Haywood naj umrje, ako že mora umreti, toda ostali bodo drugi, ki bodo zavzeli njegovo mesto. Jaz ne govorim v imena Haywooda. temveč v imenn trudnih in izmučenih. Ves svet gleda sedaj na vas, dvanajstorica mož iz Idaho, in kjerkoli se govori angleški jezik po vsem eivilizovauem svetu, se nestrpno pričakuje vašega izreka. Ako bodete Haywooda izročili smrti, hvalili vas bodo jastrebi in pajki iz Wall St., ker oni sovražijo Haywooda, ker deluje -v prid siromakov. Ako ga pa oprostite, hvalilo vas bode na milijone mož na velikili prerijah, na neizmernem oceanu in v rudnikih; na milijone žensk in otrok bode za vas molilo, kajti vsi ti prosijo danes z menoj vred Boga, da bi bil Hay\v«>ode dal sodnik Wood porotnikom svoja navodila. PREPOVEDANA LJUBEZEN DNEVU. Stamfordski dijaki ljnbijo tudi dneva; policija bode to preprečila. PO po Stamford, Conn., 25. julija. Ljudje, kteri stanujejo v hišah na Forest St.f se vedno bolj po gostoma'' pritožujejo, ker se dijaki neprestano sprehajajo po ta moč njih gozdičkih in parkih a hčerkami meščanov in sicer celo pri belem dnevu. Vsaki čas je videti, kako so ta mladina, je dva odrasla kratkim hlačam in krilom, strastno poljubu je. Policijski šef je sedaj odredil, da mora. njegovo moštvo preprečiti poljtkbovanje in ljubezen teko pri učnem, kakor tudi pni luninem svitu. — VIHARJI IN NEVIHTE V PITTSBURGH Dež in strela sta napravila obilo škode Pittsburg, Pa., 25. julija. Včeraj je v tukajšnjem mestu in v okolici nenadoma pričel divjati vihar, kteri je razsajal s hitrostjo po 50 milj na uro. Pri tem se je skoraj neprestano bliskalo in strela je udarila v razna poslopja. Ulične železnice imajo na ti soče dolarjev škode, ker je voda iz-prala tračnice, ali pa na nje naplo-vila več ton peska, tako. da je promet nemogoč, dokler Se tirovi ne popravijo. Iz vseh krajev okoliee prihajajo poročila o velikej škodi, ktero so napravile nevihte, ktere so že par dni na dnevnem redu. V Valley Campu, blizo mesta, je u-darila strela v hišo polkovnika Conel lija in dvajset bližnjih koč, ktere so last raznih letovišča rje v, je zgorelo, doČim so ogenj na polkovnikovej hiši pravočasno pogasili. Tudi iz Wheelinga se poroča, da je tamkaj napravil vihar na tisoče dolarjev škode. Lee P ret ima n je utonil, ko je skušal rešiti dva konja, ktera je hitela odnesti voda. Njegovo truplo še niso našli. Iz Clevelanda se javlja, da je tudi tam divjal vihar, ki je napravil isdat-no škodo. V mestu je vladala med tem popolna tema. Veter je isrnval mnogo dreves in podrl par manjših poslopij. fto Si BMjeilip Ii.ll*. ter lin v Ameriko vsJEC iSi^l^iit^IKTS!^ pootrefea. Fr. Sili^fa tižaiil nil^ skiNh urtsitnik pemhrodnik Seoul, Koreja, 26. julija. Korejski ministerski predsednik, Ivam Yung, in japonski generalni rezkient, marki Ito, sta o polunoči sklenila pogodbo, za ktero je dal cesar ministerskemu predsedniku svoje dovoljenje. Pogodba, ktera je bila po obeh strankah podpisana v stanovanju marki j a Ito, se glasi: *' Japonska in korejska vlada sta v svrho povečanja prosrperitete in izboljšanja razmer v Koreji, kakor tudi v blagor prebivalstva, klenili naslednjo pogodbo, in se zavezali, da jo izvedeta: 1. Korejska vlada se ravna natančno po direktivah, ktere dobi od japonskega generalnega rezidenta, v kolikor pridejo v pošte v upravni posli. 2. Koreja ne sme "brez dovoljenja rezidenta izdati ni jednega zakona in ni jedne odredbe, ktera bi se nanašala na upravo. 3. Pravosodje in uprava Koreje se mora popolnoma ločiti. 4. Brej privoljenja japonskega generalnega rezidenta se ne srne imenovati niti odsloviti ni j eden višji korejski uradnik. 5. Koreja se zaveže, da bode u-radna mesta popolnila z Japonci, v kolikor to predlaga Japonska. 6. Brez dovoljenja generalnega rezidenta Koreja ne sme vzeti v svojo službo tli jednega inozemca. 7. Prvi paragraf pogodbe, sklenjene med Korejo in Japonsko dne 2. avgusta 1904, se s tem razveljavi." Glason te pogf>dbe se sistem svetovalcev odpravi, kar velja tudi za vse finančne zadeve. To bode seveda tudi vplivalo na ko-rejsko pravosodje, kajti nedavno je prišlo vse polno japonskih jurist o v v vse pokrajine Koreje. Japonei si nameravajo prilastiti kontrolo v Koreji polagoma in brez hitrosti, ker na Japonskem 'nimajo dovolj sposobnih in zanesljivih uradnikov, kterih bi sedaj v Koreji potrebovali najmanj 1200. Pred vsem si mora Japonska zagotoviti kom rolo nad japonsko vojsko. To nalogo prevzame general Haze-gawa, kteri bode tudi pridejan vojaškemu štabu korejske vojske. Od strani odstavljenega cesarja ni več pričakovati kaeega vmeševanja v vladine posle. Vesti iz ftosift. Zopet zarota? V PETROGRADU 90 BAJE PRIŠLI NA SLED NOVEJ ZAROTI PROTI ŽIVLJENJU CARJA. Petrogrsdaka policija je našla načrte baltiškega zaliva in carjeve yachte Aleksandra. VODJE ZAROTE V JEČI. Petrograd, 26. julija. Ko je včeraj policija preiskala neko hišo v tukajšnjem mestu,- je našla natančni načrt baltiškega zaliva in baltiške železnice, kakor hudi načrte carjeve yachte Aleksandre. Ljudi, kteri stanujejo v omen jene j hiši, so zaprli. Oblasti zatrjujejo, da so natančno informovane o novej zaroti proti carjevem življenju. Vodja te zarote je zaprt v petropavlov-skej trdnjavi. Moskva, 26. julija. Včeraj so tukaj na tihem obesili teroristinjo Fromkino, ktera je v jnarcu skušala ustreliti policijskega prefekta generala Rajnbota in kasneje ravnatelja ječe, v kterej je bila zaprta. Tekom zadnjih tednov so oblasti skušale vse mogoče, da bi obsojenko •pridobile za to, da bi prosila carja za milost, čemur se je pa ona trdovratno branila. Prošnje njenih sta-rišev pri carju so bile brezuspešne. Fro m kin a ni bila obdolžena umora, temveč le napada, in oblasti so mi-slele, da je duševno bolna. Tatica prijeta v Chicagu. Chicago, 111., 24. julija. Nellie Hantz, 401etna žena nekega lekarniškega uslužbenca, je bila danes prijeta. V njenem stanovanju je dobila policija za $3000 nakradenega blaga. Imela je naid petdeset ključev, s kterimi je odpirala stanovanja in kradla vse, kar ji je prišlo pod roko. Njen mož trdi, da ne ve ničesar o tatvinah svoje žene, a so ga vse jed no zaprli, ker ji je gotovo pomagal. Tatica je pričela na policiji jokati in trditi, da je kradla zato, da preživi svojo bolno mater. Denarje v staro domovino potil jamo: sa f 10.30............. 60 kron, sa $ 20.60 ............ 100 kron, sa $ 40.90 ............ 200 kron, sa $ 204.00 ............ 1000 kron, sa 017.00 ............6000 kron. FniUrtn Je viteta pri tek wiUk Izplačajo ta« vinarja illUts Ms i—IBS pesmafer* faplačnj« c. kr. potm kraaUal ml ▼ 11. da 12. dnsk. ' Denarje mam poslati Je naJprfHČ-nsja 4m fSSuOO t ioUftol » prtporofe. OHksr JkTv* Mtw York Bank Dnft <104 IL OMrAn. XE, fli i i n i. O. JAPONCI NE MOREJO DOBITI NADALJNEGA POSOJILA. Vsled velikanskega dolga je kredit Japonske zelo opešal. London. 