Čestitka
Vsem svojim bralcem želimo prijetne velikonočne praznike.
Uredništvo
Po naših občinah Ormož • Komunalni prispevek tudi za džamijo
O Stran 3
Kultura
Ptuj • Vedeževalka
pomagala
arheologom
O Stran 11
o Ptuj, petek, o 21. marca 2008
° letnik LXI • št. 23 odgovorni urednik: Jože Šmigoc ^ cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993

d.o.o. Iv.
TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod • centralna kuijava •plinske instalacije •kopalniška oprema •keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
HIŠA
feflDARIL ▼^•ii t •
Kjer vsa darila so doma!
Panap d.o.o., Supermesto, Ormoška 30, Ptuj
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
oddajamo že
45 let
NOVA NAROČNIŠKA AKCIJA ŠTAJERSKEGA TEDNIKA!
36 DELNI KOMPLET
akcija traja do 28. marca 2008
Štajerski TEB
Ptuj • Zbrale so se Jožice in Jožeti
Prvi večer glasbe, smeha in dobrot
Dolgočasni in suhoparni zimski dnevi so za nami, saj nas je včeraj pozdravila koledarska pomlad.
V pozdrav novemu življenju in novim dogodkom smo v družbi Radia-Tednika Ptuj skupaj z glasbeno skupino Veseli Jožeki Kulturnega društva F. Prešerna iz Vidma pri Ptuju ter restavracijo Gastro pripravili prvo letošnjo družabno prireditev, na kateri se je v dvorani restavracije Gastro ob številnih glasbenih in drugih gostih veselilo več kot 200 Jožic, Jožetov in drugih gostov od blizu in daleč. O tem, kako luštno in veselo je bilo, poročamo v besedi in sliki na zadnji strani.
Sicer pa bo v naši družbi kmalu spet veselo, saj se bomo 24. maja skupaj z okoli 350 izžrebanimi naročniki odpravili na 5. vlak zvestobe na Primorsko. Kot novost pa bomo ob naših letošnjih jubilejih, 60-letnici Štajerskega tednika in 45-letnici Radia Ptuj, 28. junija na letališču v Moškanjcih pripravili veliko zabavnoglasbeno prireditev - poletni piknik. Ostanite z nami še naprej!
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Ministrstvo odgovarja J Kidričevo • Razgibana seja občinskega sveta
Človek bi se zjokal Hajdini »posodili« 1200 duš
Slabo leto je tega, ko je ptujska kmetijska svetovalna služba v Ptuju skupaj s haloškimi in sloven-skogoriškimi vinogradniki uspela pripeljati v naše vinorodne kraje takrat še sveže imenovanega ministra za kmetijstvo Iztoka Jarca.
Vabilo naročnikom Štajerskega tednika:
»O&ROBOŠU HA
Namen obiska je bil predstaviti vse bolj katastrofalno stanje vinogradništva v najbolj oz. celo izključno vinogradniških legah. Seveda s prošnjo, da naj država najde instrumente (beri: denar) za pomoč vinogradništvu.
No, po tem pompoznem obisku z nekoliko ponesrečeno okroglo mizo na koncu dneva se mesece dolgo ni zgodilo nič. Pred nekaj dnevi pa je vendarle prišel pisni odgovor s strani ministrstva oziroma kmetijsko-gozdarske zbornice, ki ga je podpisal generalni direktor Branko Ravnik.
In kaj so zapisali v odgovoru na predloge, ki jih je za rešitev vinogradništva v našem območju posredovala ptujska svetovalna služba?
O Stran 2
Svet občine Kidričevo je na 11. redni seji v četrtek, 13. marca, o 12 zadevah sklepal skoraj 5 ur, največ razprave pa so namenili informaciji o poravnavi dolga pri gradnji kabelske TV v Lovrencu, strategiji prostorskega razvoja ter soglasju k podelitvi koncesije za lekarniško dejavnost občine Hajdina.
24. maja 2008
Poiščite kupone v naslednjih številkah Štajerskega tednika.
Odvetnik Stanislav Kle-menčič, ki zastopa Občino Kidričevo v gospodarskem sporu zaradi neplačanih storitev pri izgradnji sistema kabelske televizije v Lovrencu, je svetnikom pojasnil, da je bila pogodba o izgradnji sistema sklenjena med nekdanjo KS Lovrenc in podjetjem Signal iz Ljutomera. Ker KS ni plačala vseh storitev, je sodišče v Mariboru odločilo, da je plačilo dolga dolžna poravnati Občina Kidričevo, ki je pravna naslednica KS Lovrenc. Odvetnik Klemenčič je pojasnil, da je celotni dolg z obrestmi in stroški po sklepu višjega sodišča sedaj 71.521 evrov, čeprav je bil prvotni dolg (brez obresti in stroškov sodišča) sedanjih 6.250 evrov. Za občino bi bilo najbolje, da ta znesek čimprej poravna, saj možnosti za pri-
tožbe ni več, ker je višje sodišče določilo, da je občina pravni naslednik tedanje KS Lovrenc in s tem tudi lastnik kabelskega sistema.
Zapletlo pa se je pri obravnavi predloga za podelitev koncesije za lekarniško dejavnost v občini Hajdina. Čeprav
je odbor za družbene dejavnosti svetnikom predlagal, da omenjenega soglasja ne podajo, ker nimajo mandata, da bi se kar tako odrekli 1.200 prebivalcem kidričevske občine, je razprava vodila v drugo smer.
O Stran 6

Vinogradništvo • Odgovor kmetijskega ministrstva
Bi se človek zjokal ali smejal?
Slabo leto nazaj je ptujska kmetijska svetovalna služba skupaj s haloškimi in slovenskogoriškimi vinogradniki uspela pripeljati v naše vinorodne kraje takrat še sveže imenovanega ministra za kmetijstvo Iztoka Jarca. Namen obiska je bil predstaviti vse bolj katastrofalno stanje vinogradništva v najbolj oz. celo izključno vinogradniških legah. Seveda s prošnjo, da naj država najde instrumente (beri: denar) za pomoč vinogradništvu.
No, po tem pompoznem obisku z nekoliko ponesrečeno okroglo mizo na koncu dneva se mesece dolgo ni zgodilo nič. Pred nekaj dnevi pa je vendarle prišel pisni odgovor s strani ministrstva oziroma kmetijsko-gozdarske zbornice, ki ga je podpisal generalni direktor Branko Ravnik.
In kaj so zapisali v odgovoru na predloge, ki jih je za rešitev vinogradništva v našem območju posredovala ptujska svetovalna služba? Tole:
"Ministrstvo se vseskozi zaveda problema opuščanja vinogradov v težje predelovalnih območjih, prav tako pa tudi EU. Ministrstvo trenutno preučuje možnosti o morebitnih podporah obdelavi vinogradov v strmih legah. V novem Programu razvoja podeželja za obdobje 2007-2013 so od leta 2007 naprej tudi vinogradi uvrščeni med upravičene površine za pridobivanje sredstev iz
Simon Toplak: "Žalostno je prebrati takšen odgovor. Žalostno je to, da je država sama plačala table za VTC, ki so bile narejene v skladu z vsemi pravili, nek nov zakon pa jih zdaj opredeljuje kot neusklajene in se mečejo stran. Žalostno je, da dobi vinogradnik za izkrčitev oz. opustitev enega hektarja vinograda 7000 evrov, za obnovo enega hektarja pa 5000 evrov, čeprav je obnova bistveno, bistveno dražja. Žalostno je, da vinogradniki z odkupno ceno dobijo povrnjenih le 42 % proizvodnih stroškov! Žalostno je, da obnova vinogradov v naši državi upada; lani jih je bilo obnovljenih 230 hektarjev, letos le 180. In žalostno je, da bo Slovenija imela v roku pet do deset let morda še največ 10.000 hektarjev vinogradov, danes jih ima dobrih 23.000hektarjev."
naslova ukrepa Izravnalna plačila za območje z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Ministrstvo je specialistom za vinogradništvo z območja Haloz v preteklosti že pojasnilo, da je morebitno dodatno financiranje mini teras sestavni del podpor za prestrukturiranje vinogradov. Trenutno je v postopku sprejemanja reforma trga z
Uvodnik
Po toči zvoniti je prepozno
Pred nami so praznični dnevi, ko se bodo mize šibilepod velikonočnimi dobrotami, ko se bo že po tradiciji jedlo in pilo na vse kriplje. Nekateri komaj čakajo na to, žal pa se drugi prazničnih dni kar bojimo. Na policiste mislim, na dežurne zdravnike, reševalce, gasilce, pa tudi na novinarje in še koga, ki bo moral kljub praznikom na delo; ker mu bodo sporočili, da se je kje pripetila huda prometna nesreča, morda celo, da so ceste zahtevale novo žrtev.
Verjemite, vsakemu od nas, tudi novinarjem, je vsako tako sporočilo zelo neprijetno, tesnoben občutek negotovosti, ki se ga ne da opisati, kajti vedno najprej pomisliš: Kaj pa če je v nesreči udeležen tvoj prijatelj, sorodnik, tvoj najbližji? A delo je treba opraviti, treba je iti, hiteti in trepetati. A pogled na krvave razbitine, pokrita trupla, hiteče gasilce in reševalce pušča v tebi nekaj težkega, nekaj grenkega, kar ostaja v tebi; da o pretresenih obrazih svojcev ne govorimo.
Zelo težki so taki trenutki, še posebej ko premlevaš, kako vendar se je to moglo zgoditi prav tu in prav tistemu. A kaj, ko vedno znova ugotoviš, da je kriva hitrost, alkohol ali neprevidnost, da si jamo kopljemo sami. Ko sedamo za volan netrezni, ko vozimo prehitro, včasih brezglavo, ko na predpise sploh ne pomislimo. Ker je vsak med nami pač prepričan - meni se kaj takega že ne more pripetiti. Pa se zgodi, nenadoma, nepričakovano, trešči kot z neba in tragedija je tu.
Skoraj gotovo bi se marsikateri nesreči lahko izognili, če bi za volan sedli trezni, če bi se redno pripenjali, če bi vozili preudarno, previdno. Človek enostavno ne more verjeti, da je od osamosvojitve na slovenskih cestah zaradi pijanih povzročiteljev ugasnilo že več kot 2000 življenj, da o drugih nedolžnih žrtvah divjakov in predrznežev ne govorimo. Mnogi med njimi so umrli nič krivi, ker je pač ta ali oni pijanec ali divjak treščil vanje. A ni nacionalna sramota, da je v Sloveniji več kot 170.000 odraslih oseb odvisnih od alkohola, kar zagotovo pušča posledice tudi na otrocih?
Verjamem, daje vse skupaj že tečno, ampak rad bi vam položil na srce. Če vam že drugi niso mar, imejte vsaj malo radi sebe, storite to vsaj zase in ne sedajte za volan, če ga boste kaj popili, če ga boste čutili. Potem: zbogom razsodnost, zbogom ref leksi in pot do nesreče je odprta. Kajti če se vam bo pripetilo in če boste preživeli, boste lahko le še hudo obžalovali. Po toči zvoniti je vedno prepozno!
Martin Ozmec
vinom, zato namerava ministrstvo spremembo ukrepa prestrukturiranje vinogradov, ki bo zajemala tudi vključitev dodatnih upravičenih stroškov za mini terase, izvesti šele po sprejemu nove tržne ureditve, to je predvidoma po juniju 2008, z uveljavitvijo od 2009 naprej."
Glede vprašanja predragih najemov vinogradov s strani Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS pa je v odgovoru zapisano naslednje: "Zakupniki, ki imajo od omenjenega
sklada v zakupu zemljišča, katerih proizvodna sposobnost je nižja od katastrske, imajo možnost, da dajo na sklad vlogo za uskladitev katastrskega stanja. Sklad po prejetju vloge naroči in plača postopek katastrske klasifikacije in po končanem postopku se uskladi zakupno pogodbo z novimi podatki. Proizvodna sposobnost zemljišča se ugotavlja glede na naravne in gospodarske pogoje, ki vključuje pogoje zemljišč, kot so nagib, rodovitnost tal, vpliv klime, oddaljenost od gospo-
Sedem (ne)pomembnih dni
(Ne)prijazna država

ÉxM
Nekdo, ki bi ga po različnih statističnih kriterijih lahko uvrstili na dno (socialne) družbene lestvice, je te dni po televiziji pojasnjeval, da svoje vsakodnevne denarne stiske (med drugim) nekako rešuje tudi z najemanjem posojila. S kreditom torej pokriva tekočo porabo. Živi tako rekoč dobesedno na kredit in v bistvu svoje zdajšnje težave odlaga samo na jutri. Bo tedaj bolje, ali pa se bo zapletel v nove nerešljive zaplete?
Tisti, ki so prisiljeni najemati denarna posojila za pokrivanje tekočih stroškov, za tako imenovano prosto reprodukcijo, zagotovo sodijo v kategorijo prebivalstva, ki bi zaslužila razvidnejšo skrb in bolj prepoznavno politiko. Seveda socialne stiske (ali celo revščina) niso omejene zgolj na Slovenijo in tudi niso zgolj posledica delovanja domačih dejavnikov. Vendar pa je pri tem zelo pomembno, ali sploh vemo, kakšne so značilnosti tega našega problema in kaj je pri njem specifično in predvsem naše. Nesporazumi (in neenotnost) se očitno začenjajo že pri določanju praga tako imenovane revščine, ki ima kljub svoji globalnosti vendarle na posameznih območjih (in področjih) povsem svoj, marsikdaj tudi zelo različen obraz. Kaj je v slovenskih razmerah
darskih središč ter možnost uporabe mehanizacije. Možnost za znižanje najemnine obstaja že sedaj po veljavnem postopku: zemljišče je potrebno ponovno objaviti na oglasni deski, in če ponudbe za oddajo kmetijskih zemljišč nihče ne sprejme, se lahko ponovno objavi s 25 % znižano zakupnino."
Zanimiv pa je še en del dogovora, ki se nanaša na odstranitev tabel za vinsko-turi-stične ceste, kjer piše takole: "Ministrstvo je do leta 2003 sofinanciralo postavitev
označevalnih tabel za vinsko-turistične ceste (VTC). V letu 2000 je bil sprejet Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, ki določa, kakšne so lahko oznake, med drugim tudi za VTC. Za vse VTC, ki niso imele oznake v skladu s tem pravilnikom, je bil postavljen rok pet ali deset let, da se oznake oziroma table odstranijo in nadomestijo s pravilnimi v skladu s tem pravilnikom. Sicer pa ministrstvo načrtuje tudi sestanek s Skupnostjo občin Slovenije glede oznak VTC."
Kako komentirati takšne odgovore kmetijskega ministrstva, je hudo tvegana zadeva, ki bi se lahko končala neprijetno za komentatorja ... Zato samo na kratko: pričakovati pomoč je neumno. Pisnih odgovorov, kako se zadeve rešujejo, obdelujejo, preučujejo in tako naprej, bo gotovo še veliko. Haloški vinogradi pa se počasi pogrezajo vase, razen tam, kjer stojijo avtomobili z avstrijsko, nemško ali celo angleško registracijo.
SM
revščina v Ljubljani ali nekje na podeželju? Kako se finančna izčrpanost oziroma podhranjenost kaže na različnih območjih naše države? Kaj je v sodobnih razmerah najbolj prepoznavno znamenje revščine. Včasih je za človeka, ki ima avto (tudi pri nas) veljalo prepričanje, da ni reven. Zdaj se (tudi pri nas) mnogo dejanskih revežev vozi z avtomobili ...
Hočem reči, da bi država za učinkovito delovanje proti revščini (in vsem oblikam prevelikih socialnih razlik, ki seveda nastajajo iz različnih vzrokov, tudi zaradi nepravičnih delitev in sebičnosti lastnikov kapitala, pa zaradi neustrezne finančne in socialne politike različnih državnih in drugih institucij) potrebovala zelo jasno in stalno aktualizirano oceno dejanskih razmer in gibanj. Šele tako bi lahko tudi (sproti) ukrepala in si postavljala določene cilje. Zdaj so odločilni dejavniki prepogosto zmedeni, v vlogi nekakšnih gasilcev, ki sploh ne vedo, kje naj bi začeli gasiti. Ali drugače povedano - nimajo odgovorov na vprašanja, ki so sploh pogoj za vsako sistematično delovanje na daljši rok.
Prav v teh dneh so bili tako mnogi šokirani zaradi podatka, da slovenske (povprečne) plače še vedno izrazito zaostajajo za povprečjem v Evropski uniji in skoraj za dvakrat za Avstrijo. Ob tem ni bilo nikogar iz vladajočih krogov, ki bi se mu
zdelo potrebno pojasniti, zakaj je tako in kaj nam je storiti, da bi bilo drugače. Očitno mnogim marsikaj ni jasno. To nazorno kažejo tudi razprave (in prerekanja) v najnovejših pogajanjih slovenskih socialnih partnerjev za dvig plač. Predvsem delodajalci in vlada nam dolgujejo vsaj nekaj pojasnil. Denimo - ali so res zgolj "vrhnji" sloji slovenske družbe tako sposobni in tako dobri, da se edino oni zaznavaje približujejo tudi (najboljšim) evropskim plačam? Ali je res, da vlada s svojo ekonomsko (predvsem pa fiskalno) politiko tako rekoč v marsičem sproti izničuje učinek že sicer minimalnih povišanj plač v gospodarstvu in negospodarstvu? Zakaj vlada boj za višje plače prepušča predvsem sindikatom in delodajalcem, sebe pa pri vsem tem nekako izloča, čeprav tako delodajalci kot sindikati zadnji čas čedalje bolj kažejo prav na njo kot na pomembnega nosilca relativnih odločitev? Zakaj zgolj redke politične stranke mislijo, da je inflacija problem, o katerem bi bilo treba drugače - in bolj resno razpravljati tudi v parlamentu?
Ob "presenečenju", ki je zajelo Slovenijo ob primerjavi slovenskih in "evropskih" plač, je edino prof. dr. Jože Mencenger opozoril, da nekateri evropski in naši podatki tudi po plačah niso povsem primerljivi. Pri nas in pri drugih gre za razlike v financiranju različnih skupin potreb. Pri nas jih plačujemo iz bruto plač, drugod iz neto plač, in zato so marsikdaj tudi njihove neto plače radikalno višje od naših. Vsekakor pa tudi ta primer nazorno kaže, da država tudi tega ne zna ob pravem
času prav pojasniti in prav dimenzi-onirati. Vsekakor bi morala država veliko bolj skrbno (in ob vedenju najširšega kroga ljudi) snovati in spremljati izvajanje vseh tistih reform, ki pomenijo radikalni rez v naše ustaljene navade in pravice na najširšem socialnem področju - od zdravstva, varstva, pokojnin itd. Še zlasti, ko gre za pokojninsko zavarovanje, ta hip pravzaprav nihče ne ve, kaj (dejansko) čaka sedanjo generacijo aktivnih čez nekaj desetletij ob njihovem upokojevanju. Kakšne pokojnine bodo imeli glede na vse spremembe (ki se jih mnogi zdaj niti prav ne zavedajo in o katerih tudi s strani države niso prav poučeni). Vprašanje še zdaleč ni izmišljeno. V nekaterih evropskih državah (kjer so pred leti izvajali podobne pokojninske reforme kot pri nas) že bijejo plat zvona in se na veliko bojijo, da bodo čez nekaj desetletij soočeni z množico povsem novih socialnih problemov pri novih upokojencih. Pri nas tega strahu sploh ni čutiti. To pa še ne pomeni, da bomo mi v boljšem položaju. Prej v slabšem. "Prijazna" država mora biti prepoznavno dobra in pravična do vseh. Do bogatih in revnih, do tistih, ki imajo dovolj in do tistih, ki imajo premalo ali živijo celo v pomanjkanju. To je smisel normalnega življenja in sožitja. Prav zaradi tega bi od države tudi na socialnem področju ali celo predvsem na njem pričakovali več različnih in skladnih ukrepov, ki bi lajšali in preprečevali sedanje socialne probleme.
Jak Koprivc
Foto: SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ormož • 14. redna seja občinskega sveta
Za gradnjo džamije bo treba plačati komunalni prispevek
Na začetku 14. redne seje občinskega sveta Ormož, ki je sprva obljubljala 23 točk, nato pa so ji dodali še dve, je župan Alojz Sok čestital svetnikoma Tanji Vaupotič in Francu Zemljiču, ki sta si vsak na svojem področju pridobila naziv magister znanosti.
Župan je takoj na začetku tudi opozoril, da bo striktno upošteval veljavni poslovnik, po katerem ima po njegovi razlagi vsak pravico replicirati le enkrat. Kako uspešen je bil pri tem, govori dejstvo, da se je seja ponovno zavlekla v pozne večerne ure. Župana so spomnili na dogovor, da bi o bodoči ureditvi železniške proge in vplivih, ki jih bo to imelo na Ormož, sklicali posebno sejo, s čimer pa očitno ne bo nič, saj opozicija ni pripravila dokumentacije, kakor naj bi bil pobudnik izredne seje ali dodatne točke dnevnega reda dolžan.
Pri sprejemanju dnevnega reda je Slavko Kosi zahteval umik 18. točke, ki je obljubljala potrditev projekta za rekonstrukcijo in novogradnjo grajske pristave. To je utemeljeval z argumentom, da naj se aktualni predlog ne bi skladal z opredelitvami v lokacijskem načrtu ožjega središča mesta Ormož. Tam je še vedno zapisana gradnja kongresnega središča in odstranitev Petrolove-
ga bencinskega servisa. Nanj je ormoški župan očitno zelo emotivno vezan, saj je njegovo ohranitev na istem mestu vroče zagovarjal že pred leti, ko je bil omenjeni načrt sprejet. Iz razprave je bilo razbrati, da je Kosi bolj vezan na OMV, kje točijo gorivo drugi svetniki, pa je ostalo skrivnost. Alojz Sok je nasprotoval umiku točke, saj naj bi bilo zaradi terminskega načrta projekt potrebno sprejeti do 21. marca, če se želijo prijaviti na razpis za sredstva. Prav tako je poudaril, da mora
mesto Ormož v prihodnosti poskrbeti, da bo obnovilo že obstoječi dom kulture, ki nudi tudi možnosti širitve, da pa so vse kombinacije s kongresno dvorano neuresničljive in za Ormož nepotrebne. Kosi, kasneje pa tudi Zlatan Fafulic, sta večkrat eksplicitno vprašala, ali potrditev projekta pomeni kršitev lokacijskega načrta in ali je potemtakem v nasprotju z zakonom, vendar jasnega in nedvoumnega odgovora nista dobila. Po daljši razpravi so točko ohranili na dnevnem redu in jo tudi potrdili.
Potrdili pa so tudi novelaci-jo projekta za izgradnjo ceste proti domačiji Magdič, s čimer se bodo prijavili na razpis za sredstva.
Motili so jih verski objekti
Opozicijo je motila tudi sprememba Odloka o merilih za odmero komunalnega prispevka in programa opremljanja za gradnjo komunalne infrastrukture za območje občine Ormož. Sprva je bilo precej debate o tem, ali si svetniki želijo skrajšani postopek, in videti je bilo, da bo zadeva splavala po vodi, saj je bila za spremembo odloka potrebna dvotretjinska
večina, ki pa je trenutna koalicija sama ne more zagotoviti. Da bi bila mera polna, pa je bilo tudi ta odlok potrebno sprejeti v časovni stiski, saj so še na isti seji želeli po spremenjenem odloku oprostiti plačila komunalnega prispevka družbo Granit, d. d., iz Slovenske Bistrice, ki namerava v ulici dr. Hrovata zgraditi osem neprofitnih stanovanj. Predstavniki družbe so bili v petek že pri županu in so izrazili željo, da pričnejo čimprej delati. Stanovanja bodo zgrajena po naročilu Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja in bodo namenjena za najem oziroma za oskrbovana stanovanja za starejše osebe.
Sprva je Miroslav Tramšek v imenu svetniške skupine LDS pojasnil, da za sprejem tovrstne dikcije ne najdejo druge obrazložitve, kot da se razširi krog investitorjev in vrsta objektov, ki bi bili po odloku upravičeni do delne oprostitve ali oprostitve prispevka v celoti. Možnosti so se mu zdele preširoko postavljene in želel je konkretizacijo. Svetnik Cajn-ko je svet opozoril, da ne gre za generalno odpoved prispevku, ampak le za možnost, da se nekateri investitorji tega oprostijo. O vsaki vlogi pa bo vedno razpravljal občinski svet.
Župan Sok je svetnikom povedal, da če jih motijo verski objekti, ki so bili tudi navedeni med tistimi, ki so oproščeni plačila dajatve, jih je pripravljen umakniti. Povedal je tudi, da se pod tem nazivom skrivajo gradnje džamij, cerkva, sinagog, da pa česa takega najbrž nihče nima v mislih, saj je verskih objektov v občini dovolj, pa še ti so menda pogosto prazni.
Po predlagani krajši pavzi so svetniki očitno uspeli najti soglasje, iz odloka so umaknili verske objekte in točko v drugem naskoku uspešno spravili pod streho.
Potem ko so odstranili verske objekte, pa je, če verjamete ali ne, zunaj pošteno zagrmelo. Nekateri smo to razumeli kot neposredni odgovor z najvišje
instance na njihovo početje, drugi so grmenje sredi marca pripisali podnebnim spremembam, tretji pa so bili prepričani, da v tem ne gre iskati globljega pomena, da je zunaj pač le zagrmelo.
Prispevek bi v omenjenem primeru znašal 14.509 evrov, ki tako niso pritekli v občinsko blagajno, si je pa občina zagotovila gradnjo stanovanj, kar se v Ormožu ne zgodi vsak dan. Stanovanja so del večjega stanovanjsko-poslovnega kompleksa, ki ga Granit namerava zgraditi na območju ruševine nekdanjega Abonenta ob Ptujski cesti in Ulici dr. Hrovata.
V ormoškem peskovniku kradejo gramoz!
Slavko Kosi je opozoril tudi na govorice, da se na ormoškem dogaja nezakonit izkop gramoza. Povedal je, da naj bi se to dogajalo na parceli 1432, k. o. Cvetkovci, katere lastnik naj bi bil Janez Majcen, na ministrstvu pa so menda povedali, da v k. o. Cvetkovci nikjer ni podeljena rudarska pravica razen za gramoznico Psičina. To, da je velika večina hiš ob Dravi zrasla iz gramoza, ki jim ga je velikodušno podarila reka Drava, je že dolgo javna skrivnost. Tokrat pa naj bi, po Kosijevih besedah, šlo za to, da bi se ta na črno pridobljen gramoz prodajal občini za gramozira-nje občinskih cest. V luknje, kjer je bil odvzet gramoz, pa naj bi menda navozili odpadni material, tudi salonitne plošče, kar pa ni preveč posrečeno, saj gre za območje, ki širšemu ormoškemu območju zagotavlja pitno vodo in je podtalnica na višini enega metra.
Povedano je župana Soka precej razjezilo in povedal je, da o tem ne ve nič, da pa občina kupuje gramoz izključno od podjetja Ekoenergetika, s katerim je sklenjen zelo ugoden dogovor o ceni 3 evre za kubični meter v količini 150.000 kubikov, kar je neke vrste odškodnina za uporabo občinskih cest, saj jih omenje-
no podjetje veliko uporablja in z velikimi težkimi tovornjaki tudi uničuje. V bran pa je vzel tudi Janeza Majcna (ki je na volitvah kandidiral na listi N.Si).
S tem pa bizarnih zgodbic še ni bilo konec. Za naslednjo je poskrbel Bogomir Luci, h kateremu se je minuli teden zatekel potepuški pes. Večkrat je neuspešno poskušal doseči, da bi se pristojni oglasili pri njem in ga odpeljali. Pes je po njegovem pripovedovanju postal agresiven in situacija je bila zapletena, saj so pri hiši tudi otroci. Popoldne naj bi le nekdo prišel in nesrečnega psa odpeljal; šlo pa naj bi za psa iz Hrvaške, ki je bil že dalj časa pogrešan, kar so izsledili po čipu. Pri tem se je postavilo vprašanje, ali ima občina primerno poskrbljeno za intervencije v podobnih primerih, ali ima zakupljene prostore v azilu, saj je po veljavnem zakonu lastnik klateških psov menda občina.
Martin Hebar je omenil tudi izvršbo, ki se je zgodila na občini. Gre za okrog 80.000 ev-rov, ki jih je bila občina dolžna Slovenskim železnicam. Gre za tožbo iz leta 2003/04, predmet katere je nevzdrževanje železniških prehodov, ki jih križajo lokalne ceste, kar je bilo v pristojnosti občine. Zakaj občina vzdrževanja prehodov v Osluševcih, Ivanjkovcih in Središču ob Dravi ni plačevala, ni jasno, posledice so prišle v obliki izgubljene tožbe. Župan je povedal, da gre za zapuščino prejšnjega župana, o kateri pa ni nič vedel, saj predaja poslov med njima ni potekala, kot bi bilo treba. Sedaj pa pač padajo okostnjaki iz omar.
Svetniki so potrdili še pet odlokov o ustanovitvi javnih zavodov, odlok o kategorizaciji cest, po nastopu Ernesta Vodopivca, direktorja Ljudske univerze Ormož, pa so zavodu odobrili tudi kredit v višini 30.000 evrov. Potrdili so tudi šest letnih poročil o izvajanju javne gospodarske službe, ki jih je zagovarjala Pavla Majcen, direktorica Komunalnega podjetja Ormož. Viki Klemenčič Ivanuša
Komentiramo
Župan Sok je na iztočnico Martina Hebarja o tem, kdaj bo spet izšlo ormoško glasilo, na hitro analiziral tudi, kako različni mediji pokrivamo ormoške dogodke. Kakšno pohvalo oziroma kritiko je namenil drugim medijem, je pomembno za njih, o Štajerskem tedniku pa je menil, da pokriva veliko področje. Kaj naj bi to pomenilo, si lahko izračunamo sami; najbrž, da ormoškim dogodkom ne posvečamo dovolj pozornosti ali pa da o njih pišemo tako, kot so se dejansko zgodili, in ne z "navodili za uporabo", ki bi jih očitno nekdo na Ormoškem rad predpisoval vsem medijem, ne le tistim v njihovi lasti. Tako je najbrž razumeti tudi nenehne telefonske pritiske name, ki se dogajajo po številnih člankih, ne glede na to, kdo je njihov avtor. Da uravnovesimo to porušeno ravnotežje, smo se v Štajerskem tedniku odločili, da ormoški seji tokrat namenimo celo stran, s karikaturo vred.
Ptuj • Pogovor s predsednikom Zelenih Slovenije Vlado Čušem
»Potrebujemo energetsko revolucijo ...«
Predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš je eden od štirih avtorjev energetske resolucije, ki je bila posredovana slovenski vladi, vladam EU in Hrvaški.
Foto: Črtomir Goznik
Vlado Čuš, predsednik Zelenih Slovenije: »Po našem mnenju je najpomembnejši izziv za človeštvo v 21. stoletju na področju podnebnih sprememb ter zanesljivi dobavi in učinkoviti porabi energije.«
Gre za energetsko politiko EU in vprašanje jedrske energije. Gre za to, da se odpre prostor za razpravo, v 21. stoletju gre za dve prednostni zadevi, ki ju bo moral reševati svet. EU ima pri tem eno od vodilnih vlog. S svojim ravnanjem lahko pomembno usmeri dogajanje na tem področju v 21. stoletju. Ti področji pa sta: podnebne spremembe in zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo. V bistvu gre za eno prelomnico, tudi v Sloveniji bo padla odločitev o tem, ali bomo šli v trajnostni razvoj, ki zahteva večja vlaganja v znanost in raziskave, kar prinaša tudi novi gospodarski razvoj in nova delovna mesta, pa tudi energetsko učinkovitost, ali pa bomo sledili starim vzorcem degradacije okolja na račun kakovosti našega življenja. V bistvu v 21. stoletju potrebujemo novo energetsko revolucijo, ki bo omogočila prehod na učinkovito rabo energije. "Za Slovenijo pa predlagamo, pravi Čuš, "prav tako tudi za ostale članice držav Alpe Adria, da sledimo odločitvi Nemčije, ki je tako pomemben korak storila tudi v praksi. Odpovedala se je atomski energiji in v svoji politiki jasno začrtala pot novim tehnološkim rešitvam na tem področju. V to je usmerila dodatna finančna sredstva in dobila podporo državljank in državljanov. To pa je tudi tisto, kar Zeleni Slovenije pričakujemo od oblasti, prehod od besed k dejanjem. Ljudem bi morali omogočiti, da soodločajo tudi, ko gre za odločitev o drugem bloku jedrske elektrarne Krško. Po treh desetletjih še ni rešeno vprašanje odlagališča nizko- in sred-njeradioaktivnih odpadkov. Še nobena stroka na svetu ni podala rešitve problema jedrskih odpadkov, ki danes predstavljajo večstoletno grožnjo življenju na Zemlji. To so razlogi, zakaj ocenjujemo, da je potrebno odpreti tudi druge možnosti, to pa je učinkovita raba energije in vlaganje v obnovljive vire energije. To je trenutek, ko je potrebno povečati delež za znanost in razvoj na področju energetike tudi v Sloveniji, ki je s prevzemom predsednikovanja svetu EU prevzela odgovornost usklajevanja energetske politike tudi za vse članice EU."
Gospod Vlado Čuš, kakšno sporočilo ste posredovali udeležencem in širši javnosti na drugi programski konferenci Zelene akademije Slovenije? Poleg dr. Lučke Kajfež Bogataj ste bili predavatelj na tej konferenci, na kateri sta obravnavala izjemno aktualno temo o podnebnih spremembah in njihovem vplivu na Slovenijo, EU in svet.
"Človek verjetno ne more spremeniti smeri vetra, lahko pa spremenimo smer svojega jadra. Svet drvi v izjemno nevarne vode po zaslugi človeka, svetovni in tudi slovenski politiki pa se gredo še naprej prioritetno igro borbe za oblast. V Sloveniji se moramo
zavedati, da smo na določenih področjih v minulih letih naredili velike korake naprej, med drugim smo leta 2004 vstopili v EU, leta 2007 pa uvedli evro. Začetek proračunskega obdobja v EU nam omogoča izbiro, ko gre za naš prihodnji razvoj, usmeritev v trajnostni razvoj in enakopravno sodelovanje z EU, Evropo in svetom ali pa ohranitev sedanjih razvojnih vzorcev z vsemi negativnimi posledicami."
Kakšen razvoj konkretno predlagate vi kot predsednik Zelenih Slovenije?
"Predlagam in zagovarjam usmeritev v trajnostni razvoj, pri čemer so lahko cilji traj-nostnega razvoja hiter prehod v družbo z nizkimi izpusti toplo-grednih plinov, polna podpora inovativni tehnologiji, razvoj znanosti in učinkovitejša vloga univerze na tem področju, varovanje krajin in ekosistemov ter zelena davčna reforma po principu onesnaževalec naj plača!"
Kaj se danes dogaja na področju klimatskih sprememb?
"Večina študij enotno ugotavlja, da je za globalno segrevanje v zadnjih petdesetih letih v veliki meri odgovoren človek s proizvajanjem toplo-grednih plinov. Emisije ogljikovega dioksida nenehno naraščajo. Pri tem izstopajo najrazvitejše države sveta, ZDA, Kitajska in države EU. Zaradi naraščanja emisij to-plogrednih plinov nastajajo spremembe v klimatskem sistemu, v tropih se povečuje količina padavin, subtrop-ski pas se širi, ogrožena so rodovitna območja v južni Evropi, ZDA, Kitajski in južni Ameriki, povečuje se hitrost vetra z močnejšimi neurji in močnim deževjem, povečalo se bo število sušnih obdobij, mrzlih obdobij, v Alpah izginjajo ledniki, tanjša se ledena površina, s tem je lahko ogrožen tudi Zalivski tok, ki živi zaradi temperaturne razlike med severnimi in ekvatorialnimi širinami. Skratka, opozoril je veliko."
Toplotna obremenitev se bo povečala
Kakšne so napovedi strokovnjakov na področju klimatskih razmer v prihodnosti?
"Kljub določenim razlikam med različnimi modeli za oceno klimatskih razmer v prihodnosti lahko povzamemo nekaj skupnih predvidevanj. Najlažje je oceniti, kaj se bo dogajalo s temperaturo. Znanstveniki, zbrani pod okriljem Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), do leta 2100 predvidevajo dvig temperature zemeljskega površja za 1,4 do 5,8 stopinje Celzija. Zelo verjetno se bo povečalo število vročih dni, zvišali se bosta povprečna popoldanska in jutranja temperatura. Manj bo hladnih in ledenih dni. Razlika med jutranjo in popoldansko temperaturo se bo zmanjšala. Toplotna obremenitev se bo povečala.