25. julija. Japonska vlada je skušala v Angliji najeti državno posojilo v znesku $20,000,000 za južno mandžursko železnico, vendar pa za japonska posojila v vsej Angliji ai mogoče več dobiti denarja, kajti ljudstvo ve, da je že dovolj posodilo Japoncem in sicer za vojno in druge potrebe, vsega skupaj kacih 200.000,000 funtov šterlingov. Tudi je tukaj dobro znano,, da Japonska ne more več pokrivati svojih rednih izdatkov, do-čim na pokritje dolgov niti misliti ni. Izdatki za vojsko in mornarico so go-rostasni in niso v nikakej primeri s prihodki, dočim istodobno na Japonskem ni ničesar, kar bi se dalo še zastaviti. I>okler pa Japonska ne poravna večji de! svojih dolgov, njen kredit ne bode dosti vreden. Iz Avstro-Ogrske. Državnozborske počitnice AVSTRIJSKI DRŽAVNI ZBOR JE PRENEHAL Z ZASEDANJEM IN POSLANCI SO ODŠLI DOMOV. * Novi poslanci do sedaj niso ničesar dosegli; Nemci se skušajo združiti. RUSKI OGLEDUHI. -o- Ehraaj, 26. julija. Državni zbor je prenehal s svojim zasedanjem, ktero je bilo le kratko in poslanci so odšli na počitnice, ne da bi kaj dosegli, kajti delovanje novih poslancev je še slabše, nego je 'bilo ono prejšnjih. O slovenskih poslancih, kteri so, v kolikor pridejo Gostinčarji in njegovi kolegi v pošterv, grozno čudne kreature, ni bilo ničesar slišati in tako tudi v nadalje ni od njih kaj prida pričakovati. Nemške napredne stranke so se takoj pa zaključku, parlamenta sešle k posebnej konferenci, pri kterej so skušali doseči združenje Nemcev tako glede državnega, kakor tudi deželnih zborov. Lvov, Galicija, 26. julija. Pri trdnjavah v okolici Przemysla so areto-vali ruskega častnika Krilova in dva njegova tovariša kot ogleduhe. Dunaj, 26. julija. Ker ni bil oproščen vojaških vaj, je pripeljal kovaški pomočnik Josip Soessel na Dunaju v vojašnico s seboj svojo soprogo in tri otroke. Toda poveljnik vojašnice s tem ni bil zadovoljen in je poklical na pomoč redarstvo, da odstrani neljube goste. Vendar je bil ves trud zastonj. Ko so pa hoteli žensko in otroke s silo odpraviti, se je Sossel tako razburil, da je prijel enega otroka in ga hotel vreči ob peč, kar pa je zabranil neki četovodja. Rezervistovo radbino so prenočili v vojašnici, nato pa jo poslali domov. Razne novosti iz inozemstva NA COLOMBO VEM 'GROBU V SE-VTT.t.T BODO SPREMENILI . A "M K Kil Ki SOVRAŽNI NAPIS. Nemški parnik Kaiser Wilhelm H, ki se je prevrnil, gre v dok. BRUTALEN UMOR V FRANCIJI. VEČERNI TEMPERENČNIKI. V Alabami morajo biti gostilne zaprte ob 9. uri zvečer. Montgomery, 25. julija. Governer Comer je včeraj podpisal postavni predlog, kteri prepoveduje pošiljati opojno pijačo v okraje, kjer je uvedena proliibieija. Tudi zakon, kteri določa, da morajo biti vse gostilne zaprte že ob 9. uri zvečer, je sedaj sprejet in ga bode governer že jatri podpisal. Ta zakon določa, da morajo biti gostilne v mestecih, ktera nimajo več nego 10,000 prebivalcev, že ob 7. uri zvečer zaprte. V ostalih mestih se pa gostilne zapro ob 9. uri. $40,000,000 PODEDOVALE. Montanska dekleta so podedovala imenovano velikansko svoto. Helena, Mont., 25. julija. Gospodične Berta^ Friderika Vol ker ter Mists "Kenton Kepner so dobile danes obvestilo, da so pri triletnem pravda-nju pri sodiščih v Nemčiji dobile zapuščino po svojem starem očetu, kteri je ostavil $40,000,000. Vse tri deklice odpotujejo v kratkem v Nemčijo. Madrid, 26. julija. Ivo so po špan-sko-ameriškej vojni prepeljali kosti Krištofa Colombo iz Havane na Špansko in jih položili v krateno krsto, ki stoji v sevillskej katedrali, s o Španci na spomenik napravili jui-slednji napis: '"Ko s<* je n«*hvale/.na Amerika ločila od Španske, je Sevilia pripeljala te kos.i nazaj." Sedaj i a, ko se je sovražtvo proti A-mt-riki t leglo, se predlaga, da se ta napi- odstrani in s primernejšim nadome-di. S tem predlogom se tudi Colombo v potomec, vojvoda Veragua, sfrinja* Bremenhaven, 26. julija. Pamik Severonemškega Lloyda Kaiser Wilhelm II., kteri se je pri vkrcavamju premoga minolo soboto vlegel na stran in se deloma napolnil z vodo, so poslali v dok, da ga popravijo. Dne 20. avgusta bode baje lahko nastopil pot v Niw York. Paris, 26. julija. V torek so. tnkaj obsodili v smrt neeega Soleillanta, kteri je na brutalen način umoril malo deklico. Ljudstvo zahteva, da se ga javno guilotiaiira. Messina, Sicilija, 26. julija. Med mornarji na oklopnici Sardegni, ktera je dospela sem, da skrbi za mir, prišlo je do pretepa radi ministra-tatu Xasija. Mornarji iz severa so se pretepali z onimi iz juga in pri tem je bilo 15 mornarjev in več častnikov ranjenih. VELIK POŽAR V VICTORIJI. Pet blokov poslopij je zgorelo; škoda je velika. Victoria. B. C.. 25. julija. Predvčerajšnjim je nastal tukaj največji požar, kar jih pomni zgodovina tukajšnjega mesta. Zgorelo je pet blokov poslopij in več druzih hiš. Ogenj .je nastal v prostorih za stroje tovarne Albion, od*kjer se je požar razširjal po Tenderloinu dalje do Government Street, dokler ni pet blokov zgorelo. Gasilcem so pomagali vojaki, vendar je pa bilo gašenje skoraj neuspešno. Škodo cenijo na $250.000. Salvador in Guatemala. Washington, 24. julija. Semkaj se poroča, da je predsednik republike Salvador sklenil pozvati nicaraguaj-skega predsednika Zelaya, naj povrne škodo, ktero so napravile niearagusj-ske čete povodom ekspedieije v Aea~ joflo. Brezplačno MjTrteri ap*«» k najeenejii, aaj-Mjm ia nigdfriftfeapr progi sa Slovence. Piitte na Austr^AMri mm IiM, Whitehall Building, Bew York. OGENJ PRIHAJA IZ MORJA. Podvodni vulkani mečejo iz morja skalovje; nov otok. London, 25. julija. Iz Sidneya se brzojavlja o čudnem naravnem pojavu na Pacifiku blizo otočja Tonga. Tamkaj namreč mečejo vulkani, kterih je po številu najmanj sedem, iz vode ogenj, dim, paro in črno kamenje. To prirodno pojavo je tudi videti iz otoka Tonga Tabu, kteri največji med imenovanimi otoki. Plamen, ki prihaja izpod vode, je visok po 250 čevljev. Morje je tamkaj zelo globoko. Zajedno z bluvanjem podzemskih vulkanov je tudi slišati neprestano podzemske razstrelbe in posamezno lahko kamenje pada po 30 milj daleč, vse do otoka Nukualofa. Krog mesta, kjer bljuvajo vulkani ogenj in skalovje, se sedaj ustvarja suha zemlja in zvedenei trdijo, da bode tam nastal nov otok. Otočje Tonga se nahaja jugoistočno od otočja Fidži. V juniju se je na otoku Tonga pripetil jak potres. Otoki so večinoma koralni, toda nekteri so tudi vulkanični. Hssgoda na Mwnlri Muskegon, Mich., 25. julija. Prvi oddelek vlaka, na kterem se vozi Ha-genbackov cirkus, je pri Twin Lake, dvanajst milj daleč od tukaj, na Pere Marquette železnici, skočil raz tir. Sest vobov, v kterih eo bili sloni, se je razbilo in sloni so uBi glasno ru-jove* v goads, tihra veibleda in Štirje konji, ao bSi nlritL Slone so kmslo The first Slovenic Daily* in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. KRETANJE PARNIKOV Dospeli so: President Lincoln 25. julija iz Hamburga z 2234 potniki. Dospeti imajo: Armenian iz Liverpoola. ; Arabic iz Liverpoola. Cretic iz Genove. Nord America iz Genove. St. Paul iz Sou thamptona. Umbria iz Liverpoola. La Touraine iz Havre. Potsdam iz Rotterdama. Vaderland iz Antwerpena. Bremen iz Bremena. Fumessia iz Glasgowa. Badenia iz Hamburga. Koenig Albert iz Genove. Pannonia iz Reke. Majestic iz Liverpoola. Hispania iz Hamburga. Graf Waldersee iz Hamburga. Baltic iz Liverpoola. Prancesca iz Trsta. St. Laurent iz Havre. Kaiserin Auguste Victoria iz Hamburga. New York iz Scratfeamptana. La Lorraine iz Havre. Campania iz Liverpoola. Arkomija i* Libave. OdpluJi bodo: Finland 27. julija v Antwerp«. Ieeama 27. joBjt v Liverpool. Patricia 27. julija v Tfsrihtmg. Colas^fi 27. julija t G3«guw. Koenteht Iariee 27. Jolifa v Geswvou "GLAS NARODA" (Sloreaic Daily.) Owned tknd published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (* corporation). FRANK 8AKSER, president-VICTOR VAUAVEC, Secretary. LOUIS BKNEDIK., Treasurer. Place of business of the corporation ami altlrmm of above officer*: 10W Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za leto velja li^t za Arfieriko . >1 leta . »3.00 . 