Morska gladina naj bi se do konca stoletja dvignila za 9 do 88 cm, neurja, poplave bodo povzročale vse več škode, vročinski valovi bodo pogostejši in bolj izraziti, nekatere bolezni, ki jih prenašajo od podnebnih razmer odvisne žuželke, se bodo širile na območja, kjer smo bili pred njimi doslej varni, trpeli bosta kakovost vode in zraka. Alpski ledeniki so se v obdobju 1980-2000 v povprečju tanjšali za 0,65 m letno. V ekstremno vročem poletju 2003 so se stanjšali kar za 3 m. Kljub vloženim naporom še zdaleč ne poznamo vseh zakonitosti zapletenega podnebnega sistema, še manj vemo o tem, kako se bodo podnebne spremembe odražale regionalno in lokalno, prav to pa bo največji izziv za stroko v prihodnjih letih in desetletjih."
Ali človeštvo z ustreznimi ukrepi lahko še zaustavi pričujoče podnebne spremembe?
"Če bi danes vsi hkrati pričeli s spremembami, bi po ocenah stroke verjetno šlo. Če nam to ne bo uspelo do leta 2030, bo to sprožilo nepovratne spremembe. Določenih procesov spreminjanja podnebja v svetu pa verjetno na osnovi strokovnih spoznanj ne moremo zaustaviti, saj imajo toplogredni plini dolgo življenjsko dobo. Na določene spremembe podnebja se moramo čim prej pripraviti in se jim prilagoditi, sicer bo škoda veliko večja, čeprav si jo danes morda še težko predstavljamo. Podnebje postaja zaradi omenjenih spoznanj vse bolj cenjen naravni vir, saj odločilno vpliva na proizvodnjo hrane, vodne vire, počutje in zdravje, proizvodnjo in porabo energije, promet in industrijsko dejavnost. Naša naloga je, da ga v sedanji obliki, ki je človeštvu razmeroma prijazna, ohranimo tudi prihodnjim rodovom."
Kakšna pa je politika EU na področju varovanje okolja?
"Odločitev Evrope je znana, Unija ima na področju
obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti in zmanjšanja izpustov do leta 2020 konkretne cilje. Če svet do leta 2050 ne bo zmanjšal izpusta toplogrednih plinov pod 50 odstotkov glede na leto 1990, bo to povzročilo nepovratne podnebne spremembe. Danes vsak človek na zemlji porabi za 1/3 več zemlje za preživetje kot je planet lahko nudi. Nemška kanclerka Angela Merkel je v mesecu marcu 2007 predlagala, da se poveča delež obnovljivih virov (voda, veter, sonce, biomasa ...) na 20 odstotkov v celotni porabi do leta 2020 in da se zmanjšajo izpusti toplogrednih plinov za 30 odstotkov na globalni ravni oziroma samo v EU za 20 odstotkov. Danes tudi že vemo, da ukrepi za zmanjšanje toplogrednih plinov ne bodo poceni, bo pa ta cena vendarle veliko manjša, kot če ne bi naredili nič. Evropska podjetja danes na področju tehnologij za izrabo vetra obvladujejo 60 odstotkov svetovnega trga. Za uvedbo
novih tehnologij za izrabo obnovljivih virov energije bo potrebnih še veliko raziskav, kar zahteva dodatne stroške. Evropa danes vlaga manj sredstev za raziskave in razvoj v primerjavi z ZDA in Japonsko. Da bo lahko Evropa prevzela vodilno vlogo v svetu, bo morala 2,1 milijarde evrov (podatek za leto 2005) v naslednjih treh letih podvojiti in pri tem poskrbeti za porazdelitev financiranja med najbolj obetavne tehnologije. Ne glede na povedano nam mora biti jasno, da človeštvo mora najti rešitve, ki omogočajo trajnostni razvoj in preživetje tudi za prihodnje generacije. Pri tem ima Evropa veliko priložnost, da stopi na čelo potrebne energetske revolucije, temelječe na novi tehnologiji."
Izpust toplogrednih plinov se je v Sloveniji podvojil
Kaj pa Slovenija, katere ukrepe bi morala spreje-
ti?
"Skladno z zakonodajo je državljanom Slovenije in EU dana neodtujljiva pravica, da soodločajo o dogajanjih znotraj svojega življenjskega prostora. V Sloveniji je energetska intenzivnost za 75 odstotkov višja od povprečja v starih članicah EU, rast porabe električne energije redno presega rast BDP, izpusti toplogrednih plinov iz prometa pa so se od leta 1986 do 2000 in danes več kot podvojili. Zelo zaskrbljujoče!V Sloveniji je nujen prehod na družbo z nizkimi izpusti toplogrednih plinov. Prva prednostna naloga naj postane energetska učinkovitost, pri čemer vemo, da so največji porabniki primarne energije v Sloveniji ogrevanje stavb, proizvodnja elektrike in promet. Zavedati se moramo, da zmanjšanje porabe pomeni tudi zmanjšanje izpustov. Prizadevati si moramo za prometno povezljivost znotraj Slovenije in obnovo železniškega sistema, celovito in učinkovito ureditev javnega prevoza, nujno pa bo potrebno vzpostaviti tudi mednarodno sprejemljiv sistem kvot in borzo cestnih tovornih prevozov. V gospodarstvu bo potrebno povečati energetsko učinkovitost s ciljem, da se poraba primarne energije ne poveča. Na področju okolja bo v naslednjih 15 letih potrebno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 30 odstotkov glede na leto 1990. Vsaj za tri četrtine prebivalstva pa bo potrebno v naslednjih 10 letih zagotoviti dostop do kakovostnega javnega prevoza."
Kje konkretno Zeleni Slovenije vidite dodatne vire obnovljive energije?
"Vidimo jih v sončnih elektrarnah, lesni biomasi, geotermalni energiji, sončni energiji, prvi in drugi generaciji biogoriv. Poleg tega bo potrebno v naslednjih letih povečati vlaganja v raziskave in razvoj nad povprečje EU, sedaj vlagamo veliko manj, zagotoviti razvoj vseh regij v Sloveniji, izboljšati izobrazbeno strukturo zaposlenih in tistih, ki iščejo delo, izvajati ukrepe za pravočasno prilagoditev na klimatske spremembe, poskrbeti za pravočasno implementacijo omrežja Natura 2000 in druga ekološko pomembna območja. Trajnostno kmetijstvo zahteva usmeritev v ekološko pridelavo in obdelavo, ohranitev vodnih virov po okvirni Direktivi za vode, zagotovitev učinkovite inšpekcijske službe in ureditev sistema prostorskega planiranja in načrtovanja, ki je sedaj neučinkovit. Poskrbeti bo potrebno za razvoj demokracije, v večji meti aktivirati ljudi za pozitivne spremembe, področja dela pa medsebojno urediti tako, da bo jasna delitev pristojnosti med državo, regijo in občino. Rešitve prinašajo samo zavezujoči cilji. EU bo do leta 2050 proizvedla 1/5 električne energije iz sončnih elektrarn. Koliko pa Slovenija?"
MG
Ptuj • Zborovali so brigadirji
Spomini na udarniške dni in žulje
"Nihče nam ne sme vzeti spomina na naše prijetne brigadirske dni. Nihče nam ne sme zanikati žuljavih rok, prepotenih in mokrih teles, ne oguljenih kolen ali stopal," je bilo slišati v razpravi na nedavnem rednem letnem zboru Kluba brigadirjev Ptuj, v katerem je združenih nekaj čez 60 nekdanjih brigadirjev.
Kot je povedal predsednik Stane Lepej, klub uspešno deluje že več kot trideset let. V njem se združujejo nekdanji udeleženci mladinskega prostovoljnega dela, od tistih s povojnih delovnih akcij regulacije reke Pesnice v letu 1946, gradnje cest in železniških prog v Sloveniji in v širši, takrat še naši skupni domovini, z golimi rokami so pomagali tudi pri gradnji zadružnih domov, šol, športnih igrišč in drugih infrastrukturnih objektov, zlasti vodovodnega in telefonskega omrežja ipd. Na srečanjih člani radi obujajo spomine na brigadirske dni, na svoj prispevek pri obnovi in razvoju domovine pa so lahko upravičeno ponosni, čeprav nekateri njihovega dela ne znajo in celo nočejo ceniti.
Tudi zato je bilo na zboru slišati potrebo po takšnih srečanjih: "Da se ne pozabi!" Toda kaj ko imajo nekateri slab spomin ali pa omalovažujejo njihov prispevek, se posmehujejo krampu in lopati, pa samokolnici. In takim brigadirji odgovarjajo: "Kaj pa smo imeli po koncu druge svetovne vojne? Le voljo,
veselje do življenja in jasno zastavljene cilje. Mnogi med nami so po vojni zamenjali puško in bombo za lopato in kramp, zato so v klubu pravi zagovorniki vrednot narodnoosvobodilnega boja!"
To že vrsto let dokazujejo s tradicionalnim pohodom Po poteh upora in prostovoljnega dela in ko dvakrat letno udarniško očistijo okolja spominskih obeležij, čeprav vsi vemo, da so za to odgovorne lokalne skupnosti. Zato ni naključje, da so si za svoj klubski praznik pred desetimi leti izbrali prav 27. april, dan upora proti okupatorju, je povedal Stanko Lepej, predsednik kluba. S toplim aplavzom so posebej pozdravili nekdanjega komandanta 3. ptujske čete na MDA Brčko-Banoviči Jožeta Vratiča, ki je povedal, da je bil s svojo četo pri gradnji 11 metrov visokega nadvoza čez savski most ravno tedaj, ko se je tedaj med mladimi zelo spoštovani predsednik Josip Broz Tito pripeljal čez most in pozdravil tudi ptujske brigadirje.
Na zboru so brigadirji skoraj treh generacij ugotavljali, da so zastavljeni program
Foto: M. Ozmec
Z aplavzom so posebej pozdravili Jožeta Vratiča (desno), nekdanjega komandanta 3. ptujske čete, ki je leta 1946 sodelovala na MDA Brčko-Banoviči.
dela v celoti izpolnili. Lani so dostojno proslavili svojo tridesetletnico, se srečevali z brigadirji Laškega, Ljubljane ter slovenskega Primorja in celo iz Istre. Poleg tega so organizirali izlet v Benečijo,
Rezijo in Kanalsko dolino, podelili trideset klubskih značk najzaslužnejšim in najstarejšim. Tudi za leto 2008 načrtujejo podobne aktivnosti.
Na zboru pa je padla tudi ideja o postavitvi skulpture,
večje samokolnice z lopato in krampom, ki naj bi predstavljala simbolično zahvalo tisočim mladim, ki so vse do leta 1989 s Ptujskega odhajali na mladinsko prostovoljno delo. O tem, kje bi jo lahko postavi-
li, še razmišljajo, pričakujejo pa, da jo bodo podprli tudi v drugih okoljih, saj je tradicijo mladinskega prostovoljnega dela vredno in zato potrebno ohranjati.
M. Ozmec
Hajdina • Še o odprtju lekarne
S koncesionarji do večje kvalitete storitev
Razpis koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti v občini Hajdina močno buri duhove, svet občine Hajdina in župan pa so odločeni, da lekarna bo, in to s koncesijo, ker javni zavodi na področju zdravstva naj ne bi delali po pričakovanjih občanov. O tem smo se pogovarjali s hajdinskim županom Radoslavom Simoničem.
Odločitev za razpis koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti v občini Hajdina je močno razburila duhove. Odlok o tem je hajdinski občinski svet sprejel na seji 21. junija 2007. Ali ste že od začetka vedeli, da boste razpisali koncesijo in se o ustanovitvi lekarne ne boste pogovarjali z JZ Lekarne Ptuj, katerega ustanoviteljica občina Hajdina sicer ni? Tudi sama vsebina odloka kaže na to.
"Razburjanje duhov ne spada v moj delokrog, še manj pa je v moji naravi. Ker pa so že 'duhovi' prisotni, in to ne prvič v občini Hajdina, jih bom poskušal pregnati, kot sem to storil že v preteklosti.
V občini Hajdina imamo vizijo, kako in kje približati najosnovnejše zdravstvene in veterinarske storitve našim občanom. V letu 2006 smo po dogovoru z JZ Zdravstveni dom Ptuj pridobili splošno zdravstveno ambulanto, v letu 2007 pa po dogovoru z JZ Zdravstveni dom Ptuj še zobozdravstveno ambulanto. V začetku letošnjega leta pa je v Slovenji vasi začela dela-
ti veterinarska ambulanta za male živali. Že 13 let pa na Hajdini posluje internistič-na, diabetološka ambulanta. Kot zaključek osnovne zdravstvene oskrbe v občini potrebujemo še manjšo lekarno. V začetku preteklega leta sem na razgovor povabil direktorico JZ Lekarne Ptuj in ji obrazložil našo vizijo, želje in potrebe ter jih tudi časovno opredelil. Odgovorila mi je, da nekaj let JZ Lekarne Ptuj investicijsko ne bo sposoben še investirati v lekarno na Hajdini zaradi investicij v občini Videm in morda še kje. Odgovoril sem, da bomo v skladu z našo vizijo v letu 2008 imeli lekarno ali z JZ ali s koncesijo.
5. junija 2007 sem dobil v podpis predlog Pogodbe o zagotavljanju lekarniške dejavnosti za občane občine Hajdina. Občina Hajdina ni ustanovitelj JZ Lekarne Ptuj, je pa tista, ki naj zagotavlja preskrbo prebivalstva in zdravstvenih zavodov (tudi koncesionarjev ali samoplač-niških ambulant) z zdravili. Zakon o lekarniški dejavnosti govori, da je lekarniška dejavnost del zdravstvene
dejavnosti. Občina Hajdina torej ni ustanoviteljica JZ Lekarne Ptuj in nima z njo praktično nobenega 'poslovnega' odnosa. Ponujena, predlagana pogodba niti z eno samo besedo ne omenja vzpostavitev lekarniških uslug v naši občini, temveč govori le o obstoječem stanju.
21. junija je občinski svet na svoji 8. redni seji soglasno s 13 glasovi za od 13 prisotnih svetnikov sprejel odlok o opravljanju lekarniške dejavnosti na območju občine Hajdina.
Po normativih za razpis koncesije naj bi 'lekarniški okoliš' obsegal območje 5000 prebivalcev. Zato smo za pomoč zaprosili občinski svet občine Kidričevo. Občina Kidričevo verjetno ne bo v bodočnosti odpirala nove lekarne v naseljih Kungota, Njiverce ali Apače kot tudi občina Hajdina ne v Dražen-cih, Gerečji vasi. Svet občine Kidričevo je na svoji zadnji redni seji sprejel sklep o 'odstopu' 1200 prebivalcev v lekarniško, ne zdravstveno mrežo občine Hajdina. Za
Foto: Črtomir Goznik
Radoslav Simonič, župan občine Hajdina: "Zdravstveno oskrbo želimo izboljšati in jo približati občanom oziroma pacientom."
hrabro in odločno dejanje dane pomoči se v imenu občanov občine Hajdina iskreno zahvaljujem.
Kar se pa tiče padca prometa, delovnega časa in podobnih monopolističnih 'groženj' s strani JZ Lekarne Ptuj svetnikom občine Kidričevo, pa naslednje: JZ Lekarne Ptuj se mora za svoje preživetje pričeti obnašati fleksibilno, svoje storitve morajo približati občanom oziroma pacientom. To želimo tudi v občini Hajdina. Javni zavodi niso v funkciji, da izsiljujejo. Vsak pacient lahko z zdravniškim receptom nabavi zdravila v katerikoli lekarni v Sloveniji, ne glede na ustanovitelja. V svetu je po več lekarn (različnih ustanoviteljev) na kratki razdalji, ker v tem vidijo svojo ekonomijo. Poudariti pa želim, da je poslovanje manjše lekarne v manjših občinah dokaj tvegano, gre namreč za ekonomijo obsega. To je rizi-ko koncesionarja in ne kon-cedenta (lokalne skupnosti).
V občini nenehno opozarjamo JZ Zdravstveni dom Ptuj o delovanju splošne ambulante na Hajdini zaradi stalne menjave prisotnih zdrav-
nikov, na večkratno zaprtje ambulante in drugo. Občani svoje pripombe usmerjajo na občinsko upravo in župana. S storitvami JZ nismo zadovoljni, bojim se, da bomo, če se zadeve ne uredijo, v bodoče tudi na teh področjih razpisali koncesijo. Naloga občinskega sveta in župana je, da zadeve funkcionirajo. Naloga JZ ali koncesionarjev pa je, da to uredijo znotraj svoje organiziranosti. Župan se namreč ne more nenehno občanom opravičevati za slabe storitve JZ, za katere ni pristojen. Skratka, dobri se konkurence ne bojijo, javni zavodi se nimajo česa bati, le slabosti naj odpravijo."
V kateri fazi je priprava razpisa za lekarniško koncesijo?
"Priprava je v zaključni fazi. Lekarna bo morala pričeti delati pod pogoji, ki jih bo vseboval javni razpis, predvidoma pa do konca leta 2008. Pri ureditvi njenih prostorov občina finančno ne bo sodelovala, ker bodo to pogoji javnega razpisa."
MG
Občini Hajdina »posodili« 1200 duš
Svet občine Kidričevo je na 11. redni seji v četrtek, 13. marca, o 12 zadevah sklepal skoraj 5 ur, največ razprave pa so namenili informaciji o poravnavi dolga pri gradnji kabelske TV v Lovrencu, strategiji prostorskega razvoja občine ter soglasju k podelitvi koncesije za lekarniško dejavnost občine Hajdina, čemur so po burni razpravi v korist dobrih sosedskih odnosov tudi ugodili.
Kidričevo • Dolga, a razgibana 11. seja sveta
Foto: M. Ozmec
Odvetnik Stanislav Klemenčič (desno) je županu in svetnikom jasno povedal, da je najbolje, da dolg do Kabelske televizije Lovrenc čimprej poravnajo.
Foto: M. Ozmec
Svetniki so z večino glasov (rdeči kartoni) zavrnili predlog odbora za družbene dejavnosti ter takoj zatem skoraj soglasno prisluhnili vlogi občine Hajdina, ki želi svojo lekarno.
Preden so se lotili dnevnega reda, je Anton Leskovar protestiral, ker ni dobil vseh odgovorov na svoja vprašanja ter opozoril na povsem uničeno cesto od Lovrenca do bližnje gramoznice, v katero podjetje Albin Promotion prevaža odpadne gume in naj bi jo tovornjaki povsem uničili, tako da se domačini ne morejo voziti na njive. Občinski komunalni nadzornik Igor Premužič je pojasnil, da pred tednom dni, ko je bil tam, omenjena cesta še ni bila v tako slabem stanju, župan Jože Murko pa je dodal, da je s podjetjem AP dogovorjeno, da cesto redno vzdržujejo, zato jih bo na to tudi opozoril. Bogdan Škafar je ob tem dodal, da ni problem le v absurdnem stanju ceste, ampak tudi v debelem kamenju, ki zaradi vožnje tovornjakov leži po bližnjih njivah. Silvestra Klemenčič pa je opozorila na dejstvo, da v Kidričevem sploh še niso izpraznili posod za ločeno zbiranje odpadkov, odkar so jih postavili ter pozvala župana, da posreduje pri podjetju Čisto mesto, saj se to ne sme dogajati.
Kdo je kriv za dolgove lovrenške kabelske televizije?
Odvetnik Stanislav Kle-menčič, ki zastopa Občino Kidričevo v gospodarskem sporu zaradi neplačanih storitev pri izgradnji sistema kabelske televizije v Lovrencu, je svetnikom pojasnil, da je bila pogodba o izgradnji sistema sklenjena med nekdanjo KS Lovrenc in podjetjem Signal iz Ljutomera, katerega pravni naslednik je danes podjetje UPC Telemach. Ker KS ni plačala vseh storitev, je sodišče v Mariboru odločilo, da je plačilo dolga, ki je z glavnico in obrestmi vred narasel na 1,5 milijona bivših slovenskih tolarjev, dolžna poravnati Občina Kidričevo, ki je pravna naslednica KS Lovrenc. Sicer so zoper tako odločitev vložili pritožbo na višje sodišče v Mariboru, ki pa je pritožbo zavrnilo ter potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča.
Ob tem je po besedah
Stanislava Klemenčiča
zanimivo, da se je sodni postopek pričel leta 1993, prva obravnava pa je bila šele leta 2000, kar je po njegovem mnenju očitna posledica sodnih zaostankov. Zato so vložili tudi ustavno pritožbo, ki pa je ustavno sodišče ni sprejelo v obravnavo.
Antona Leskovarja je zanimalo, zakaj občina sedaj dolguje skoraj 80.000 evrov, če je bila sprva terjatev 1,5
milijona tolarjev, kar je sedanjih 6.250 evrov; zanimalo pa ga je tudi, zakaj nekdanja KS ni plačevala računov, če pa se z višino zneskov ali z opravljenimi storitvami ni strinjala, zakaj ni računov zavračala v zakonitem roku. Odvetnik Klemenčič je pojasnil, da je celotni dolg z obrestmi in stroški po sklepu višjega sodišča sedaj 71.521 evrov ter da obresti ne tečejo več od 1. januarja leta 2002, čeprav je bilo izvedeniško mnenje o višini dejanskega dolga izdano šele leta 2005. Anton Habja-nič je menil, da je nesmiselno, da se o tem pogovarjajo in razglabljajo, saj sedanja struktura svetnikov za to ni nič kriva, po njegovem se lahko za tako velik dolg zahvalijo svetnikom in vodstvu občine iz prvega mandata.
Odvetnik Klemenčič pa je ponovil dejstvo, da je podjetje Signal določena dela opravilo, nekdanja KS Lovrenc mu je določena dela tudi plačala, vendar je podjetje Signal menilo, da so bila določena dela vredna več. In sodna cenitev, ki je bila opravljena leta 2005, je dokazala, da je nastali dolg potrebno plačati. Pogodba naj bi bila sklenjena za 250 priključkov po 980 bivših nemških mark, kar je znašalo okoli 245.000 DEM, vseh priključkov pa je bilo le 140, zato je bilo tudi manj plačnikov in denarja je enostavno zmanjkalo.
Ker je svetnike zanimalo, kolikšna je dejanska glavnica dolga, kolik je pri tem strošek sodišča in strošek odvetnika, je Klemenčič pojasnil, da je višina dolga glavnice 1.581.492 SIT, kar je bilo tedaj okoli 26.000 DEM, sedanji znesek glavnice z obrestmi pa je 66.647 evrov, medtem ko so sodni stroški, izvedeniško mnenje ter stroški odvetniške pisarne skupaj z zamudnimi obrestmi le 4.853 evrov. Skupni znesek dolga je torej 71.629 evrov in za občino bi bilo najbolje, da ta znesek čimprej poravna, saj možnosti za pritožbe ni več, ker je višje sodišče določilo,
da je občina pravni naslednik tedanje KS Lovrenc in s tem tudi lastnik kabelskega sistema.
Predlog odloka o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini Kidričevo je svetnikom predstavil Drago Murko iz ptujske enote Uprave za zaščito in reševanje, po krajši razpravi pa so ga v združeni obravnavi in z vsemi predhodnimi pripombami soglasno sprejeli.
Kaj prinaša strategija prostorskega plana?
Precejšen del razprave so namenili tudi vsebini prostorskega razvoja občine Kidričevo, ki jo je svetnikom predstavil Stane Napast iz Skupne občine uprave in ob tem poudaril, da gre za novo generacijo prostorskih planov, ki jih bo treba uskladiti tudi z novo zakonodajo na tem področju. Samega središča občine in drugih naselij to sicer ne zadeva toliko, saj bo širitev možna s zapolnjevanjem še praznih parcel, treba pa je upoštevati dejstvo, da je okrog naselij vse polno najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč, na katerih pa poselitev ne bo možna. Sicer bo strateški del plana končan šele tedaj, ko mu bodo dodali še izvedbeni del, celoten akt pa naj bi bil končan šele čez leto dni. Med večjimi in pričakovanimi posegi pa je Napast opozoril na vse večje interese po širitvi že tako velike gramoznice Pleterje ter po širitvi območja olimpijskega strelišča v Gaju.
V razpravi je Anton Lesko-var menil, da bi bilo potrebno v strategijo prostorskega plana zajeti tudi sanacijo številnih opuščenih gramoznic ter jih preurediti v sprehajalne in kolesarske poti ali parkovne površine z manjšimi ribniki in podobno. Zoran Žunko je dal pobudo, da bi lahko vključili tudi izgradnjo postajališč za avtodome in
kamp prikolice. Jožef Medved je opozoril na dejstvo, da pri načrtovanju stanovanjske izgradnje ne smejo pozabiti na stanovanja za mlade dru-žine,"sicer se bo še naprej dogajalo, da bodo osnovne šole vse bolj prazne". Bogdana Škafarja pa je zanimalo, kaj je s prostori nekdanjega Kmetijskega kombinata pri gradu in kaj se načrtuje na tem območju. Pravega odgovora sicer ni dobil, slišali smo le, da naj bi bila nekdanja "ekonomija" prodana ter da je sedaj privatna lastnina. Preden se je poslovil, pa je Stane Napast dodal, da je do dokončne izdelave občinskega prostorskega načrta (OPN) vsaj še leto dni, saj je potrebno izdelati še osnutek, nato smernice, s katerimi bo treba osnutek dopolniti, nato predlog in šele, ko predlog potrdijo na občinskem svetu, bo OPN dokončno sprejet. Sicer pa so javno razpravo o dopolnjenem osnutku strategije prostorskega razvoja občine sklicali v sredo, 19. marca, javna razgrnitev pa bo v prostorih občine še do 4. aprila.
O plinu in lekarni na Hajdini
Ko so se lotili predloga vsebine Odloka o koncesiji storitev dejavnosti sistemskega operaterja distribucije omrežja zemeljskega plina na območju občine Kidričevo, je župan Jože Murko pojasnil, da je podoben dokument v sosednjih občinah že v fazi podpisa, sicer pa menil, da je zemeljski plin ekološko najbolj sprejemljiv in bistveno cenejši od drugih energentov ter da bi bilo zato primerno, če bi priključitev nanj omogočili čim več občanom. Višji pravni svetovalec Egon Repnik je dodal,
da so pobudo za to prejeli od Plinarne Maribor, zadeva pa je posebej aktualna zaradi skorajšnje izgradnje kanalizacijskega sistema, saj bi lahko istočasno položili še plinsko omrežje. Koncesijo naj bi potrdili za obdobje 35 let, zatem postane omrežje last občine, vir financiranja pa naj bi bila omrežnina, ki jo bo od uporabnikov pobiral koncesionar. Svetniki so drug za drugim ugotavljali, da je predlog primeren ter v prvi obravnavi predlog tega odloka tudi sprejeli.
Brez posebnih pripomb so na predlog predsednice odbora za družbene dejavnosti Silvestre Klemenčič nato soglašali z vsebino predlaganih letnih programov kulture in športa za letošnje leto, po krajšem pojasnilu predstavnice občinske uprave Zdenke Frank pa so soglašali tudi s predlogom cene storitev pomoči družini na domu, ta bo odslej znašala 2,94 evra na uro.
Malce pa se je spet zapletlo pri obravnavi predloga za podelitev koncesije za lekarniško dejavnost v občini Hajdina. Čeprav je po besedah Silvestre Klemenčič odbor za družbene dejavnosti svetnikom predlagal, da omenjenega soglasja ne podajo, ker nimajo mandata, da bi se kar tako odrekli 1.200 prebivalcem kidričevske občine, je razprava vodila v drugo smer. Anton Leskovar je menil, da zadeva ni tako enostavna, kot je slišati, zato je treba dati na tehtnico vse prednosti in slabosti odločitve, ob tem pa dodal, da bi v korist dobrih sosedskih odnosov vendarle bilo prav, da bi sosedom pomagali. Podobnega mnenja je bil Zoran Žunko, ki je menil, da teh 1.200 prebivalcev ne pomeni, da se jim občina odpoveduje, po drugi strani
pa je okrcal direktorico Lekarne Ptuj, ki "si ne bi smela privoščiti takega pisanja", kot ga je zapisala na Občino Kidričevo, ter v imenu svetniške skupine LDS predlagal, da ne sledijo predlogu občinskega odbora, ampak da občini Hajdina omogočijo, da si uredi svojo lekarno.
Pridružil se mu je tudi Andrej Napast, ki je menil, da je odveč bojazen, da ne bi več mogli imeti lastne lekarne, če bi občini Hajdina na papirju dali 1.200 ljudi, ter dodal, da bo njegova svetniška skupina v korist dobrih sosedskih odnosov glasovala proti predlogu odbora ter v korist občine Hajdina. Župan Jože Murko je opozoril, da se v javnosti pojavljajo trditve, češ da s 1.200 prebivalci odstopajo tudi od svojega teritorija, kar je čisti nesmisel in se prav tako zavzel, da z občino Haj-dina ohranijo dobre odnose. In glasovanje je pokazalo, da je takega mnenja tudi večina svetnikov, saj so predlog odbora zavrnili ter z veliko večino ugodili vlogi občine Hajdina.
Brez posebnih pripomb so sprejeli še sklep o številu plaket v občini Kidričevo v letu 2008, z večino glasov so zavrnili predlog o prodaji delnic Cestnega podjetja Ptuj, po nekoliko vroči razpravi pa so sprejeli še poročilo o ceni izhodiščne vrednosti lastninskih pravic do nepremičnine v Šikolah, oziroma prodaje nekdanjih skladiščnih prostorov, saj so nekateri menili, da ne bi smela biti pogodba o tem podpisana, preden je bilo plačilo realizirano. Med pobudami in vprašanji pa so opozorili na spomladansko čistilno akcijo, ki jo bodo v občini Kidričevo izvedli v soboto, 29. marca, ob 9. uri, ko bodo delili tudi sadike dreves.
M. Ozmec
Mestna občina Ptuj • Spomladansko urejanje in vzdrževanje čistega okolja
Čistilna sobota bo 29. marca
Tudi letošnje veliko spomladansko čiščenje okolja bo potekalo v organizaciji MO Ptuj in v koordinaciji s Skupno občinsko upravo, ki je k sodelovanju pozvala vse, ki želijo tudi s to akcijo pokazati svoj odnos do okolja, čeprav sami niso bili onesnaževalci, je povedala komunalna inšpektorica Majda Murko. Potekala bo v soboto, 29. marca.
Že po tradiciji se bodo v akcijo vključila tudi nekatera podjetja, ki bodo skrbela za odvoz zbranih odpadkov (Čisto mesto, Komunalno podjetje Ptuj ...), društva (ribiči, lovci, vodarji ...), četrtne skupnosti, mestna oblast, šolarji, vrtci. Vsak pa bo v prvi vrsti počistil okoli svojega doma. V Skupni občinski upravi so pripravili seznam prevzemnih mest odpadkov in zbirna mesta po četrtnih skupnostih, od koder bodo udeleženci odšli na območja čiščenja. Po končani akciji bo zaključek na Ranci, tudi to je tradicija, ki jo udeleženci spomladanskega čiščenja okolja v MO Ptuj ohranjajo. V prejšnjih letih so v spomladanski akciji čiščenja okolja zbrali čez sto kubičnih metrov najrazličnejših odpadkov.
V ČS Center bo zbirno mesto pri trgovini Žerak ob Domu krajanov Bratje Reš. Že po tradiciji bodo čistili območje ob potoku Grajena, od trgovine Bratje Reš proti Osojnikovi cesti, do meje ČS, makadamskega parkirišča za kioski pri avtobusni postaji. Zbrane odpadke bodo odložili pri posodah za ločeno zbiranje frakcije (pri mostu čez Grajeno) in na Osojnikovi cesti, makadamsko parkirišče za kioski pri avtobusni postaji. V ČS Ljudski vrt se bodo udeleženci zbrali pri Domu krajanov Ljudski vrt, čistili bodo v ožjem območju oko-
lice hudourniškega potoka s trim stezo, po Kraigherjevi ulici in Ljudskem vrtu. Zbrane odpadke bodo udeleženci sobotne akcije in krajani, ki bodo čistili na domačem terenu, lahko odložili pri Domu krajanov Ljudski vrt in ob ribniku pri OŠ Ljudski vrt. V ČS Breg-TUrnišče bodo imeli prevzemna mesta pri Domu krajanov Turnišče, Pinčerje-vem mlinu, parku Turnišče (parkirišče), Zagrebški cesti (od trgovine Line proti Turniš-ču, pred začetkom obzidja), cesti Ob železnici, v križišču ceste Na obrežje, Domu krajanov Breg, na Zadružnem trgu, Mariborski cesti, pri pošti, Mlinski cesti pri Belem vitezu, peš mostu in pri ograji ob cesti pred Termami, pri Eurospi-nu. Udeleženci akcije se bodo zbrali pri Domu krajanov Turnišče in Domu krajanov Breg. Odpadke bodo zbirali ob Zagrebški cesti in v parku Turnišče, pri Pinčerjevem mlinu, pešpoti proti termam in nabrežju Drave v smeri proti Semenarni ter okolici Doma krajanov Breg.
V ČS Jezero bo zbirno mesto pri rogozniškem mostu na Dornavski cesti, čistili bodo ob potoku Rogoznica in sam potok, od stare kapele na Do-rnavski cesti do kinološkega društva. Prevzemna mesta bodo ob potoku Rogoznica pri daljnovodu (desni beg), most v Brstju, most pri avto-kleparstvu Turnšek, pri šport-


immmmmm
: s
mm
s m
wmm
. m


Wa I MÉ
K»»; H.■.
ms«:
Foto: Črtomir Goznik
Okolju tudi v zeleni zimi ni bilo prizaneseno, onesnaženih območij v MO Ptuj je veliko, čeprav naj bi jih bilo zaradi povečane ekološke zavesti bistveno manj. Dosledna kaznovalna politika pa bi tudi na tem področju lahko prispevala k vsaj vzdržnim razmeram.
nem igrišču ob cesti, povezovalna cesta med Ormoško cesto in Belšakovo ulico ter na Ranci.
V ČS Panorama se bodo udeleženci čistilne akcije zbrali pri Domu krajanov Olge Me-glič in Domu krajanov Bratje Reš. Odpadke bodo zbirali v okolici doma, Vičavski poti ob Dravi, ob ribniku v Orešju, okolici Doma krajanov Brat-
je Reš in ob potoku Grajena. Prevzemna mesta za odvoz odpadkov pa bodo uredili v Orešju (pot proti ribniku), pri Domu krajanov Olge Meglič in pri Domu krajanov Bratje
Reš. „
V ČS Grajena bodo startna mesta pri Črnkovi farmi, na nogometnem igrišču Grajena in pred GD Grajena. Čistili bodo okolico pri Črnkovi far-
mi proti Vurberku (cesto do Toplaka), od nogometnega igrišča ob cesti proti Grajeni, potok Grajena (od mostu pri Lozinšku), mimo šole Grajena. Odpadke bodo odložili pri farmi Črnko v Krčevini pri Vurbergu, vodohranu Krčevi-na pri Vurbergu, od OŠ Grajena levo čez most, na nogometnem igrišču ŠD Grajena, pri GD Grajena, pri treh ribnikih
v Krčevini pri Vurbergu, v Mestnem Vrhu 87 (zbiralnica ločenih frakcij Petek) in v Gra-jenščaku (kapela Gajser).
Pri GD Spuhlja bo zbirno mesto za udeležence akcije iz ČS Spuhlja, ki bodo čistili območje od črte protitankovskega jarka mimo Gajk do GD Spuhlja, po naselju Spuhlja proti GD, od GD Spuhlja v smeri proti Budini ter od GD Spuhlja v smeri proti Brstju. Odpadke bodo zbirali pri GD Spuhlja in ob cesti za CERO Gajke.
V ČS Rogoznica bodo akcijo čiščenja okolja začeli na nogometnem igrišču Rogoznica (za naselja Rogoznica, Žabjak in Nova vas), udeleženci z zbirnega mesta nogometnega igrišča Podvinci bodo čistili območje Podvincev, z zbirnega mesta pri GD Pacinje območje Pacinja, z zbirnega mesta pri GD Kicar območje Kicarja, z zbirnega mesta Spodnji Velovlek pa območje Spodnjega Velovleka. V ČS Rogoznica bodo prevzemna mesta na nogometnih igriščih v Rogoznici in Podvincih ter pri gasilskih domovih v Spodnjem Velovleku, Kicarju in Pacinju.
Akcija čiščenja bo 29. marca potekala med 9. in 12. oziroma 13. uro. Na zbirnih mestih bodo udeleženci prejeli rokavice in vrečke, dobro voljo pa bodo tako in tako prinesli s seboj.
MG
Sv. Tomaž • Peta izredna seja občinskega sveta M CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI
Gradili bodo ceste
Tomaževski svetniki so se v torek sestali na peti izredni seji, ki so jo sklicali z dvema točkama dnevnega reda, potrditev novelacije projektne dokumentacije za rekonstrukcijo javne poti Trnovci JP 802-121 in potrditev dokumentacije za modernizacijo lokalne ceste 302-112 Bratonečice.