1.50 . 4.00 . 2.00 . 4.50 . 2.50 . 1.75 V Evropo pošiljamo nkupno tri .številke. „ feto za mesto New York ,, pol leta za mesto New York „ Evropo za vse leto . „ pol leta . . . četrt leta "GLAS NARODA" izhaja vsak »lan izvzemal ne«lelj in pravnikov. "GLAS. NARODA" ("Voice of the People") Issue«! every. ragozdi v Indiji. iz samega veiselja so začeli drevesa ruvati Ln lomiti kot tanke palice ter vse pomandrali. Seveda »o se izletniki si Iti o prestrašili, ko ho opazili, kaj počno njihovi najnovejši znanci. Po dolgem in napornem lovu se je njihovim gospodarjem posrečilo, da so begune vjeli in jih prepeljali v iz pre vodu nazaj v ▼m. Komaj pa bo bili v hlevu, se še niso mogli več ustavljati neodo-lj i verna koprnenju po svobodi. Par trenotkov m cel oddelek razstave je •bil kup podrt in, sloni p« «0 v divjem begu drli proč. Lovci so bili takoj na nogah, divjakom ee je pridraEle kali pohlevno in okno kot Jipjiti Mongolci med seboj. Iz Rusije se poroča, da nameravajo sedaj Japonci napram Kitajcem ravno tako postopati, kakor proti Korejcem. Japonci delujejo na to, da se dinastija Mandžu prepodi in da si petem sami pril^gte gospodstvo na Kitajskem. Za trgovino bi bil to hud udarec, kajti Japonci bi si trgovino gotovo prilastili. Vendar si pa ne moremo misliti drugače, nego da bi take želje Japoncev obudile na Kitajskem ista čustva, kakor ©0 jih obudile v Koreji. Pri tem moramo seveda pomisliti, da je Kitajska prenašala tudi gospodstvo Mandžurov. Toda Mandžuri so postali sami Kitajci. In štirideset milijonov Japoncev bode potem skušalo Kitajce spremeniti v Japonce, kar pa nikakor ne bode mogoče, kajti slednjih je skoraj 400 milijonov, kteri vsi bodo nepopisaio sovražili Japonce in se jim tudi upirali. Povsodi, kjer prične gospodariti kak malosL milili narod nad deželo druzega naroda, kteri šteje milijone, se mora tekom časa ^^»remeniti v narod, kterega je podjarmil, ali pa ostane povsodi sovražni tujec, d asi ravno je gospodar. Stari Germani so na Španskem in v gorenjej Italiji postali Špa-nci in Italijani. FVizi in Normani v Angliji so postali Angleži. Osmani ali Turki v Evropi so postali Slavjani in le vera je še mohamedanska. Srbija in Bolgarska sta postali zopet svobodni. Nemci ne morejo germanizovati Poljakov in postajajo sami Poljaki. Tudi v Avstriji od Nemcev ni skoraj ničesar ostalo, kajti narodom ni mo-g<>če odvzeti njihove narodnosti. Ako nameravajo sedaj Japonci po-japončiti Kitajce, se jim to ne 'bode posrečile in tudi Mongolci ne pridejo v Evropo, kajti med njimi samimi bodo nastale vojne in boji, kteri bodo trajali na stotine let, kakor so trajale vojne med belimi v Evropi cela stoletja. Baš to bode pa najboljše varstvo pred takozvano rumeno nevarnostjo. Proti stari domovini. Na krovu parnika Kaiser Wilhelm H. Težko sem čakal odhoda iz New Yorka. Vročina je pritiskala, da se ti je pred očmi bliskalo. In pa to neprestano ropotanje! Človek ekoro ogluši ter ga pripravi ob spanje. Obiskal sem tiskarno "Glasa Naroda", uredil jedno in drugo reč, pa hajdi s prevoznim pamikom čez reko Hind-son v mesto Ilobo k en- Hudson je širok kakor Bohinjsko jezero. Imeli smo dva zgovorna in vljudna kažipota iz pisarne Frank Sakser Company. Kaiser Wilhelm II. je imel odpluti ob 6. uri zjutraj dne 9. julija. Radi tega nakrcali smo se nanj pred ta večer. Priplezamo gori, stikujemo širno tarno, nato gremo doli po četirih, petih stopnicah ... Končno najdemo številko 403. Vstopim. Oh, kako milo se mi je storilo ! Bilo mi je nekamo tako pri srcu, kakor tistemu kranjskemu Janezu: "ki je puško zagledal, se je jokati začel"..... Sobica majhna; blizo 7 čevljev dolga, okolu &Vz široka in visoka, da bi skoraj z levo figo lahko fignil v strop. Stavim šmarno i' prtioo'da niti Oseben ko v a Ančica nima manjše kamrice! Notri so četiri postelje, po dve na vsaki strani, jedna nad drugo, vmes pa priprava za umivanje in druga sobna oprava. Da, skoro se me je lotila zona! Kaj bo! Kaj bo! Če asi se delam hrusta in poganjal ne kterega pusta, postal sem pri tej priči zadir-ljiv, kajti vse to učinilo je na-me otožen vpliv. Popotniki so prihajali s spremljevalci in znanci, pa odhajali... Polegla je skrivnostna noč. Daleč nan kol 11 n amiži kovalo je deset tisoč lučic, drobnih kakor butičarskih bu-čic... Bog nam daj svojo pomoč I T zvijati kakor nadraieo gad. Tam a«d uewyoaško Wall Otow* je mlado aok*- Prva polovic« late j« nrinola in ob tej piflOd vabimo zavedne rojake ▼ vroSbo "GLAfl NARODA". List valja do konca lata $1.50 za četrt late pa 7Se. Vaa ona rojake-naročnike pa, kte-rim js naročnina potekla a prvo polovico l*tm> prosimo, da isto čim prej blagovolijo ponoviti. "GLAB NAHODA" je prva in največji ioTfluki dnevnik, čigar naloga je, bavtti se z resnimi dnevnimi vprašanji, prinašati najhitreje rasne novice to- in onstran oceana, ter tako Blažiti slovenskemu narodu v poduk in zabavo. Večina niših risijimib naročnikov bode priznala, ako ceni nepristransko, da je "GLAS NARODA" na pravem stališču napram čara in raamerain. "GLAS NARODA" je dosegel približno 4500 naročnikovi in upamo, da se bode s pomočjo zavednih rojakov še bolj razširil. K temu naj ločje pripomorejo še sedanji naročniki z redno vplačnino naročnine, poleg tega pa naj vsak posameznik skuša pridobiti še kakega novega člana Čim dosežemo gotovo število naročnikov, bode nača dolžnost, da se list primerno poveča, s čimur hode gotovo vsem ust režemo. Da se to doseže, pa je treba, da stori vsak svojo dolžnost. Toraj rojaki-na-ročniki na delo. Upravnižtvo "GLAS NARODA". podp. društvo o svete Barbari države Severni Sedež: Forest CitPa. iria i9oa v NAZNANILO. Rojakom v Chicago, Tli , in okolici naznanjamo, da je za taamošnji kraj nas zastopnik Mr. KOHOR MLADIČ, 617 8ooth Center Avenue, Chicago, HL, vsled Česar ga vsem toplo priporočamo. Upravnižtvo "Glasa Naroda". Slovencem in Hrvatom pri-potočam svoj SALOON v obilen poset. Točim vedno »veže pivo, dobra vin« in whiskey ter. imam v zalogi zelo fine amodke. Rojakom pošiljam denarje v staro domovino hitro in poceni. Pobiram naročnino za "Glas & Naroda". V zvezi sem z gg. & Frank Sakser Co. v New Yorku. & Z veles pošto van jem g Ivan Govže, t Ely, Minn, g --&-o- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, ft Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest Ciry, } EL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Blagajnik: MARTIN MDHIČ, Box 537, Forezt City, NADZORNIKI: IVAN DRAfeLER, Box 28, Forest City, Ft ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea. Pa. ANDREJ SUPER, Box 108, Thomas, W. Ya. FRANK SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI OT>BOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisa naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telhan, P & kt City, Pa. / Društveno glasilo je "GLAS NARODA MILIJONE dolarjev so že Slovenci in Hivatje poslali v staro domovino poFR. Saksbrju, 109 Greenwich St., New York, a ni j eden ne more tožiti o zgubi, zato naj se vsak Slovenec na njega obrne. " ' -i-i-i-i-M-i-ini"ii" i^innirnvwum Pcxzor Rojaki! Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knaipovim pnikom, kdor ieli poskuSn jo naj poflje 30c v znamkah na kar mu tako) prašek poSljem. Za golobradce in pleSaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam vsuomn J500. i^-c U4' Jakob Wa hčič, 1339 SOUTH FRONT STREET. 8TEELTON, PA. X>an pozneje. i Kje je IVAN PETRIČf %Pred enim letom bila sva skupaj v Emporium, Pa., kjer mi je porodil nekaj denarja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. John Zupančič, Box 12- Portland Mills, Pa. Kje je moja seetra FANTKA MT2-HlČt Doma je v Drefcikn pri Vi-nici, okraj 6roomelj. Pred par lati je bivale v t^e hfc Smrčal sem na sredinjem krovu. Nisem si upal notri doli v labirMitni trebuh tega jeklenega eorna. Sedeč na nizkem oemonogatem stolu, uprl sem komolca na poštama kolena, podprl tmdbo brado in jel sanjarita ter samemu sebi kisnariti. Pokojni moj oSe — naj jim bilo vse dobro! — prebili so noči In noči tako, sedeč ob kahlenej peči poleg aaapane ure, spofijem se bolje, Ukor Ali vtihotapil ae ni je pog Mb t I ^mwwmwmwwwmwwmmwwwwwwwwm^ Telefon 246. Frank Petkoršek 720 Market Street. Waakegan, IU. priporoča rojakom svoj ^SALOON,^ ' v kterem vedno toči sveže piro, dobra Tina In whiskey, ter j ima na razpolago fine smodke. V svoji PRODAJALN1CI ima vedno jveže groee- > r^e 1*0 nizkih cenah. Pošilja denarje * staro domovino selo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku. ~ MARKO KOFALT,* ____ 249|So. Front St.,' 8TEEL.TON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomod (Voli. macht) in dragih v aetarald posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvrihijem. Dalje prodaj em parafcrod— latfce za v stari kraj sa vse boljše parnike in parobrodne proge ter poSil jam desarfe v staro domovino po najnižji ceni. Mr. Marko Kofalt je na! zastopnik sa vse posle in ga ro-fakom toplo priporočamo. ASESMENT, kteri je za plačati dne 4. avgusta 1907. T. razred, možki oddelek: vsak član plača po 7oc. II. razred, žonski oddelek: vsaka plača po 25c. ITT. razred, otročji oddelek: vsaki plača po 10c. ' NAZNANILO UMRLIH ČLANOV: Andrej Stanovnik, star 23 let, umrl je dne 5. inaja 1907. Vzrok smrti-umorjen. Bil je član postaje št. 29 v Rock Springs, Wyo. Jakob Jurman, star 27 let, umrl je 6. maja 1907. Vzrok smrti: vročinska bolezen. Bil je član postaje št. 3 6 v Willocku, Pa. Tomaž P lis, star 46 let, umrl je 17. maja 1907." Vzrok smrti: vnetje možgan. Bil je član postaje št. 13 v East Mineralu, Kansas. NAZNANILO. TTnftTia delegatov za H. glavno zborovanje, ktero se prične 16. sept. 1907: Za postajo štev. 1 v Forest City, Pa., Martin Gerčman ml, Ivan Torl nič, Josip Buceneli st. Za postajo štev. 3 v Moon Runu, Pa., Ivan Telban. Za postajo štev. 6 v develandu, Ohio, Anton Oštir, Mihael Jalovec. Za postajo štev. 8 v Johnstownu, Pa., Josip Intihar. Za postajo štev. 9 v Weir City, Kansas, Pavel ObregaT, Martin Šte-fančič. Za postajo štev. 10 v Coketonu, W. Va.. Fran Vodopivec. Za postajo štev. 11 v Duryea, Pa., Jakob Brecslnik. Za postajo štev. 16 v Willoeku, Pa., Josip Petemel. Za postajo štev. 17 v Broughtonu, Pa., Pavel For tuna. Za postajo štev. 18 v Flemingn, Kansas, Fran Zupančič. Za postajo štev. 19 v Bridgeportu, Ohio, Alojzij Šuštaršič. Za postajo štev. 20 v Claridge, Pa., Ivan Rekar. Za postajo štev. 27 v Yale, Kansas, Matija Izlakar. Za postajo štev. 32 v Braddoeku, Pa., Fran Knafelc. PRISTOPIH. K postaji št. 3 v Moon Runu, Pa., Mihael Mi lave star 32 let, Anton Vene 24 let, Andrej Slabe 19 let. K postaji št. 6 v Clevelandu, Ohio, Ivan Smolič 34 let, Jakob Žele 23 let, Josip Žulie 19 let, Fran Škerjanc 44 let, Fran Pirš 32 let, Stefan Ceprilo 23 let, Ivan Dekleva 23 let, Fran Miklavee 29 let, Jakob Penko 19 let, Anton Radica 29 let, Martin Kavčič 23 let, Josip M»li 23 let. K postaji št. 9 v Weir City, Kansas, Jakob Zupane 29 le»t, Jakob Bervai 30 let. P postaji št. 10 v Coketonu, W. Va., Fran Mežnar 23 let. P postaji št. II v Duxyea, Jurij Klemene 44 let. K postaji št» 13 v Fast Mineralu, Kamsas, Anton Pin t ar 24 let, Mihael Balentini 29 let, Fiori Guseppi 32 let, Josip Pompe 41 let, Fran Ptrelogar 19 l«t,^IXxminik Čelesnik 24 let. K postaji št. 14 v Bloetonu, Ala., Matija Mekina 33 let, Pavel Ko-znovc 26 let. K postaji št. 16 v Willoeku, Pa., Ivan Skopec 19 let, Ivan Slavinsky 34 let, Adolf Javorovsky 34 let, C. M. Stammi 30 let, Ivan Rezek 40 let. K postaji,št. 17 v Brooghtotnu, P^a., Jakob Šinkovec 32 let, Fnm 7-t-laznik 31 let, Antom Šubio 20 let, Josip Petroeek 33 let, Aodrej Mezek 24 let. K postaji št. 18 v Flemingn, Kansas, Tomaž Volk 32 let. K postaji št. 19 v Bridgeport u, Ohio, Fran Borut; 44 let, Iv. Mar-kus 43 let. K postaji št. 20 v Claridge, Pa., Ivan Razpotmik 20 let. K postaji št. 21 v Little Falls, Y., Tomaž MLheve 29 let, Igiiao Malovarčič 24 let, Josip Žehel 29 let, Anton Baje 19 let, Fran Petkov-šek 19 let, Ignae Šulgaj 37 let. K postaji št. 22 v Imperialu, Pa., Fran Zupane 44 let, Ivan Bi-zand 25 let, Fran Facja 27 let, Ivan Leskov 18 let, Ansdrei Oneto 20 let. J ^ K postaji št 23 t Springfield, IU., Jakob Verh 25 let. K postaji št. 24 v Soprisu, Colo., Josip Gašperlin 30 let, Fr. Sieve 25 let, Florjan Belehar 24 let, FranJerovšek 26 let, Fran Omers 21 let. K postaji št. 25 v Jenny Lind Mine, Ark., Ivan Lovše 34 let. K postaji št. 27 v Yale, Kansas, Anton Kolar 25 l~t, Lovrenc Bogataj 23 let, Fran Pestotnik 26 let, Rudolf Blažič 21 let, Valentin Blažič 35 let. K postaji št. 28 v South LorainuT Ohio, Ivan Legat 25 let. K postaji št. 31 v Calumetu, Mich., Ivan Škufea 27 let, Kristiian Petrič 25 let. fK postaji št. 32 v Braddoeku, Pa.. Fran Mrak 25 let, Ivan Springer 19 let. K Frsifc Oskttr O«. rilov ensi'—> kat o^i idko Kje sot FRAN PLANINŠEK, doma iz ^aare Šmarjeta, Dolenjsko, ALOJZIJ ZORC in IVAN MTTJ.FiR, oba doma nekje na Gorenjskem. Vsi trije eo bili lansko leto pri meni n* staoo v Milwaukee, Wis., 463 Virginia 8L Podpisani prosom sa nj9i naelove, kar bi jim iad nekaj pisaL John Novljan, Box 1243, Spokane, WsA. <23-26—7) Jugoslovanska Katol. Jednota. Inkorporiraoa dne 24. janu^ija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADN FKJ: Predsednik: MIHAEL STJN7C, 421 7tk St., Calumet, Miea., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Bo.- 57, Braddoek, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, S06 Pine St. Hibbing, Minn. Bla»rajnik : IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbore, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, DL IV AN PRIMOaC, II. nadzornik, B» x 641, Eveleth, Minn. IVAN KERZISNIK, III, nadzornik, Box 138, Bnrdine, Pa. POROTNf ODBOR: JAKOB ZAIUTCOVEC, predsednik porotnega odbora^ 4P24 Blackberrv St.. Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik. 115, 7th St., Calnmet, Mieh. JOSIP PF.ZDrRC, ni- porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jed note: Dr.MARTEN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joiiet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, precnembe udov tu druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., jk> svojem tajniku in nobenem drueremo- Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopnika in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vfp pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj ae pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABDKOVEC, j 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". PROŠNJA Društvo sv. Jožefa v Tyre, Pa., želi pristopiti k Jugoslovanski Kat. Jednoti. Imena udov: j Andrej Košča rojen 1S77 cert. 7058 II razred, Ferdinand Messner 1865 cert. 7a=>9 L razred, Anton Pleskovič 1866 cert. 7060 L razred, Jakob Kovač 1881 cert. 7061 I. razred, Ivan Trampuš 1864 cert. 7062 I. razred, Jernej Zagoda 1870 cert. 7063 IL razred. Josip Čerin 1874 cert. 7<*>4 I- razred, Leopold Vesel 1SS4 cert. 7065 I. razred, Matija Kova-<*ič 1S68 cert. 7066 II. razred, Ivan Progar 1864 cert. 7067 IL razred, Jurij Klemenčie 1882 cert. 7068 II. razred. Društvo sv. Janeza Krstnika v Canonsburgn, Pa., želi pristopiti k Jugoslovanski Kat. Jednoti. Imena udov: Josip Mravinec 1SS0 cert. 7069 I. razred, Fran Miklič 1S67 cert. 7070 I. razred, Ivan Žalec 1863 cert. 7071 IL razred, Alojzij Baje 1879 cert. 7072 I. razred, Alojzij Uniček 1S86 cert. 7073 I. razred, Ivan Žari id a 1887 cert. 7074 L razred, Matija Šantel 1870 cert. 7075 I. razred, Anton Gregorčič 1873 cert. 7076 L razred, Jakob Češnik 1873 cert. št. 7077 I. razred, Anton Sketel 1876 cert. 7078 L razred, Andrej Posega 1885 cert. 7079 I. razred, Anton Popit 1880 cert. 7080 I. razred, Ivan Premro 1863 cert. 7081 I. razred, Štefan Čarlovič 1870 cert. 7082 I. razred, Josip Starečinič 1889 cert. 7083 II. razred, Ivan Bohinec 1880 cert. 7084 II. razred, Mihael Medoe 1879 cert. 7085 II. razred, Jurij Žalec 1877 cert. TOS6 II. razred, Matija Spahie 1S75 cert. 7067 II. razred. — Društvo šteje 19 udov. JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. DftOBNOSTI KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne G. julija se je odpeljalo' z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 40 Maoedoncev, 150 Hrvatov in Slovencev. Novomeška gimnazija je imela koncem letošnjega šolskega leta 219 dijakov, med k te rimi je bilo 209 Slove n-oev, 9 Nemcev in 1 Čeh. Odliko je imelo 12 dijakov, prvi red 153, po-navljalno izkušnjo ima 26, drugi red 21, tretji 4 dijaki, radi bolezni niso bili izprašani trije dijaku Nesreča na železnici. V Litiji je zagrabil vlak Hrvata. Simona Ratajca iz Čakovca. Ratajcu je prišla samo noga pod voz, ki mu jo je zdrobil. Agrard in mali kmet. "SI. Nar." piše v nekem članku 3. t. m. o agrar-eih: "Malega kmeta bi radi pripravili do tega, da bi šel v boj za korist graščakov in zato mu skušajo vcepiti mnenje, da so koristi graščakov koristi kmetskega stauu. To pa ni resnično. Na Slovenskem imamo samo male kmetije, interesi malih kmetov so pa nasprotni interesom graščakov. Našemu kmetu n. pr. je čisto vse eno, ali je srbska meja odprta ali zaprta, grašeakom. ki rede na stotine glav živine. pa seveda ni vse eno. Niti za vinar ni pri nas poskočila cena živini zaradi tecra, ker «e je srbska meja zaprla ; ce.ie živine rasejo. ker je še za domači konsum premalo živine. Z žitnimi prilelki smo še na slabšem. Ko bi morali Slovenci živeti od žitnih pridelkov, kar jib rodi naša zemlja, bi morali stradati, da bi od lakote dobili tifus. Ogromna večžina žita (oziroma moke), kar ga porabimo, je kupljena na Ogrskem, če bi se ruska in rnmun^ka meja odprli, bi padle cene n a Osrrskeni — nam bi pa to bilo v korist.** Asrarci delajo na tak način za koristi velikih posestnikov in graščakov. ne pa za koristi slovenskih kmetov. PRIMORSKE NOVICE. Giuseppe Verdi in krompir. Dunaj- siki kupci krompirja gledajo ves svet le s svojega krompirjevega stališča. Ker dobivajo krompir iz Gorioe, sodijo, da prebivajo tu eami krompirjev-ei. Neki tak brumen kupce je čital na pismenem ovitku neke firme: Coreo Giuseppe Verdi. Ker povsodi iščejo krompii je tee, j« mislil, da prodaja kiumpir tndi Verdi, in poslal je na to naročilo za toliko in toliko kvintalov krompirja z naslovom: Signor Giuseppe Verdi — Goerz. — Če bi vedel Verdi, kdo ve, kako "vižo** bi mu zapel iz Olimpa! Civilna poroka. Na goriškem magistratu se je poročil civilno Marij Po-lacco z Beatrice Ano Suban. Poročil ju je podžupan J. Bombig. Izpred sodni je v Gorici. Na postaji v Krminu se je železniški strojevodja Ivan Delcolle zaletel po neprevidnosti s strojem v vagon, ki je potem zadel uslužbenca Zirnsteina ter ga težko ranil. Delcolle, kterega ni bilo k razpravi, je obsojen na tri tedne zapora in 200 K odškodnine. — Radi težke telesge poškodbe, storjene s kamnom na glavi P. Konica, je bil obsojen J. Bratu ž iz Št. Ferjana na dva meseca v ječčo ter v odškodnino 100 K. ŠTAJERSKE NOVICE. Smrt radi solnčarice. Štirinajstletni pastir Al. Gobec iz Kovače vasi je moral navzlic temu, da se ni čntil prav zdravega, ob hudem solnčnem pripekanju na polju delati. Dečka je zadela so ln čari ca in je kljnb zdravniški pomoči drugi dan umrl. HRVATSKE NOVICE. Pogajanja avstrijskih hrvatskih poslancev s hrvatsko koalicijo. Zagreb, 8. julija. V včerajšnji seji avstrijskih hrvatsko-srbskih državnozborskih poslancev — don Ivaniševiea in Bjcladi-noviča — s poslanci hrvatske koalicije, se je sklenilo, da bo 11 Jugoslovanski klub'* ministru odgovoril, ko bo ta odgovoril na interpelacijo Periče-vo glede na avstrijsko-ogrska nagod-bena pogajanja, h kterim se naj povabi tudi Hrvatsko kot poseben dr-žavnopravni činitelj. Pristanišča v Dalmaciji vlada sedaj pridno deloma na novo ureja, deloma popravlja. ObŠime nove stavbe bode izvršila v Šibeniku, Splitu, Gru-žu in 22 drugih manjših pristaniščih. Dovoljenih je za dela 1.600.000 K. BALKANSKE NOVICE. Velika suša vlada v pokrajini Novi Bazar (vzhodno od Bosne), in to že od pomladi. Suša je tako silna, da kmetje niso mogli orati in sejati. Bati se je v teh krajih lakote. Ixvox sliv iz Bosne letos ne bo tako velik, kakor navadno. Računa se, da jib naberejo vendar do 1500 vagonov. — Slivam je škodovala predolga letošnja Brnu neko vprašanje. Zagreb, 8. jaL V že omenjeni seji se je tndi našel način, kako naj v bosanskem vprašanju skupno postopajo Hrvati in Srbi proti ogrskim težnjam, kterim je v ogrskem državnem zboru dal duška ninisterski predsednik Wekerle. Hrvatski poslanci v avstrijskem državnem zboru bodo bosansko vprašanje spravili v tir. (Nemški kršeansko-so-cijalni poslanci bodo glede na Wekerle je v a izvajanja, ki je trdil, da pripada Bosna ogrski kreni, tudi.stavili interpelacijo.) — Zmenili so se tudi, da pridejo hrvatski in srbski avstrijski državnozborski poslanci te d«ii v Zagreb, da se domenijo o važnih narodnih vprašanjih. Domenili so se o besedilu izjave, ktere bo v ogrski mag-natski zbornici o hrvateko-ogrskem sporu podal bivši sekcijski šef dr. Ni-količ. Poročilo na hrvatski sabor sestavi Supilo. RAZNOTEROSTI. Ljubavni roman kraljice. Splošno se misli, da so že minoii oni časi, v kterih so jemali kralji v svoje domove za žene — pastarice. Toda tudi v sedanjih časih dobe slučaji takih majhnih romanov. V francoskih kolonijah živi namreč sultanica Salima Maharuba, moelska kraljica. Srečnejša kot ekskraljica otoka Madagaskar, znana Rauavalo, je našla v