Razlog za sklic je bil bolj formalne narave, a zelo pomemben za pridobitev dodatnih sredstev za občino. V decembru je občinski svet obravnaval DIIP dokumentacijo za rekonstrukcijo javne poti Trnovci. V navedeni dokumentaciji so bila s strani države predvidena sredstva v višini 80.150 evrov. Medtem je Vlada RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko na podlagi spremenjenih izhodišč pripravila povabilo k oddaji načrta porabe za koriščenje sredstev po 21. členu Zakona o financiranju občin. Po novem pripada občini 83.454 evrov,
oziromai7 %investicijfke Župan Mirko Cvetko si je s svojo svetniško ekipo za letos zastavil vrednosti sofmancerskih visoke cilje
sredstev. Seveda so bili pri _!_
CERO-GAJKE VSPUHLJI
05lO
Ime upravljal ca:
Naslov:
Telefon:
Vrsta odlagališča:
Mestna občina Ptuj
ČISTO MESTO PTUJ, Podjetje za gospodarjenje z odpadki, d.o.o.
Dornavska cesta 26 2250 Ptuj
+386 (0)2 780 90 33
ODLAGALIŠČE ZA NENEVARNE ODPADKE
ZBIRNI CENTER
za individualni dovoz odpadkov
ČAS OBRATOVANJA ZA INDIVIDUALNI DOVOZ:
ZIMSKI: 8-17 LETNI: 8-20 SOBOTA: 8-14
Sv. Tomažu dodatnih sredstev zelo veseli, a tudi za to je bilo potrebno novelirati DIIP dokumentacijo, saj je na občinskem svetu potrjena dokumentacija obvezna podlaga za prijavo na razpis. Skupna vrednost projekta, pri katerem bo občina krila 53 % stroškov, je 172.000 evrov.
Nekaj podobnega je bilo tudi pri drugi točki, s to razliko, da je bila svetnikom dokumentacija predložena
šele na seji, saj so izdelovalci projektne in investicijske dokumentacije le-to pripravljali do zadnjega trenutka. Rok za njeno pripravo je bil namreč zelo kratek, saj je bil razpis, na katerega se želijo prijaviti, objavljen šele 19. februarja, rok za oddajo dokumentacije pa je 21. marec. Gre za javni razpis za prednostno usmeritev Razvoj obmejnih območij s Hrvaško v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih poten-
cialov za obdobje 2007-2013 razvojne prioritete Razvoj regij. Občina Sv. Tomaž se bo na navedeni razpis prijavila z modernizacijo lokalne ceste Bratonečice. Poleg ostale dokumentacije je ob prijavi potrebno priložiti tudi DIIP. Gre za velik projekt, saj se iz evropskih skladov nadejajo dobiti kar 400.000 evrov, celotna vrednost investicije pa je čez 530.000 evrov, je povedal župan Mirko Cvetko.
VKI
Zavrč • Konstruktivna 12. seja sveta
Širokopasovno omrežje tudi v Haloze
Svetniki občine Zavrč so več kot polovico 12. redne seje porabili za predstavitev Strategije prostorskega razvoja občine ter možnosti za zagotovitev širokopasovnega omrežja, kjer resno razmišljajo o tem, da bi haloške občine nastopile skupaj. Sprejeli so rebalans občinskega proračuna, predloga investicijskih programov za modernizacijo cest Korenjak-Dve lipi in Zavrč-Turški Vrh ter za izgradnjo fekalne kanalizacije v občini.
Že v uvodnem delu seje so v petek, 14. marca, z dnevnega reda umaknili sklepanje o dopolnitvi odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževal-nega zavoda OŠ Cirkulane-Za-vrč, saj so v razpravi menili, da mora to pomembno zadevo najprej analizirati občinski odbor za družbene dejavnosti. Ob tem so skupaj z županom Miranom Vukom drug za drugim poudarjali, da se je treba z vsemi argumenti, po vseh pravnih normah in nadvse resno lotiti procedure za ustanovitev samostojnega zavoda oziroma osnovne šole, saj obstajajo po vsej državi samostojne šole še z manj učenci, kot jih ima završka.
Sicer pa so z zanimanjem prisluhnili Stanislavu Napastu iz Skupne občinske uprave, ki jim je predstavil bistvo strategije prostorskega razvoja občine Zavrč. Ta po njegovih besedah pomeni začetek nove generacije prostorskih planov v okviru vseh občin Spodnjega Podrav-ja. Ker so na območju občine Zavrč le tri strnjena naselja, poleg osrednjega Zavrča še sosednji Goričak in Hrastovec, je poselitev izrazito razpršena, kar je značilno za celotno območje Haloz. Zaradi tega lahko načrtujejo tudi razpršeno nadaljnjo izgradnjo naselij oziroma le popolno poselitev tistih območij, na katerih so že sedaj staroselci.
Dejansko stanje poseljenosti
Foto: M. Ozmec
Koordinator ZRS Bistra Robert Novak je predlagal, da haloške občine pri vzpostavitvi širokopasovnega omrežja nastopijo skupaj.
in kulture zemljišč ter stanja posameznih objektov so lahko svetniki skupaj z županom preverjali in primerjali na preglednih mapah, ki jih je s seboj prinesel Napast. Ta je vse skupaj pozval k sodelovanju pri izbiranju pripomb in sprememb med dejanskim in vrisanim stanjem, saj želijo, da bi bil plan možnosti prostorskega razvoja čimbolj realen in narejen na osnovi dejanskih potreb na tem območju. Ob tem je Napast predstavil tudi vse slabosti in prednosti posameznih usmeritev za prostorski razvoj, izhodišča strategije ter predviden prostorski razvoj, možnosti poselitve in tudi razvoj naselij ter celotne krajine. Podžupan Peter Vesenjak je priložnost izkoristil za to, da
je županu in svetnikom izročil analizo in strategijo dolgoročnega razvoja občine Zavrč, ki jo je izdelal sam.
Do širokopasovnega omrežja z
■ V- B B	v I
združenimi močmi
Ko je strokovni koordinator iz Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Robert Novak svetnikom predstavil nekatere najbolj verjetne možnosti za vzpostavitev širokopasovnega omrežja na območju občine Zavrč, je najprej ugotovil, da je na podeželju in v ruralnem okolju dostop problematičen. Po podatkih Ministrstva za gospodarstvo je občina Zavrč
Banovci • Nova pridobitev za turiste
Na turistični kmetiji prevladuje čebelarstvo
Šalamunovi, zlasti Jože, se s čebelarstvom ukvarjajo že polna tri desetletja, ob dosedanji bogati ponudbi čebeljih proizvodov pa so se odločili za
razširitev turistične ponudbe z dograditvijo sedmih dvoposteljnih sob in treh apartmajev. Sicer pa bo osnovni namen obiskovalcem predstaviti
Foto: M. Ozmec
Završki svetniki so lahko dejansko stanje na terenu primerjali s tem, kar je vrisano na mapah, ki jih je Stane Napast prinesel s seboj.
Turistom in naključnim obiskovalcem Banovcev v občini Veržej se obetajo novi izzivi. Namestitvene zmogljivosti in novost na področju turistične ponudbe je pred kratkim predstavila družina Šalamun, ki je v neposredni bližini termalnega kopališča odprla čebelarsko turistično kmetijo.
Šalamunovi se posvečajo čebelarstvu.
zdrav način življenja s t. i. api-preventivo, ki zagotavlja telesu odpornost in vitalnost. Za turiste in obiskovalce bo poskrbela vsa družina Šalamun - zakonca Marija in Jože ter sin Damjan, ki je v investicijo vložila okoli 350 tisoč evrov. S projektom so sodelovali tudi na razpisu za pridobitev sredstev iz Evropske unije in državnega proračuna. Predvidevajo, da bodo iz teh naslovov prejeli okoli 90 tisoč evrov nepovratnih sredstev.
In s katerimi čebeljimi dobrotami se bodo sladkali gostje na Šalamunovi kmetiji? Obetajo se jim štiri vrste medu, medica, medenjaki, medene torte, palačinke, pite in likerji. Lahko bodo spoznavali delo čebelarjev in tehnologijo, ki omogoča točenje medu na terenu. Jože skrbi za blizu 250 panjev, ki so nameščeni v treh kontejnerjih, dveh čebelnjakih ter v posebnem čebelarskem avtobusu.
Niko Šoštarič
s tem omrežjem popolnoma nepokrita. Država je sicer pripravljena prispevati za postavitev širokopasovnega omrežja na nepokritih območjih 3.000 evrov po gospodinjstvu, vendar bo zanje potrebno najprej kandidirati. To pa pomeni, da lahko v občini Zavrč, ki premore 472 gospodinjstev, v najboljšem primeru iz tega vira pričakujejo le okoli 1.416.000 evrov.
Ker pa so tako slabo pokrite tudi druge haloške občine, je Novak predlagal, da se povežejo med seboj in na razpis za državna sredstva kandidirajo skupaj, kot konzorcij haloških občin. Po njihovih izračunih naj bi ha-loške občine za vzpostavitev širokopasovnega omrežja potrebovale okoli sedem milijonov evrov; ker pa je okvirni izračun Telekoma, da bo vzpostavitev takega omrežja veljala od 5.000 do 8.000 evrov po gospodinjstvu, bo potrebno manjkajoča sredstva zagotoviti iz drugih virov, pa seveda iz občinskih proračunov ter s prispevki uporabnikov, torej krajanov samih. V ZRS Bistra na podlagi izračunov predvidevajo, da bo realen strošek postavitve širokopasovnega omrežja okoli 5.000 evrov po gospodinjstvu.
Sicer pa je Novak završkim svetnikom predstavil tudi razpisne pogoje Ministrstva za gospodarstvo za pridobitev potrebnih manjkajočih sredstev, in če bi kandidirale skupaj vse tri haloške občine, predlagal, da bi bila nosilec projekta občina Zavrč. Seveda se morajo s tem najprej seznaniti in strinjati tudi svetniki drugih dveh haloških občin, potrebno pa bo postoriti še marsikaj; najprej bo treba podpisati listino o ustanovitvi konzorcija haloških občin ter skleniti sporazum o skupnem nastopu v javno-za-sebnem partnerstvu, zatem pa se bo potrebno odločiti, kako bodo širokopasovno omrežje zagotovili. Glede na hribovit in zelo razgiban ter redko poseljen haloški teren bi bila po njegovi oceni najprimernejša brezžična povezava. Če bodo dogovori med tremi haloškimi občinami uspešni in če bodo pohiteli, ob-
staja realna možnost, da se kot konzorcij prijavijo na razpis v novembrskem roku.
Svetnik Dušan Rojko je ob tem menil, da se Telekom obnaša preveč monopolistično in da je zagotovo najdražji ponudnik, zato bi bilo treba pritegniti k sodelovanju še druge izvajalce ter ustvariti konkurenčnost, saj želijo v korist krajanov in občine izbrati najugodnejšega ponudnika izgradnje in storitev v vseh pogledih. V zvezi s tem so sklenili, da k akciji pristopijo in da bodo poskušali pritegniti še drugi dve haloški občini, s katerima naj bi ustanovili konzorcij. O nadaljnjem poteku akcije pa se bodo dokončno odločili po podrobni preučitvi razpisnih pogojev in finančnih možnosti v občini.
Do modernizacije cest z evropskimi sredstvi
Proti pričakovanjem je bil drugi del seje kljub nekajkrat večjemu številu obravnavanih točk krajši od prvega. Po tem, ko so prisluhnili podžupanji Marti Bosilj, ki je svetnike in župana seznanila z vsebino februarskega kolegija županov Spodnjega Podravja, so po krajši obrazložitvi sprejeli predlog rebalansa občinskega proračuna za letošnje leto. Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Irena Horvat Rimele, je rebalans potreben zaradi tega, ker se bo občina prijavila na razpis za pridobitev sredstev iz državnih in evropskih virov z dvema občinskima projektoma: z modernizacijo ceste Korenjak - turistična kmetija Dve lipi ter odsekom ceste Zavrč-Turški Vrh. Sočasno bodo z rebalansom popravili še nekatere druge spremenjene proračunske postavke, tudi zaradi načrtovanega nakupa poslovne stavbe nekdanje trgovine v Goričaku 6. V povezavi s tem so skoraj brez pripomb sprejeli predlog investicijskega programa za modernizacijo obeh cest. Brez posebnih pripomb so soglašali tudi s predlogom finančne kon-
strukcije za izdelavo projekta za izgradnjo primarnega omrežja fekalne kanalizacije v Zavrču.
Soglašali so tudi z osnutkom odloka o komunalnem prispevku, ki naj bi nadomeščal plačilo dosedanjih priključnin, obračunavali ga bodo le lastnikom parcel, ki do sedaj niso sofinancirali ali kako drugače prispevali za gradnjo cest ali vodovoda. Sicer pa bo za vse novogradnje komunalni prispevek znašal 1.980 evrov, od tega 550 evrov za priključek na vodovod in 1.350 za uporabo cest, seveda za tiste, ki doslej v ta namen še niso prispevali. Sicer pa bodo o dokončnem sprejemu tega odloka odločali na naslednji seji.
Po krajši razpravi so ponovno zavrnili predlog podjetja Čisto mesto za okoli 12 % povišanje cene ravnanja z odpadki v občini Zavrč, saj so menili, da je dovolj, če se cene povišajo le za seštevek odstotkov inflacije v zadnjih dveh letih, torej za okoli 8,6 %. Brez posebnih pripomb so soglašali s ceno za socialno storitev Pomoč družini na domu, ki bo odslej nekoliko nižja in bo znašala 2,94 evra za efektivno uro, sicer pa so ugotovili, da trenutno v občini nimajo nikogar, ki bi bil deležen take pomoči.
Ko so razpravljali o vsebini poslovnega poročila OŠ Zavrč za minulo leto 2007, je župana Mirana Vuka resno zaskrbel izredno visok porast števila otrok s posebnimi potrebami, saj so okrog leta 1970 imeli na šoli le enega takega otroka, lani, 40 let pozneje, pa jih je bilo po podatkih šole kar 16. To je glede na okoli 150 šolarjev skoraj 10 %, kar je zaskrbljujoče, zato bodo od vodstva šole zahtevali pojasnilo, ali gre dejansko za poslabšanje položaja ali le za drugačne norme določevanja otrok s posebnimi potrebami. Pred vprašanji in pobudami pa so sprejeli še sklep, da občina odkupi prostore bivše trgovine Haložanka ob kulturni dvorani v Zavrču za ceno 68.000 evrov, po nakupu pa se bodo odločili, kako bodo poslopje sanirali.
M. Ozmec
Foto: NS
Podravje • S seje sveta območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Ptuj
Veliko besed, malo rezultatov
Prejšnji teden je bilo na 18. redni seji sveta OE KGZS Ptuj ponovno slišati precej kritike po dolgem in počez; predvsem na zamujanja pri izplačilih subvencij, na delo oz. vplivnost kmetijske zbornice in še kaj.
Foto: SM
Predsednik sveta OE KGZS Ptuj Milan Unuk je ostro kritiziral sub-vencijsko politiko naše države.
Foto: SM
Janez Žampa: "Kmetijska zbornica nima dejanske moči in vpliva na slovensko (kmetijsko) politiko!"
Seja se je pravzaprav začela s predlogom o sklicu okrogle mize glede problematike pozidavanja najboljših kmetijskih zemljišč na območju Slovenske Bistrice. Kot je znano, je približno 30 hektarjev teh zemljišč že v pozidavi, v planu pa naj bi bilo še kar 120 hektarjev njiv, tudi v Dramljah in Tepa-nju. Nihče od zbranih ni imel nič proti sklicu okrogle mize, ki naj bi se pripravila čimprej, pač pa so po mnenju Janeza Žampe tematiko razširili na celovito vprašanje zakona o kmetijskih zemljiščih, ki naj bi bil tako "šibek" v zaščiti kmetijske zemlje, da ga župani občin zlahka obračajo po mili volji in gradijo tam, kjer se jim zahoče. Ali okrogla miza bo ali ne, pa je ostalo odprto vprašanje.
Nato so se lotili vprašanja izplačil lanskih subvencij, kjer je glavna dejstva povzel kar predsednik sveta Milan Unuk: "Ne vem, zakaj se pri nas dela tako, kot se dela. Vse ostale evropske države so subvencije kmetom že izplačale do novega leta, pri nas
pa je vse negotovo, nič se ne ve, kdaj točno in koliko dejansko bo kmet dobil. Še vedno niso potrjene plačilne pravice, ostali smo zaenkrat tudi brez nadomestil, ki so bila sicer včasih posredovana že decembra. Letos je situacija za kmete še toliko hujša, ker smo priča strašnim podražitvam repromateriala, gnojil. Večina kmetov dobesedno dela v minus!"
S tem se je strinjal tudi di-
rektor KZ Ptuj Marjan Janže-kovič, ki je povedal, da cenovne akcije tečejo pred novim letom, kasneje pa se gnojila in repromaterial dražijo in letos te podražitev niso dosegale le 20, ampak celo 80 odstotkov! Škoda je tako za kmete, ki še niso prejeli subvencij, res velika, vprašanje pa je, kdo, če sploh kdo, bo za to odgovarjal. Kot je še povedal Unuk, je tragična stran tega stanja dejstvo, da
kmetijsko ministrstvo denar za izplačilo subvencij že ima, da pa so menda težave pri Agenciji za trge, ki naj bi jih morala izplačati. Bolj zanimiva informacija, ki jo je še podal Unuk, pa se je nanašala na bivše pridelovalce sladkorne pese, ki naj bi po splošnem sporazumu z opustitvijo pridelave prejeli določena sredstva za prestrukturiranje kmetij. Kot je znano zaenkrat, bodo ta sredstva na razpolago
vedal vodja skupine Bogdan Grom.
Razigrani pohodniki so bili navdušeni ne samo nad svojevrstno haloško pokrajino s številnimi vinogradi in razgibano, a ne prezahtevno potjo, ampak tudi nad ponudbo vi-notočev in turističnih kmetij. "Ja, ustavili smo se na izjemno lepi turistični kmetiji v Drav-cih (Korpič, op. a.), kjer smo si lahko podrobno ogledali klopotec, pa tudi mali muzej z antikvitetami," so navdušeni pripovedovali med kratkim postankom v Vareji, od koder so se začeli vzpenjati med hribovje Majskega in Dravinjskega Vrha. "Za celotno haloško pot bi potrebovali kakšne štiri dni, da bi jo prehodili, zato smo jo razdelili na več krajših pohodov. Je pa tudi vreme danes dobro, ni mrzlo in ni prevroče, tako da res uživamo," je v pozdrav še povedal Bogdan Grom in zagotovil, da bo tamkajšnje pohodniške navdušence gotovo še pripeljal v Haloze.
SM
le preko razpisa, ki pa se pričakuje šele nekje proti koncu pomladi ali začetku poletja, čeprav je ta denar (gre za 5,6 milijarde evrov) že v državni blagajni.
Letošnja kampanja vlaganja zahtevkov za izplačila, ki se je začela prvega marca in se zaključuje 15. maja, pa naj bi, vsaj na ptujskem območju, zaenkrat stekla brez težav.
Veliko kritike na delo kmetijske zbornice
V drugem delu seje so se zbrani posvetili vprašanju delovanja zbornice v luči novega zakona. Najprej so se sicer kar nekaj časa dajali okoli imena, koga predlagati za letošnja zbornična priznanja, na koncu pa so se nekako zedinili, da bodo predlagali Janeza Žampa, ptujsko splošno KZ in ptujsko mlekarsko zadrugo.
Potem pa je malo bolj zaropotalo okoli vprašanja obveznega članstva kmetijske zbornice; ta namreč tudi z novim zakonom ostaja, zvišan pa je kriterij za obvezno članstvo - po novem ta znaša 167 evrov KD (katastrskega dohodka) namesto prejšnjih 83. Posledično bo to pomenilo, da bo obveznih članov zbornice po novem 111.000 in ne več 172.000. Z novim zakonom se zmanjšuje tudi število članov sveta zbornice z 92 na 56. Prav vprašanje obveznega, nujnega članstva je razhudilo Janeza Žampa, ki je menil, da bi bilo bolje, če bi bilo članstvo prostovoljno, še bolj kot to pa je poudaril dejstvo, da kmetijska zbornica nima prave moči in vpliva na (kmetijsko) politiko države in je zato njen obstoj oz. delo precej vprašljivo.
Ne Janžekovič ne Unuk se nista ravno strinjala z oceno, da je zbornica bolj kot ne nepotrebna, ter sta svoje stališče utrjevala z argumenti, da je vseeno veliko naredila za kmete, čeprav to navzven morda niti toliko vidno. Da pa bi bilo stanje za kmete gotovo še veliko slabše, če zbornice sploh ne bi imeli. Glede plačevanja obvezne članarine pa je Janžekovič izpostavil primer francoskih zbornic, za katere kmetje plačujejo članarino kar iz davka, ne da bi se s tem posebej ukvarjali. Povedal pa je še, da so zbornice v Franciji veliko bolj agilne in aktivne v vsakdanjem življenju ter vpletene v prav vse dogodke na lokalnih ravneh, kjer delujejo. Po drugi strani naj bi bila slovenska kmetijska zbornica premalo vpeta v lokalno kmečko okolje in dejansko problematiko, preveč pa je tudi drugih kmečkih organizacij, sindikatov in združenj, ki medsebojno tekmujejo in se izpodrivajo, namesto da bi nastopali skupaj z enotnimi zahtevami in stališči, kar seveda dodatno vpliva na nemoč zbornice.
Po dokaj burni razpravi, ki ji ni bilo videti konca, so se izkristalizirala še druga mnenja; češ da je glavni problem v tem, da kmetijsko zakonodajo pišejo "asfaltni inženirji", ki nimajo pojma o kmetijstvu, in zato nastajajo in prihajajo popolnoma neživljenjski zakoni za kmete, da je velik problem tudi v tem, ker v državnem zboru, kjer se zakoni potrjujejo, ni niti enega poslanca, ki bi bil kmet, in tega tudi na bližajočih volitvah ni pričakovati. Žampa je ob tem še navrgel kritiko, da se zbornica ni dovolj zavzela za kmete, ki so bili vrženi v pogoje hudo konkurenčnega evropskega trga, niti ni poskrbela za zadruge in da zato ni prav nič čudno, če vsak kmet zase išče najboljše odkupovalce, pa četudi to ni domača zadruga, saj mora nekako preživeti.
Kritičnih besed o pomenu in delu zbornice je bilo še veliko; padli so tudi predlogi, da naj se že enkrat začno tudi na kmetijskem ministrstvu zaposlovati kmetijski strokovnjaki, ki bodo vsaj vedeli, kakšni zakoni so realni in sprejemljivi, da bi zbornica morda lahko vplivala na politiko zaposlovanja itd. Kljub veliko kritično povedanega pa so se na koncu zedinili, da zbornica vseeno mora obstati, da navsezadnje deluje komaj osem let in da je v tem času vseeno nekaj naredila v prid kmetom.
SM
Haloze • Utrinek sobotnega opoldneva
Vrhničani odkrivali lepote Haloz
Prav presenetljivo vesela in pisana druščina se je na sobotni dan napotila po haloški planinski poti. Dva ducata pohodnikov, skupaj jih je bilo 22, so namreč člani vrhniškega planinskega društva, ki jih je po haloškem gričevju vodil Bogdan Grom.
"Prvič smo del te haloške ka do Narapelj. Danes zjutraj bomo pot preko Vidma oziro-poti spoznali leta 2005, ko ob devetih pa smo startali ma Dravinjskega in Majskega smo jo prehodili od Podlehni- v Cirkulanah, prehodili pa Vrha do Podlehnika," je po-
Pohodniki z vrhniškega planinskega društva so bili nad lepotami Haloz prav navdušeni.
Foto: SM
Žetale • Z zadnje seje
Preobremenjena občinska uprava
V občini Žetale se čas pogostejšega sestajanja občinskega sveta dogaja vedno na začetku leta, ko svetniki sprejemajo letni proračun, nato pa se seje hudo razredčijo tja do pozne jeseni, ko se spet najdejo pred občinskim praznikom.
Tudi letošnje leto ni nobena izjema: na zadnji seji minuli teden so tako svetniki soglasno, z nekaj manjšimi popravki, potrdili predložen proračun v višini dobrega 1,6 milijona evrov. Med popravke postavk je sodilo zmanjšanje predvidenih sredstev za izdelavo dokumentacije za vrtec, od koder so vzeli 2000 evrov in jih namenili za štab CZ ter za usposabljanje enote Rdečega križa. Nekaj dodatnega denarja pa bo šlo še za pogostitev ob mednarodnem tekmovanju v žaganju, ki ga letos pripravlja strojni krožek. Drugih pripomb na proračun, ki so ga sprejeli hkrati v dveh korakih - najprej kot osnutek, nato pa še kot predlog - ni bilo. Padlo je le še nekaj besed o tem, da naj se že do konca izpelje akcija odvoza salonitnih plošč, saj so palete še ostale ob poteh in hišah.
Čistemu mestu le 6-odstotna podražitev
Za malo bolj naelektreno ozračje v sejni sobi je poskrbel Izidor Štajnbaher s predlogom, da bi morda v prihodnosti zaposlili na občini komunalnega delavca, ki bi skrbel za redno vzdrževanje cest, saj občani tega pač ne počnejo - bodisi nočejo, bodisi ne zmorejo. Zato je škoda na cestah večja, kot bi lahko
bila, in zato se porablja potem za popravila več denarja, kot bi se ga ob rednem vzdrževanju.
Župan Butolen je predlog na hitro prekalkuliral in postregel z informacijo, da bi zaposlitev enega delavca (brez opreme) ob hkratni novi sistematizaciji delovnih mest v občinski upravi stala proračun približno 20.000 evrov letno, z opremo oz. ustanovitvijo režijskega obrata pa še 10.000 evrov več, sicer pa predloga ni zavrgel. To pa je dvignilo pritisk občinski tajnici, ki se je oglasila z nemalo prizadetim glasom: "Če se že pogovarjamo o novih zaposlitvah, potem je to potrebno tudi v sami občinski upravi! Zaposlena sva le dva, jaz in Jože Krivec. Težave so z dopusti, da o bolniških niti ne govorim! Za vse sva sama in tako ne bo šlo več naprej, saj delava praktično nonstop!"
Temu nihče ni oporekal, saj ima občina Žetale resnično daleč najsiromašnejšo upravo in tega se očitno zaveda tudi neprofesionalni župan Buto-len: "Vem, da bi nujno potrebovali vsaj enega pravnika in tudi enega režijskega delavca, vendar tudi vedite, da nas ti dve zaposlitvi staneta izdelave vsaj pol kilometra asfalta na leto. Jasno mi je, da se bo treba odločiti, ker se tudi sam zavedam, da na tak način ne bo šlo več dolgo!"
Nekaj več besed je bilo nato
Svetniki so potrdili idejni projekt ureditve pokopališča; žarnega zidu pa ne bo.
izrečenih še okoli ponovnega zahtevka Čistega mesta za podražitev cen odvoza smeti. Čeprav so zahtevek enkrat že zavrnili, se v Čistem mestu očitno ne dajo zlahka odpraviti in svetniki ter svetnica so ponovno razpravljali o isti problematiki. Kritika je padla predvsem na to, da Čisto mesto doslej ni upoštevalo njihovih predlogov in želja po izboljšavi storitev v občini, vztrajajo pa pri podražitvi. Butolen se je razprave tokrat vzdržal s pojasnilom, da je o vsem tem svojčas že povedal dovolj in preveč, zato pa je bil hudo direkten Jani Vogrinc: "Pa saj vsi vemo, za kaj gre! Podjetju je cilj pobirati smeti tam, kjer je lahek dostop, ostalo jih pa ne zanima!" Na
koncu so se soglasno odločili, da potrjujejo višje cene, vendar le za toliko, kolikor je znašala lanska inflacija - torej za 6 odstotkov (in ne za zahtevanih 12,33 %). Kako bo Čisto mesto reagiralo na takšen sklep, bomo videli.
S projekti na vse razpise, pa kar bo, bo
V zadnjem delu seje je župan Butolen občinskemu svetu predstavil še tekoče in bodoče razpise, na katere se občina lahko prijavi s projekti. Eden najpomembnejših razpisov je gotovo tretji iz naslova regionalnih razvojnih pobud, ki se zaključuje
15. maja, nanj pa se bodo Žetale prijavile s projektom rekonstrukcije daljših odsekov cest, saj občini pripada iz tega naslova v letu 2009 še 122.000 evrov, v letu 2010 pa 225.000 evrov. Takrat naj bi se te naložbe tudi izvajale, saj je za letošnje leto proračun že premajhen za tako velike projekte.
Na razpis za južno mejo se bodo po sklepu svetnikov prijavili s projektom sanacije mostu Jasenica, ki sicer ne zahteva ogromnih sredstev, je pa že tako letos predviden za rekonstrukcijo. Morda jim uspe kaj iztržiti še iz tega razpisa. Prav tako bodo poskusili pridobiti nekaj denarja iz razpisa po 21. členu ZOF, kjer jim kot občini pripada dobrih 87.000 evrov, namenili pa bi jih za rekonstrukcijo enega od krajših odsekov cest. Izpustili pa ne bodo niti prijave na enega izmed razpisov PRP (za ureditev vaških jeder), kjer bodo poskušali iztržiti kakšen evro za izgradnjo pločnika v centru občine. Občinski svet se je s predlogom, da pač poskusijo s projekti kandidirati na vse razpoložljive razpise, predvsem zato, ker gre za ene zadnjih razpisov, po katerih bo možno dobivati denar za ceste, strinjal. Nekoliko kisla, a vseeno resnična pripomba je padla le iz ust Janija Vogrinca: "Super, če bi uspeli na vseh teh razpisih. Ampak, glede
na terminsko razporeditev to tudi pomeni, da smo potem do leta 2010 "zabetonirani" in da odpadejo vse druge, prav tako potrebne naložbe. Med drugim tudi naš kratki odsek uničene ceste v Čermožišah, na katerega ureditev čakamo že nekaj let ... "
Posodobitev pokopališča
Župan na to pripombo ni imel odgovora, je pa z nekoliko kislim nasmeškom povedal, da je zelo težko verjetno, da bi bili uspešni res na vseh razpisih, zato se bo kakšen evro za manjše "zadeve" v prihodnje gotovo še našel, tudi zato, ker bodo izplačali del kredita za vodovod.
Sicer pa se, poleg cest, Že-talam obeta v kratkem tudi ureditev domačega pokopališča. Svetniki so se namreč na zadnji seji že seznanili z idejnim orisom, ki ga je pripravilo podjetje TMD. V okviru predvidene ureditve naj bi se uredili tlakovana pot od mrliške vežice do križa na pokopališču, spominsko obeležje za padle, postavitev drogov za zastave ter nekaj klopi ob poti, predlagan pa je bil tudi žarni zid, s katerim pa se svetniki niso ravno strinjali, pač pa so predlagali raje ureditev manjših žarnih grobov.
SM
Videm • Čistilna akcija
Fuj, svinjske kože
Ker nekaj spodnjepodravskih občin je minulo soboto dopoldne organiziralo čistilne akcije okolja. Med njimi tudi v občini Videm.
Ocenjevati uspešnost in učinkovitost teh akcij je nehvaležno delo, vsekakor pa je dobro in velja pohvaliti vse tiste, ki so se čiščenja okolja
udeležili. Kaj vse leži v naravi in kaj vse so našli in pobrali na Vidmu, je prav neverjetno: "Letos smo nabrali veliko svinjskih kož; tik ob glavni ce-
sti skozi Pobrežje do Vidma pa so ležali kompletni svinjski odpadki; ne samo koža, ampak tudi glava in celo kosi maščobe. To je prav never-
jetno, kaj ljudje delajo. Poleg tega se je zbralo ogromno obrabljenih pnevmatik, starih koles, štedilnikov in druge bele tehnike, če govorimo samo o kosovnih odpadkih," so z veliko mero ogorčenja opisovali "najdbe" najbolj zagreti v Vidmu po koncu akcije in svoje vtise strnili v izraz: grozota!
Kljub dokaj temeljiti akciji, ki je tekla skorajda po celotni občini, v vseh krajevnih skupnostih, občanom pa so
pomagali tudi gasilci, je v naravi ostala velika "packa"; območje ob Dravinji, kjer so sicer pobrali odpadke, ki so jih lahko, ostali pa so kupi starih plastičnih mrež z bližnjega nasada hmelja, ki so že tako zaraščene v nabrežine, da jih je težko oz. skoraj nemogoče iztrgati iz zemlje: "To je sramota za občino in lastnika hmeljskega nasada. Kupov zmršenih plastičnih mrež, ki so nerazgradljive in neuničljive, nismo mogli odstraniti;
za to bi bil potreben buldožer, da dobesedno izkoplje vso svinjarijo in jo odpelje na odpad. Lepo bi bilo, če bi lastnik za to poskrbel, ampak ne tako, da bi te mreže porinil v Dravinjo in še bolj zasul strugo, kot je na tem mestu že," je povedal Andrej Rožman.
Sicer pa je bila akcija čiščenja ocenjena za uspešno, kaj se bo vse nabralo do naslednjega leta, pa je drugo vprašanje ...
SM
Ilfisi
^sspíif'HHL
V čistilni akciji po občini Videm so nabrali odpadkov, zlasti kosovnih, veliko pa je bilo tudi organskih, Med odpadki, ki bodo še naprej "krasili" območje ob Dravinji, so velikanski kupi plastičnih mrež z
SÜ
	
	T*'
	
	'f |
	'i
i	
	
za lepo število tovornih prikolic.
bližnjega hmeljišča, ki so neuničljive in so se dodobra vpletle v zelenje okolja.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Pokrajinski muzej obiskala vedeževalka Sara
Vedeževalka pomagala arheologom
Priznana vedeževalka Sara, ki z družbo Radio-Tednik Ptuj odlično sodeluje že vrsto let, je s svojimi sposobnostmi navdušila tudi arheologe Pokrajinskega muzeja Ptuj. Nejeverne Tomaže, kot so se sami poimenovali, je Sara prepričala, da ima nadnaravne sposobnosti, in jim na ta način tudi pomagala. Zgolj ob dotiku predmeta, ki so ji ga arheologi dali v roke, je namreč ugotovila starost ter kraj najdbe, kar je fasciniralo tako arheologe kot tudi direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleša Ariha. Na novinarski konferenci pa je Sara s svojim vedeževanjem presenetila tudi novinarje.
Vedeževalka Sara je že vrsto let stalna gostja Radia Ptuj. V oddaji, ki jo pripravlja skupaj z moderatorjem Marjanom Nahbergerjem, poslušalcem brezplačno svetuje, obenem pa zgolj po glasu lahko opiše tako preteklost kot tudi prihodnost klicatelja, kar pač ta želi. Kot pravi, je svojo sposobnost odkrila že kot zelo majhna, pri 12 letih pa so tudi drugi spoznali, da Sara ni navaden otrok ter da ima prirojeno posebno sposobnost, ki je dana le redkim. "Da govorim resnico, so ugotovili po mnogih testiranjih. Včasih je ta sposobnost zame predstavljala tudi težavo. Vsakega sem vprašala, kako je, name pa so enostavno pozabili. Najtežje mi je bilo, ko sem že ob poroki vedela, da bo moj mož hi-
tro umrl. In tako je tudi bilo," pojasnjuje vedeževalka, ki ne mara zaslužkarjev - namišljenih vedeževalcev. Meni, da so ravno zaradi takih posameznikov ljudje včasih nezaupljivi.
Sara presenetila še tako nejeverne arheologe
Vedeževalkina dolgoletna želja je bila, da bi se nekoč preizkusila tudi v arheologiji in tako pustila svoj pečat. Kot pravi, si je Ptuj izbrala, ker je zanimivo mesto, ki ima bogato zgodovino. S svojo željo je seznanila prijatelje in znance, ki so jo odločno podprli. Do direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleša Ariha je priznano vedeževalko pripe-

Sara je arheologe v Pokrajinskem muzeju Ptuj fascinirala.
ljal direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Jože Bračič. Ta ima v Sarinem srcu posebno mesto, saj je, kot pravi Sara, takoj, ko ga je spoznala, vi-
Tudi novinarjem je Sara dokazala svoje sposobnosti, saj je za predmet, ki ga je prinesel Ivan Žižek zgolj zaradi fotografiranja, takoj ugotovila, od kod izvira in kdaj je nastal.
Ivan Žižek pravi, da je sodil med nejeverne Tomaže, da pa ga je Sara prepričala.
dela, da je poseben človek, ki zmeraj drži obljubo. Arih priznava, da je Sarino željo, da sodeluje s ptujskim Muzejem, sprejel s polno mero nejevernosti, skepse in nezaupanja. Kmalu zatem ko jo je tudi osebno spoznal, pa je na njene sposobnosti začel gledati z drugačnimi očmi. Vedeževalko je seznanil z arheologom Ivanom Žižkom, ki je, kot pravi sam, doslej dvomil v vse, kar ni znanstveno dokazano. Na željo direktorja je vendarle poskusil in Sari dal nekaj predmetov. Takoj pri prvem predmetu, ki so ji ga dali v roke, je nastalo presenečenje. Kljub temu da nikoli prej predmeta, ki so ji ga pokazali, ni mogla videti, je Sara takoj ugotovila čas njegovega nastanka in natančno opisala kraj najdbe. "Takoj sem bil fasciniran, saj je ugotovila letnico, obenem pa je videla križ, vodo in grobišče ob mestu najdbe. In res je tako, predmet smo namreč našli v Hardeku pri Ormožu," je pojasnil Žižek. V presojo so ji dali tudi dva atipična kosa kamnov, ki sta del kužnega
znamenja, na katerega je v Sončnem parku padlo drevo in ga razbilo. Sara je ob dotiku kamna nemudoma narisala skico, ki v popolnosti ustreza sončnemu parku, najdišču kamna, obenem pa je določila tudi letnico nastanka, ki je skladna z ugotovitvami arheologov. Nekatere Sarine ugotovitve so samo potrdile pravilnost arheoloških izračunov, druge pa so jim ponudile nadgradnjo in smernice, po katerih bi morali nadaljevati.