orožniku, ki jo je straži!., izvoljenca svojega srca. Nasprotno se je tudi orožnik Pavel zagledal v oči male eksotične prin-cesinje. Francoska vlada pa je dala v svoji izvanredni dobrohotnosti dovoljenje in mala sultanica se je poročila s svojim Pavlom. Mogoče hvali sedaj sultanica usodo, ki jo je oropala kraljestva, samo da je mogla moža svoje ljubezni poročiti. Bogastvo pridobil s peresom. To se pa ni pripetilo kakemu uspešnemu pisatelju, ki bi si s peresom prislužil premoženje, kar bi bilo v seda-ijih časih tudi zanimanja vredno. V tem slučaju se gre samo za lastnika tovarn, v kterih se izdelujejo jeklena peresa. To je Thomas Perry, čegar hči Helena Perry je zapustila v dobrodelne namene tri milijone maik. Premoženje, ki so si ga Perryji pridobili s peresi, se ceni na šest in pol milijona mark. Galantni žepni tatovi. Na gorenje-laških železnicah razvijajo laški žepni tatovi v zadnjem času zopet svojo u-metnost. Pred kratkim se je zgodil ta-le slučaj: Franc Klunte, bivši tajnik nizozemskega komisarja pri milanski razstavi, je vstopil v Comu s svojo ženo v bizovlak, ki vozi po progi Chiavasso-Milan. V hodniku železniškega voza sta stala dva gospoda, ki sta uljudno naredila dami prostor, tako da je lahko šla neovirano naprej. Ko pa je hotel iti istotako KJunte naprej, mu je eden izmed "gentlema-nov" zastavil pot. Klunte ga je podučil, kaj se spodobi in ga opozoril, da je umestna uljudnost ne samo proti damam, ampak tudi proti starejšim gospodom. Gospoda sta na to zapustila voz ]>od ]iret*-^To. cIr. n : jdotn prostora. Ko pa je "Klunte h'i+eJ renčati voznika, ki ga je odpeljal v Milanu s kolodvora domov, je pogrešil svojo listnico s 400 lirami v bankovcih in nekterimi važnimi papirji. Istočasno pa se mu je zazdelo, da sta ona dva gospoda .»pravila listnico v spomin na njegovo pridigo. Policija pa doslej zaman zasleduje tatova. Berolinaka znamenitost. Blagajna mesta Kopenik, od ktere je kopeniški stotnik, čevljar Voigt, dobil od mestnega župana ključe, da je pobral denar,, je razstavila neka berolinska tovarna blagajn kot izvanredno znamenitost. Avtomobil, ki vozi po vodi in po suhem je iznašel Julij Ravaillier, iz-delovatelj motornih voz v Parizu. Njegov amfibijski avtomobil je vzbudil pozornost tudi v francoskem vojnem ministerstvn. Prvi poskusi so se vršili pred kratkim na pariških ulicah in v Se ni. Motor doseže na suhem zelo veliko brzino 18 vozlov na uro. Voz ima obliko motornega čolno, iz kterega gledajo štiri kolesa. Masivna prva dva kolesa se rabita v_ vodi za krmarenje. Avtomobil teče direktno s suhe zemlje v vodo, in ni treba nič drugega kot položnesra brega. Neko poročilo pravi, da se da s tem strojem čez vsako reko in vsak zaliv voziti, čisto neodvisno od mostov in splavov. Tudi za vojsko je velikega pomena. To je spoznala francoska vlada, ki dela sedaj ž njimi razne poskuse. V vodnih pokrajinah se bo vozilo en čas po suhem, en čas po vodi. Novi avtomobil je veliko bolj varen kot prejšni, s kterim se je za-moglo voziti samo po suhem. — Ame-rikanci so z novim avtomobilom tudi že delali poskuse v New Yorku. Spomenik zgraditslju nore alpske železnice. Avstrijsko društvo inženirjev in arhitektov je sklenilo dr. Karo lu Wurmbu, ki je sezidal avstrijske alpske železniee, postaviti spomenik na mestu njegovega največjega dela, to je v Turah. Društvo namerava postaviti spomenik med Bad-Gasteinom in turškim predorom. Načrt sa spomenik se bo ustvaril potom umetniške tekme. f n ii Ji 1 eeekveerfk. V Grenet na M-zouemkem so tako srečni, da twain prvega ženskega ceirkvemka, ki je obenem tudi grobokop in organist. Piše se Norregard ter je bila preje učiteljica. Sedaj je stara 25 let ter je obolelega. organ ista nadomeščala že tri leta. Maščevanje ženska. V Mešnikovn se je kmet Volko, skregal s svojo ženo in jo pretepel z jermenom. Ker ee je vsled tega razjeeila, je zvečer zapustila hišo in jo zažgala. V požaru so prišli ob življenje mož in štirje otrocL -Otrok s 4000 franki Pred nedavnim časom se je ustavil pred hišo nekega pastirja ob veliki eesti, ki vodi od Houdona na Franeoskem, Avtomobil. Iz njega je izstopil neki gospod in dal pastirjevi hčeri nekako šatuljo, rekoč, da se ne bo nikdar kesala, ker je vzela šatuljo. Nato je vstopil zopet svoj voz in se odpeljal. Ko se je deklica zavedla in ni bilo videti avtomobila, je odprla šatuljo in našla v njej otroka in zraven na perilu štiri bankovce po tisoč kron. Uhane v ušesa? Zaradi te prastare navade, ki je tudi med divjaki razširjena, je nedavno umrla na Dunaju neka deklica. Dala si je uhan utak-niti od zlatarja. Vendar ta slučaj ni edini svoje vrste. V praško bolnišnico so -prinesli dva otroka z bolnimi uhlji* Enemu izmed njiju je babica sedmi dan po rojstvu prebodla uho. Temu je moral zdravnik rano žgati, pri drugem 141etnem otroku se je moralo isto zgoditi. Posebno* nevarno je, če držimo šivanko, predno prebadamo nho, v ustih_. kar se mnogokrat zgodi. Štiriletna deklica si je bila nalezla na ta način najgroznejšo bolezen od zlatarskega pomočnika, dvajsetletno dekle pa je dobilo raka. ker si je dala pre-bosti uho od bolnika, ki je kmalu potem umrl za jetiko. Učiteljice v Angliji. Po zadnjem izkazu o po se t n angleških učcitelj-skih semenišč po seča te zavode 82 odstotkov deklic. Mož je redno manj v angleških šolah. Vzrok: Mnogo dela, mnogo sekature, malo plače. LISTNICA UREDNIŠTVA. Iz Reitz, Pa., smo prejeli 24. t. m. polletno naročnino. Naročnik pa je pozabil navesti svoje ime in priimek. Prosimo, da nam dotičnik prijavi svoj naslov, da vemo, komu znesek vknji- žiti. (25-27—7) • Naznanilo« Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g. Josip Scharabon=a, 409 WEST MICHIGAN ST.. DULUTH. KDVVh kteri ima svoj SALiOOI* prav blizu kolodvora. Vsak rojak j» pri njemu najbolje poetreŽen. Poiilja denarja t staro domovino najceneje in najhitreje po našem po sredovanju. Zastopa nas v vseh po siih; torej pazite, da se ne vsedete na lim laskavim besedam ničvredne žev, kterih v Dulutbu tndi ne manjka Spoštovanjem lAIlRl CO. KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Prt— Cim visa p« 50 dotiOct, galofl s posodo vred. Mre beto ris* od 6U clo 7Uct. galon s posodo vred. brrstas trepsvics od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego K) galon naj nihCe ne naroča, ker manje količine ne morem razpo&ljati. Zajedno z naroČilom naj gg. naročniki dopoiltejo dexuLr, oziroma Money Order. Spoitovanjem Nik. Radovich, 594 VersMat St, Sss Frasrfsco, CaL šk A A A A A A Ozdravljena težke bolezni ženskih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu Marija Rezič 2095th St. Union Hill, N.J ROJAKI Ozdravljen od zastarele bolezni želodca. Matla Fortun 110 H. Park St. Butte,Mont. zapomnite 5i, da je samo oni zdravnik dober in izkušen kateri zamore dokazati, • da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil. Na stotine naših rojakov se z * zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je : THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE. < To Je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli akutne, kronične ali zastarele, notranje in zunanje, kakor tudi vse tajne ali spolne bolezni. Zatoraj rojaki Slovenci! mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujigo .ZDRAVJE" katero dobi te zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah. John Trebeč Box 196 Tercio, Colo. Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov: The Collins N. Y. Medical Institute 140 West 34tli St. NEW YORK, N. Y. Potem sr.ete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja Ozdravljena od slabok"'-nosti, kašlja, težke Doiezni v prsih in zlatenice. i Johana Košir Box 122 North Bergen,X. J . NAZNANILO. Rojakom naznanjamo, da je Mr. GEO. C. SHTJI/TZ. 13 Iron Street, Canonsburg, Pa., nai zastopnik za Canonsburg in okolico. Pobira naročnino za "Glaa Naroda" in pošilja po našem posredovanju denar v stari kraj ter ga vsem toplo priporočamo. Spoštovanjem i - - Frank Sakser Company. JOHN VENZIJL, »17 E. 62ad Street, N. IL, Cleveland, OUa izdelovalec kranjskih in nemških HARM O IX I K. Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^' zmodernim kogljiščem. Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in i z borna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar 564 So. Center Ave. Chicago, III. Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvci * C^icagi, III.7 kakov tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 617 S. Center Ave.. Chicago, II1„ blizu 19. ulice, kjer točim prist no uleža»-.Q Atlas-pivo, izvrstni whiskey. Najboajfc vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in ijcrcJna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, 11L r "France "Gerty" "Laura" Regularni potni parnikl odpluje 7. avgust*, odpluje 24. avgusta, (nov z 2 vijaki) odpluje 3. sept. "AliceM vozijo tn (nov z 2 vijaki) odpluje 17. septembra. New Yorkurr«, Tretom In Reko. ISA "SLAVIA" Watch and Jewelry Co. 27 Thames St., New York, ».Y. po veliki cenik, okrasen z več sto slikami ur in druge zlatnine. Oni cenik nudi veakeara s svojo veliko iz-bero najboljdih in najraznovrstnejših ur, verižic, prstanov in sploh droge zlatnine, — cela draguljarska tvrd-ka v la&tnej hiši, — omogoči Yam veliko lažje izbrati in tudi naročiti veliko ceneje, kakor- v kterej koli tr-govini te evrhe. SAMO 1 CENT. aj j • r j f a v uejAa »Ji uajt-eiit j&a parobrotina črta v Ljubljano m sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljub ljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo. Phelps Bros, C&> Co., General Agents, ihlngton St Waj New York. Borapagnle Generale Transaliantip. (Francoska parobrodna družba«) SAMO JHDEN CENT za dopisnico in domeee Vam v hišo zastonj in poštnine prosto krasni cenik in* naiočitev po njam prihrani Vam HHOQO DOLARJEV. NE BOJTE SE TOREJ IZDATI TA CENT, TEMVEČ OPOZORITE ŠE VAŠE PRIJATELJE NA TO! NAZNANILO. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE, Poštni pamiki $o:' Prpvence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči. "LaSavoie" „ „ ....................12,000 „ 25,(*X) M* Lorraine^» „ „ „ .................12,000 „ 25,000 "La Touraine" , ,, „ ..................10,000 „ 12,C»00 "La Bretagne"........................... ... 8,000 „ 9,000 MU Gasgogne"...............................8,000 „ 9,000 „ Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Cheaebrough Building. Parniki adplqjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. url dopoludne iz pristanišča št. 42 North Bi ver, ob ^ "LA TOURAINE •LA LORRAINE La Bretagne -LA FBOrVENCB •LA TOURAINE Morton St., N. Y L avg. I»t7 *LA LORRAINE 8. avg. 1V*: *LA SAVOEE 15. avg. 1997. La Gascogne 22. av®. 2997 *LA PROVENCE 29. aivg. 1907. *LA LORRAINE POSEBNA PLOVTTBA: let Gascogne 14 eept ob 3. uri pop. La Bretagme 28. sept, oh 3. xni pop. Parntka s zvezdo zaznamovani Imajo po dva vijaka. JS/lm Koseminski, generalni agent za zapadL Deaoorn SU, dtlcajco, lift. 5. sept. 1907. 12. sept. 1907. 14. sept. 1907. 19. sept. 1907. 26. sept. 1907. Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpcino in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboliSega cinka. Izdelujem tudi ploSče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80. ' —--------------- ! MSTHO-AMERICAK LISTB PIŠITE 'W DANES' IN J Rojakom naaa—jea*>. da je sedaj naš pomik Mr. JANKO FLBŠKO v državi Obiskal bode ce- njene vojaka najpreo v OUcaga fta okoUd, yom pa aa poda t države Ako hočeš dobro postrežbo ^ 1 z mesom in grocerijo, tako se obrni na MartinOerdiča, 301-303 E. Northern Ave., Pocb2o, Co! O. Tndi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: kluoeae, ieora, jeatae, iunke itd. t Govorim v -vseh elovacokih - —1—j-— ^ ____ obttaii obisk. ^ Dama s kamelijami. Franoodki spisal Aleks. Dnmu (sin), preložil dr. Ivo Sorli- *i (Nadaljevanje.) KI. Tukaj se je Annand ustavil. — Ali bi ne zap riti oken t me je zaprosil. Mrzlo mi postaja. Med tem ca-aom m raapravim in grem v posteljo. Zaivoril sem okna. Armand, ki je bil še zelo šibak, se je slekel ter se spustil trudno na blazine, kakor človek, ki je napravil dolgo pot, ali pa človek, ki so ga potrli težki spomir^i- — Morda ste govorili že predolgo, — a!i bi ne bilo bolje, da bi zdaj za-spalif sem ga vprašal. Saj mi lahko pozneje poveste še konec te povesti. —• Kaj se dolgočasite t —■ Nikakor! Kavno nasprotno I —- Potem nadaljujem. Če me pustite samega, itak ne bom mogel spati. — Ivo sem se vrnil domov, — je za<"el zopet, ne da bi mu bilo treha le en hip zbirati svoje misli, tako živo so nm bile ostale v spominu vse tiste podrobnosti, — nisem šel spat. Premišljeval sem o tem, kar se je bilo zgodilo. Vse to je prišlo tako hitro drugo za drugim in tako nepričakovano, da se mi je cesto zazdelo, da samo sanjani. In vendar...., ali je bilo to kaj tako čudnega, da se je obljubilo dekle te vrste že za drugi dan T Toda, kaj mi je pomagalo, da sem se silil s takimi pomisleki k pameti, — prvi vtisk te ženske name je bil tako silen, da sem ga občutil še vedno. Vtepel sem si bil v glavo, da Marge-rita ni, kakor so njene tovarišice, in s tUto skoraj vsakemu moškemu lastno domišljijo sem si laskal, da je za-plamtelo v njej zame ravno tako, kakor v meni za njo. In vendar sem imel dovolj primerov ravno o nasprotnem, in često sem cul, da se je Margeritina ljubezen ravnala opetovano po večji ali manjši draginji živil, tako nekako po sezoni. Toda od druge strani. — kako si je bilo razložiti in združiti s tem njenim glasom pa to dejstvo, da je neprestano in trdovratno zavračala mladega grofa, ki smo ga naSH pri njej. Vi mi porečete, da ji pae ni ugajal, in ker je dobivala od staresra vojvoda vsega . več nego preveč, si je lahko izbrala. \ ji j** že prišla taka misel, človeka, i ki ji je ugajal. A zakaj ni potem izvo- i Ko sem se ebudil, je bila dve. Vreme je bik> prekrasno. Ne spominjam se, da bi se mi bilo zdelo življenje ke-daj prej tako lepo in polno. Spomini prejšnjega dneva so stali zopet pred menoj, brez senc, brez ovir, veselo spremljani od sladkih upov prejšnjega večera. Hitel sem se opravljati. Bil bi amožen najlepših in najplemenitej-ših dejanj. Zdajpaedaj mi je sree i valovelo prevelikega veselja in ljubezni v mojih prsih. Razkošna mrzlica me je tresla. Nobenih pomislekov, ki so me mučili prejšnji večer, nisem čutil več. Videl sem samo še, kaj sem bil dosegel, drhtel sem samo še po uri, ko bom spet pri Margeriti. Ni mi bilo prestajati več doma. Moja soba se mi je zdela premajhna, da bi držala mojo