Sodelovanje se bo nadaljevalo
Žižek poudarja, da se podatki , ki jih je dala vedeževalka, več kot 90-odstotno ujemajo z njihovimi. "Stvari, ki jih je preučevala, je videla prvič, zato sem res bil fasciniran. Njene ugotovitve so garant, da lahko takšne analize koristijo pri usmerjanju arheologov na pravo pot," še poudarja Žižek. Na njeno nadaljnje sodelovanje pa upa tudi Arih, ki pravi, da se Sarinemu na-
činu pomoči ne kaže odreči, ampak ga izkoristiti. Sicer pa se priznana vedeževalka, ki je zelo vesela, da lahko sodeluje s ptujskim muzejem, nima namena ukvarjati z arheologijo. Pokrajinskemu muzeju Ptuj bo sicer pomagala, saj bo prisotna že pri naslednjem izkopavanju, v celoti pa se namerava posvetiti alternativni medicini, ki je njena velika ljubezen. Pravi, da si zelo želi odkriti zdravilo, ki bi preprečilo strjevanje krvi. Svoje delo pa nadaljuje tudi na humanitarnem področju. Kmalu bo izšla njena knjiga, katere izkupiček bo namenjen gluhim in slepim otrokom. Tako kot doslej bo tudi v bodoče na pomoč priskočila kriminalistom pri preiskovanju različnih deliktov. Politika je, kot pravi, ne zanima, je pa točno napovedala izid tako predsedniških volitev kot tudi, kdo bo župan Ljubljane. Pravi, da ve tudi, kakšen bo izid jesenskih parlamentarnih volitev, a da je to zanjo sekundarnega pomena.
Dženana Bečirovič
Šolstvo • Ptujčani iz Celja prinesli odlične rezultate
Najlepši poročni šopek izdelala Ptujčanka
Sejem Flora, ki že vrsto let zapored poteka v Celju sočasno s sejmom Poroka, je tudi letos k sodelovanju privabil kar 48 dijakov. Tekmovanja bodočih cvetličarjev in vrtnarjev so se udeležili tudi predstavniki ptujske Poklicne tehniške in kmetijske šole, ki so domov prinesli odlične rezultate, med drugim tudi zmago, ki si jo je s svojim poročnim šopkom prislužila dijakinja Katja Krošel.
V okviru sejma Flora in v organizaciji Celjskega sejma že deveto leto zapored poteka tekmovanje bodočih cvetličarjev in vrtnarjev. Letos četrtič smo tudi Ptujčani imeli svoje predstavnike, dijake Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj. Tekmovanje je razdeljeno v štiri kategorije, in sicer izdelava poročnega šopka in naprsnega šopka za ženina, priprava svečanega pogrinjka in cvetličnega aranžmaja na mizi pred mladoporočencema, ureditev vhoda v hišo in notranja ure-
ditev prostorov.
Letos je bila konkurenca še posebej močna, sodelovalo je 48 dijakov in dijakinj iz petih slovenskih strokovnih šol, ki izobražujejo bodoče cvetličarje, vrtnarje in aranžerje, svoje sposobnosti in talent pa so predstavili tudi dijaki štirih hrvaških šol.
V kategoriji poročnih šopkov je sodelovalo 14 tekmovalk, cvetlične aranžmaje pred mladoporočencema pa je pripravljalo 15 tekmovalcev. Kmetijsko šolo Ptuj so zastopali dijaki tretjega letnika
v programu Cvetličar, in sicer Katja Krošel in Mateja Zavec v izdelavi poročnega šopka, Albina Ropič in Aleš Horvat pa v pripravi cvetličnega aranžmaja pred mladoporočencema. Dijake sta spremljali tudi mentorici Jerica Korpar in Ida Obran, pri pripravi pogrinjka pa jim je pomagala Lidija Petek. Posebnost predstavitve ptujskih dijakov je bila tudi steklena posoda za pogrinjek, ki jo je ročno poslikala dijakinja Mojca Skrbinšek.
Rezultati, ki so jih domov
prinesli dijaki ptujske kmetijske šole, so odlični. Katja Krošel je s svojim poročnim šopkom dobesedno pometla s konkurenco in v tej kategoriji odločno zmagala. V enaki kategoriji se je pomerila tudi Mateja Zavec, ki je dosegla prav tako odlično osmo mesto. Zavidljivo drugo mesto v pripravi pogrinjkov in cvetličnih aranžmajev pred mladoporočencema je zasedel Aleš Horvat, dobro pa se je uvrstila tudi dijakinja Albina Ropič, ki je zasedla deveto mesto.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Ptuj • Regijsko tekmovanje osnovnošolcev z mobilnimi roboti
Osnovnošolci se zanimajo za robote
Regijsko tekmovanje osnovnošolcev z mobilnimi roboti je tudi letos k sodelovanju privabilo veliko število ljubiteljev tehnike in naravoslovja. Tekmovanja, ki je potekalo minulo soboto na ptujski Elektro šoli, se je udeležilo 12 osnovnih šol in 39 učencev.
Osnovnošolski učitelji in profesorji so nekaj mesecev izvajali temeljite priprave učencev na tekmovanje v konstrukciji in vožnji mobilnih robotov. Pri tem je sodelovalo 17 osnovnih šol, predvsem iz severovzhodnega dela Slovenije. Končni učinek priprav so učenci po dolgih mesecih priprav pokazali na regijskem tekmovanju LEGObum 2008 in ROBOs-led 2008, ki je potekalo v soboto v prostorih Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj.
"Glavno delo in skrb v fazi priprav učencev je bilo na plečih učiteljev in profesorjev iz osnovnih šol, učitelji iz ptujske Elektro šole smo imeli zgolj svetovalno delo in smo pomagali, če se je kaj zalomilo," pojasnjuje Franc Vrbančič, koordinator projekta. Letošnjega regijskega tekmovanja osnovnošolcev z mobilnimi roboti se je udeležilo 12 osnovnih šol in 39 učencev. Tako tekmovanje kot nagrade je deloma sponzorirala Elektro šola Ptuj, deloma pa učitelji in dijaki šole s prostovoljnim delom. Za priprave na izvedbo tekmovanja je skrbela skoraj enaka ekipa kot lani, ob Vrbančiču so za izpeljavo projekta naj-
T
Tekmovalci OS Ljudski vrt, podružnice Grajena, z mentorico Blanko Kojc - prvo mesto v kategoriji osmih razredov
bolj zaslužni Slavko Murko, Bruno Lubec in Bogdan Ata-naskovič.
V	posamezni ekipi so lahko sodelovali do štirje učenci, in sicer v dveh kategorijah: Le-goBum, v tej so bili razdeljeni glede na razred, ki ga obiskujejo, pomerili pa so se tudi v enotni kategoriji RoboSled.
V	kategoriji Legobum je med sedmimi razredi zmaga-
la Osnovna šola Olge Meglič, med osmimi je bila najboljša OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena, med devetimi razredi pa so prvo mesto odnesli predstavniki OŠ Ljudski vrt. V enotni kategoriji RoboSled je letos največ znanja pokazal predstavnik OŠ Videm pri Ptuju Jure Horvat. Najboljših pet ekip na regijskem se bo udeležilo tudi državnega tek-
movanja, ki bo maja 2008.
"Priprave in tekmovanje v konstrukciji in vožnji mobilnih robotov ocenjujem kot dobrodošlo popestritev za učence, kjer lahko v družbi sovrstnikov preizkusijo, koliko velja njihov trud ter izmenjajo izkušnje in ideje," je zaključil Vrbančič.
Dženana Bečirovič
Ptuj • S tiskovne konference SD Odgovornost mladih
Naj se sliši glas mladih
Predvolilni vrvež se v strankah vse bolj stopnjuje, saj so tudi letošnje državnozborske volitve vse bliže. V SD so se resno lotili priprave alternativnega vladnega programa, ker želijo, če zmagajo, spremeniti politiko, ki se na njihovo žalost vedno bolj ukvarja sama s seboj in ne upošteva potreb ljudi.
Zato želijo v obdobju nastajanja programa pridobiti čim več različnih pogledov na prihodnost Slovenije in hkrati odgovor na vprašanje, kakšno Slovenijo hočemo. Na podlagi ocene stanja v Sloveniji, ki so jo že pripravili in je podlaga za številne javne razprave, ki jih bodo izvedli v naslednjih dneh in mesecih, naj bi do poletja v 18 delovnih skupinah pripravili alternativni vladni program za obdobje 2008/2012. Dejan Levanič, ki vodi skupino za pripravo programa za mlade in mlade družine, je na tiskovni konferenci 12. marca v hotelu Mitra na Ptuju, pozval k sodelovanju pri oblikovanju programa Kakšno Slovenijo hočemo. V SD ugotavljajo, da so mladi v Sloveniji in Eu tista družbena skupina, ki ima pred seboj največ izzivov, sočasno pa sodijo med socialno izključene skupine, ker se v trenutnih družbenoekonomskih razmerah težko osamosvojijo.
V ospredje osnutka alternativnega vladnega programa, ki zadeva mlade in mlade družine, socialni demokrati postavljajo šest ključnih iz-
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Levanič, vodja skupine, ki pripravlja alternativni program SD za mlade in mlade družine.
zivov. Med večjimi je zagotovo pomanjkanje stanovanj za mlade. Podatki kažejo, da kar 70 odstotkov mladih še vedno živi pri starših, v starostni skupini od 25 do 34 let jih kar 40 odstotkov še nima rešenega stanovanjskega problema. Primanjkuje tudi študentskih in dijaških postelj, ki v času študija predstavljajo za mlade velik problem. Med brezposelnimi je tudi veliko mladih, eden od ključnih problemov je prva zaposlitev mladih. Mladim je potrebno zagotoviti enak in kvaliteten
dostop do izobraževanja, pridobljeno znanje pa uporabiti za gospodarski in siceršnji razvoj ter družbeno blaginjo. V SD so mnenja tudi, da se rodnost v Sloveniji ne spodbuja, spodbujanje starševstva med mladimi je zato nujna, država pa mora večjo rodnost omogočiti s pozitivnim pristopom in ugodnimi ukrepi za mlade družine. Nujno bo potrebno poskrbeti tudi za kar najboljšo možno zdravje otrok in mladine, potrebni so preventivni programi za preprečevanje različnih ob-
lik odvisnosti. Slovenija tudi nima dolgoročne strategije za enotno obravnavo mladine, posebno poglavje pa je vključevanje mladih v procese odločanja, ki je odločno premajhno, prav tako je potrebno preprečiti, da bi bili mladi v svojem prostem prepuščeni ulici, drogam in alkoholu. Dejan Levanič opozarja tudi na status Urada za mladino, ki ga bo potrebno čim prej definirati, v zdajšnjem sestavu Ministrstva za šolstvu je vse bolj nedejaven. V premislek dajejo pobudo o njegovi bodoči organiziranosti kot urada, ki bi deloval v okviru vlade. Kot vodja skupine, ki pripravlja alternativni program SD za mlade in mlade družine, pa je mnenja, da je njegova priprava tudi priložnost, da se sliši glas Ptuja, njegove mladosti, saj je končna oblika vladnega programa v veliki meri odvisna od predlogov in idej, ki jih bodo podali mladi, mladinske institucije in organizacije, skratka vsi tisti, ki se na takšen ali drugačen način ukvarjajo s problematiko mladih na Ptujskem oziroma celotnem območju Slovenije.
MG
Tednikova knjigarnica
Preprosta ljubezen
Danes je mednarodni dan poezije
Kakor naročeno ob dnevu poezije: ravnokar je pri-romala imenitna novost na knjižnične police - knjiga najbolj žlahtnega med žlahtnimi komedijanti, kar jih premore deželica. Založba Sanje je namreč izdala odlično monografijo neponovljivega Franeta Milčin-skega - Ježka Preprosta ljubezen. Zajetna knjiga - s kazalom vred čez 500 strani nekoliko večjega formata - je jubilejna, posebna izdaja ob dvajsetletnici avtorjeve smrti. Knjižna lepotica je prvič izšla pred desetletjem in je bila prvi knjižni naslov založništva Sanje iz Ljubljane (več na www.sanje.si), ki hvalevredno raste in zaznamuje slovensko bralno in poslušalno sceno z odličnim knjižnim in glasbenim programom. Izdaje knjig in cedejk zares potrjujejo založbino vizijo in zavezanost k visoki estetski kvaliteti. Dosledno presegajo običajne knjižne in književne standarde, gladijo umetniške, kulturne, geografske in politične robove ter prinašajo knjižno živahnost med slovenske bralce. Sanje enakopravno izdajajo ameriške in afriške avtorje, češke in angleške, izdajajo klasiko in dela, ki bodo to morda še postala, skrbijo za klasične in zvočne izdaje ter zgledno skrbijo za izvirno domačo besedo. Ni odveč poudariti, da založbo odlikujejo odlično oblikovane in opremljene izdaje, o čemer ste, dragi bralci, lahko brali tudi v Knjigarnici.
Preprosta ljubezen je podnaslovjena s Pesmi in je nova, dopolnjena izdaja v uredništvu Tatjane Milčin-ski Oblak. Zbirka vsebuje tudi čez 130 lani novood-kritih pesmi in je ilustrirana z avtorjevimi portreti (fotografije Toneta Stojka in iz družinskega arhiva Milčinski); oblikovalka ščitnega ovitka Jana Pečečnik je likovno natančno in vabljivo umestila naslov in Ježkov značilni portret. Za pokušino in vabilo k branju:
Bo pomlad še kdaj, povej?
Bo pomlad še kdaj, povej, in s cvetjem posute trate in v senci zelenih vej postelja zame in zate?
Bo pomlad še kdaj, povej? Ali bo vedno tako žalostno in bridko in zima kar naprej?
Preprosta ljubezen je vrhunski knjižni dar!
Liljana Klemenčič
Foto: DB
Cirkulane • Z občnega zbora Društva za oživitev gradu Borl
V ospredju kulturna dediščina
Društvo za oživitev gradu Borl (DgB) je bilo ustanovljeno pred dvema letoma; njegov prvi predsednik je bil vse do konca prejšnjega tedna mag. Martin Prašnički, odslej pa ga bo v dvoletnem mandatu vodil Peter Belšak.
"Moja osebna ocena minulega dela je ta, da smo v preteklem obdobju pravzaprav uspeli razgibati idejo za oživitev gradu Borl. Če ne bi v okviru društva začeli kampanje, ker kot društvo nimamo druge moči kot voditi kampanjo v smislu obveščanja širše javnosti ter pritiskov na pristojno ministrstvo, bi stvar ostala na mrtvi točki in ne verjamem, da bi bil grad Borl uvrščen med pet slovenskih gradov, ki kandidirajo za pridobitev evropskih sredstev za obnovo. To je gotovo naš uspeh. Poleg tega pa zdaj formiramo sekcijo, ki bo aktivno delala na področju etnografi-je, zgodovinopisja in tudi to je nek začetek, ki bo pripomogel k razvoju naših krajev in gradu kot takega. Sprašujem se, kaj bi bilo, če našega društva ne bi bilo?! Nič se ne bi zgodilo," je povzetek uspehov in pomen dvoletnega dela društva na kratko ocenil dosedanji predsednik Martin Prašnički.
Sicer pa, kot je še povedal, je bilo lansko leto manj intenzivnega dela oz. kontakti-ranja kulturnega ministrstva, saj je to vlogo v skladu z do-
Dosedanji predsednik Društva za oživitev gradu Borl Martin Prašnički: "Delo društva bomo v prihodnje usmerili predvsem v organizacijo prireditev in popis ter zbiranje ohranjene kulturne dediščine naših krajev."
Za novega predsednika društva je bil imenovan domačin Peter Belšak.
govorom prevzelo vodstvo nove občine Cirkulane: "Moram reči, da se med letom žal ni nič bistvenega dogajalo. Ministrstvo kljub prvotni obljubi ni pripravilo novega razpisa za najemnika gradu. V pripravi je sicer namesto tega nova dokumentacija s ciljem, da se pridobijo evropska sredstva za obnovo, ne pa več po prvotni zamisli, da država financira en del obnove, drugi del pa izbrani najemnik. Idejni projekt je v izdelavi, namembnost gradu pa še vedno dokaj nejasna; govori se o treh možnih variantah; in sicer bo namenjen ali športnemu centru ali kulturi ali pa gostinstvu. Je pa treba resnici na ljubo povedati, da objekt gradu vseeno nikakor ni tako univerzalen, da bi se lahko vse tri omenjene dejavnosti odvijale v njegovem okviru. Na koncu koncev se bo prijavil na razpis nekdo, ki bo lahko opravljal le eno, morda dve od naštetih dejavnosti."
Prašnički je še povedal, da je občina dobila določena pooblastila s strani ministrstva glede gradu Borl in bo tudi soodločala o njegovi namembnosti v prihodnje. Glede načrtov dela društva za letošnje leto pa je povedal: "Kot rečeno, smo že lani ustanovili sekcijo za ohranjanje kulturne dediščine; namreč če bo grad deležen napovedane obnove, se bo zdaj treba pripraviti, da se gradu tudi nekaj ponudi. Grad je gotovo simbol, v katerem se lahko predstavlja dediščina okoliških krajev. V tej sekciji, ki jo vodi Mira Jerenec, bomo tako letos pripravili projekt, preko njega poskušali pridobiti sredstva na razpisu in v okviru tega pripravili popis vseh starin, ki so še ohranjene, in izločili tiste antikvitete, ki bi jih nato predstavili kot stalno zbirko na gradu. Druga zadeva v pripravi pa je oživitev lika grofa Sauerja na barbarino, ki bi ga predstavljali vsako leto na ta praznik." Prireditve na samem gradu pa so zaenkrat bolj vprašljive, saj je slednji po zahtevi ministrstva zaprt za javnost, že jeseni pa naj bi se tudi začela obnova, zato je zelo težko kaj konkretnega pripraviti in organizirati. Med letošnje predvidene dejavnosti društva za oživitev gradu Borl spada še predavanje o rodoslovju in starih be-lanskih družinah, umetniška razstava domačih slikarjev in oblikovalcev v sklopu občinskega praznika, ki bo morda vseeno na gradu, pomoč pri organizaciji in izvedbi razpisa za najboljši aforizem in karikaturo na temo Haloz in vina, manjkala pa ne bo niti akcija čiščenja in urejanja okolice gradu.
SM
Svet je majhen
Ekokatastrofizem neznanja
Bili smo med redkimi (verjetno edini), ki so takoj po sporočilu, da bodo Al Gore in IPCC prejeli Nobelovo nagrado, javno izrazili razočaranje in skušali utemeljiti razloge, zaradi katerih seje težko strinjati s skandinavsko komisijo. Potem ko smo razložili, daje s sodobnim ekokatastrofizmom, ki služi pomembnimgospodar-skim interesom, za katerimi se skrivajo želje po trgovanju tako finančnih kot drugih produktov, da se Antarktika tali, medtem ko je vedno več ledu na Arktiki, da so rimske trte še zorele na Škotskem leta 1300 ter da je največja zakladnica vode na Zemlji prav Saharska puščava, nam je večina znanstvenikov v pomoč. Ker več kot 60 odstotkov objavljenih znanstvenih člankov po svetu na temo ekologije oziroma podnebnih sprememb ne sprejme teze o človekovi krivdi neizogibnega segrevanja ozračja, so se predstavniki večine, ki težko pridejo do besede v javnosti zaradi njene stalne manipulacije, odločili za svetovni kongres v New Yorku.
Mednarodna konferenca o podnebnih spremembah je bila organizirana s strani Hearthland Instituta skupaj s predstavniki 52 skupin somišljenikov. V otvoritvenem nagovoru je govornik Don Bourdeaux, vodja gospodarskega oddelka Univerze George Mason, dejal:"Če ne verjamete, da ima kapitalizem pozitivne učinke na okolje, obiščite toaletne prostore kateregakoli letališča! Vse, kar morate narediti, je natančno preračunano in ni se vam treba dotakniti ničesar. Voda se bo avtomatično sprožila, lahko pokrijete školjko, in ko si boste umivali roke, bosta voda in milo sama prišla do vas. Svet nikoli ni bil tako higienično čist. Vse to zaradi kapitalizma."
Provokativen uvod je sprožil debato med več kot sto prisotnimi znanstveniki, ki so prepričani v dejstvo, da globalno segrevanje ne predstavlja nobene krize.
Celo podpredsednik IPCCja Yuri Izrael je prosil za besedo. Priznal je, da so temperature v zadnjih sto letih zrasle povprečno le za 0,74 odstotka in da ne obstaja nobeno dejstvo, na podlagi katerega bi bilo videti spremembo trenda.
V zadnjih tridesetih letih je res prišlo do višjih temperatur, a zgleda, da industrijski razvoj nima na to pomembnejšega vpliva. Med petdesetimi in osemdesetimi leti je svet spoznal malo nižje temperature. Takšni podatkipred-stavljajo gradivo, na katerem alarmisti globalnega segrevanja utemeljujejo svoje teze o neizogibnem segrevanju, a ne upoštevajo, da se dejansko le vračamo k stanju, kije prevladalo na Zemlji vsaj do začetka štiridesetih let.
Zaradi laži in prikazanih nerealnih katastrofičnih scenarijev je bil film Neprijetna resnica bivšega ameriškega predsednika Al Gora v Angliji prepovedan s strani Visokega kraljevskega sodišča, pa tudi revija International Journal of Climatology je dokazala, kako nesprejemljivi so bili modeli, na podlagi katerih je International Panel on Climate Change, del Združenih narodov, v katerem sedijo birokratski predstavniki državnih oblasti, gradil teorijo o skorajšnji apokalipsi.
Kot trdi sir Christopher Monckton, tretji viskont Brench-leyja, bivši svetovalec kabineta Margaret Thatcher, so se v sedemdesetih nekateri bali globalnega hlajenja. Lord Monckton je danes eden od največjih nočnih mor Al Gora, večkrat ga je javno izzival na konfrontacijo, a brez uspeha, in velja za osebnost pri raziskavah sončnega življenja. Sonce je imelo v zadnjih šestdesetih letih tako močno aktivnost, da moramo nazaj skoraj osem tisoč let, da srečamo kaj podobnega, po najsodobnejših raziskavah pa naj bi se sončna aktivnost že začela zmanjševati. Čez deset let bomo verjetno imeli prve znake o takšnih smernicah.
Vsi ti svetovni znanstveniki, ki predstavljajo protislovno "večinsko manjšino", priznavajo zvišanje temperatur, vendar jasno povedo, da obsojajo pripadnike ekokatra-stofizma neznanja.
Znanstveniki spodbujajo svetovne vlade k jasnejšemu razmišljanju in svobodi lobističnih organiziranih manjšin, sicer lahko naredijo celotnemu podnebju in svetovnemu gospodarstvu še večjo škodo.
Vse prestolnice, ki aktivno sodelujejo v boju proti podnebnim spremembam ali se zavezujejo k temu, da se emisije ustalijo ter celo znižajo v trenutku, ko države dosežejo razvojno stanje, so obsojene na poslabšanju splošne blaginje. Začel se je spopad dveh reševalnih ideologij. Eni trdijo, da se bo svet rešil z bojem proti spremembam, drugi z nadaljevanjem kapitalističnega sistema, ki zagotavlja izboljšanje splošnega socialnega stanja ter neposredno vpliva na iskanje pravih rešitev problemov. Katastrofi-zem proti pozitivizmu.
Dr. Laris Gaiser
Foto: SM
Prejeli smo ►
Čemu štirinajst pokrajin v Sloveniji (3.)
Iz vsebine predhodnih prispevkov si je mogoče vsaj približno ustvariti sliko čemu sploh ustanavljati pokrajine in kakšna naj bo njihova teritorialna omejitev. V današnjem prispevku pa želim pokazati kako naj bodo organizirane pokrajinske upravne in strokovne institucije in kaj naj počno.
Ali je s sedanjim načinom pospeševanja razvoja možno v relativno kratkem času preiti iz 400 erov najnižje neto plače za pošteno delo na vsaj 800 eurov najnižje neto plače?
Zagotovo boste s težavo našli državo, kjer bi se državna politika z lahkoto odpovedala delu pristojnosti in sredstev in bi jih prenesla na nižjo raven političnega odločanja. Še težje pa boste našli primere, kjer bi politika del sredstev in pristojnosti prenesla v odločanje nekomu izven politike. Takšne primere najdemo v svetu zgolj zaradi nuje in tako imenovanih posrednih koristi. V razvitem delu sveta se je prenos odgovornosti in dela sredstev na pokrajinski nivo zgodil zaradi nuje, ki je povezana z dinamiko razvoja. Hitrost sprememb, ki smo jim priča v zadnjem času je namreč tako velika, da ji državni aparat s svojimi zakompliciranimi in togimi predpisi preprosto ne more več slediti.
Omenjeno trditev bom poskušal pojasniti na primeru avtomobilske industrije. Nekoč smo poznali znamenito blagovno znamko Zastava, kije proizvajala avtomobile za jugoslovansko tržišče. Vsi se še danes verjetno spomnimo, da je bil to en sam proizvajalec, na drugi strani pa je v vrsti več mesecev čakalo skoraj deset milijonov kupcev. Povpraševanje je do te mere presegalo ponudbo, da kakovost in cena sploh nista bile pomembni. Samovšečnost proizvajalca, ki je imel dovolj kapitala in rutinsko delovno silo, je mnogokrat presegala vse meje dobrega okusa. Danes pa se proizvajalci avtomobilov srečujejo z obratno sliko. Praktično se na deset proizvajalcev pojavi en kupec, kije zelo zahteven z vidika kakovosti in cene. Zato na trgu preživijo zgolj tisti, ki so pripravljeni ponuditi vsako leto nov model v višji kakovosti in po nižji ceni. Tem zahtevam pa gospodarstvo brez fleksibilnega družbenega okolja preprosto ne more več samo odgovarjati. Te fleksibilnosti pa ni zmožna državna birokracija niti z organizacijskega niti z vsebinskega vidika. ZATO SO VSE RAZVITE EKONOMIJE PRENESLE ODGOVORNOST ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA NA NIŽJE ENOTE - POKRAJINE.
Nadalje so na sliki nazorno prikazane posledice napačnega razumevanja celovitih ukrepov za pospeševanje razvojne odličnosti. Mestna občina Ptuj in Burghausen v Nemčiji sta po številni statističnih parametrih zelo podobni (število prebivalcev, institucij, zgodovinskem ozadju, itd). Razlike pa se pojavijo, ko primerjamo absolutne kazalce in sistem vrednot.
RAZKORAK MED NAČELNIM IN KONKRETNIM NA PRIMERU PTUJA IN BURGHAUSNA
	PTUJ		BURGHAUSEN	
PRIHODEK	700 €/leto		2100 €/leto	
DELEŽ(%)	35 (inv.)	65 (dej.)	50 (inv.)	50 (dej.)
DELEŽ (€)	243	452	1100	1100
Od teh 243 € investira MO Ptuj 90 % v ceste, pločnike, razsvetljavo, komunalno infrastrukturo, okoljevarstvo. V pospeševanje kakovostnih nosilcev razvoja vlaga le 10 %.
Z
Od teh 1100 € investira občina Burghausen skoraj 70 % v kakovostne nosilce razvoja (znanje, vire človeških sposobnosti, tehnološki razvoj in razvoj storitev).
O razlikah in načinih dohitevanje razvojnega zaostajanja bo potrebno resno razmisliti.
Razvojni paradoks
ukrepov. Ker pa se je ta problem reševal iz kabinetov ministrov in njihovih akademskih svetovalcev, danes o TAM- u izvemo največ v zgodovinskih arhivih.
Zato je potrebno oblikovati takšne pokrajine, ki imajo spoštljiv odnos in pripadnost k regionalnim blagovnim znamkam. Predlog členitve Slovenije na šest pokrajin na primeru povezovanja Koroške, Štajerske, Spodnje Podravske in Pomurske pokrajine v eno pokrajino bo za podjetje MURA še bolj usoden, kot je bil v primeru TAM-a. Globoko sem prepričan, da Koroška ne bo vlagala svojih sredstev v reševanje pomurskega podjetja MURA.
Še bolj zgovoren primer napačnega načrtovanja in vodenja razvoja, vodenega iz kabinetov ministrov ob pomoči akademske stroke, je bil razvojni program za Haloze. Po tem programu so namreč zgradili kovinsko predelovalno industrijo sredi vinogradov. Končni rezultat več letnih prizadevanj je vodil v stečaj podjetja in hkrati opuščanje pridelave vina. Ljudje, ki so bili dobri vinogradniki so postali slabi industrijski delavci in na koncu še slabi vinogradniki.
Za nastanek novih blagovnih znamk, kar je še pomembneje, pa je vedno potrebna ena ideja, ki dozori v glavi ene osebe (tudi največja multinacionalka je nastala v glavi enega človeka Billa Gatesa). Res pa je, da se veliko laže razvije v okolju, ki je invencijam in inovacijam bolj naklonjeno. Vsi tisti, ki vidijo v velikosti pokrajine razlog za razvoj inovativ-nega podjetništva se seveda krepko motijo. Ena redkih blagovnih znamk GORENJE se je razvila in uspešno deluje v najmanjši pokrajini, ki ji nekateri na veliko odrekajo pravico po ustanovitvi.
Volitve in upravljanje v pokrajini
V kolikor želimo Slovenci doseči podoben standard kot ga imajo razvite države v Evropski skupnosti moramo tudi bodoče pokrajine vzpostaviti predvsem kot inventivne in inovacijske struktur. Kljub številnim tujim zgledom vzpostavljanja pokrajin je potrebno imeti v vidu prvenstveno našo lastno razvojno učinkovitost. Pri tem projektu je bolj kot pri kakšnem drugem velikem državnem projektu potrebno državotvorno obnašanje v smislu celovite kakovostne preobrazbe. Tovrstna pokrajina naj skrbi prvenstveno za pospeševanje RAZVOJNE ODLIČNOSTI in usklajevanje interesov med, državo, občino, zasebnim in javnim sektorjem, nevladnimi organizacijami, civilno družbo, itd. Izhajajoč iz Lizbonske strategije in pripomb tako stoke kot mnogih politikov, da predlagana zakonodaja vsebinsko ni dovolj dobro dorečena, je mogoče najti pozitivne odgovore le, če se bomo vsi zavzeli za ustanovitev funkcionalnih pokrajin. Njihova primarna naloga mora biti povezana s pospeševanjem razvojne odličnosti (zagotavljanju doseganja ciljev Lizbonske strategije in razvojne strategije Republike Slovenije). Za doseganje teh prioritet je potrebno oblikovati takšne teritorije, ki so sposobne doseči skupen razvojni konsenz znotraj predlagane teritorije. V nobenem primeru se ne sme zgoditi, da bi razvojne prioritete v pokrajini povzročale številna nasprotovanja. Do tega paradoksa bo zagotovo prišlo, v kolikor bi dobili pokrajine, ki združujejo večje število mestnih občin in manjših občin. IZ ZAGOTAVLJANJA RAZVOJNEGA KONSENZA JE TOREJ POTREBNO ZAGOTOVITI NAJMAN ENAJST POKRAJIN. V tem trenutku pa je Slovenija dosegla razvojni konsenz znotraj štirinajstih razvojnih pokrajin, ki so sprejele razvojne programe za obdobje 2007 - 2013.
Za doseganje razvojne odličnosti bo v bodoči pokrajini potrebno vzpostaviti takšno obliko organiziranja in delovanja, ki bo zagotovila, da bodo pri odločanju lahko sodelovali vsi ključni nosilci razvoja. Zato je potrebno pokrajine politično in upravno konstituirati po načelih tako kot to velja za volitve v Državni svet Republike Slovenije. Prav tako mora biti struktura zaposlenih v bodoči pokrajinski upravi sestavljena predvsem iz ljudi, ki imajo znanja in kompetence za inoviranje. Ustanavljanje pokrajin kot zgolj instrumentov politične oblasti je zagotovo slaba rešitev.
Iz slike je razvidno, da imamo v Mestni občini Ptuj dobrih 700 € prihodkov na prebivalca na leto. V Burghausnu znaša ta številka 2100 € na prebivalca na leto. Ob tem pa je pomembno poudariti da imamo v Mestni občini Ptuj slabih 10% ali 24 € na prebivalca na leto namenjenih za podpiranje ukrepov iz naslova Lizbonske strategije. V Burgahausnu pa za te potrebe namenjajo 770 € na prebivalca na leto. Vsak razumen človek hitro opazi, da bo potrebno v Sloveniji krepko premisliti na kakšen način bomo dohiteli takšen razvojni zaostanek. Možna pot je prenos odgovornosti za inventiven in inovativen razvoj na pokrajine.
Socialna kohezija in pripadnost prostoru pomemben predpogoj za uspeh
Učinkovitega razvojnega preobrata ni mogoče doseči brez sodelovanja vseh ključnih nosilcev razvoja na neki teritoriji. Za Slovence je še zlasti značilno, da so se pri teh dejanjih pripravljeni povezovati in sodelovati le, če dobimo konkretno priložnost za sodelovanje ob hkratni pomembnosti tega početja. V kolikor ti pogoji niso izpolnjeni, se med Slovenci hitro pojavi občutek odtujenosti od organizacije in ciljev. Posledica je brezbrižnost in neodgovornost, ker je težko pokazati lastno ustvarjalnost. Predlogi za teritorialno členitev na šest pokrajin zagotovo ne vodijo k socialni koheziji. Taka členitev povzroča celo nasprotno. Povezovati v pokrajino dve ali več mestnih občin, ki imajo različne razvojne paradigme in splete kulturnih vrednot, vodi v številne antagonizme in socialno dezintegracijo. Obseg in meja bodoče pokrajine morata zajemati zgolj tiste ljudi, ki čutijo pripadnost temu prostoru in želijo z njim upravljati. Pri tem si morajo znati pozitivno odgovoriti na vprašanja zakaj pri razvoju sodelovati, kaj naj počno in kako naj to počno.
Ob tem pa je pomembno poudariti, da je pripadnost določenemu prostoru in blagovni znamki zelo pomembna pri zagotavljanju različnih oblik pomoči. Z veliko gotovostjo lahko trdimo, da bi nekdanji avtomobilski gigant TAM še danes obratoval, če bi imela Štajerska pokrajina vzvode in pristojnosti za reševanje razvojnih dilem in pospeševalnih
POKRAJINSKI MENEDZMENT
INVETIVNI - INOVACIJSKI KORPORACIJSKI MODEL
UPRAVNO-ADMINISTRATIVNI POLITIČNA PARTITOKRACIJA
PO NAČELIH ZA VOLITVE V DRŽAVNI SVET SE VOLIJO ČLANI POKRAJINSKEGA SVETA, KI ZASTOPAJO PRVENSTVENO RAZVOJNE INTERESE GOSPODARSTVA, JAVNIH INSTITUCIJ, CIVILNE DRUŽBE IN LOKALNE POLITIKE (ima neposredno izvoljenega glavarja in upravo z razvojnimi oddelki)
PO NAČELIH POLITIČNE DEMOKRACIJE IZVOLJEN POKRAJINSKI SVET, KI JE SPOSOBEN RUTIN(ER)SKO UPRAVLJATI S POLITIČNIM IN UPRAVNO ADMINISTRATIVNIM
MENEDŽMENTOM (ima profesionalnega pokrajinskega glavarja z lastno upravo)
Skupščina ima strokovno službo, ki skrbi za:
•načrtovanje inventivnega in Inovativnega razvoja;
•izvajanje posameznih programov In projektov;
•oblikovanje in vodenje potrebnih razvojnih partnerstev.
Za vsebinski del pospeševanja razvoja
se poslužuje projektnega principa povezovanja socialnih partnerjev. Ni sposoben zagotoviti permanentnega sistema načrtovanja in izvajanja razvoja po merilih inventivnih in inovativnih družb.
Oblikovanje pokrajinskega menedžmenta
Zaključek
Iz zgoraj navedenih ugotovitev izhaja, da je potrebno ustanoviti prvenstveno takšne pokrajine, ki bodo služile pospeševanju razvojne odličnosti. To je možno optimalno doseči z ustanovitvijo najmanj enajstih pokrajin z osrednjimi gravitacijskimi središči - mestne občine.
V Sloveniji praktično ne obstaja politične stranke, ki v lastnem programu ne podpira regionalizacije Slovenije. Velika večina strank je v dosedanjem času sodelovala pri nastajanju Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je Slovenijo razdelil na dvanajst statističnih regij in dve funkcionalno zaključeni regiji. V letu 2004je tedanja Vlada Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja spremenila in statistične ter funkcionalno zaključene regije spremenila v štirinajst razvojnih regij. S tem je členitev Slovenije na štirinajst pokrajin postala politična in hkrati že delujoča stvarnost.
Dr. Štefan Čelan
Rokomet
Hardek bo kmalu spet pokal po šivih
Stran 16
Boks
Na vidiku je nov dvoboj Dejana Zavca
Stran 16
Atletika
Veseličeva zmagala na DP v krosu
Stran 17
Strelstvo
Nov uspeh za Raušlovo in Juršinčane
Stran 17
Nogomet
Aluminij v finalu tekmovanja RIN U-10 Strani 18
Kickboks
Korezova in Štefančiče-va zmagali v Avstriji
Strani 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 2. SNL
Novi težki testi
V 1. SNL bodo v soboto na sporedu tekme 24. kroga. Izrazitega derbija tokrat ni, saj vsaka tekma pomeni obračun med ekipo iz zgornjega in spodnjega dela lestvice.
Nogometaši Drave bodo še drugič zapored igrali na domačem igrišču: tokrat bodo njihovi tekmeci Goričani. Slednji so zelo slabo štartali v spomladanski del, saj so doslej osvojili le eno točko (izgubili so s Primorjem in Interbloc-kom, neodločeno pa so igrali s Celjem). To pa za nogometaše Drave zagotovo ne pomeni, da bodo do novih točk prišli na lahek način. Bilanca Goriča-nov je namreč precej varljiva, saj so imeli doslej precej smole (na tekmi z Interblockom bi npr. sodnik moral dosoditi dve najstrožji kazni v njihovo korist). Enes Demirovič in Slavko Osterc sta njihova najnevarnejša igralca, ki s svojimi
Medsebojne tekme Drave in HIT Gorice v letošnji sezoni:
5. krog: Drava - HIT Gorica 1:0 (Grbec)
14. krog: HIT Gorica - Drava 1:1 (Osterc; Zilič)
V prejšnji sezoni sta obe ekipi dobili domači tekmi: Drava - HIT Gorica 3:1, 6:4 HIT Gorica- Drava 3:2, 2:1
Drava - HIT Gorica
sobota, 22. 3., ob 15. uri na Mestnem stadionu Ptuj.
izkušnjami vodita igro. Zaradi kartonov bo tokrat v njihovi ekipi manjkal Admir Kršič, na drugi strani pa podobnih skrbi nima Milan Duričič, ki bo imel na voljo vse nogometaše. Za mesto v enajsterici bo spet kandidiral Rok Kronaveter, ki je prejšnji teden na treningu dobil udarec v mišico.
2. SNL
Nogometaši Aluminija bodo poskušali na domačem igrišču proti ekipi Triglava prekiniti serijo dveh zaporednih porazov, Zavrčani pa z Bonifiko nadaljevati niz neporaženosti. (JM)
PP raje v Varaždin, kot na Ptuj!
V sredo zvečer smo lahko na HTV spremljali nogometno tekmo 1. hrvaške lige med Varteksom in Hajdukom (4:0). Poleg visoke zmage varovancev trenerja Beska smo lahko na stadionu opazili še eno zanimivost: velike reklamne panoje Perutnine Ptuj. Temu seveda ne bi posvečali posebne pozornosti, če bi takšne table lahko videli tudi na domačem Ptuju. A tega ni opaziti! Je za Perutnino Ptuj res pomembnejše oglaševanje na nogometni tekmi v Varaždinu, medtem ko do domačega kluba goji precej mačehovski odnos?
1. SNL
Pari 24. kroga: v soboto, 22. 3., ob 15.00: Drava - HiT Gorica (gl. sodnik: Miran Bukovec), Nafta - Maribor (Damir Skomina), Primorje - Domžale (Darko Čeferin), Interblock - Livar (Emir Huselja), ob 17.00: MIK CM Celje - Koper
(Matej Jug).						
1. DOMŽALE	23	14	6	3	42:17	48
2. KOPER	23	10	8	5	39:30	38
3. HIT GORICA	23	10	6	7	30:26	36
4. INTERBLOCK	23	10	5	8	32:24	35
5. MARIBOR	23	8	7	8	34:33	31
6. NAFTA	23	7	10	6	32:27	31
7. MIK CM CELJE	23	8	5	10	26:25	29
8. PRIMORJE	23	8	4	11	Q33:28	28
9. DRAVA	23	7	5	11	28:43	26
10. LIVAR	23	4	2	17	29:16	14
Lista najboljših strelcev: 14 zadetkov: David Bunderla (Primorje); 12 zadetkov: Dario Zahora (Domžale); 10 zadetkov: Dimitar Ivanov Makriev (Maribor); 9 zadetkov: Milan Osterc (Hit Gortica); 8 zadetkov: Dalibor Volaš (Koper), Ermin Rakovič (Interblock); 7 zadetkov: Nejc Pečnik (MIK CM Celje), Zlatan Ljubijankič (Domžale), Mate Eterovič (Nafta); 6 zadetkov: Doris Kelenc, Marko Kmetec (oba Drava), Amer Jukan (Koper), Enes Demirovič (HIT Gorica), Darko Kremenovič (Livar), Jozsef Sebok (Nafta), Andraž Kirm (Domžale) ...
Nogomet • Robert Furjan, predsednik NK Drava
»S pridobljenimi sredstvi ravnamo zelo racionalno
«
Predsednik Drave Robert Furjan je vedno zanimiv sogovornik, ki nam je tokrat med drugim odgovarjal tudi na vprašanja o licenciranju, prodaji igralcev in reflektorjih na Mestnem stadionu.
Ste zadovoljni s tem, kaj je ekipa prikazala v uvodu spomladanskega dela?
R. Furjan: »Zadovoljen sem z rezultatom zadnjih dveh tekem, s samo igro moštva pa še ne. V tem trenutku je tudi težko pričakovati blestečo igro, saj so fantje pod velikim pritiskom obstanka v ligi in igrajo v nekakšnem krču.«
Kakšne so zadeve v zvezi z licenciranjem? Govori se namreč, da naj bi Drava imela težave pri pridobitvi licence za naslednjo sezono.
R. Furjan: »V slovenskih klubih imamo vsi večje ali manjše težave. Kar zadeva nas, pa je stanje takšno: imamo poravnane vse obveznosti za leto 2007 v skladu z licenciranjem; torej do igralcev in zaposlenih v klubu ter tiste obveznosti, ki jih zahteva licenciranje.
Pri tem moram posebej poudariti, da imamo enega naj-skromnejših proračunov v 1. SNL in da moramo s tem denarjem ravnati zelo racionalno. Edina stvar, ki si jo privoščimo, so priprave v Medžugorju, kjer pa so cene prav tako bistveno nižje kot npr. v Hrvaški, Italiji, Španiji ali Turčiji, kamor hodijo na priprave nekateri drugi slovenski klubi. Lahko tudi rečem, da so naši igralci po prejetih prihodkih v spodnjem delu slovenske lige.«
Aktualna je tudi tema reflektorji na ptujskem Mestnem stadionu.
R. Furjan: »Te aktivnosti vodi Mestna občina Ptuj in tam imajo tudi pravi odgovor na to vprašanje. Je pa res, da nas je NZS vključila v program za sofinanciranje, tako da naj bi po najbolj optimističnih neuradnih napovedih jeseni že lahko dobili reflektorje.«
Kaj bi to pomenilo za Dravo?
R. Furjan: »Ogromno. Tekme bi lahko igrali v večernem terminu, ki je za gledalce večinoma bolj zanimiv, tako da bi bil obisk verjetno večji. Razmišljamo tudi o tem, da bi tekme igrali v petek zvečer. To bi lahko imelo širše posledice
Foto: Črtomir Goznik
Po besedah Roberta Furjana bomo na ptujskem Mestnem stadionu tudi naslednje leto spremljali pr-voligaški nogomet. Na sliki: Doris Kelenc (Drava, član slov. reprezentance U-21) in Matjaž Lunder.
tudi za družabno življenje v mestu, saj bi lahko gledalci po tekmi zavili na zabave in druge prireditve v mestu, ki se odvijajo v večernih urah.«
Med prestopnim rokom je bilo veliko govora o odhodu Roka Kronavetra v tujino, tudi Zilič, Kelenc in Bošnjak so imeli konkretne ponudbe. Je realno, da bi Drava lahko zadržala igralce na daljši rok?
R. Furjan: »Predvsem pri Roku je šlo za veliko smolo, saj se je poškodoval na zadnji tekmi spomladanskega dela. Klub, s katerim smo imeli kontakte,
ni želel tvegati in tako do dogovora ni prišlo. Zavedamo se, da imamo kar nekaj tržno zanimivih igralcev, ki bi lahko s spremembo okolja dali več od sebe, kot so dajali do sedaj. Sicer pa je realno stanje v slovenskem nogometu takšno, da bomo morali vsako leto prodati kakšnega od najboljših igralcev v tujino, da bomo lahko normalno poslovali. Problem pa je tudi tukaj večplasten: našim igralcem nudimo pogodbe na nivoju tisoč ali nekaj več ev-rov, pojavljajo pa se klubi, ki so poleg odškodnine klubu igralcem pripravljeni plačati deset
»Vsak teden lahko na TV gledamo tekme, kjer ekipe nosijo na dresih napise Bwin, mi pa smo zato prejemali kazni«
Kako se je razpletlo sodelovanje Drave in podjetja Bwin?
Robert Furjan: »Lani februarja smo ob podpisu pogodbe s podjetjem Bwin slavili dolgoročno stabilizacijo kluba. Vendar smo v naslednjih dveh do treh mesecih dobili osem odločb Urada za prirejanje iger na srečo (le-ta spada pod Ministrstvo za finance, op. a.), v katerih so nam prepovedali oglaševanje tega podjetja. S temi odločbami seveda nismo mogli izpolnjevati svojih pogodbenih obveznosti; med drugim smo dobili kazen zaradi nošenja napisa Bwin na dresih. Na drugi strani pa na slovenski televiziji vsak teden spremljamo tekme Lige prvakov, kjer npr. Milan in Real to svobodno počneta. Menim, da bo Slovenija slej ko prej morala urediti zakonodajo tako, da bo omogočen svoboden pretok blaga in storitev, ki je eden temeljev gospodarstva v Evropski uniji. Monopolni ponudnik teh storitev v Sloveniji pa ima od športa veliko koristi in dobička, od katerega pa klubi in društva na žalost nimajo veliko.«
ali še večkratnik tega zneska. Iz preprostega človeškega in moralnega vidika ne moremo zadržati tega igralca, saj ima le-ta na voljo le 10 ali največ 15 let za vrhunsko igranje, v tem času pa si poskuša preskrbeti finančna sredstva za življenje po koncu kariere. Pri vsej stvari pa je seveda razumljivo, da mora imeti klub od tega koristi.«
Kako poteka komunikacija na relaciji klubi-NZS-združenje nogometnih pr-voligašev?
R. Furjan: »Moje osebno stališče se večkrat ne ujema s stališči NZS, vendar z njimi normalno komuniciramo.«
Na zadnjo reprezentančno akcijo je bil iz Drave povabljen Kelenc v selekcijo U-21.
R. Furjan: »Poleg Kelenca imamo še nekaj kandidatov za reprezentanco, ki se lahko s trdim delom tja tudi prebijejo. Ob takšnem delu, kot ga izvajajo že kar nekaj časa, jim bo to tudi uspelo. Duričič in tudi prejšnji trenerji dobro delajo ali so delali; večinoma so bili vzroki za prekinitev sodelovanja postranski dejavniki, ki so privedli do rezultatske krize. Poleg trenerjev smo odgovorni tudi ostali: uprava, trenerji in nenazadnje tudi igralci. Vsi skupaj se moramo zavedati, da delamo za en klub!«
Jože Mohorič
Rokomet • 1. A SRL (m) - MIK liga
Hardek bo kmalu spet pokal po šivih
Redni del prvenstva v 1. A-ligi je zaključen. Celjani so ujeli vodečo pozicijo s štirimi točkami naskoka pred najbližjimi zasledovalci iz Kopra. Drugemu mestu in uvrstitvi v evropsko Ligo prvakov se še niso odrekli pri Gorenju. O četrtem mestu bosta odločala Gold Club in Trimo. Ormožani bodo prvenstvo zagotovo, čeprav je do konca še deset tekem, končali na šestem mestu. Jeruzalem v svoji zgodovini nastopov v 1. A-ligi nikoli po rednem delu ni bil tako visoko - šesti.
Zadani cilj pred sezono je že v tem trenutku presežen. Vinarji morajo biti zadovoljni, prav tako navijači, ki si bodo v naslednjih dveh mesecih lahko še enkrat ogledali Celjane, Koprčane, Velenjčane, Hrpeljce, Trebanjce in nenazadnje domače junake. »Fort Hardek« bo ponovno pokal po šivih. Prvo tekmo v Ligi za prvaka bodo jeruzalemčki odigrali v sredo, 26. marca, v Velenju, prvi gost Hardeka bo 5. aprila zasedba Cimosa. Čaka nas zelo zanimiva končnica, kjer kljub lepi prednosti štirih točk še ne moremo trditi, da bodo prvaki ponovno Celjani. Slednji so daleč od želene forme, znotraj kluba vre in letos bi Slovenija lahko dobila novega državnega prvaka. Naš kandidat je Cimos. Od-
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Jeruzalem Ormoža rednega dela prvenstva v MIK ligi še nikoli niso končali tako visoko - na 6. mestu. Na sliki Marko Bezjak, ki na lestvici najboljših strelcev MIK lige deli 3. mesto.
Prijeteljska tekma
Petek, 21. 3, ob 20. uri v športni dvorani Center:
MRK Drava Ptuj - Jeruzalem Ormož
ločitev o prvaku bi letos lahko padla na parketu športne dvorane Hardek. Točke v Ormožu bodo za nasprotnike štele dvojno, poraz proti Jeruzalemu pa bo vsako ekipo oddaljil od želenega cilja. Do nadaljevanja prvenstva je dovolj časa, da okrevajo vsi poškodovani igralci. Žal najbrž do pričetka Lige za prvaka ne bo nared Rok Žuran, poškodba ramena enostavno
zahteva daljše okrevanje. Proti Gorenju uvodoma ne bo nastopil tudi Matjaž Pisar, ki mora še odslužiti eno tekmo kazni (rdeč karton proti Celju).
V Ormožu se obeta zanimiv zaključek sezone. Pritiska zdaj ni več in igralci bodo lahko uživali v predstavah s smetano slovenskega rokometa. Roko na srce: v to slovensko rokometno smetano letos spadajo tudi ro-
Boks • Dejan Zavec
Na vidiku je nov profesionalni dvoboj
O profesionalni karieri Dejana Zavca v zadnjem času nismo veliko pisali, saj sta pred časom v vodo padli zadnji napovedi o njegovem naslednjem dvoboju: najprej je bil odpovedan njegov dvoboj za naslov svetovnega prvaka po verziji WBA s Francozom Fredericom Klose-jem, nato pa še dvoboj za naslov
evropskega prvaka z Belgijcem Jacksonom Osei Bonsujem.
Po teh razočaranjih je Dejan seveda postal previden pri objavljanju svojih aktivnosti, čeprav je bil za odpovedi sam še najmanj odgovoren. Ko te enkrat piči kača, se bojiš še zvite vrvi, pravi znani pregovor. "V tem času normalno treni-
ram in se pripravljam, kot da bi imel dvoboj že jutri. Po zadnjih informacijah iz Nemčije se bo to vendarle kmalu zgodilo, po napovedih že v sredini aprila. Po telefonu sem govoril z me-nedžerjem Ulfom Steinfort-hom in trenerjem Thorstenom Schmitzom, vendar zaenkrat še veliko stvari ni dorečenih, tako
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec bo imel po zadnjih napovedih svoj 26. profesionalni dvoboj 19. aprila.
kometaši Jeruzalema.
Tudi v spodnjem delu lestvice bo živahno. Ali se SVIŠ lahko reši izpada v 1. B-ligo? Dolenjcem iz Ivančne Gorice se ne obeta nič dobrega. Prevent, Knauf, Rudar in Slovan so enostavnejšo kvalitetnejši in »sviškoti« bodo poleg razpadle Nove Gorice najverjetneje drugi potnik ligo nižje.
Uroš Krstič
da v tem trenutku težko rečem kaj konkretnega. Zagotovo pa bo več znanega že kmalu, saj se bom že naslednji teden odpravil v Nemčijo," je povedal Dejan. Na spletu je kot datum dvoboja zapisan 19. april, zgodil pa bi se naj v Magdeburgu. Po teh skopih informacijah naj bi dvoboj trajal 12 rund, kar pomeni, da bo štel za eno od lovorik (najverjetneje za obrambo naslova interkontinentalnega prvaka ali prvaka Evropske unije, op. a.).
"Zaradi skopih informacij sem zelo razočaran, saj bi pričakoval, da me bosta trener in menedžer obveščala izčrpneje. Prav ta odnos je zame v tem trenutku zelo obremenjujoč, saj ne vem točno, pri čem sem. Imam veljavno pogodbo, izpolnjujem svoje obveznosti, pričakujem pa, da bo tudi druga stran svoje. Upam, da se bomo sedaj sestali za skupno mizo in se odkrito pogovorili o moji nadaljnji športni poti. Ta žal ni odvisna samo od mene, ampak v veliki meri od aktivnosti me-nedžerja," je zaključil Dejan, ki ga sedanje stanje obremenjuje in si želi jasnejših odnosov.
Svoje aktivnosti je zato delno usmeril tudi na amaterski boks v Sloveniji, kjer si zelo prizadeva izboljšati splošno stanje. "Rad bi temu športu pomagal iz sedanje slabe situacije. Imam precej izkušenj iz tujine, vidim nekatere stvari, ki bi jih bilo nujno izboljšati, vendar je voz z mrtve točke težko premakniti. Upam, da bomo s pomočjo prijateljev boksa in zainteresiranih ljudi uspeli," je vendarle z optimizmom zaključil Dejan Zavec.
JM
Rokomet • SLO - mladinke
Z Norveško za uvrstitev na SP v Makedonijo
Slovenska ženska mladinska reprezentanca je zaključila s pripravami na kvalifikacije za uvrstitev na SP v Makedoniji. Varovanke Marte Bon so odigrale štiri pripravljalne tekme in vse tudi dobile. Najbolj odmevna je zmaga proti članski vrsti Angole (29:28, Prapotnik 2), ki je na minulem SP v Franciji osvojila sedmo mesto, letos pa bodo afriške prvakinje nastopile tudi na OI v Pekingu. Dvakrat so padle tudi severne sosede Avstrijke, pri Veliki Nedelji 38:28 (Prapotnik 6) in v Ormožu 31:26 (Prapotnik 2). Premoč našim mladinkam so morale priznati tudi Švicarke (33:25, Prapotnik 1). Barve Slovenije bo na kvalifikacijah v Ormožu zagotovo branila domačinka Nastja Prapotnik, sicer igralka Mercator Tenzor Ptuja: »S soigralkami smo zelo dobro pripravljene, klima je pozitivna in pričakujem, da se bomo uvrstile na SP. Favorit skupine je zagotovo Norveška, ampak če ponovimo predstave s pripravljalnih tekem lahko premagamo Skandinavke. Upam, da se bodo ljubitelji rokometa z našega konca primerno odzvali temu zanimivemu turnirju in nam nudili vzpodbudo.«
Na pomoč publike računa tudi selektorka Marta Bon: »Ormož je rokometno mesto in mislim, da se je RZS pravilno odločila, ko je Ormož določila
Foto: Črtomir Goznik
Nastja Prapotnik (ZRK Mer-cator Tenzor Ptuj) je članica mladisnke reprezentance Slovenije.
za gostitelja kvalifikacij. Skupina 7 je zelo težka, favoritinje so Norvežanke, ki igrajo hiter in atraktiven rokomet. Z ozadja lahko presenetijo Čehinje, pa tudi Švicarke niso od muh. Nikogar ne podcenjujemo in ne precenjujemo. Upam, da se bomo v nedeljo veselile uvrstitve na SP.«
Glavne nosilke naše reprezentance so vratarka Pandži-čeva, desna zunanja Varlečova, leva zunanja Šonova, pomembno vlogo pa bi lahko odigrala Ormožanka Nastja Prapotnik. Vse tekme bodo odigrane v športni dvorani na Hardeku. Vstop je prost!
Uroš Krstič
Razpored kvalifikacijskih tekem, Ormož - športna dvorana na Hardeku:
Petek, 21.3.: ob 16. uri: Slovenija - Švica, ob 18. uri: Norveška - Češka Sobota, 22.3.: ob 16. uri: Slovenija - Češka, ob 18. uri: Norveška - Švica Nedelja, 23.3.: ob 11. uri: Češka - Švica, ob 13. uri: Slovenija - Norveška
Boks • Zlati grb Slov. Bistrice
Zlati grb Loviščku
BK Slovenska Bistrica je minulo soboto pripravil tradicionalno mednarodno boksarsko revijo 15. zlati grb Slovenske Bistrice, ki jo je spremljalo lepo število gledalcev. Nastopilo je 20 boksarjev, od tega trije člani BK Ring Ptuj in dva BK Ptuj. Zlati grb je pripadel domačinu Gregorju Loviščku, zelo dober boks pa je prikazal tudi Boštjan Kerin. Njegov dvoboj z Markom Šaričem je strokovna komisija (na čelu katere je bil Dejan Zavec) proglasila za najboljšega na reviji.
Rezultati - mladinci: do 60 kg:
Venko (Sl. Bistrica) - Japič (Dolomiti) 2:0; do 64 kg: Dukič (Sl. Bistrica) - Er-bežnik (Barje) 0:2; do 57 kg: Krličevič (Dolomiti) - Matič (BK Ptuj) 2:0;
člani: do 75 kg: Tomažič (Sl. Bistrica) - Majetič (V. Gorica) 0:2; do 69 kg: Pravdič (BK Ring Ptuj) - Roškar (Maribor) 2:0; do 69 kg: Kerin (BK Ring Ptuj) - Šarič (V. Gorica) 2:0; do 75 kg: Klarič (Ptuj) - Heder (V. Gorica) 2:0; do 75 kg: Kovačič (Maribor) - Gajšek ( BK Ptuj) 2:0 prek. v 1. rundi; do 81 kg: Nikolič (Koper) - Dišič (M. Sobota) 0:2; do 81 kg: Lovišček (Sl. Bistrica) - Juretič (V. Gorica) 2:0 prek, v 2. rundi.
Danilo Klajnšek
Foto: Mirko Herič
Goran Pravdič (desno, BK Ring) je v kategoriji do 69 kg premagal Mariborčana Roškarja.
Kolesarstvo m KK PP
Kolesarji spet v zimski mraz Črne gore
Kolesarji Perutnine Ptuj od četrtka do nedelje nastopajo na 14. dirki po poteh kralja Nikole v Črni gori. Težak gorski teren, ki se hitro in strmo dviga nad jadransko obalo, je bil zanje vedno zelo uspešen. Ptujčani so na dirki slavili kar petkrat zapored, skupno pa so zabeležili šest zmag. Najuspešnejši je s tremi zmagami Ra-doslav Rogina, Mitja Mahorič je prispeval dve. Oba kolesarja sta v moštvu Srečka Glivarja tudi letos, zraven njiju bodo nastopili Matej Stare, Andrej Omulec in Kristjan Fajt. »Dirka je zelo težka, saj ravnine praktično ni. Tudi ob morju se cesta ves čas spušča in dviga. Ponavadi jo oteži še vreme, skoraj vsako leto nas spremljajo zelo nizke temperature in sneg. Ob tem renomeju, ki smo si ga na dirki ustvarili, je težko dirkati, saj nam vsi posvečajo veliko
pozornosti in nič drugače ne bo niti letos,« je povedal vodja ptujskega moštva Srečko Gli-var.
Ptujčani dobro vedo, kaj jih v Črni gori čaka in tudi letos to ni poletje, kot bi morda za to obmorsko državo pričakovali. V začetku tedna je namreč ponekod zapadlo tudi do pol metra snega, slabo vreme z nizkimi temperaturami in padavinami pa je napovedano vse do nedelje. A prave obrambe proti temu ni. Kolesarji navlečejo nase vse, kar imajo, velika odgovornost pa leži na ramenih organizatorja, ki mora poskrbeti za regularnost tekmovanja in varnost udeležencev. Včasih je zaradi tega v zadnjem trenutku potrebno spremeniti potek trase dirke, etapo skrajšati, v skrajnem primeru pa jo tudi odpovedati.
UG
Lansko leto je bila izvedba dirke ogrožena. Več kot polovica kolesarjev je zaradi močnega sneženja na Cetinju sestopila s kolesa. Nič lepše pa ni bilo v Nikšiču (na posnetku).
Atletika • Zimsko DP v krosu
Veseličeva zmagala
Minulo soboto je v Velenju potekalo odprto državno prvenstvo v krosu za vse kategorije. Atletski klub Cestno podjetje Ptuj so tokrat zastopali trije mlajši tekmovalci, največ pa je pokazala Maja Veselič, ki ji krosi očitno ležijo, saj nadaljuje odlične rezultate v tej tekaški disciplini. V konkurenci mlajših mladink si je na 4000 metrov dolgi progi pritekla naslov državne prvakinje. Proga je bila speljana okoli Šaleškega jezera, punce pa so morale preteči dva kroga.
Več o Majinem nastopu je povedal njen trener Aleš Bezjak, ki jo je spremljal v Velenju: »Začetek teka je bil zelo hiter, kar Maji, ki je tekačica na tempo, ustreza. Kmalu po startu so v
vodilni skupini ostale samo še tri tekmovalke. Nekje pred zaključkom prvega kroga je Maja prevzela vodstvo in je v drugem krogu nadaljevala z narekovanjem ostrega tempa. Tako se je njena prednost počasi povečevala, kar je pomenilo, da je lahko na koncu rutinirano odtekla zaključek. Maja je na enaki progi novembra lani tekla 15 sekund počasneje, kar pomeni, da je v zimskem pripravljalnem obdobju veliko napredovala.« Njen zmagovalni čas je tokrat znašal 15 minut in 58,8 sekunde. V konkurenci U14, ki so se pomerili na 2000 metrov, je bila Doroteja Domjan med dekleti deveta, Mark Dreven-šek pa med fanti deseti.
UE
Maja Veselič, AK Cestno podjetje Ptuj
Strelstvo • Zaključek mednarodne First lige
Nov uspeh Raušlove in Juršinčanov
V soboto je na Ptuju potekal zaključni 7. turnir mednarodne First lige v streljanju z zračno pištolo v sezoni 2007/2008. Tudi tokrat so največ ekipne konstantnosti dobrih treh posamičnih nastopov pokazali juršinski strelci, ki so si ekipno krono priborili že pred zadnji turnirjem na Ptuju, tokrat pa dosegli 1691 krogov in osvojili še četrto turnirsko zmago, zraven tega pa v celotni sezoni dodali še štiri odlična 2. mesta. Ptujski strelci so v svoji drugi sezoni sodelovanja v tem mednarodnem tekmovanju še drugič zapored osvojili 2. mesto v skupnem seštevku ekip, 2. mesto pa so si priborili tudi na zadnjem domačem 7. turnirju, kjer so dosegli 1671 krogov. Svoje prve turnirske stopničke v sezoni si je pristreljala ekipa SD Jože Kerenčič iz Miklavža pri Ormožu, ki je dosegla 1660 krogov in se v skupnem seštevku pomaknila s sedmega na končno šesto mesto ter bistveno izboljšala svoj lanskoletni rezultat 10. mesta. Krstno sezono so prestali tudi kidri-čevski strelci, ki so bili zaradi nepopolne ekipe večkrat prikrajšani boljšega rezultata in osvojili končno 7. mesto. Enaka zgodba se je ponovila tudi pri
Foto: Simeon Gonc
Posamična zmagovalca First lige Majda Raušl in Simon Simonič
dornavski ekipi, ki je osvojila končno 10. mesto.
V posamičnem seštevku First lige v sezoni 2007/2008 je naslov prvakinje pripadel Ptujčanki Majdi Raušl, ki je v zadnjem, 7. turnirju s 571 krogi osvojila 2. mesto ter v skupnem seštevku zadržala 12 krogov prednosti pred najbližjimi zasledovalci. Najbližje zmagovalki se je na 2. mestu uspelo približati kidričevskemu strelcu Simonu Simoniču, ki je tokrat dosegel 567 krogov in zaradi slabše zadnje serije (96:95 krogov) proti Mirku Molehu
iz Juršincev osvojil 4. mesto. Zmago je na Ptuju z odličnimi 578 krogi slavil Boštjan Simo-nič, SD Kidričevo, na 5. mestu je s 566 krogi pristal Simon Simonič ml. iz Juršincev, ki pa je v skupnem seštevku posameznikov osvojil žal nehvaležno 4. mesto. S 558 krogi so s tekmovanjem na Ptuju na 8., 9. in 10. mestu končali strelci Štefan Balaško, SD Jože Kerenčič, prerojeni Ptujčan Franc Bedrač in Ludvik Pšajd iz Juršincev. Ptujčan Matija Potočnik je s 557 krogi osvojil 11. mesto, v skupnem seštev-
Foto: Simeon Gönc
Ekipno so zmagali strelci iz Juršincev (v sredini), pred Ptujčani (levo) in Madžari iz Zalaegerszega.
Košarka m OMREZJE.NET & PARKL
Ptujčani in tiskarji v finalu 2. lige
Tekmovanje v Parklu se bliža koncu. V prvi ligi so ekipe končale razigra-vanje, sledi le še zaključni turnir za prvaka. Čeprav so bili že dva kroga pred koncem znani vsi štirje udeleženci, ki se bodo borili za laskavi naslov prvaka, je zdaj jasno, kdo bo igral s kom. Prvi polfinalni par bo KK Starše - KK Rače, drugi pa KK Pragersko - Good guys (trenutni prvaki).
Iz prve lige je izpadla ekipa KMO Dornava, medtem ko imajo Kidričani še možnost popravnega izpita. Čaka jih poraženec tekme med KK Ptuj in tiskarji iz Cirkovc in ne glede na to,
s katero ekipo bodo igrali, se bodo morali pošteno oznojiti. Med elito v prvi ligi sta ostali ekipi Nemana in ŠD Slama.
V	drugi ligi so ekipe odigrale povratne tekme. Ptujčani so deklasirali ekipo ŠD Majšperk, ki si ni zaslužila tako visokega poraza. V drugi tekmi so tiskarji šele v končnici zlomili odpor Veteranov iz Pragerskega in si priigrali tako želeni finale. Obe ekipi igrata na seštevek dveh tekem in pričakovati je trd boj za neposredno napredovanje v elitno skupino.
V	drugi ligi so na sporedu zdaj le
Ekipa Tiskarna Ekart design ŠD Cirkovci (na sliki) je bila v polfina-lu končnice 2. kige uspešnejša od veteranov iz Pragerskega.
še končne odločitve v razmaku dveh tednov, medtem ko bodo udeleženci zaključnega turnirja lahko počivali dva tedna in si obnovili moči za končno dejanje. Vse zanimivosti lahko preberete na www.parkl.si.
1. liga
Rezultati 14. kroga: KMO Dornava - Good guys 69:86 (20:20, 13:17, 15:23, 21:26), ŠD Kidričevo - KK Pragersko 72:79 (21:16, 21:17, 16:22, 15:24), Neman - KK Rače 67:79 (8:30, 16:11, 27:18, 16:20), ŠD Slam - KK Starše 63:81 (14:13, 15:24, 27:22, 7:22).
1.	KK PRAGERSKO* 14 13 1+314 27
2.	KK STARŠE* 14 11 3+133 25
3.	KK RAČE* 14 10 4+ 76 24
4.	GOOD GUYS* 14 9 5+ 85 23
5.	ŠD SLAM	14 5 9- 59 19
6.	NEMAN	14 4 10- 155 18
7.	ŠD KIDRIČEVO 14 3 11- 101 17
8.	KMO DORNAVA (-1) 14 1 13- 293 14
2. liga
Polfinale razigravanja -povratne tekme:
Za mesta od 1. do 4.: TED ŠD Cir-kovce - Bar LM Pragersko veterani 62:56 (17:11,^14:13, 14:23, 16:9); skupaj 2:0 za ŠD Cirkovce.
ŠD Majšperk - KK Ptuj 65:85 (20:25, 14:22, 7:27, 24:11); skupaj 2:0 za Ptuj.
ku posameznikov pa visoko 6. mesto s petimi krogi zaostanka za Božidarjem Kolaričem iz
Čakovca. Med 15 najboljših posameznikov 7. turnirja pa sta se prebila še Rok Pučko, SD Jur-šinci, s 556 krogi na 12. in Miran Miholič, SD Jože Kerenčič s 555 krogi na 13. mesto. Ekipni seštevek: 7. krog Povprečje Točke
1.	SD JURŠINCI 15 1690 102
2.	SK PTUJ	14 1672 88
3.	ZALAEGERSZEG B 11 1662 80
4.	SK ALZAS ČAKOVEC 10 1658 74
5.	TUS FEHRING 12 1651 71
6.	SD JOŽE KERENČIČ 13 1653 68
7.	SD KIDRIČEVO 9 1653 66
8.	ZALAEGERSZEG A 0 1656 62
9.	ŠSK C. PETIŠOVCI 0 1667 56
10.	SD DORNAVA 8 1595 40
11.	SD VAR. LENDAVA 0 1428 29 Pomen stolpcev: število točk v 7. krogu, ekipno povprečje in skupno število točk
Skupni seštevek posameznikov 2007/2008:
1.	Majda Raušl, SK Ptuj, 3424 krogov
2.	Simon Simonič, SD Kidričevo, 3412
3.	Ferenc Nemeth, PLE Zalaegers-zeg A, 3406
4.	Simon Simonič, SD Juršinci, 3403
6.	Matija Potočnik, SK Ptuj, 3376
7.	Rok Pučko, SD Juršinci, 3369
8.	Ludvik Pšajd, SD Juršinci, 3365 10. Miran Miholič, SD Jože Kerenčič 3363, 14. Mirko Moleh, SD Juršinci 3332, 22. Robert Šimenko, SK Ptuj 3273, 23. Miran Kolednik, SK Ptuj 3270, 26. Simeon Gonc, SK Ptuj 3243, 28. Peter Kučič, SD Jože Keren-čič 3229, 29. Slavko Ivanovič, SD Dornava 3171, 30. Grega Novak, SD Jože Kerenčič 3146, 32. Bojan Mir, SD Jože Kerenčič 3066, 35. Jurček Lamot, SD Kidričevo 3696, 37. Milan Stražišar, SK Ptuj 3652, 38. Bruno Šincek, SD Dornava 3629, 41. Boštjan Simonič, SD Kidričevo 2291, 42. Aleksander Ciglarič, ŠSK Coal 2280 krogov
Simeon Gonc
Za mesta od 5. do 8.:
ŠD Podlože - KK Avtoefekt 57:73 (14:16, 19:15, 14:20, 10:22); skupaj 1:1; boljši medsebojni količnik KK Avtoefekt.
ŠD Ptujska Gora - KK Nova vas MB 71:73 (22:22, 15:20, 18:21, 16:10); skupaj 2:0 za KK Nova vas MB.
Končna lestvica najboljših strelcev - 1. liga: 1. Davor Bauman (KK Rače) 283 košev/povprečje 20,2; 2. Denis Raušl (ŠD Kidričevo) 242/18,6; 3. Gregor Bien (ŠD Slam) 256/18,3.
Lestvica najboljših strelcev po 14. krogu - 2. liga: 1. Mitja Blažič (KK Nova vas MB) 291/24,3; 2. Alen Horvat (KK Ptuj) 274/22,8; 3. Sebast-jan Holc (KK Avtoefekt) 224/20,4.
Spored
1.	liga
Pari zaključnega turnirja (v soboto, 5. 4., v športni dvorani Rače):
16.00 (7) ŠD Kidričevo: poraženec tekme KK Ptuj - TED ŠD Cirkovce; 18.00 (2) KK Starše - (3) KK Rače, 20.00 (1) KK Pragersko - (4) Good guys.
2.	liga
Za mesta od 1. do 2.: KK Ptuj
-	TED ŠD Cirkovce (sobota, 22. 3., ob 14.00 v Gimnaziji Ptuj.
Za mesta od 3. do 4.: Bar LM Pragersko veterani - ŠD Majšperk (torek, 18. 3., ob 20.15 v OŠ Pragersko). Za mesta od 5. do 6.: KK Avtoefekt
-	KK Nova vas MB (sobota, 22. 3., ob 14.30 v OŠ Videm pri Ptuju).
Za mesta od 7. do 8.: ŠD Podlože
-	ŠD Ptujska Gora (sobota, 22. 3., ob 10.00 v OŠ Majšperk).
Radko Hojak
Foto: UG
Foto: UE
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj - mladi
Športni napovednik
Ob dobrem delu z visokimi pričakovanji
Po vzoru starejših kolegov iz kluba se tudi mlajše kategorije kolesarjev Perutnine Ptuj pripravljajo na začetek sezone. V času velikonočnih praznikov bodo pripravljenost, ki so jo dosegli v času zimskih priprav, dodobra preverili na posamičnem kronometru na Jarunu v Zagrebu. Temu že sledijo prve dirke v Italiji, nato pa bodo od doma odstotni skoraj vsak konec tedna (s krajšo poletno pavzo) vse do začetka oktobra.
Pozimi niso ničkaj počivali, saj je peterica starejših mladincev trenirala šest- do sedemkrat na teden, še številčnejša ekipa mlajših mladincev (šest kolesarjev) pa štiri- do petkrat. Ker med sezono nimajo časa, da bi se posvetili drugim aktivnostim, so te trenutke izkoristili v pripravljalnem obdobju. Obiskovali so fitnes, ukvarjali so se tudi z novim programom spinninga, ki izboljšuje koordinacijo na kolesu, pa telovadnico, kjer so z gimnastičnimi vajami še dodatno vadili, da se bodo v kritičnih trenutkih znali obdržati na kolesu. Klasičen trening obsega tek ter seveda kolesarjenje, kolikor pač dopuščajo vremenske razmere. "Zima nam je res šla na roko, saj smo predvsem ob koncih tedna večkrat sedli na kolo. Do sedemdnevnih priprav v Po-reču, v počitniškem času, smo prevozili okrog tisoč kilometrov, še enkrat toliko pa kasne-
Ekipa mlajših mladincev:
Blaž Zelenko, Marko Kuhar, Nejc Lužar, Miha Lazar, Jan Kresnik, Amadej Petelinšek. Trener: Boštjan Lampret.
Ekipa starejših mladincev: Niko Vogrinec, Marko Purg, Tomaž Bauman, Alen Tement, Žiga Slak. Trener: Boštjan Ar-nuš.
je po istrskih cestah. Tam smo skupaj z mlajšimi formirali številčno ekipo in ob dobrem vzdušju opravili priprave, kot smo si lahko le želeli. Z boleznimi večjih težav nismo imeli, da bi morda kdo zaradi tega zdaj kaj zaostajal," je povedal trener starejših mladincev Boštjan Arnuš.
Dobro delo se je preneslo na testiranja, ki so jih opravili po zaključku priprav. Kot je povedal Arnuš, so rezultati spodbudni, saj jih po primerjavi z ostalimi klubi uvrščajo v zgornjo polovico. A se nanje kaj dosti ne zanašajo, saj je na tekmovanjih tudi precej drugih dejavnikov, ki vplivajo na končni rezultat.
O pričakovanjih pred novo sezono smo najprej povprašali trenerja mlajših mladincev. "Imamo številčnejšo in bolj kakovostno ekipo kot lani, tako da zaradi tega od teh fantov pričakujemo več. Dirk bo nekje okrog 30 do 35. Nastopili bomo na vseh slovenskih dirkah, poskušali pa bomo voziti čim več v Italiji, saj se je to v preteklosti izkazalo kot zelo pozitivno. Te izkušnje so največ vredne,
Nogomet • 2. SML, 2. SKL
Sest zadetkov Roberta Kureža
2 SML - vzhod
(Grajfoner), Kurež, Turkuš. Trener: Franc Fridl.
REZULTATI 15. KROGA: NS Poli Drava - Malečnik 19:1, Šmartno 1928 - Simer Sampion 1:2, Dravinja
-	Krško 1:1, Bistrica - Pohorje 2:1, Zreče - Nafta 1:1, Železničar - GIC Gradnje Rogaška 1:1, Ljutomer
-	Nissan Ferk Jarenina 3:1.
1. NŠ POLI DRAVA 15 12			2	1	88:16	38
2. NAFTA	15 10		1	4	70:20	31
3. FERK JARENINA 15		9	3	3	38:14	30
4. KRŠKO	15	9	2	4	41:18	29
5. SIMER ŠAMP.	15	8	5	2	41:20	29
6. LJUTOMER	15	8	2	5	35:22	26
7. ŽELEZNIČAR	15	6	4	5	25:22	22
8. DRAVINJA	15	8	2	7	15:14	20
9. GIC ROGAŠKA	15	5	3	7	21:40	18
10. ZREČE	15	3	4	8	18:53	13
11. POHORJE	15	3	3	9	15:26	12
12. BISTRICA	15	3	2	10	18:65	11
13. MALEČNIK	15	3	1 11		22:83	10
14. ŠMARTNO '28 15		3	0 12		12:42	9
2. SKL - vzhod
REZULTATI 15. KROGA: NŠ Poli Drava - Malečnik 5:0, Šmartno 1928 - Simer Sampion 2:2, Dravinja
-	Krško 2:0, Bistrica - Pohorje 0:2, Zreče - Nafta 3:0, Železničar - GIC Gradnje Rogaška 1:0, Ljutomer
-	Nissan Ferk Jarenina 0:0.
NŠ Poli Drava - Malečnik 19:1 (7:0)
STRELCI: 1:0 Lenič (3), 2:0 Pože-gar (11), 3:0 Joldič (24), 4:0 Požegar (26), 5:0 Požegar (32), 6:0 Turkuš (42), 7:0 Sahiti (45), 8:0 Joldič (55), 9:0 Kurež (60), 10:0 Kurež (61), 10:1 Rojs (63), 11:1 Kurež (67), 12:1 Grajfoner (70), 13:1 Bečiri (71), 14:1 Grajfoner (73), 15:1 Kurež (75), 16:1 Bečiri (77), 17:1 Kurež (79), 18:1 Kurež (83), 19:1 Grajfoner (87)
NŠ POLI DRAVA: Kocen, Sahiti, Gavez, Vrabl (Štrukelj), Stiberc, Že-leznik (Bečiri), Lenič, Joldič, Požegar
1. FERK JARENINA 15 13		2	0	54:11	41
2. POHORJE 15 12		0	3	61:14	36
3. NŠ POLI DRAVA 15 11		1	3	58:9	34
4. LJUTOMER 15 11		1	3	38:15	34
5. SIMER ŠAMP. 15 10		2	3	59:9	32
6. BISTRICA 15	9	1	5	32:33	28
7. ŽELEZNIČAR 15	6	1	8	22:33	19
8. ZREČE 15	5	1	9	16:35	16
9. DRAVINJA 15	4	1 10		24:55	13
10. MALEČNIK 15	4	1 10		12:50	13
11. GIC ROGAŠKA 15	3	2	10	17:43	11
12. KRŠKO 15	2	4	9	18:36	10
13. NAFTA 15	3	1 11		12:35	10
14. ŠMARTNO '28 15	2	2	11	13:48	8
NŠ Poli Drava - Malečnik 5:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Krajnc (32), 2:0 Gril (49), 3:0 Matjašič (55), 4:0 Jazbec (57), 5:0 Ljubec (79)
NŠ POLI DRAVA: Valentan, Vinko-vič (Pelcl), Perger, Serdinšek, Roškar, Fekonja, Pernek (Ljubec), Krajnc (Roškar), Jazbec (Ostroško), Mat-jašič, Gril (Pauko). Trener: Damjan Vogrinec.
DK
zraven tega pa bomo nastopali tudi na dirkah v Avstriji in na Hrvaškem. Doma bi radi odnesli kakšno medaljo z državnih prvenstev, tujina pa bo predvsem pomembna za nabiranje dragocenih izkušenj. Ob normalnem poteku sezone si v drugem delu lahko obetamo že kakšen viden rezultat. Cilj je tudi katerega od tekmovalcev spraviti do reprezentančnega dresa. Ne bi rad pretiraval, potrebno se bo dokazati na tekmovanjih. Imamo močno konkurenco na treningih, kar je zelo vzpodbudno, zraven tega smo na pripravah trenirali skupaj s starejšimi, kar je zagotovo prispevalo k boljši pripravljenosti," je povedal Boštjan Lampret. Reprezentančni nastopi so omejeni zgolj na tri dirke: na Češkem, v Avstriji in Italiji. Olimpijada mladih, ki se organizira v ciklusu dveh let, je bila izpeljana lani.
Pri starejših bo reprezentančnih nastopov več. Niko Vogrinec je kot standardni član izbrane vrste že potrjen za dirko po Toskani (Italiji) v aprilu. Na evropskem prvenstvu želijo imeti dva udeleženca, na svetovnem, ki bo letos avgusta v Južni Afriki, pa prav tako ciljajo visoko. Fantje, ki imajo ob dobrem delu velik potencial, da v prihodnje oblečejo tudi članski perutninski dres, bodo temu primerno tudi nastopali na težkih preizkušnjah po Evropi. Arnuš načrtuje kar 60 startov (pet etapnih dirk), na Češkem, Poljskem, v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in seveda doma, v Sloveniji, kamor so usmerjeni glavni rezultatski cilji. Slovenska javnost jih bo budno spremljala na državnih prvenstvih, ki bodo letos vsa v juniju, še po-bližje pa na avgustovski etapni dirki po Štajerski.
Uroš Gramc
Nogomete • RN U-10
Aluminij v finalu slovenskega tekmovanja
Preteklo nedeljo, 16. 3., je na Ptuju potekal eden izmed štirih turnirjev polfinala Slovenije v tekmovanju Rad igram nogomet. V polfinalu so sodelovale ekipe, ki so dosegle prvi dve mesti v predtekmovanjih, ki so se odvijala po posameznih medobčinskih nogometnih zvezah. Na Ptuju so sodelovale ekipe iz MNZ Ptuj (NK Aluminij in NŠ Drava) in MNZ Celje (NK Simer šampion in NK CM Celje). V finale, ki bo potekal konec marca in v katerega se uvrstijo štiri najboljše ekipe iz Slovenije, se je uvrstila samo pr-vouvrščena ekipa NK Aluminij, ki je premagala vse tekmece.
Rezultati: NK Aluminij - NK Simer šampion 2:1 (Bezjak, Dobnik), NK Aluminij - NŠ Poli Drava 1:0 (Zorec), NK Aluminij - NK Publikum Celje 5:0 (2x Bezjak, 2x Hreljič, Meznarič).
Končni vrstni red: 1. NK Aluminij, 2. NK Simer Šampion, 3. NŠ Poli Drava, 4. NK CM Celje.
Za ekipo NK Aluminij so nastopali: Luka Janžekovič, Erik Zorec, Denis Hreljič, Tilen Ahec, Vito Mez-narič, Bezjak Blaž, Matic Dobnik, Marko Panikvar, Gregor Emeršič, Nik Krajnc, Domen Klajnšek, Jetmir Muharemi, Aljaž Kaisesberger, Žan Hliš, Žiga Brglez, Jan Bračič in Aleks Lozinšek. Trenerja: Vlado Ripak in Borut Kolar.
UR
NOGOMET
1.	SLOVENSKA LIGA
PARI 24. KROGA - SOBOTA OB 15.00: Drava - HIT Gorica, Interblock
-	Livar, Primorje - Domžale, Nafta - Maribor; SOBOTA OB 17.00: MIK CM Celje - Koper.
2.	SLOVENSKA LIGA
PARI 17. KROGA - SOBOTA OB 11.00: Bonifika - Zavrč; SOBOTA OB 15.00: Aluminij - Triglav Gorenjska, Bela krajina - Mura 05, Krka - Krško, Zagorje - Rudar Velenje.
3.	SLOVENSKA LIGA - VZHOD
PARI 16. KROGA - SOBOTA OB 15.00: Odranci - Veržej, Koroška Dravograd - Pohorje, Šmarje pri Jelšah - MU Šentjur, Dravinja - Malečnik, Šmartno 1928 - Paloma, Kovinar Štore - Roma; PONEDELJEK OB 15.00: Stojnci - Črenšovci.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 16. KROGA - SOBOTA OB 15.00: Oplotnica - Podvinci, Zreče
-	Gerečja vas Unukšped, AHA EMMI Bistrica - Peca, Partizan Fram -Šentilj Jarenina, Šoštanj - Mons Claudius; PONEDELJEK OB 15.00: Ho-lermuos Ormož - Simer šampion, Železničar - GIC Gradnje Rogaška.
1.	SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
12. KROG: ŽNK Ljudski vrt - Krka (sobota ob 12.00, igrišče z umetno travo).
LIGA U-14
16. KROG: Aluminij - NŠ Poli Drava (sobota ob 12.00).
2.	SLOVENSKA MLADINSKA LIGA - VZHOD
16. KROG: Nissan Ferk Jarenina - NŠ Poli Drava (sobota ob 15.00).
2. SLOVENSKA KADETSKA LIGA - VZHOD
16. KROG: Nissan Ferk Jarenina - NŠ Poli Drava (sobota ob 13.00).
BOKS
Boštjan Kerin v Beogradu
Ptujski boksar Boštjan Kerin, ki je v soboto v Slovenski Bistrici prikazal dobro pripravljenost na reviji Zlati grb Slovenske Bistrice, bo konec tedna nastopil na boksarski reviji EABA v Beogradu.
Danilo Klajnšek
MINI ROKOMET
Preko 300 mladih rokometašev v Ormožu
Rokometni klub Jeruzalem Ormož bo na velikonočni ponedeljek gostil 6. turnir Triglav Ormož 2008 v mini rokometu. Letošnji turnir bo rekorden po obisku, ki je presenetil tudi organizatorje: »Na turnirju bo sodelovalo kar 39 ekip iz 17 klubov, ki bodo razdeljeni v štiri kategorije: deklice 1997, dečki 1997, dečki 1998 in dečki 1999. Pričakujemo okrog 300 mladih rokometašev, ki bodo igrali na štirih igriščih. Tri bodo v športni dvorani na Hardeku in eno v športni dvorani Gimnazije Ormož. Sodili bodo sodniki iz Spodnjega Podravja, vse skupaj pa bo odigranih prek 100 tekem. Pričetek turnirja bo ob 9. uri, predviden zaključek pa ob 14. uri,« je pred turnirjem povedal eden izmed organizatorjev in trenerjev mlajših selekcij Jeruzalema Mladen Grabovac. Seznam prijavljenih ekip: deklice 1997: Ptuj, Velenje, Celje, Rače in Ormož; dečki 1997: OŠ Miklavž pri Ormožu, Ludbreg, Rudar Trbovlje, Rokometna šola Ptuj, Idrija, Celje, Dol Hrastnik, Velika Nedelja, Gorišnica, Krim, Sevnica, OŠ Ormož;
dečki 1998: Rokometna šola Ptuj, Celje, Dol Hrastnik, Ludbreg, OŠ Ig, Sevnica in OŠ Ormož;
dečki 1999: Dol Hrastnik, Rokometna šola Ptuj, Rudar Trbovlje, OŠ Ig, Celje, OŠ Ormož.
KU
KASASTVO
Ljutomerski hipodrom odpira novo sezono
Na velikonočni ponedeljek (24. marca) se pričenja letošnja kasaška sezona. Prireditelj uvodnih kasaških dirk je Kasaški klub Ljutomer. Za šest točk sporeda je prijavljenih 45 konjev. Pričetek dirk bo ob 14.15.
NŠ
Ekipa NK Aluminij se je uvrstila na finalni turnir akcije Rad igram nogomet.
VATERPOLO
Kadetska reprezentanca v Mariboru
Ta konec tedna se bo v Pristanu v Mariboru odvijal zaključni vaterpolski turnir Olimpijski upi. Za kadetsko reprezentanco Slovenije bo nastopil tudi Ptujčan Marko Prcač.
Naši bodo odigrali štiri tekme: danes (v petek) dopoldne ob 10.30 proti zagrebški Mladosti, zvečer ob 20.30 pa proti črnogorskem Jadranu iz Her-cegnovega. Jutri (v soboto) ob 19.30 jih čaka obračun z Jugom iz Dubrovnika, v nedeljo ob 11. uri pa bo še tekma s Primorcem iz Kotorja. Vabljeni, vstopnine ni!
UG
Foto: DK
Kickboks • Mednarodni turnir Kufstein (Avstrija)
Adriana Korez in Nuša Štefančič zmagali
Člani Kluba borilnih veščin Ptuj so 14 in 15. marca zelo uspešno nastopili na enem najmočnejših evropskih turnirjev v kikboksu v avstrijskem Kuf-steinu. Na tekmovanju je sodelovalo 1068 tekmovalcev iz 18 držav.
Največji uspeh je dosegla Adrijana Korez, ki je osvojila 1. mesto med mladinkami do 55 kg. Adrijana je zapored premagala Švicarko Dano Ruger, Madžarko Doro Erdei, Hrvatico Valentino Miletič in v finalu še Dominiko Zimnicki iz Poljske.
Zelo uspešen je bil med mladinci do 69 kilogramov Anej Štrafela, ki je osvojil 2. mesto po dveh zmagah in odličnih borbah.
Sabina Kolednik je bila med članicami do 50 kilogramov najprej prosta, nato pa je v 2. krogu premagala belgijsko
reprezentantko Nanouch Van-Gysel in se ji tako oddolžila za poraz na lanskem svetovnem prvenstvu. V polfinalu je Sabina za las izgubila z evropsko prvakinjo Sharon Gill iz Velike Britanije in tako osvojila odlično 3. mesto.
Prav tako se je z bronasto medaljo okitil Luka Vindiš med mladinci nad 47 kilogramov. Luka je v četrtfinalu zanesljivo premagal Aleksa Tama-sa iz Madžarske, v polfinalu pa je žal izgubil proti klubskemu kolegu svojega prejšnjega nasprotnika.
Matic Bedenik se je med mladinci do 69 kg uvrstil v drugi krog, Benjaminu Golobu pa je med mladinci do 63 kg žal zmanjkalo malo sreče do zmage, saj je izgubil le za točko. Med člani do 74 kg sta še nastopila Aleksander Ko-
Ekipa Ptujčanov v Avstriji
Foto: Franc Slodnjak
Petov'%vto				
Petovia avto avtohiša d.0.0.,				
Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj,				
Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si				
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
M0DEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
CITROEN C41.6HDIVTR PACK	2005	10.490	144.480	KOV. MODRA
CITROEN C31.4H0I SX	2004	7.900	06.231	ZELENA
MEGANE 1.5DCP0 EXPRESSION 100KN	1 2004	8.950	192.138	MODRA
MEGANE 1.9DCI EXPRESSION	2004	8.990	/	ČRNA
MEGANE GRANDT. 1.5DCI/105 EXPRESS	2005	9.800	/	ČRNA
LAGUNA GRANDT. 1.9DCI EXPRESSION	2005	11.800	100.181	TEM. SIV
ESPACE 3.0DCI AVTOMATIK PRIVILEGE	2005	19.200	139.869	BOR. RDEČ
VW GOLF 1.4 EDITION	2001	6.450	121.000	SREBRNA
CITROEN PICASSO 2.DHDI (vec vazil)	2003	0.150	du 90.000	BEU
VW TRANSPORTER 2.5 TOI	1990	5.500	245.000	BELA
CITROEN C31.4H0I SX	2004	7.990	66.231	ZELENA
RE CLIO 1.2/126V DYNA. (VEC VOZIL)	2007	8.590 0-17.302		VEČ VOZIL
SCENIC 1.B/1BV AIR	2002	5.750	104.000	SREBRNA
FORD FIESTA 1.3 CONFORTE	2003	4.950	57000	SREBRNA
Člani KBV Ormož so nastopili s šestimi borci in v hudi konkurenci osvojili eno prvo ter eno tretje mesto. Svoj izjemen potencial je z zmago pri mladinkah do 46 kg potrdila Nuša Štefančič. Uspeh borcev KBV Ormož je s tretjim mestom pri dečkih do 28 kg dopolnil Dejan Kociper. SEMI KONTAKT:
1. mesto: Nuša Štefančič, mladinke do 46 kg 3. mesto: Dejan Kociper, dečki do 28 kg 5. - 8. mesto: Rok Tomažič, dečki do 28 kg 8. - 16. mesto: Žan Tomažič, dečki do 37 kg LIGHT KONTAKT:
5. - 8. mesto: Aleš Babič, člani do 69 kg
8. - 16. mesto: Dejan Govedič, mladinci do 63 kg	(UK)
lednik in Miha Bezjak. Aleksander je nastopil s poškodbo čeljusti in mu ni uspelo pokazati vsega svojega znanja, Miha pa je pogumno stopil v boj z večkratnim svetovnim prvakom Gregoriom DiLeom iz Italije, vendar je bila kvaliteta pač na strani Italijana. Nastop
Ptujčanov je bil vsekakor zelo uspešen in obetaven pred začetkom državnega prvenstva, ki se bo s 1. turnirjem pričelo v soboto, 29. marca, v Zagorju ob Savi. Na 1. turnirju bo nastopalo okrog 20 članov Kluba borilnih veščin Ptuj.
Franc Slodnjak
Šolski šport • Košarka
Medobčinsko tekmovanje v košarki za učenke (letnik 1995 in mlajše)
Rezultati (športna dvorana OŠ Destrnik; vodja tekmovanja: prof.
Drago Prelog): OŠ Destrnik-Trnov-ska vas - OŠ Olge Meglič 17:24, OŠ Ljudski vrt - OŠ Olge Meglič 8:29, OŠ Ljudski vrt - OŠ Destrnik-Trnov-ska vas 10:15.
VRSTNI RED: 1. OŠ Olge Meglič, 2. OŠ Destrnik-Trnovska vas, S. OŠ Ljudski vrt.
UR
Zmagovalna ekipa medobčinskega tekmovanja v košarki: OŠ Olge Meglič
Šahovski kotiček
Hitropotezni in pospešeni šah
Šahovsko društvo Ptuj - Veplas nadaljuje prirejanje rednih mesečnih turnirjev v hitropoteznem in pospešenem šahu.
Na marčevskem hitropoteznem turnirju je sodelovalo 19 igralcev, ki so odigrali 13 kol po švicarskem sistemu. Ponovno je bil najuspešnej-
ši Igor Iljaž, ki je na turnirju zasluženo zmagal in še bolj utrdil vodstvo v skupnem seštevku.
Rezultati: Igor Iljaž 10,5 točke, Dušan Majcenovič 10 točk, Silvo Zajc 9 točk, Anton Butolen 8,5 točke, Boris Žlender in Aleksander Podkrižnik po 8 točk, Branko Orešek 7,5 točke, Ivan Krajnc 6,5 točke, Martin Skledar, Bojan Lubaj in Janko Bohak po 6 točk, Martin Majcenovič in Veliju Kudret po 5,5 točke, Franjo Lazar 5 točk.
Po treh turnirjih je v skupnem seštevku v vodstvu Igor Iljaž, 56 (3) točk, pred Borisom Žlendrom, 37 (3) točk, in Antonom Butolenom, 20 (3) točk.
Na tretjem turnirju v pospešenem šahu v sklopu letnega ciklusa je sodelovalo 15 igralcev, ki so odigrali sedem kol po švicarskem sistemu. Ponovno je bil najuspešnejši Igor Iljaž, ki je zasluženo zmagal že drugič zaporedoma in postaja vse boljši igralec šaha v pospešenem tempu.
Končni vrstni red: Igor Iljaž 6 točk, Aleksander Podkrižnik 5,5 točke, Leon Selišek in Janko Bo-hak 5 točk, Silvo Zajc, Ciril Kužner in Bojan Lubaj po 4 točke, Martin Majcenovič 3,5 točke, Tomo Vra-bič, Filip Janžekovič, Klemen Jan-žekovič in Martin Skledar po 3 točke itd. Po treh turnirjih je v vodstvu Igor Iljaž.
Janko Bohak
Bowling m Podjetniška liga
Tames z zmago povečal gnečo pod vrhom
V 5. krogu je prvo letošnjo zmago dosegla ekipa Tamesa, ki je s tem dosežkom zgostila vrstni red pod vrhom. Kar pet ekip namreč tesno zasleduje vodilni dvojec Intera-Pro-jektis. Najvišje doslej se je zavihtela ekipa db Transport, ki ji je samo 22 podrtih kegljev manjkalo do prve zmage.
Najboljši posamezniki 5. kroga:
1. Aleš Korošec (Saš Bar) 763, 2. Tomi Držaj (db Transport) 739, 3. Dušan Kostanjevec (Avtoprevozništvo Novak) 738, 4. Bojan Klarič (Sar avtomatizacija) 730, 5. Igor Vidovič (Tames) 718, 6. Sebasti-jan Kotnik (Projektis) 717, 7. Janez Rakuš (Podjetje za stanovanjske storitve) 714, 8. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) in Branko Ke-lenc (VGP) 705, 10. Robert Šegula (Tames) 698.
Rezultati 5. kroga: 1. Tames 2091 (22 točk), 2. db Transport 2069 (21), 3. Projektis, d. o. o., 2051 (20), 4. Saš bar 2047 (19), 5. Intera 2011 (18), 6. SAR avtomatizacija 1972 (17), 7. DaMoSS 1963 (16), 8. Talum 1958 (15), 9 VGP Drava 1939 (14), 10. Radio-Tednik Ptuj 1931 (13), 11. MO Ptuj 1902 (12), 12. Avto prevozništvo Novak 1899 (11), 13. Sanjski moški 1850 (10), 14. Bowling center Ptuj 1814 (9), 15. Agis plus 1775 (8), 16. Projekta inženiring 1742 (7), 17. Kager hiša 1718 (6), 18. Podjetje za stanovanjske storitve 1711 (5), 19. Ilkos candles 1702 (4), 20. MP Ptuj 1440 (3), 21. Garant-zavarova-
nje, d. o. o., 1339 (2), 22. Modmed 1326 (1).
1.	INTERA
2.	PROJEKTIS, D. O. O.
3.	TALUM
4.	SAŠ BAR
5.	SAR AVTOMATIZACIJA
6.	TAMES
7.	DAMOSS
8.	VGP DRAVA
9.	DB TRANSPORT
10.	RADIO-TEDNIK PTUJ
11.	KAGER HIŠA
12.	SANJSKI MOŠKI
13.	BOWLING CENTER PTUJ
14.	AVTOPREVOZ. NOVAK
15.	ILKOS CANDLES
16.	POD. ZA STAN. STORITVE
17.	PROJEKTA INŽENIR. PTUJ
18.	MO PTUJ
19.	AGIS PLUS
20.	GARANT ZAVAROVANJE
21.	MODMED
22.	MP PTUJ
Najboljši posamezniki skupno:
1. Sebastijan Kotnik (Projektis) povprečje 193,0; 2. Bojan Klarič (SAR avtomatizacija) 181,1; 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 180,3; 4. Jernej Rifelj (Intera) 175,4; 5. Matej Rifelj (Intera) 174,2; 6. Robert Šegula (Tames) 173,8; 7. Marko Drobnič (Talum) 173,8; 8. Simona Vajda (DaMoSS) 173,8; 9. Tomi Držaj (db Transport) 173,5; 10. Robert Mer-lak (Talum) 172,6.
JM
10.572	101
10.479	99
10.216	92
10.14S	92
10.2S2	91
10.076	90
10.016	85
9.847	78
9.417	66
9.487	64
9.S2S	57
9.168	57
8.966	47
8.941	46
8.689	S7
8.740	S6
8.440	SS
8.410	SS
6.7S6	27
7.186	12
7.056	12
6.641	10
Foto: Črtomir Goznik
Novinka v letošnji ligi je tudi ekipa MP Ptuj, ki iz kroga v krog izboljšuje svoj dosežek.
Kegljanje • Kurentov pokal
Pokal letos v Ljutomer
Konec februarja je bil v DETA centru že 10. Kurentov pokal v kegljanju, na katerem je sodelovalo 12 štiričlanskih policijskih ekip iz Bleda, Škofje Loke, Kamnika, Lendave, Ljutomera in Ptuja. Vse ekipe (8 moških, 2 ženski in 2 mešani) so tekmovale v ekipnem tekmovanju v borbenih igrah, po dva najboljša moška tekmovalca iz vsake ekipe in vse ženske tekmovalke pa so se pomerili še v disciplini 30 lučajev mešano (15 lučajev na polno, 15 na čiščenje). Ekipno je prvo mesto presenetljivo osvojila ekipa iz Ljutomera, ki je poleg drugih nagrad prejela prehodni Kurentov pokal.
Rezultati: ekipno: 1. PP Ljutomer 248 kegljev, 2. ŠD Policist I, Kamnik 226, 3. ŠD Policist.
Ženske: 1. Kamnik 213, 4. PŠD Ptuj 202, 9. PŠD Ptuj II. 161, 10. PŠD Ptuj - mladi 149.
Posamezno: 1. Jure Mrak (PP Škofja Loka) 142, 2. Franc Poljanšek (ŠD Policist II) 141, 3. Vladimir Plohl (PŠD Ptuj I.) 138, 6. Silvo Skok (PŠD Ptuj I.) 131.
Organizator, PŠD Ptuj, ki ga prizadevno vodi Danilo Leva-čič, je na koncu jubilejnega 10. pokala gostom podelil še posebna priznanja. Ekipe iz Ra-dovljice-Bleda (74 točk), Kamnika (59 točk) in Škofje Loke (63 točk) so prejele pokale za najboljši skupni rezultat v vseh desetih letih (za primerjavo: domačini so v 10 letih osvojili skupaj 110 točk). Za stalno udeležbo so priznanja prejeli tudi nekateri posamezniki: Šmid in Hodžič iz ekipe Radovljice-Bled sta edina (poleg domačinov seveda) sodelovala na vseh desetih pokalih. Za organizacijo Kurentovega pokala so priznanja dobili domačini Tomaž Veler, Janko Ivančič (tudi edini dvakratni zmagovalec med posamezniki), Vladimir Plohl, Silvo Skok, Janez Krajnc in Danilo Levačič. Priznanja in zahvale je bil deležen tudi Boris Premzl, ki je ob pomoči članov Kegljaškega kluba Drava kot glavni sodnik vodil vseh deset turnirjev.
Danilo Klajnšek
Senešci • Praznično krašenje tort
Ne le dobra, tudi lepa naj bo! (2.)
V Štajerskem tedniku nadaljujemo krašenje tort.
Pred vrati so prazniki, ko se lahko vsaka gospodinja postavi s takšno torto, kot smo se jih naučili oblikovati na tečaju krašenja tort, ki ga je organizirala Kmetijska svetovalna služba iz Ormoža. Tečaj je vodila Marija Horvat iz Živilske šole Maribor, ki je izdala veliko drobnih skrivnosti, ki so pomembne, da torta tudi estetsko lepo uspe. Kra-šenje je potekalo na turistični kmetiji Ozmec v Senešcih, tečaja pa se je udeležilo deset
tečajnic.
Orehova kremna torta
Biskvitna masa:
11 jajc - ločimo 200 g mletih orehov 50 g drobtin 100 g moke 50 g škroba 250 g sladkorja 2 g cimeta 2 g limonine lupine Rumenjake stepamo s tretjino sladkorja, da se močno zapenijo. Beljake stepamo z
Čokoladni obliv vlijemo okrog in okrog na rob torte, da lepo steče po robovih navzdol. Na sredini površino pogladimo in pokrijemo morebitne napake. Pri delu s čokolado je treba biti hiter. Boljesi je je staliti nekoliko več, saj odvečna odteče s kuhinjske rešetke in jo lahko ponovno uporabimo. Če pa je imamo premalo, pa ...
Foto: vki
Torto smo okrasili še s čokoladno kremo in rožami iz mase za izdelavo okraskov, ki ste jo že spoznali prejšnjikrat. Napis je narejen iz zmesi beljaka in sladkorja v prahu. Za pisanje se iz povoščenega papirja izdela škrnicelj, ki mu odrežemo vrh. Za pisanje je zmes na torto potrebno polagati, ne vleči.
ostalim sladkorjem. Obe masi združimo in previdno primešamo moko, škrob, orehe, cimet in limonino lupinico.
Pečemo 40 minut pri 180 stopinjah Celzija. Krema: 350 g masla 150 g sladkorja v prahu Maslo s sladkorjem stepamo, da se zmes zapeni. Kremi dodamo ohlajeno pudingovo maso, ki smo jo skuhali iz 2 decilitrov mleka, 50 gramov sladkorja in pol zavitka pudinga z vaniljevim okusom. Ohlajenemu pudingu do-
Iz povoščenega papirja zvijemo škrnicelj in s stopljeno čokolado in stepeno smetano narišemo šopek mačic. Pri tortah, ki imajo nadeve iz različnih pudingovih krem in smetane, je treba upoštevati krajši rok trajanja.
Pri opisanih tortah je potrebno precej dolgo stepati kreme. Vendar vam svetujem, da vseeno ne pretiravate, saj imajo kuhinjski aparati očitno svojo voljo. Naš mešalnik na tečaju je najprej začel mrčati, kot to počno moški, če jim naložimo delo, kijih ne mika, potem pa se je še skadilo iz njega in nato si je kar sam vzel počitek.
damo malo ruma, vaniljev sladkor in 100 gramov mletih praženih orehov.
Ohlajen biskvit dvakrat prerežemo, ga navlažimo, napolnimo s kremo, obmažemo in ohladimo. Ohlajeno torto oblijemo s stopljeno mlečno čokolado.
Čokoladni mastni preliv:
300 g mlečne čokolade
100 g rastlinske masti
50 g olja
Rastlinsko mast segrejemo na 50 stopinj in jo nalijemo na zlomljeno tablico čokolade in dobro premešamo. Marija Horvat je še posebej opo-
zorila, da se glazure pogosto ponesrečijo prav zato, ker se čokolada segreje preveč, potem pa ni več enakomerna. Pri parni kopeli pa se rado zgodi, da nam v čokolado uide para ali kakšna kapljica vode, kar spet vpliva ne videz torte. Dober način za taljenje čokolade je poleg opisanega tudi taljenje v mikrovalovni pečici.
Kostanjeva torta
Biskvit:
12 jajc - ločimo
200 g kristalnega sladkorja
240 g moke
32 g kakava
50 g škroba
110 g topljene čokolade vaniljev sladkor, limonina lupina
Rumenjake stepamo s tretjino sladkorja, da se močno za-penijo, počasi dodajamo tudi čokolado. Beljake stepamo z ostalim sladkorjem. Obe masi združimo in previdno primešamo moko, škrob, vaniljev sladkor in limonino lupino.
Pečemo 40 minut pri 180 stopinjah Celzija. Pariška krema: 150 g sladke smetane 150 g čokolade 150 g masla
Vse sestavine združimo, skuhamo, ko masa zavre, jo ohladimo. Ohlajeno stepemo v kremo. Kostanjev nadev:
30 g želatine - namočimo v 1 dl vode 75 g ruma 100 g vode
50 g hladne vaniljeve kreme ali kuhan puding 250 g kostanjevega pireja 100 g sladkorja v prahu 500 g stepene sladke smetane
Biskvit dvakrat prerežemo, navlažimo, premažemo s pariško kremo in napolnimo s kostanjevim nadevom. Torto ohladimo, obmažemo s 500 g stepene sladke smetane ter posujemo s kakavom.
Torto smo okrasili z šopkom mačic iz stopljene čokolade in stepene smetane ter drugimi spomladanskimi motivi iz mase za oblikovanje okraskov.
Predavateljica nam je predlagala, da vedno upoštevamo, da je razmerje med rastlinsko in navadno smetano lahko največ pol-pol. Opozorila je tudi na napake, ki jih delamo pri segrevanju želatine. Pomembno je, da se želatina najprej raztopi v vodi, šele nato jo segrejemo, vendar ne preveč, saj se nam lahko delajo nitke ali nastanejo grudice.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj
Društvo podeželske mladine ponovno zaživelo
V petek 14. marca je Društvo podeželske mladine Ptuj dobilo nov zagon.
Že pred leti je bilo to društvo zelo aktivno, vendar je vsa dejavnost zamrla. Stari predsednik Damjan Medved je namreč dobil družino in se oženil, zato je bilo vse manj časa za ustvarjanje v društvu. Sedaj pa so se mladi, večinoma iz občine Kidričevo, odločili za nadaljevanje v društvu z zelo aktivno preteklostjo. 43
članov je za novega predsednika soglasno izvolilo Borisa Medveda iz Spodnjih Jablan, za podpredsednika Matjaža Peršuha iz Pleterij, za blagajničarko Sa-manto Grah in tajnika Davida Žeraka. Upravni odbor sestavljajo še Aleš Planinšek, Matej Medved, Dejan Sagadin, Jure Turkuš in Tina Mlakar.
Že v prvem letu so si zadali obsežen plan dela, ki obsega zelo raznovrstne projekte, vsem pa je skupno, da združuje mlade iz podeželja. Prvi izmed njih je udeležba na regijskem kvizu Mladi in kmetijstvo, ki bo v petek, 28. marca, ob 19. uri v gostilni Pri Marti v Cvetkovcih.
David Žerak
nr
VrS

Kaj ni čudovita ta valentinova spomladanska torta? Da o okusu niti ne govorimo ...
Novoizvoljeno vodstvo Društva podeželske mladine Ptuj
Foto: vki
Foto: vki
Ormož • Craftattract - tradicionalne obrti
Nove atrakcije za kulturni turizem
V četrtek so v prostorih ormoškega gradu odprli razstavo Tradicionalne obrti - nove atrakcije za kulturni turizem, ki je nastala v okviru projekta Craftattract. V projektu so sodelovale Slovenija, Hrvaška in Madžarska, ki so lahko primerjale, kako se v skupnem prostoru prepletajo tradicionalne obrti vseh treh narodov.
Projekt smo v Štajerskem tedniku nedavno že predstavili kakor tudi nekatere izmed sodelujočih. Tradicionalni obrtniki iz vseh treh dežel so se srečevali na več delavnicah, na katerih so predstavili svoj način izdelovanja različnih predmetov in pogledali, kako to počno pri sosedih. Delavnice so potekala po številnih področjih
- kovaška, pletarska, izdelovanje rož iz papirja, pletenje iz ličja, lončarska delavnica, lect in medičarstvo, izdelovanje pisank. Del nastalih predmetov so v osmih vitrinah predstavili obiskovalcem. Še posebej lepe so bile pisanke, izdelki iz lecta, pleteni izdelki iz ličja in seveda rože iz papirja. Podrobneje pa je bila vsaka od obrti predstavljena
Nevenka Korpič, v. d. direktorice Muzeja Ormož, je gostom v spomin na razstavo podarila lončene base.
tudi na plakatu. V projektu je sodelovalo okrog 200 rokodelcev. Z delavnicami so mojstri prenašali svoje znanje na mlajše generacije, saj je danes še kako pomembno, da znamo izdelke tradicionalne obrti povezovati s sodobnim stilom življenja in jih tudi vključiti v turistično ponudbo, je na otvoritvi opozoril doc. dr. Aleš Gačnik iz ZRS Bistra Ptuj. Zato, po njegovem mnenju, pri izdelovanju tradicionalnih izdelkov ne gre le za to, kako izdelati izdelke, ki ohranjajo tradicijo, ampak je še kako pomembno, da znamo izdelati izdelke, ki nekoga zanimajo in jih lahko prodamo.
V okviru projekta je bil izveden tudi znanstveni simpozij na Hrvaškem, kjer je sodelovalo 30 strokovnjakov, ki so poskušali povezati tradicijo in preteklost s sedanjo turistično potrebo. Razmišljali so o tradiciji kot razvojni strategiji, ki vpliva na odpiranje kakovostnih delovnih mest. Aprila bo izdana tudi knjiga mojstrov v treh jezikih, ki
bo vsebovala mojstre z vseh strani meje. Izdelali bodo skupne spletne strani in pomagali rokodelcem pri oglaševanju njihovega izdelka. V sklopu projekta bodo odprli tudi dva regijska centra tradicionalne obrti. Eden je bil že odprt v Kumrovcu, drugi pa bo na Ptuju.
Nosilec mednarodnega projekta je bilo ZRS Bistra Ptuj, sodelovali pa so Muzeji hrvatskog Zagorja, Pokrajinska muzeja Ptuj in Murska Sobota ter Muzej Ormož. Vsak muzej je na razstavi predstavil najznačilnejše, najzanimivejše in najatraktivnejše izdelke svojega območja.
V imenu Občine Ormož je zbrane pozdravil župan Alojz Sok. Ob pogledu na razstavljeno je našel veliko izdelkov, ki so ga spominjali na čas njegovega otroštva in škoda se mu zdi, da se danes tovrstni izdelki v vsakdanjem življenju tako malo uporabljajo. Izrazil je tudi željo, da bi ormoški sejmi bolj zaživeli, da bi bilo na njih več domače obrti. Našel je tudi besede podpore za
Tudi izdelki iz ličja so vzbudili veliko zanimanja in občudovanja.
zaposlene v Muzeju Ormož, sporočil jim je, naj vztrajajo pri svojem delu, ne glede na dogodke okrog muzeja. "Ko nismo dobili zavezništva za muzej v novonastalih občinah, smo poskušali muzej združiti v Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Ustanovni akt so sprejele vse občine, potem ko bi z januarjem moral zaživeti v praksi, pa so mu nekateri občani začeli nasproto-
vati. Sedaj je že konec marca in izhod še vedno ni znan," je težave z ormoškim muzejem povzel župan, ki upa, da se bodo nastale težave kmalu razrešile.
Razstavo je odprl doc. dr. Aleš Gačnik, z željo, da bi nas tradicije navdihovale tudi v vsakdanjem življenju. Na ogled bo do aprila.
Viki Klemenčič Ivanuša
Suzana Kozel • Spoznajmo Florido
V družbi s ščurki
Pot nadaljujeva proti jugu s sposojenim avtom, chevroletom malibujem avtomatikom, 3,5V6 motorjem, za katerega sva na dan odštela 70 dolarjev. Cesta naju je vodila po najožjem delu južne Floride, preko 42 mostov do Key Westa, turističnega in enega najdražjih krajev na svetu. Prenočitev so nama ponujali po 200 dolarjev na noč.
Z malo sreče sva sobo dobila za polovico manj v motelu z neverjetnimi sostanovalci, ščurki. Živalic sva se rešila s sprejem za uničevanje mrčesa, Raidom, ki je postal obvezna oprema v naslednjih dneh bivanja. Nisva mogla verjeti, da je v Ameriki možno dobiti takšno prenočitev.
Kavbojsko majhno mestece Key West na jugu Floride je mesto upokojencev. Toplo podnebje, sonce in temperatura 25 stopinj Celzija pa, razen turistov, ki svoja telesa
takoj razgalijo, ne prepriča domačinov, ki se sprehajajo oblečeni v zimske puloverje. Te odvržejo le ob najhujši vročini.
V primeru, da ti pohajkovanje in ležanje na plaži ne leži, ti Florida ponuja številne druge možnosti. V Orlandu se lahko odpraviš na potovanje v otroški svet, kjer s prijatelji Trnuljčico, Sneguljčico in princem raziskuješ pravljični svet. Če te mika spoznavanje vesolja, te v Vesoljskem centru Nase s simulatorjem iz-
strelijo v navidezno vesolje. V Kennedy Space Centru izveš vse o prvih človeških korakih v vesolje, se dotakneš rakete Saturna, Apola 14, ki je poletel na Luno, in v razdalji 1,5 milje opazuješ izstrelitveno rampo, ki astronavte ponese v breztežno vesolje. Najbolj varovano območje ameriške administracije varujejo stalni prebivalci, aligatorji, ki jih je na tem območju veliko. Uslužbenci Nasinega centra tako pod svojim avtomobilom velikokrat najdejo člove-
ku (ne)varno žival, ki ugrizne le takrat, ko je lačna.
Američani so manj zadržani kot ljudje s Stare celine. Spremljajo jih sproščenost, humor in veselje. Drugačnost se skriva v XXL velikih avtomobilih, cestah, obsedenostjo s klimatiziranimi prostori ter morju verig hitre prehrane. Če si ljubitelj jogutrov in sadja, je v Ameriki težko preživeti. Jogurt je težko kupiti, ker ga v marsikaterem supermarketu ne ponujajo ali pa je izbira enaka nič. Sadje se kupuje po kosih. Za eno jabolko odšteješ po en dolar. Cenovno ugoden je le bencin, ki stane 0,75 dolarja, kar je v primerjavi s Slovenijo pol manj. Evropejcem kulturni šok povzroči plačevanje obveznih napitnin za postrežbo v gostilnah, takse, ki v ceno izdelka niso vključene in ti jih zaračunajo ob plačilu. Tako nikoli ne veš, koliko dolarjev boš odštel za nek izdelek. Preden pa ti uspe priti skozi carino in spoznati Ame-
Foto: Suzana Kozel
Brez besed. Kot v filmu. Plaža v Miamiju.
riko, moraš odgovoriti na celo vrsto bedastih vprašanj, kot so: Ali si teororist, Si že bil kaznovan?, Imaš s sabo sadje, zelenjavo, salamo ali insekte? Če na prvi dve vprašanji odgovoriš pritrdilno, te čaka zapor, za vse ostale pritrdilne odgovore pa te čaka temeljit pregled. Najdejo te hitro, saj te ameriški carinik poslika
in odvzame prstne odtise, še preden z nogo sploh stopiš na ameriška tla. Naju so zasačili pri tihotapljenju jabolk, ki jih je carinik z velikim veseljem vrgel v koš. Kako nevarna je Amerika v resnici, govorijo številke; za posledicami orožja na dan povprečno umre 81 ljudi, poškoduje pa se jih 176.
Foto: Suzana Kozel
Foto: Suzana Kozel
Foto: Suzana Kozel
V tej zgradbi sestavljajo vesoljsko raketo. Zgradba ima največja vrata in največjo ameriško zastavo na svetu.
Propadajoč most, danes turistična atrakcija in kulisa za snemanje ameriških filmov (Miami Vice, True Lies, Bad Boys ...)
Ameriška cesta s tipično velikimi avtomobili in številnimi zastavami ob cesti. Američani res ljubijo svojo državo.
Foto: vki
Foto: vki
Kuharski nasveti
Potice in pletenice
Danes je priprava potic nekoliko lažja, saj se o tem veliko več govori, piše in tako sproti odpravljamo manjše napake in tudi peka poteka veliko bolj nadzorovano. Potice pripravljamo iz kvašenega testa. Glede na vrsto kvašenega testa jih lahko pripravimo iz lahkega kvašenega testa, to je testo z manj dodatki, in težkega kvašenega testa. Težko kvašeno testo vsebuje več maščobe in jajc.
Pri pripravi lahkega kvašenega testa je postopek enostavnejši in lažji, če pa pripravimo težko kvašeno testo, je potica bolj bogata in tudi izrazitejša po barvi.
Testo lahko pripravimo ročno ali strojno do ustrezne čvrstosti. Glede na dodajanje kvasa pa lahko testo pripravimo posredno, da pripravimo kvasni nastavek oziroma kvas najprej posebej pristavimo, tako testo vzhaja hitreje in je postopek vzhajanja testa nekoliko krajši, ter neposredno ali direktno, kar pomeni, da v moko razdrobimo sveži kvas
Tačke in repki
Poškodovana roženica pri malem psičku
Bralec Ivan s Ptuja ima malega igrivega mešančka, starega dve leti. Pred nedavnim se je kužek intenzivno igral s sosedovo muco in kmalu zatem je lastnik opazil, da se kužek vztrajno praska po desnem očesu. Zjutraj je imel oko zalepljeno in gnojno, na sredini roženice je opazil belkasto liso, ki postaja vsak dan večja. Kužek težko gleda v svetlobo, mežika in postaja vsak dan bolj žalosten. Lastnik je kužku ma-zal oko s kremo za oči, katero je zdravnik predpisal njegove-
in skupaj z ostalimi sestavinami zgnetemo dovolj čvrsto kvašeno testo, ki bolj počasi vzhaja.
Lahko kvašeno testo za potice naredimo iz kilograma moke, vzamemo mešanico pšenične ostre in gladke moke v enakem razmerju.
Posebej zdrobimo 3 dekagrame kvasa, dodamo žličko sladkorja, žličko moke in pol decilitra toplega mleka in vse sestavine premešamo v gladko zmes. Kvas postavimo na toplo in pustimo, da vzhaja. K moki dodamo eno žličko soli in 2 žlici sladkorja ter temeljito premešamo. V moko naredimo jamico in damo vanjo 3 do 4 rumenjake, odvisno od velikosti jajčnih rumenjakov, dodamo še 12 dekagramov stopljenega masla in prilije-mo vzhajan kvas ter po potrebi prilivamo še približno 3 decilitre mlačnega mleka.
Testo temeljito stepamo dobrih 15 minut, da postane elastično, lepo gladko, oziroma tako dolgo, dokler se ne začnejo delati manjši zračni mehurčki, in se testo lepo loči od rok ali kuhalnice in posode, v kateri testo pripravljamo. Pri bolj suhi moki je potrebno dodati nekoliko več toplega mleka, če pa uporabimo bolj vlažno moko, je količina mleka nekoliko manjša. Tudi čas stepanja težko natančno določimo, ker se živila različno obnašajo in je odvisno tudi od intenzivnosti gnetenja testa. Dovolj zgneteno testo damo v dobro po-mokano posodo, potresemo po vrhu z moko, pokrijemo
s prtičem in pustimo vzhajati. Vzhajano testo damo na dobro pomokano delovno površino, razvaljamo na pol centimetra na debelo in premažemo z različnimi nadevi.
Nadeva je lahko v primerjavi s pripravljenim testom med 50 do največ 70 %. Potice, ki so manj bogate glede na nadev, so običajno lepše na videz, tiste, ki imajo več nadeva, pa so bolj okusne.
Včasih so potice najpogosteje nadevali z rožičevim nadevom, ki je še danes zelo priljubljen. Danes jih pogosto nadevamo z orehovim, makovim lešnikovim, čokoladnim, mandljevim, skutnim in rozinovim nadevom.
Za veliko noč pa pripravljamo tudi pletenice, veliko starejših gospodinj naredi prave mojstrovine pletenic, ki so prava paša za oči. Plete-nice pripravljamo iz testa za bogati beli kruh, prav tako bogatega kvašenega testa. Testo zamesimo s toplim mlekom in mu okus izboljšamo s sladkorjem, vaniljevim sladkorjem, jajci, rumom, maslom. Da lahko pletemo testne krpe, moramo pripraviti bolj čvrsto, vendar elastično in voljno testo, ki je po peki zračno in mehko.
Vlado Pignar
mu sinu, vendar izboljšanja ni. Sprašuje, kako bi lahko še pomagal svojemu kužku.
Mali kužek je imel verjetno smolo in je pri igri z muco dobil poškodbo roženice, kar pomeni, da ga je muca s krempljem popraskala po očesu. To je zelo pogosta poškodba oči pri kuž-kih, ki jo dobijo pri igri ali pri nadlegovanju muc. Oster mačji krempelj lahko grdo poškoduje zunanjo plast očesnega zrkla, ki se imenuje roženica. Roženica je praktično neprekrvavljena, kar pomeni, da vsaka poškodba
počasi celi in roženica je zaradi tega zelo dovzetna za okužbo z bakterijami. Ne pravočasno zdravljena poškodba lahko hitro preraste v nevaren čir na roženici in ta kasneje v njeno predrtje, vse to pa lahko vodi v hude komplikacije, ki se lahko končajo z izgubo očesa. Glede na klinične znake pri kužku bralca Ivana gre že za precej resno stanje, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Belkasta lisa ki jo opisuje, verjetno nakazuje edem na roženici, vse skupaj pa vnetni proces. S kužkom se mora čim prej oglasiti v ambulanti za male živali, kjer bomo oko pregledali, očistili in začeli zdravljenje. Po podrobnejšem pregledu poškodbe se bomo odločili ali samo za lokalno zdravljenje očesa z antibiotičnimi kapljicami in mazili ali pa bomo uporabili tudi sistemsko zdravljenje z antibiotiki v obliki injekcij in kasneje tabletk. Poskrbeti bo treba, da si kužek ne bo sam dodatno poškodoval očesa. Z zadnjo tačko se lahko namreč zelo grdo popraska po očesu in si poškodbo še poveča. V ta namen uspešno uporabimo zaščitni ovratnik, ki, če je pravilno nameščen, prepreči
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
tovrstne poškodbe. Pri tovrstnih poškodbah je zaželeno, da je kužek socializiran, toleranten in da zaupa lastniku. Potrebna je vsakodnevna nega poškodovanega očesa, umivanje s kamilicami, dajanje kapljic v oko, mazanje oči z mazilom. Vse to je nemogoče narediti, če se kužek upira na vso moč, grize, praska, skratka ne pusti se približati očesu. Zdravljenje poškodovane roženice je dolgotrajna zadeva, traja najmanj 3 do 4 tedne, če poškodba ni prevelika. Ves ta čas je potrebno uporabljati kapljice za oko.
Poškodbam oči so nagnjene brahiocefalne pasme psov, to so tiste s kratkimi gobčki in izbuljenimi očmi. Vendar tudi ostali niso imuni na poškodbe, predvsem igra in nadlegovanje muc je za kužka lahko precej nevarna zadeva. Če je le mogoče, jo preprečimo in s tem zavarujemo oči našega kužka. V primeru poškodbe pa je najbolje takoj obiskati veterinarja, saj je pravočasno začeto zdravljenje najbolj učinkovito. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrtna narava ob pomladnem enakonočju
Ob pomladnem enakonočju toplo pomladansko sonce že toliko ogreje, da vrtnemu rastju omogoča vegetacijo. Iz zimskega mirovanja so se prebudile drevnine, ponovno so pričele vznikati trajnice, kaliti posejana semena, kar vse je v sončnih ju-trili spremljano s prijetnim žvrgolenjem, rodila se je pomlad. Z vrtnimi opravili pri setvi, presajanju, obdelavi zemlje, negi ter varstvu pomagajmo vrtni naravi pri njeni rasti in zdravem razvoju.
V SADNEM VRTU je sredi marca, ko se je zemlja že primerno ogrela za rast in razvoj korenin, primeren čas za sajenje sadik sadnega drevja. Sadimo le dobro razvite in zdrave sadne sadike z znanim izvorom, saj sadno drevo, ki se na istem rastišču razvija in raste, rodi žlahtne plodove vrsto let. V tem času sadimo sadne sadike, ki še niso vzbrstele. Sadne sadike z golimi koreninami, brez koreninske grude, so namreč ob izkopu iz drevesnice izgubile najmanjše sesalne lasaste koreninice, ki imajo nalogo črpati iz tal vodo in v njej raztopljene hranilne snovi. Ker je vzbrstela sadika že porabnik vode in hranil iz zemlje, na koreninah pa se še niso obnovile sesalne koreninice, se takšna sadika le težko prime, običajno pa oveni in se posuši. Spomladi sajenje sadike zalivamo ter skrbno negujemo, dokler se niso ukoreninile in pričele rasti. Drevesničarji hranijo sadike v hladilnici, s čimer podaljšajo dobo zimskega mirovanja, kar omogoča podaljšano obdobje spomladanskega sajenja. Sadike vzgojene s koreninsko grudo v loncih lahko sadimo skozi celo leto, tudi v času vegetacije. Ob sajenju sadnih sadik v primerih, ko gre za nadomestno saditev, je potrebno upoštevati dejstvo, da si drevesa ali grmovnice iste botanične vrste ne slede na istem rastišču. Če bi na primer posadili jablanovo sadiko na rastišče, kjer je že doslej rasla jablana, ali češnjo za češnjo, bosta rast in razvoj predvsem pa zdravstveno stanje nove sadike občutno zaostajala. Če pa to že počnemo, pa je potrebno v sadilno jamo nadomestiti oziroma zamenjati toliko sveže zemlje, kot jo bodo korenine prerasle v naslednjih letih, dokler v zemlji ne zamro škodljivi mikroorganizmi ter oživi utrujena zemlja.
V	obdobju okrog spomladanskega enakonočja je večina vrst sadnega drevja že vzbrstela, kar je potrebno upoštevati pri izbiri in uporabi pesticidov za predpomladanska škropljenja. Vsak kemični pripravek je opremljen z navodili, v katerem stanju vzbrstelosti je še uporaben ter kdaj že lahko povzroči na cvetnih ali listnih odprtih popkih poškodbe. V cvet ne škropimo. Pri škropljenju smo posebej pozorni na čebele, ki niso občutljive le na cvetju marveč še bolj ob letu, če jih zajame meglica škropiva.
Iz sadnega vrta pospravimo še poslednje ostanke reznin, vejevje, dračje ter listje, očistimo trato, da bo lažja košnja ali obdelava tal na drevesnih kolobarjih ali obdelovalnih pasovih.
V	OKRASNEM VRTU se je postopno privajanje posodovk, hranjenih v zimovniku pri premestitvi na prosto v minulih marčevskih dneh, ko je prihajalo do občutnejših ohladitev, dobro obrestovalo. To počnemo tudi v naslednjem obdobju, ker to spomladansko vreme še ni stanovitno. Palme, agrumi, asparagusi, lovorji, rožmarin ter mnoge druge vrste občutljivejše na nenadne vremenske spremembe, kot so hladne noči, toplo sončno ali vetrovno vreme, preden se tem nenadnim spremembam prilagodijo, primerno zavarujemo.
Na vrtnih tratah že opravimo prvo košnjo, ki je bolj striženje ter izravnava v rasti med različnimi travnimi vrstami. S pravočasno izravnavo s prvo košnjo bodo lažje izvedljive vse naslednje.
V	ZELENJAVNEM VRTU s setvijo vrtnin ne hitimo, dokler se vremenske razmere ne ustalijo po pomladansko ter primerno ogreje zemlja na okrog 8 stopinj Celzija. Gredice, ki smo jih v jeseni globoko prekopali, namenjene pa so za presajanje sadik raznih plodovk, za kar bo primeren čas šele po mesecu dni, poravnamo ter dokončno pripravimo za sajenje, da se bo zemlja ta čas sesedla, iz nje izhlapelo manj vlage ter da se ne zapleveli.
Miran Glušič, ing. agr.
:2L marca -27. marca
21-petek	22-sobota	23-nedelja	24-ponedeljek y
25 -torek	26-sreda 0	27-četrtek	
Modrosti dežele vzhajajočega sonca
Nepremičninski blitz krieg
Kako je z nakupom nekje, na kar najprej ne bi niti pomislili?
Ko včasih pogledamo svojega partnerja, si rečemo, da prej niti pomislili ne bi, da bi utegnil biti tak, kakršen je. To isto lahko velja za nakup nepremičnine nekje, kjer to presega doseg običajne miselne domišljije. Recimo v Združenih arabskih emiratih. Prvo vprašanje, ki bi si ga lahko zastavili, bi bilo:
Kakšni so argumenti o smiselnost nakupa "tam nekje doli"?
Odgovor bi lahko bil naslednji: Gre za eno najbogatejših držav na svetu. Bogato ne samo z naftnimi viri, temveč tudi z vizionarskim razmišljanjem ljudi, ki jo vodijo. Državo, ki je politično izjemno stabilna in uspešna tudi na drugih gospodarskih področjih, se ne zanaša samo na eno vrsto prihodka, ravno nasprotno, želi postati prva svetovna turistična destinacija ter privabiti kapital z vseh koncev sveta, kar se že dogaja. Izjemno pomembna je tudi strateška zemljepisna lega, ki predstavlja vez med vzhodom in zahodom. Nekaj projektov, ki so že ali pa še bodo v kratkem v teku, so projekti, ki vključujejo dejavnosti, kot so kovinsko predelovalna, kemična, ter petro-kemična industrija, industrija gradbenega in cementnega materiala, pohištvena in lesno predelovalna industrija, avtomobilska ter prehrambeno-predelovalna industrija. Glavnina bo odpadla na turizem, ki dobiva nepredstavljive investicijske dimenzije, povezane z gradnjo na desetine novih hotelov, golf igrišč ter vse ostale obvezne infrastrukture, povezane z dejavnostjo turizma.
V	naslednjih letih bo zgrajen popolnoma nov tehnološki park, ki bo omogočal ustanovitev, razvoj in delovanje velikega števila novoustanovljenih podjetij.
Gradi se največja tovarna aluminija na svetu, ki bo prinesla na tisoče novih delovnih mest, da o tovarni cementa s kapaciteto več kot pet milijonov ton letno, ki naj bi zadoščal osnovnim potrebam po tem gradbenem materialu, niti ne govorimo. Migracija tujcev na to območje se bo v naslednjih desetih letih močno povečala. Ocene se gibljejo tja do deset milijonov novih priseljencev.
Ponudba je mnogo manjša od povpraševanja
V	Abu Dhabiju v tem trenutku že primanjkuje približno 30.000 najem-niških stanovanj, 5.000 hotelskih sob dnevno ter več kot 2.000 poslovnih prostorov.
S projekti, ki jih načrtuje vlada, bo potreba po komercialnih in stanovanjskih enotah v naslednjih petih do desetih letih izjemna. Vse to so dovolj močni argumenti o smiselnosti nakupa nepremičnine na tem koncu sveta, bodisi kot stanovanjske enote, pisarniških prostorov ali hotelskih apartmajev.
Pisana druščina kupcev nepremičnin, ki vedo, kaj hočejo
Upam si trditi, da se je med kupci našel tudi že kakšen slovenski. Zakaj pa ne, saj Slovenci slovimo po svoji preudarnosti in v zadnjih letih postajamo tudi naložbeno samozavestnejši. Sreča je vedno na strani hrabrih, res pa je, da za takšen korak ni več potrebno biti ne vem kako hraber, saj so stvari bolj ali manj jasne, preverljive in dokazljive. Svet se pač spreminja, tudi navade investitorjev. Sistem nakupa, prodaje in oddaje komercialnih ter stanovanjskih enot v Emiratih tako postaja realna možnost zaslužka, tako za poučene vlagatelje kot tudi za tiste, ki bi to šele želeli postati. Posel z nepremičninami se v Emiratih šele začenja!
Mitja Petrič
www.poravnava.si
PETELIN - pogumen varuh na dvorišču življenja
Ljudje rojeni v letih: 1921, 1933, 1945, 1957, 1969, 1981, 1993, 2005, 2017
Pričakovati je optimistično leto, seveda se je potrebno izogibati prevelike zaupljivosti in nerealnih načrtov. Pričakovati je mnogo vedrih, srečnih dni in vendarle je to tudi čas, ko bo na vrsti velika potrata energije. Ravno slednje je potrebno usmeriti v tiste poti, ki so preizkušene in ki so se že v preteklosti izkazale za perspektivne. Petelin se rad šopiri z avtoriteto in oblastjo in na drugi strani je to tudi čas, ko se spoštuje resnica in pravica. To je eno leto, kjer se zahteva ogromnega truda in motivacije. Ravnovesje je vedno pod vprašajem, toda navidezno se vse rešuje, kot se mora in je tudi pravilno. Vsekakor je pod večnim vprašajem pojem previdnosti, kajti tveganje je nekaj, kar lahko prinaša vzpodbudo.
Oseba, rojena v letu petelina: po verovanju Kitajcev je petelin Don Kihot kitajskega zodiaka. Z drugimi besedami bi to pomenilo, da je neustrašen junak, ki ne sme poleteti, če hoče preživeti. V svojem bistvu je ekscentričen in zaradi tega tudi nerazumljiv. Seveda je lahko hitre jeze, toda v sebi vedno naredi določeno analizo in se pravilno odloči. Moški rojen v tem znamenju je ponavadi lep in tako je tudi pravi magnet za ženske. Sicer pa je tako, da se ločijo v dve vrsti, lahko so zelo hitri, neposredni in klepetavi ali pa zelo tihi in inteligentni. Petelinova ugodna lastnost je tudi opazovanje okolice in njihovo ostro oko opazi tudi malenkosti. Možno je, da s svojo drznostjo šokirajo okolico, in če ni vse po njihovo, postanejo tudi nediplomatski, kajti stvari radi uredijo in se tako tudi odločijo, kaj in kako. Radi nastopajo in so v središču pozornosti - mnogim se zaradi tega zdijo vsiljivi. V javnosti so veseli, spontani in razigrani, zmožni so, da v smeh in dobro voljo spravijo vso okolico. Dobro se izražajo tako ustno kot
pisno in so primerni za razgovor o vsaki temi. Kadar nimajo dobrega dneva, so lahko zelo sebični in zaverovani vase in v svoje potrebe. Vsekakor ta obdobja hitro minejo in če tudi od časa do časa nimajo dovolj samozavesti, lahko to uspešno prekrijejo. Uspehi se vrstijo pri denarju, ki jim ga nikoli ne manjka.
Dobri varuhi in mentorji
Uspešno se znajdejo v svetovalnih vodah in vedno lahko naredijo selekcijo, kdo njihovo pomoč potrebuje. Ravno zaradi tega so znani kot dobri mentorji. Tudi če imajo težko nalogo, se povežejo z notranjo modrostjo in voljo. V življenju potrebujejo mnogo izzivov in tako lahko gredo pogumno naprej in nakazano je, da tam, kjer je volja, je za njih tudi obzorje nove poti. Najbolj glasni in odločni petelini so tisti, ki so rojeni ob zori. Če so rojeni ponoči, so zelo ekscentrični, vase zaprti in pravi knjižni molji. Ženske rojene v tem znamenju se že zgodaj zavedajo, kaj si želijo in to tudi dosežejo.
Zanimivo je, da so zelo zanesljive in da rade vedno priskočijo na pomoč. Včasih dajejo občutek, da so preplašene in da delajo nekaj pod prisilo, toda globoko v svojem srcu točno vedo, kje so meje in se jih v celoti tudi držijo. Rutina jim je nekaj normalnega in splošno sprejetega, znane so po tem, da se v vsaki situaciji
Skupna potrošniška akcija
Precenimo cene
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je pred nedavnim pričela novo potrošniško akcijo Precenimo cene. V ta namen je zveza odprla poseben spletni portal (http://www. precenimocene. si), ki potrošnikom omogoča primerjavo cen različnih dobaviteljev proizvodov. Trenutno je v akcijo vključenih več kot 500 izdelkov iz šestih skupin (mesni, mlečni, mlevski izdelki, sadje, zelenjava ter maščobe) v osmih trgovinah najpomembnejših trgovskih verig. Akcijo financira Ministrstvo za gospodarstvo, ki je za omenjeni projekt namenilo 210 tisoč evrov.
ZPS bo cene na spletni strani osveževala vsakih 14 dni, potrebno pa je opozoriti na to, da so cene preračunane na enoto izdelka, kar omogoča medsebojno realno primerjavo. V prihodnje bo ZPS nabor izdelkov razširila še na izdelke za osebno nego in vzdrževanje gospodinjstva, prav tako pa tudi na storit-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
ve. Kmalu pa bodo na voljo tudi primerjave cen s sosednjimi državami, in sicer Italijo, Avstrijo ter Madžarsko in Hrvaško.
Znani so že tudi prvi rezultati, ki so potrdili pretekla ugibanja glede velikih razlik v cenah izdelkov med posameznimi trgovskimi verigami. Predsednica ZPS Breda Kutin je opozorila, da zaradi premajhne konkurence slovenski porabniki plačujejo preveč. Tako denimo navajajo, da je za kilogram korenja prvega kakovostnega razreda pri francoskem L'Ecler-cu potrebno plačati 58 centov, pri nemškem Lidlu pa kar 1,98 evra. Večje odstopanje cen so zaznali tudi pri solati endiviji, kjer je pri L'Eclercu za kilogram drugorazredne endivije potrebno odšteti 30 centov, za kilogram prvorazredne pri Lidlu pa oderuških 1,98 evra.
Ob kakšnih razlikah v cenah je težko oporekati izjavi ekonomista dr. Rasta Ovina z ma-
080 13 14
Rok Snežič,
univ. dipl. prav.
Nenad Dukič,
mag., MBA
znajdejo in da se lahko po potrebi prelevijo. Od nekdaj pa hranijo nekaj osebne svobode in s tem tudi manevrskega prostora.
Učinkoviti in zanesljivi delavci
Večina petelinov je takšnih, da kmalu ugotovijo, kaj potrebuje neka širša skupnost in se po potrebi lahko tudi prelevijo. Znani so po svoji učinkovitosti in delavnosti, ravno zaradi tega so priljubljeni med sodelavci in nadrejenimi. Čustveno so nekoliko bolj nezanesljivi in tako potrebujejo nekaj več časa, da gredo naprej. So pa drzni sanjači, polni ambicij in načrtov. Ugodno se ujamejo z modro kačo, na drugem mestu s tigrom, kozo, opico in merjascem. Nekaj več težav nastane v odnosu s podgano, kajti petelin nima ravno čuta za intimnost. Mačka je preveč občutljiva in pes je tisti, ki ga uči, da mora na zadeve vedno pogledati iz več zornih kotov.
Če vas je štorklja obiskala v letu petelina: Samoiniciativnost jim je bila položena v zibelko, znani so po tem, da hitro shodijo, so zelo drzni, življenjske lekcije jih pilijo same po sebi. Seveda imajo v sebi nek naravni urnik in tako se nikoli ne zmotijo, kajti vodi
riborske Ekonomsko-poslovne fakultete, ki pravi: "Naš problem ni inflacija, temveč draginja. Inflacija se bo umirila, draginja pa bo ostala."
Ugodna cena lahko zavaja
Breda Kutin iz ZPS dodaja, da bi trgovina morala kar se da hitro vzpostaviti osnovna pravila oziroma kodeks za raznovrstne akcije in hkrati opozarja potrošnike, da izdelki, ki so označeni kot ugodni, to vselej niso. Tako lahko potrošniki pri svojih dnevnih nakupih prihranijo predvsem tako, da so pozorni na ponudbo (izbiro) ter informativne preračune osnovnih cen na kilogram ali liter. Kutinova opozarja tudi na cenejše trgovske znamke, saj trgovska znamka potrošnikom nujno ne pomeni najbolj ugodne cene v skupini istovrstnih izdelkov. Zato svetuje, da je pred nakupom smiselno preveriti cene ostalih blagovnih znamk.
Nadaljevanje prihodnjič Mitja Petek
Poravnava, d.o.o., odgovarja
Vprašanje
Poškodovala sem se v prometni nesreči, ki jo je povzročil voznik tovornega vozila, katero mi je odvzelo prednost Želela bi uveljavljati odškodnino za telesne poškodbe. Zanima me, ali lahko postopek izpeljem sama ali pri tem obvezno potrebujem vašo pomoč? Sam, Nova Gorica
Odgovor
Odškodnino sicer lahko uveljavljate sami, vendar vam to odsvetujemo, če ne posedujete ustreznega strokovnega znanja Iz naše prakse namreč izhaja, da stranke iztržijo mnogo nižji znesek kot bi ga z našo pomočjo. Sami namreč verjetno ne boste znali napisati dobrega odškodninskega zahtevka, prav tako pa ne boste vedeli, kolikšno odškodnino zahtevati V primeru, da z odškodnino ne boste zadovoljni, je treba vložiti pritožbo, ki pa mora biti napisana strokovno, če boste želeli, da se višina ponudbe zviša. Oglasite se v kateri od naših poslovalnic in z veseljem vam bomo pomagali
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov Poravnava, d. o. o., Vodnikova ul 2,2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d. o. o., ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št 0801314.
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 T ^te^l ™ 080 1 3 1 4
jih notranji smerokaz. Izrazita je trma, ki jim večkrat naloži težjo nalogo in pokaže daljšo pot. Do staršev so zahtevni in vendarle radi pomagajo, če si tega želijo in hočejo. Ne prenesejo šibkosti in vedno pokažejo določeno notranjo moč in modrost. Če se nekaj konča, najdejo drugo pot in s
tem tudi nov izziv. Za svoje napake so ponavadi slepi, ampak življenjih jih uči in izuči. Ne poznajo srednje poti.
Prihodnjič: PES - zvesta in inteligentna narava Tadej Šink horarni astrolog Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si
Duševno zdravje
Vase zaprt otrok
Klavdijo iz Ptuja skrbi njen vnuk Damjan. Zdi se ji, da je preveč zaprt vase, odmaknjen od sveta. Zanima jo, zakaj je takšen in kako se mu lahko pomaga?
Ponavadi, če si otrok prizadeva, da ne bi prišel v kontakt s svetom, to pomeni, da je zanj tak kontakt boleč in poln razočaranj. Okolica zanj izgublja svojo privlačnost in otrok, namesto da bi v njej iskal pomoč in oporo, doživlja svet okoli sebe kot nekaj tujega in nevarnega. Sleherni stik s svetom le povečuje njegovo zbeganost in negotovost. Doživljanje takega otroka prevevata strah in nezaupljivost. Zaradi vse večje odmaknjenosti se mu zdi vse zunaj njega tuje, zato ob stiku z okolico ne razvija potrebnih spoznanj in koristnih načinov vedenja in se vse bolj umika v lastni svet.
Značilnosti takega otroka zasledimo v njegovem vedenju že od malega. Kot dojenček se le malo smeji, ne sodeluje pri oblačenju in slačenju, ne stegne rok kvišku, če ga želimo dvigniti in ne kaže ob prisotnosti drugih ljudi niti strahu niti veselja. Njegov pogled je nekam prazen, ne fiksira novih in nenavadnih stvari. Pri igri ostane zaposlen z monotonimi in drobnimi opravili. S težavo pokaže, kaj misli in kaj želi in je nekako slep za mimič-no izražanje drugih ljudi. Zaradi slabega razumevanja sveta in odnosov v njem ne posega aktivno v svet okoli sebe. Kasneje v razvoju se opazi, da se predaja dnevnemu sanjarjenju in da celo težko loči lastna pričakovanja ter fantazijo od dejstev. Je brez prijateljev in okolica ga kmalu razglasi za čudaka. Čustveno se ne znajde in je pogosto zaletav, neusklajen, ne loči prijateljev od sovražnikov in je brez pravega občutka za mero v socialnih situacijah. Njegov stik s svetom je predvsem razumski in ga zato zanimajo le tiste zaposlitve, pri katerih lahko ostane osebnostno in čustveno neangažiran in kjer mu ni treba navezati medoseb-nih stikov. Seveda mora imeti takšen otrok več opisanih značilnosti, da lahko zanj rečemo, da je preveč vase zaprt. Ponavadi je takemu otroku predvsem v prvih tednih in mesecih življenja primanjkovalo kontakta z življenjem. Starši so se z njim ali premalo ukvarjali ali pa bili premalo nežni in umirjeni. Še huje pa je, če je bil njihov odnos do otroka neoseben in hladen ali pa če je otrok preživel prve mesece pri tujih ljudeh, ki se mu niso dovolj posvečali.
Klavdiji svetujem, da se pogovori s starši njenega vnuka in jih usmeri v dobro otroka na posvet s kliničnim psihologom, seveda
pa bo tudi potreben pregled otroka.
mag. Bojan Šinko
Viktorji
Podeljeni viktorji za leto 2007
Pa smo jih dobili - sveže viktorje. Tisti ki s(m)o pred televizijskimi zasloni minulo soboto zdržali polne tri ure, kolikor je trajal neposredni prenos prireditve, bi mogoče lahko ta čas boljše izkoristili. Voditeljskemu paru Slon in Sadež odlične improvizacije sicer ne gre očitati, vsebinsko pa ravno nista blestela. V trenutkih sta prešla meje okusnega in tako imenovanega inteligentnega humorja.
Lotila sta se Štajercev in alkoholizma ter v prizoru pobruhanega Štajerca totalno ponižala prebivalce vzhodnega dela naše deželice. Jurij Zrnec je ob prejemu viktorja dejal, da se na prireditvi počuti kot na sedmini, vendar sta potem Slon in Sadež
butnila nazaj v tem smislu: Za sedmino je potreben mrtvec. Pazite, da se vam kaj ne zgodi. Ha, ha, ha in to naj bi bilo smešno. Še več takšnih nesmiselnih bi lahko naštevali. Dejstvo, da je bila prireditev zares dolgočasna, so dokazali prazni sedeži
Slo POP novice
Zasedba Gušti in Polona je pričela tudi leto 2008 aktivno in glasno. V januarju se je na radijskih postajah pričel predvajati peti single z albuma GP. Tokrat je to lahkotna, simpatična pop elektro pesem Živim v Veri, kije izjemoma samo radijski single. Živim v Veri se je kot ostali singli Guštija in Polone znašel med najbolj predvajanim na večini radijskih lestvic. Predhodni singli, eden uspešnejši od drugega, kot so D Dan, Makova Polja, Moje Sanje in Trip, vsi tudi zelo dobro sprejeti kot videospoti, so na najboljši možni način pričarali vzdušje, ki ga ob poslušanju posreduje kvaliteten avtorski pop z rock in urbanimi groovy primesmi. Vse to je zelo uigrana glasbena skupina Gušti in Polona uspela nadgraditi z vrsto uspešnimi in zelo prepričljivimi nastopi, s katerimi bodo Miha Guštin - Gušti (kitara, vokal in avtor pesmi in besedil), Polona Kasal (vokal), Peter Dekleva (kitrara), Tony Montana (bas kitara), Andrej Zavašnik (bobni) in Jerc Jurc (klaviature) po krajši pavzi februarja že v marcu nadaljevali s koncertnimi nastopi po Sloveniji. Danes bo koncert skupine tudi na Ptuju.
:k-k-k
Z nastopom v znameniti pariški dvorani Elysee Montmatre 25. marca bo skupina Laibach začela zaključni del svoje leto in pol dolge evropske VOLK turneje, ki zdaj šteje že skoraj sto koncertov. To bo že njihov peti nastop v Parizu, četrti v zadnjih treh letih. Tokratna turneja obsega 12 nastopov po Franciji, Španiji, Portugalski, Švici, Italiji in Nemčiji. Na pariškem koncertu se jim bo pridružil tudi član skupine Silence, Boris Benko, sicer pa bo tokrat kot ženski vokal Mino Spiler na odru zamenjala Jadranka Juras. Kakor izgleda, bo Laibach ploščo VOLK jeseni predstavil tudi na daljši turneji po Kanadi in ZDA, skupina pa bo do takrat presenetila še z nekaterimi drugimi projekti. Med njimi najprej napoveduje izid novega DVD z najnovejšimi videi in s koncertnimi posnetki VOLK turneje - ta DVD bo izšel pri Mute Films - še bolj pa bo za sladokusce verjetno zanimiv najnovejši album, ki ga bo Laibach izdal že v kratkem.
Pripravila: MZ
& E T; r DJ" 1 O
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. EROIKA: SOLINAR 9.ROK KOSMAČ: PREPUSTI SE 8. REBEKA DREMELJ: VRAG NAJ VZAME 7. ZORAN PREDIN, GLOBOKA GRLA: NOVA METLA 6. NUSA DERENDA: DANES VRAČAM SE 5. TABU: OBLAK ZA DVA 4. ALYA: A VEŠ 3. NEISHA: OGENJ POD NOGAMI 2. LANGA: ZA SVOBODO DIVJEGA SRCA 1. VLADO KRESLIN: CESTA
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
v dvorani. Povabljenci, ki so jih posedli v ložo Gallusove dvorane Cankarjevega doma, so bili nesmiselnih šal voditeljskega para in številnih drugih očitno tako siti, da so prizorišče predčasno zapustili. Ko se je prireditev že skoraj zaključila, je iz
dvorane vela apatičnost navzočih. Vsakič, ko so na malih zaslonih pokazali publiko, smo videli množico zdolgočasenih obrazov, kar je dajalo občutek, da vsi že komaj čakajo, da poberejo šila in kopita. Tako je storil tudi Bojan Krajnc, dobitnik vik-
Strokovnega viktorja za najboljšo informativno TV-odda-jo je prejela Poptevejeva oddaja 24 UR, viktor za voditelja informativne TV-oddaje je zasluženo romal v roke Slavku Bobovniku, v kategoriji zabavne TV-oddaje pa sta slavila Jurij Zrnec in Lado Bizovičar z oddajo As ti tud not padu!?. Kipec za voditelja zabavne TV-oddaje je šel v roke Juriju Zrn-cu; med otroškimi in mladinskimi oddajami je bila izbrana Štafeta mladosti. Za obetavno medijsko osebnost je viktorja prejela Lili Žagar, voditeljica oddaje Svet na Kanalu A. Med dokumentarnimi TV-oddajami so z viktorjem okronali oddajo Otroci s Petrička avtorja Mirana Zupaniča, v kategoriji igrane TV-oddaje pa Našo malo kliniko.
Med viktorji popularnosti je viktorja za televizijsko osebnost prejel Marko Potrč, med radijskimi osebnostmi Matej Špehar - Racman, med televizijskimi oddajami pa Avantura. Pri lokalnih ali kabelskih televizijah je slavila MTV Adria, med radijskimi postajami Radio Center, med glasbenimi izvajalci pa Zoran Predin. Viktorja za posebne dosežke sta prejela režiser filma Petelinji zajtrk Marko Na-beršnik in urednik nacionalkinih oddaj NLP in Hri-bar Bojan Krajnc. Viktorja za življenjsko delo so zasluženo prejeli pevci skupine New Swing Quartet.
Filmski kotiček
P. S. Ljubim te
Vsebina: Holly in Gerry sta par že 10 let. Navkljub dolgi kilometrini je njun odnos še vedno živ in dinamičen, predvsem zaradi njenega nevrotizma, obsedenosti glede življenjskih načrtov in talenta, da njemu neprenehoma dela slabo vest, pa tudi zato, ker jo ima on navkljub vsemu strahovito rad. Ta 'idila' se nepričakovano konča, ko dobi on možganski tumor in umre. Poleg žalosti Holly nenadoma popade tudi strahovita slaba vest, ko se zave, kako grdo se je obnašala do moža, ki jo je oboževal bolj kot vse na svetu. Toda v obdobju najhujšega žalovanja se zgodi nekaj nenavadnega: na njun nekoč skupni naslov začnejo prihajati Gerry-jeva pisma. Izkaže se, da jih je napisal pred smrtjo in so del načrta, ki mu mora Holly sedaj, ko je ostala sama, slediti, da bosta posthumno dokončno razčistila in s tem zaključila svoj odnos ...
Po smrti kogarkoli, ki nam je bil blizu, seveda vedno neizogibno sledi obdobje žalovanja, v katerem smo zaprti za zunanje dražljaje in vplive. Takrat se zapremo v svoj čustveni tank, iz
P. S. I Love You
Igrajo: Hillary Swank, Gerard Butler, Cathy Bates, Lisa Kudrow Režija: Richard LaGravenese Scenarij: Richard LaGravenese in Steven Rogers
Žanr: romantična drama Dolžina: 126 minut Leto: 2007 Država: ZDA
FOTO: internet
tero je v vlogi voditelja Viktorjev v preteklosti postregel Jurij Zrnec, se verjetno ne da ponoviti. Tudi podeljevalci kipcev so izstopali v pozitivnem in negativnem smislu. Na eni strani sta Jurij Zrnec in Lado Bizovičar dobesedno zasenčila oder in prevzela vajeti šova za tistih nekaj minut zahvale. Zrnec je v slogu ameriških stand-up komikov pozdravil tako misice, Erzama Pintarja kot župana Jankovica. Na drugi strani je Tomaž Do-micelj, slovenskega naroda sin, izpadel kot sklerozni in rahlo "utrujeni" podeljevalec, ki je po dolgem času užival v soju odrskih luči in nasmejal predvsem samega sebe. Nekdanja misi-ca Iris Mulej z zaprtimi usti in molčečnostjo ni izpadla ravno simpatično, s svojo pižama oblekico je bila malce nerodno za takšno prireditev in podelitev viktorja oblečena tudi Neisha.
Sobotno prireditev je popestrila svetovno znana pevka Katie Melua, ki je za svojo izvedbo pesmi Nine Million Bicycles dobila velik aplavz občinstva. Nič manjšega pa niso dobili niti Jan Plestenjak, ki je nastopil s pevskim zborom, Omar Naber s plesalci ter skupina Big Foot Mama, ki se nikakor ne more naveličati sodelovanja z ansamblom Slak. Ne moremo pa tudi mimo nastopa odličnega Oliverja Drago-jeviča, najbolj znanega dalmatinskega kantavtorja, navdušila pa sta tudi zasedba Xplozion ter edini jazzovski slovenski pevski zbor Perpetuum Jazzile.
Mojca Zemljarič
katerega nas ni možno izbezati, a to obdobje čustvene otopelosti ne traja večno. Oziroma naj ne bi. Včasih pa se zgodi, da se kdo iz te prostovoljne osame-losti noče preseliti več nazaj v svet okoli sebe in nadaljevati življenja. Predvsem v naših lo-gih je mučeništvo osame, na katerega se preživeli partner obsodi do konca življenja, videti kot nekaj dobrega, kot nekakšna vrednota, kot kronski dokaz neumrljive idealne ljubezni, ki se ti lahko zgodi samo enkrat v življenju in nikoli več.
No, v resnici je stvar ravno obratna: ravno tisti preživeli partner, ki je z ljubim pokojnikom imel slab odnos, poln razpok ali kreganj ali živčnosti ali obtoževanja ali posesivnosti ali ljubosumja ali degradacije ali dominacije ali podrejenosti ali vsega naštetega hkrati, bo po nepričakovani smrti partnerja ostajal z njim v nekakšni sado-mazohistični čustveni vezi do konca svojega življenja iz preprostega razloga: ker so stvari med njima ostale nerazčiščene. Idealizacija mrtvega partnerja je posledica slabe vesti in zdaj, ko ga ni več, zaključek oz. zdravljenje odnosa ni več možno, zato se preživeli psihološko veže na pokojnika, vztraja v 'razmerju' z njim in ni več v stanju najti si novega partnerja.
S tem pridemo v konflikt z vseslovenskimi vrednotami: partner, ki je imel s pokojnikom zdrav odnos, si bo po zaključ-
Jurij Zrnec in Lado Bizovičar
torja za posebne dosežke, za katerega je nekdanja RTV-jevska šefica Miša Molk dejala, da je človek, ki ve, kaj pomeni televizijski format. Vendar Krajnc na prireditvi ni zdržal do podelitve "svojega" viktorja, saj mu je bil v dvorani dolgčas in je predčasno zapustil prizorišče. Tudi izjava Marka Potrča o lahkotnem koraku v primerjavi s poptevejevko Špelo Šipek ravno ni bila na mestu oziroma korektna do "hišne kolegice". Šipkova je ob tej izjavi besno prebledela. No, za konec pa se je v dvorani le pokazala svetla točka. Čustven naboj in vrhunec prireditve je bila podelitev viktorja za življenjsko delo New Swing Quartetu.
O voditeljih in podeljevalcih
Voditeljske genialnosti, s ka-
CID vabi!
Na ogled je še vedno razstava slik Gregorja Samasturja TA VIKEND Punk/rock vikend:
petek, 21. marca, ob 20. uri: Got Punk 3 Tour - Message Sent, Paraziti 13, Mor®Ons. Mlade skupine prihajajo iz Kranja, Tržiča in Ljubljane. sobota, 22. marca, ob 20. uri: Maribor Rock Tour 2008 - Peppermint, Iraxana, Evileyes, Frame. Ptuj bodo skupaj obiskali štirje mariborski rock bandi, ki se ponašajo z mnogo energije in zato na koncertu poskrbijo za energično muziko. NASLEDNJI VIKEND
Petek, 28. marca, ob 19. uri: Potopis: Grenlandija. Damjan Končnik je pred kratkim napisal knjigo z naslovom GRENLANDIJA - SVET ZASE. Na treh potovanjih je odkrival ta veliki otok in njegovo okolico, med drugim tudi na legendarni raziskovalni ladji Explorer, ki je potonila novembra 2007 in na kateri je bil najbrž edini od Slovencev prisoten kot povabljenec. DNEVNI CENTER
Namizni tenis, pikado, družabne igre, poslušanje glasbe, prostor za druženje in učenje - vsak dan »po pouku«. SERVISNA DEJAVNOST
To nedeljo zaradi praznika NI termina za igranje namiznega tenisa za člane KPŠ!
MEDNARODNI PROGRAMI
K sodelovanju vabimo mlade od 18. do 25. leta, ki bi želeli sodelovati v mednarodni izmenjavi od 7. do 14. septembra 2008 v mestu St. Etienne v Franciji. Tema izmenjave je aktivno državljanstvo mladih skozi ustvarjanje na področju umetnosti. Sodelovalo bo več evropskih držav, vsaka ekipa pa mora biti sestavljena iz 6 članov. Manjka nam še nekaj fantov! TEČAJI IN DELAVNICE
Žongliranje, glinarjenje, tečaj risanja, tečaj bobnanja. CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je odprt od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure, ob petkih od 9. do 23. ure, ob sobotah od 19. do 23. ure, za prireditve, seminarje, delavnice, tečaje, srečanja, zabave .... pa po urniku uporabe prostorov in po dogovoru izven teh terminov. vsak delovni dan od 9. do 18. ure, zunaj tega časa pa po dogovoru. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
ku žalovalnega obdobja slej ko prej našel koga novega - kar je tudi prav. Človek ni narejen za to, da bi bil sam. Se pravi: ravno v tem, da si najde novega partnerja, leži dokaz, da je imel s prejšnjim zdrav in lep odnos. Tako čislana osamelost do konca življenja je ravno dokaz, da je bilo s prejšnjim razmerjem nekaj hudo narobe.
Film P. S. Ljubim te se ukvarja ravno s to dilemo. Dragi pokojni Gerry se je vsega tega zavedal. V njunem odnosu je bil on tisti, ki je brezpogojno ljubil
in bil hkrati pametnejši od nje - zato je poskrbel, da bo po smrti dobivala njegova pisma, s katerimi jo vodi stran od njegove smrti in proti začetku njune veze. Pisma se končajo tam, kjer sta začela, kjer sta se spoznala in s tem je krog njunega razmerja dokončno zaključen, zato so Hollyjine rane zaceljene in je pripravljena na novo življenje. Film to na videz težko vsebino podaja na izjemno tenkočuten način in uspešno zavija okoli vseh pasti cenene melodrame.
Matej Ferce
Štajerski TEDNIK
SPUST LETALA NA ZEMLJO
OBROBNI DELI KRITINE
TURŠKI ŠAHOVSKI VELEMOJSTER ATALIK
JUŽNOAFRIŠKI GOLFIST (ERNIE)
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA
BOLEZENSKI STRAH PRED TUJCI
OTOK V ALEUTIH
JAPONSKA LETALSKA DRUŽBA
IGRALEC HUNTER
VZPETINA PRI KRŠKEM
IZ BESEDE KATA
PRITOK VISLE
GRŠKO NIŽJE MORSKO BOŽANSTVO
DELSUDETOV
OPORA ZA ROČICE
NEMŠKA TEKAČICA
GOLKOV FILM
FR. SLIKAR (AUGUSTE)
DEL PRVINE
PLAVALNI KLUB
GRUZIJSKI PREDSEDNIK (MIHAIL)
TLOČRT
JUŽNO VIETNAMSKI POLITIK
ANTON JANŠA
NAŠA POP SKUPINA
SICILSKI STUDENEC
ČAČAK
MIŠJI STRUP, ARZENIK, MIŠNICA
Štajerski TEDNIK
GOSTIŠČE V GORAH
MUSLIMAN. ŽENSKO IME
ANTON CEHOV
NADA PIPAN
MOŠKI POTOMEC
MARIBORSKI KOŠARKARSKI KLUB
JOŽEHADLER
LEPOTNA KRALJICA
PREBIVALCI ČEPELJ
MUSLIMANSKO MOŠKO IME
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: ekran, sraka, Kastl, oki, periskop, pesimist, taraksacin, Travolta, Kordiljere, izgovor, pas, Aladdin, čer, rtiči, hlodar, Alani, Homa, reto, alk, RJ, Ant, Pensacola, UR, Kern, Aventin, netilo, acid, taktika, adidas. Uagnkarski slovarček: ASADINA = sicilski studenec, ki je bil posvečen poljedelskim božanstvom; ATKA = otok v Aleutih; DIŠIJA = muslimansko žensko ime; EBROS = staro ime za reko Marico; IHSAN = muslimansko moško ime; SLOT = priklopno mesto modulov; SUAT 0 ime turškega šahovskega velemojstra Atalika; TALBOT = ameriška filmska igralka (Nita, 1930 - ); TJE = južnovietnamski politik (Ngujen van, 1923 - ).
Zanimivosti
Skorajda pol milijona Avstrijcev živi v revščini
Dunaj, 18. marca (STA) - Okoli 459.000 Avstrijcev oziroma 5,6 odstotka prebivalstva živi v revščini, je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA nedavno sporočil avstrijski Caritas. Revščini so po avstrijskih standardih izpostavljeni tisti, ki imajo mesečno na voljo manj kot 893 evrov.
Ce je k temu moč dodati še bolezen ali slabe stanovanjske razmere, dotič-ni veljajo za "očitno revne". Revščina v Avstriji tudi ogroža okoli 258.000 otrok in mladostnikov, ki so mlajši od 20 let. 16 odstotkov vseh avstrijskih družin s po tremi otroki pa je v skorajda stalni finančni krizi, še poroča APA.
Tudi ustvarjanje glasbe je lahko stresno
London, 18. marca (STA) - Tudi ustvarjanje glasbe je lahko težko in stresno. S tem se po poročanju nemške tiskovne agencije dpa strinja tudi 54-letni britanski glasbenik Mike Oldfield. Kot je povedal, ustvarjanje glasbe zanj večkrat predstavlja stres. Ob tem je pojasnil, da je za ustvarjanje ene njegovih največjih uspešnic, skladbe Moonlight Shadow, porabil kar tri mesece.
"Ustvarjanje glasbe je stresno delo. Za ustvarjanje skladbe Moonlight Shadow sem, recimo, porabil kar tri mesece časa. Med tem časom sem vsak dan ustvarjal vsaj osem ur," je povedal Old-fieled. Ob tem je dodal, da ustvarjanje glasbe kljub priljubljenosti le-te ni njegovo najljubše opravilo.
Britanski glasbenik je zaslovel predvsem z izredno uspešnim inštrumental-nim albumom Tubular Bells leta 1973, med eno najbolj znanih uspešnic pa zagotovo spada tudi Moonlight Shadow, ki jo je ustvaril leta 1983, zapela pa jo je škotska vokalistka Maggie Reilly.
Gledanje televizije vzrok za slabo držo otrok
Saarbrücken, 18. marca (STA) - Otroci, ki preživijo veliko časa pred televizijo ali za računalnikom, imajo znatno slabšo držo, je pokazala raziskava, ki so jo opravili na univerzi v Saarbrücknu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ta zaključek je rezultat devetletne študije, v kateri je sodelovalo 1600fantov in deklet, starih med 7 in 16 let. Za raziskavo so otroci in mladostniki morali mirno stati eno minuto, najprej z odprtimi, nato še z zaprtimi očmi.
Kot so pokazali rezultati, 40 odstotkov deklet in fantov ni sposobnih stati pokončno, saj so ukrivili hrbet, glava se jim je nagnila naprej, ramena so se jim povesila.
Te težave so bile še posebej izražene pri otrocih, ki veliko časa preživijo pred televizijo in za računalnikom, saj so slabše odrezali v tistem delu preizkusa,
ki so ga opravljali z zaprtimi očmi.
Strokovnjaki v Saarbrucknu trdijo, da dolgotrajno gledanje televizije in igranje računalniških iger spodbudipo-sebne potrebe in urjenje vizualnega sistema, ki prevzame dominantno vlogo v upravljanju otrokove drže in gibanja, medtem ko drugih čutil otroci ne uporabljajo in razvijejo dovolj.
Razen oči so za pravilno držo pomembna še stopala, koža, mišice, kite in sklepi ter ušesa.
V New Yorku pripravili parado ob irskem prazniku Sv. Patricka
New York, 18. marca (STA) - V mestu New York je v ponedeljek potekala tradicionalna parada ob irskem nacionalnem prazniku dnevu Sv. Patricka, ki se je končala s prav tako tradicionalnim popivanjem po številnih irskih barih v mestu.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04I3mhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 22. marec:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cen-čič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). NEDELJA, 23. marec: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OB-
VESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nah-berger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). PONEDELJEK, 24. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa.
16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). TOREK, 25. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 V živo. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Sora). SREDA,26. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00,
7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Marija Slodnjak in Miša Pušenjak). 19.10 Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske Gorice). ČETRTEK, 27. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan
Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske Gorice).
PETEK, 28. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napo-vednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice).
Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Reka življenja bo vijugala po poti ljubezni, harmonije In radosti. Končno si boste upali priznati, da ste ljubljeni in spoštovani. Doma boste cveteli in praznični dnevi bodo priložnost, da se poveselite in radostite. Sreča je na strani pogumnih in ambicioznih. Srečen dan: četrtek.
BIK
Vrata srca boste v tem tednu na stežaj odpri ljubezni In pričakovali ogromno nekih prijetnih In spontanih možnosti. Vrlina časa bo dejstvo, da se vam bodo odprle nove poti in priložnosti. V ljubezni boste napredovali, na delovnem mestu vas bosta spremlja neka notranja volja in elan.
DVOJČKA
, Sledila bo ugodna priložnost, ki J jo boste sprejeli in zaradi tega ^	poželi uspeh. Poglobili se boste
v svet duhovnosti in ezoterike. Korak za korakom sledite svojim sanjam na delovnem mestu. V ljubezni vas bodo zaznamovala nežna in senzitivna čustva.
RAK
Blesteli boste v umetnosti in se harmonično izražali, kjer se boste pojavili. Ljubezen bo nekaj, kar vas bo vodilo. Pot usode vas bo zanesla med izobraževanja in izvedeli boste prijetno novico. Za ljubezen bo veljalo, da prihaja čas plodnosti in da se cedita med in mleko.
LEV
Teden bo sladek in tako si boste z veseljem izbrali določene prioritete. Zadanim nalogam boste tudi kos. Vsekakor bo čas ugoden, da se posvetite sebi in vsem tistim dejavnostim, ki vam bodo v danem trenutku blizu. Zapisujte si notranje občutke. Ljubezen: strast na kvadrat.
DEVICA
V vaše življenje bodo prišli ljudje, ki vas bodo osrečili in zvezde so prepričane, da boste v tem tednu uživali, kot že dolgo ne. Energija časa bo prinesla nekaj novih izzivov in tako si boste morali pošteno zavihati rokave. Lotili se boste spomladanskega čiščenja.
TEHTNICA
Končno si boste upali priznati, da vam je vsega dovolj in da si boste vzeli pet minut časa. Spremljale vas bodo finančne obremenitve. Toda v življenju je že tako pravilno, da kdor čaka, dočaka. Odpravite se na masažo stopal in ljubezen bo sila, ki vam bo vlivala radosti.
ŠKORPIJON
Močan pečat bodo imeli spomini in vendarle preteklosti ne morete spremeniti, lahko jo sprejmete. Počasi boste stopali po poti sreče in ozavestili dejstvo, da je pomembno negovati notranjega otroka v sebi. Paleta pisanih barv vnaša harmonijo.
STRELEC
Napredek bo viden na materialni in duhovni ravni. Spoznavali boste zakonitosti duhovnosti In se predajali občutkom sreče in radosti. V ljubezni vas bo čakala neka ugodna priložnost, zato bodite na preži. Odzvali se boste tudi klicu narave in si povrnili izgubljeno energijo.
KOZOROG
Sledili boste notranji modrosti in le tako se vam bodo vrata sreče odprla na stežaj. Seveda bo potrebno v tem tednu narediti neko selekcijo in ločiti zrno od plev. Zdelo se bo, da bodo ravno užitki na prvem mestu. Na obzorju ljubezni bo barka mirno plula in prispela v pristan.
VODNAR
Ljubezen bo tisti jezik, ki ga boste v tem tednu govorili tekoče in tako se lahko poglobite v neko posebno harmonijo in radost. Na delovnem mestu vas bodo obveznosti klicale in popolnoma od vas je odvisno, ali jim boste kos ali ne. Nasvet pa bi bil, da si naredite urnik.
RIBI
Očarljivost bo nekaj, kar vam bo vlilo moči in zaupanja. Čas je, da si naredite sintezo in ljubljena oseba vam bo zelo naklonjena in polna primernih nasvetov. V svojem bistvu boste tudi cveteli in zdelo se bo, da vas čaka radost, harmonija in da boste zaživeli svoje sanje.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
ZASADITEV
ALEŠ FEGUŠ
Lyon • Evropsko tekmovanje vzdrževanja vozil
Francozi so se izkazali
V torek, 5. februarja, smo se trije dijaki skupaj s štirimi spremljevalci Poklicne in tehniške strojne šole Ptuj odpravili na evropsko tekmovanje vzdrževanja vozil, ki je potekalo na lyonskem sejmišču.
V zgodnjih jutranjih urah smo zapustili Ptuj ter s šolskim kombijem krenili na pot proti Chambéryu, do koder nas je ločilo 960 km. Nastanili smo se v mladinskem hotelu, v okolici centra za izobraževanje CFA de l'automobile de l'Erier. Naslednji dan smo si center za izobraževanje tudi ogledali in se polni prijetnih vtisov odpeljali še na ogled specializirane avtoservisne delavnice za VW in Audi Jean Lain Perpetuity.
Na tekmovanju, ki se je pričelo v četrtek, so sodelovale francoske šole in povabljene šole ostalih držav (Madžarske, Nemčije in Slovenije), med katerimi smo bili tudi mi. Sodelovali smo v dveh različnih panogah: avtoserviserja Gašper Šmigoc in Bojan Roze sva se izkazala na področju dia-
gnostike in odprave napak na prezračevalnem in klima sistemu ter pri izvajanju lažjih popravil na avtomobilu, medtem ko je avtoklepar Alen Petrovič dokazal svoje znanje iz metro-logije, izvedel razne meritve vozila in sestavil različne sklope karoserijskih delov.
Prav tako kot vse dotedanje dneve smo tudi petek preživeli aktivno, sprehodili smo se po obratu Renaulta v Lyonu. Se posebej nas je navdušila francoska hrana v izbrani lyonski restavraciji, kamor so nas povabili naši gostitelji, ki so svojo gostiteljsko nalogo opravili več kot le odlično. Zelo zadovoljni z vsem, kar smo doživeli, smo našo ekskurzijo popestrili z ogledom Lyona in njegove okolice. V ponedeljek smo se na poti domov ustavili še v
Utrinek s tekmovanja
Maranelu, kjer smo si ogledali galerijo Ferrari. Sklenili smo, da se v Francijo, na katero nas
vežejo le lepi spomini, vsekakor še vrnemo.
Gašper Šmigoc
Od tod in tam
Ormož • Rdeči križ zbira denar za Petkove
Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Ormož skupaj z Gasilskim društvom Ključarovci in krajani Lešnice vodi akcijo zbiranja pomoči za izgradnjo novega doma za Petkove iz Sardinja 34, ki jim je požar uničil domovanje. V ta namen je odprt poseben račun pri Novi kreditni banki Maribor, s pripisom: za Petkove, št. računa 01000-0000400014, s sklicem 05 01103466192090-1802660. Vsem darovalcem se v imenu Petkovih in našem imenu že vnaprej iskreno zahvaljujemo,
RK Ormož
Cvetkovci • Proslava ob dnevu žena
Foto: B. Hergula
V soboto, 8. marca, je v Gasilskem domu Cvetkovci, v organizaciji PGD Cvetkovci, potekala tradicionalna prireditev ob 8. marcu - dnevu žena. Proslavo, ki je letos nosila tematiko priljubljene televizijske oddaje Na zdravje, sta pripravili Klara Megla in Mojca Marin, ki sta jo za ta dogodek poimenovali Na ženske, Na proslavi smo lahko videli nastopati otroke, ki so svojim mamicam z deklamiranjem, petjem, plesom in igranjem na glasbila pripravili najlepša darila ob dnevu žena, Za to proslavo so pevci iz Cvetkovcev na novo ustanovili mešani pevski zbor Težko smo se vkup spravli, ki je premierno zapel na proslavi, Kot zadnje dejanje proslave pa so se predstavili člani gledališča Cvetkovski amaterji, ki so nam prikazali komedijo Družina, da te kap v režiji Aleksandre Dominko, Najstarejši prisotni ženski Amaliji Dominko smo podelili v pozornost skromen šopek, V nadaljevanju je potekala zabava vse do jutranjih ur, Cvetkovski gasilci tako vsako leto namenimo vsaj en večer ženskam naše okolice, zato na snidenje ob dnevu žena leta 2009,
Branko Hergula
Roletarstvo ABA Boâtjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Foto: GS
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Iščete svoj stil	^
Mitja "vztraja" pri športni eleganci
Mitja Petek je 27-letni Ptujčan, univ. dipl. ekonomist, zaposlen v NKB Maribor, v njihovi zakladnici, to je v oddelku za trgovanje z depoziti. V prostem času rad prebere kakšno knjigo in piše strokovne sestavke, tudi za Štajerski tednik. Od rekreativnih dejavnosti mu je najbolj pri srcu body pump, skupinska vadba, ki izvira iz Avstralije in se hitro širi po svetu. Vadba poteka z utežmi ob glasbi.
Za akcijo Iščete svoj stil se je Mitja prijavil iz popolne radovednosti. Listal je po spletni strani Štajerskega tednika in se prijavil. Nadaljevanje je znano.
Mitja je že obiskal kozmetični salon, strokovna nega kože mu ni tuja. V Kozmetičnem salonu Neda so mu kožo, ki je mešanega tipa, površinsko očistili, priporočili pa tudi globinsko čiščenje, sicer pa naj kožo z ustreznimi preparati neguje tako kot doslej.
Mitja je zelo urejen mlad gospod. Tudi njegova pričeska je bila urejena. Lastnica frizerskega salona Stanka Stanka Peršuh ga je postrigla v stilu, kot ga je želel. Mitja ima temno pepelnato blond naravno barvo las. Soglasno sta se odločila za črno barvo, ki mu zelo pristaja, pa tudi sam se je ob pogledu na novi stil pričeske dobro počutil.
Vizažistka Minka Feguš je Mitju s pudrom v kamnu zma-tirala celoten obraz. Z uporabo rožnatordečega senčila pa je dodala še malo sijaja.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Mitja prej ...
. in pozneje
KOLEKTIV SALONA
mosKo in zensKo
FiU2£iiSCV0 z Slomškova 22 10 % popust v marcu *
"Mitja je bil kar zahteven kandidat za stilsko preobrazbo, saj pri njegovem vsakodnevnem oblačenju ni bilo potrebnih veliko sprememb. Vse, kar bi se lahko dodalo ali spremenilo, so mogoče malo bolj pestre barve. Kljub temu da ga njegova služba bolj kot ne omejuje pri izbiri čisto športnega stila, se je sam zelo hitro našel v športno-ele-gantnem stilu, za katerega sem se odločila tudi sama. Tokrat sicer ne bo šel v službo, pač pa ga bom peljala na gledališko predstavo. Ob pričakovanju drugih prijateljev je imel še toliko časa, da si je v kavarni privoščil kratko kavico. Večina mladih moških se zelo brani stroge elegance s kravato, tudi sama oseb-
no sem proti beli srajci, rdeči kravati in temni obleki. Čeprav pa ne pozabimo, da je elegantna moška obleka v kombinaciji z malo drznejšo izbiro srajce in kravate lahko za ženske oči zelo privlačna in vsekakor pritegne pogled. V Murini trgovini sem hlače v bolj športnem materialu in kroju sicer našla, vendar pri sami barvi ni bilo izbire, zato so hlače črne. Ponovno se je zataknilo pri iskanju kakšne bolj žive barve srajce, majice, jopice - kravata in obleka sta odpadli. Mitju bi k črnim hlačam prav lepo pristajala srajca ali majica v kakšni lepi rdeči, modri ali zeleni barvi, kombinirana s kakšno športno jopico ali krajšo vetrovko. Ker tega ni bilo, morda
V okviru dnevnega reda občnega zbora so se zbrani lahko seznanili s podatki zaključnega računa poslovanja prejšnjega leta, ki je bilo pozitivno, obravnavali pa so tudi program dela in finančni načrt za letošnje leto. Podrobnejše informacije o odkupu in kvaliteti mleka v prejšnjem letu je zadružnikom podal direktor Drago Zupanič, ki je med drugim spregovoril tudi o spremembi kriterijev pri plačilih mleka in trenutnem stanju na področju mlečnih kvot.
Vsakoletni občni zbor MZ Ptuj pa je tradicionalno tudi priložnost, ko razglasijo in nagradijo člane z najboljšimi in največjimi dosežki v mlekarski zadrugi. Letos so nagrade za največjo količino oddanega mleka v letu 2007 prejele: kmetija Šmigoc iz Repišč, ki je oddala kar 609.689 litrov mleka, kmetija Pintarič iz Za-mušanov s 575.674 oddanimi litri mleka in kmetija Skledar iz Apač s 544.703 litri mleka.
Posebne nagrade so dobile tudi tri zbiralnice mleka, ki so v letu 2007 dosegle najboljše
sem še prehitra z barvami, ker še ni poletja, sem se odločila za majico kratkih rokavov v bolj umirjeni rdeči barvi, preko katere sem zvezala eleganten črn šal, popestren z drobnim vzor-čkom v rdeči in oranžni barvi. Ker se gledališke predstave ponavadi odvijajo v večernih urah, sem morala poskrbeti še za kos oblačila, ki bo prav prišel ob odhodu domov. Izbrala sem črn krajši plašč v stilu večnega Bogartovega "trenčkota".
Mitja potrebuje še primerne čevlje, da se lahko počasi odpravi po starih mestnih ulicah proti gledališki kavarni, kjer bo počakal na druge. Da bo njegov korak čim lahkotnejši, sem v Alpini izbrala Ecco čevlje z mehkim podplatom in zračenjem. Čevlji so črni, saj je težko pričakovati, da bi na policah opazili kakšen rdeč moški čevelj," je bil komentar Mitjeve stilske preobrazbe, ki ga je v svojem značilnem slogu podala stilistka Sanja Veličkovič.
V optiki Foton so za Mitja izbrali okvir (ideja je bila njegova), izdelek znanega oblikovalca Augusta Valentinija, ki s svojimi modeli poudarja obliko tren-dovskih očal. V svoji kolekciji korekcijskih očal oblikovalec ponuja zanimive, nove oblike in drzne barve, ki so izbrano prilagojene vsakemu modelu okvirja. Mitjev okvir je kovinski z dodatki barvanega kavčuka,
kar daje prijeten občutek na obrazu. Pri izbiri smo bili seveda pozorni še na vse ostale kriteri-
je, ki jih upoštevamo kot dobra optika, je povedal Matjaž Živec iz optike Foton.
Mitju so v Kozmetičnem salonu Olimpic opravili klasično pedikuro z masažo stopal. Tako je imel možnost spoznati pedikuro, na kateri je bil prvič, najbolj pa mu je ugajala masaža stopal. Mitja je oseba, ki je v "tempu", zato smo mu opravili tudi klasično masažo telesa, je povedala vodja Kozmetičnega studia Olimpic Silva Čuš.
MG
Mitja v oblačilih Mure, čevljih iz optike Foton.
Foto: Črtomir Goznik
Alpine in s korekcijskimi očali iz
Ptuj • Nagrade najboljšim mlekarjem
Zmagovalna kmetija Šmigoc
V ptujskem Gastroju je konec