srečo, -— hotelo se mi je cele narave, da bi se razdahnil v njej- In šel sem ven. Najprej v ulico d'Antin. Margeri-tin voz jo je pričakoval pri vratih. Obrnil sem se proti Champs-Blysees. In ime! sem rad vse ljudi, ki sem jih srečeval in ki jih nisem niti poznal. Kako dobre nas stori ljubezen! Po preteku ene ure, odkar sem se sprehajal okrog in okrog po tekališču Marly, sem zagledal od daleč Marge-ritino kočijo. Nisem je videl, — a u-ganil, začutil sem jo. Kavno na voglu Champs-Elisees je ukazala ustaviti, in visok mlad človek se je odločil od svoje družbe, ki je stala tam blizu ter hitel k njej. Govorila sta nekoliko časa. Mladenič se je vrnil k svojim tovarišem, konji so oddirjali, in jaz, ki sem se približal gruči, sem spoznal v onem, ki je govoril z Margerito, tistega grofa G. . . ., če gar sliko sem že videl, in o k t ere m mi je bila rekla Prudenca, da je oni, ki vzdržuje Margerito sedaj. — To je bil torej ta, ki ga je prepovedala prejšnji večer pustiti v hišo; najbrže je ukazala ustaviti svoj voz, da bi se mu opraviččila, in upal sem, da je našla istočasno kak nov izgovor za nocojšno noč. Kako sem prebil ostali del tega dneva, niti sam ne vem. Korakal sem okrog, kadil, pogovarjal se s tem in onim, toda kaj sem govoril, koga sem srečal, tega ob desetih zvečer nisem vedel več. Edino tega se spominjam, da sem se vrnil domov, da sem se napravljal tri cele ure in da sem stokrat potegnil svojo uro iz žepa ter primerjal z njo stensko uro, ki niste bili žalibog lila lepeira, duhovitega. bosratega Ga-•tona. in je bilo vsaj videti, da hoče mene, mene, ki sem se bil pri najinem prvem srečanju tako osmešil T Ives je, da napravi vt'asih ena minuta na žensko srce večji vtisk kakor vztrajno izkazovanje vseh mogočih pozornosti skozi celo leto. Od vseh onih, ki smo bili pri mizi, sem bil edini jaz. ki me je za>krbelo, ko je odšla v drugo s-»bo. Morala je vendar opaziti, kako me je bilo pretreslo, ko sem ji s solzami v očeh poljubljal roko. To in ^ moji redni poseti skozi dva meseca, ko je bila bolna, je pač lahko zbudilo v njej pozornost in prepričanje, da sem vendar drugačen človek, kakor vsi oni. ki jih je poznala dotlej. in morda si je mislila, da pač lahko stori za tako ljubezen, kar je storila tolikokrat brez nje, da že ni mo- thč boljši ne ena ne druga.... Ob desetih in pol sem si rekel, da je čas iti. Stanoval sem tedaj v ulici de Provence; moja pot je bila torej po ulici Mont-Blanc, čez Boulevard, skozi u-lice LouLs-le-Grand, Port Malon do .ilice d'Antin. Ozrl sem se v Margeritino okno. Imela je luč. Pozvonil sem in vprašal vratarja, ali je gospodična Gautier doma. Odgovoril mi je, da je ni nikdar pred enajsto ali enajsto in tri četrt. Pogledal sem zopet svojo uro. U-verjen sem bil, da sem hodil jako počasi, toda zdaj sem videl, da sem rabil samo pet minut iz svoje ulice do tu. — Ni mi o.-tulo drugega: sprehajal sem se počasi gor in dol po tej ulici glo priti več v po 5 te v, ali enkrat več ali manj. Kakor vidite v**e to torej ni bilo tako čudno, da l»i bilo treha ravno strmeti. A naj je imela že take ali take vzroke, vsaj ono je bilo «»otovo: da se mi je obljubila. No. bil ne m zaljubljen v njo in smel se;n k njej, — ve<" tiisem mogel zahtevati od nje. To.la. rečem Vam zopet: dasi je bila le ženska, ki se jo kupi, in nič več, ustvaril sem si bil vendar, — morda edino iz potrel>e po več poezije. — iz te ljubezni nekako brezupno ljubezen, da sem lahko pač tem bolj dvomil o resničnosti vsega tega, kar me je čakalo, čim bliže je bil trenutek. ko mi bo treba vsega bolj nego upanja---- Tisto noč nisem zatisnil očesa. Samega sebe nisem več poznal. Postal -em bil na pol nor. Nisem se čutil niti dovolj lepega, niti dovolj bo-gatega, niti dovolj elegantnega, da bi bil vreden take ženske, in le še toliko l*,!j ^m bil ponosen, da je vendar Aala je Margerita. moja. 1*0 te m pa sem se bal, da me je u-':^ala Margerita le iz kaprice, le za kak dan. in sluteč, da se to najbrže res zeodi in da bi kaj takega ne prenesel, sem si že rekel, da bi bilo najbolje, ako bi sploh ne šel jutri zvečer k njej in ako bi odpotoval ter ji pisal, česa sem se zbai. In koj na to sem se Že spet udajal upanju brez mej in "zaupa njo brez kraja. Sanjaril eem neverjetne stvari o bodočnosti; dejal sem si, da ozdravim to dekle telesno in duševno, da bom živel vse svoje življenje i njo in da me mora njena ljubezen bolj osrečiti nego vse deviške ljubezni skupaj. Skratka, ne mogel bi Vam našteti vseh teh tisočero misli, ki so ae dvigale is mojega area v mojo glavo ta ki so ugašale druga aa drugo, fibn bolj me je premagovala trndoost Proti jutru sem zaspal. brez prodajalni© in ob tej uri dvojno <'ez pol ure sem jo slednjič pričakal. fstopila je počasi iz svoje kočije ter se ozrla okrog sebe. kakor da koga pogreša. Voz je počasi oddrdral dalje, ker v hi^i ni bilo ne hleva za konja, ne prostora za vozove. V trenutku, ko je hotela Margerita pozvoniti, sem stopil tjva koraka naprej in jo pozdravil: — Dober večer! — Ah! Vi ste f je vsklikuila, in njen glas ni bil po tem, kakor da se me je posebno razveselila. — Ali mi niste dovolili, da Vas nocoj posetim T — Ah da! Pozabila sem bila že. Ta sama beseda je podrla vse moje pričakovanje celega jutra, 'vse moje upanje tega dneva. Toda bil eem menda že na najboljši poti, da se privadim vsemu temu, in zato nisem odšel, kar bi bil storil brezdvomno nekdaj. Šla sva gor. Nanina je odprla vrata. — Ali je Prudenca že doma? vpra- — Ne, gospodiččna. — Pojdi in naroči, da naj pride takoj, ko se vrne. Prej pa ugasni luč v salonu, in če pride kdo, mu reci, da mljani, Kranjsko, Avstrija. Predsednik : Dr. Matija Hudnik. <6> jej »J 1 Denarne poiiljatve iz Zjed. držav in Canade posreduj' f. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York. ROJAKI, NABOCAJTE SE NA 'OLAS NARODANAJVEČJI FS tfAJOENViJŠI DNEVNIK I Zdravju najprimernejša pijača je ^«f»LBISY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega £e£ktga hn ela. 1 ;.dj tt^p naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastr.o Vorist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev *n drugih. Lei^y p»i-vo je najfcolj priljubijeno ter se dobi v vseh boljgih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnit-ar-ju 6102 St. Clair Ave. kteri Vam diagevolie vse pojasni. THE ISAAC LE1SY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. - ^VD QZ/ FRANK SAKSER CO., PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVEL, N. EL, CLEVELAND, O. cANTON BOBEK, vodja. Pošilja v zvezi z glavno pisarno JDENARJE V STARO DOMOVINO najhitreje In najceneje. Denarne poŠiljatve dospejo na dom v 12—13 dnevih. — Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu. Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema hranilne knjige v izplačilo in daje predplačila. PRODAJA PAROBRODNE LISTKE za vse parobrodne družbe po izvirnih cenah. * ___ Potnike iz Cfcvdaada, O., sprejme v New Yorku domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in odvede na parni k, kar potnika nič ne ▼elj« In je to velike vrednosti. Dobi se v podružnici **Qlas Naroda** po 1 cent Številka. * . Paxmki odplujejo.: LAURA odpluj« dne I. septembra. odpluje dHe 31' k^temhn. Dalj« so is i 1 —ii uniliil psrnllri n» nopolafo, M 0MM0 Mor ■todi: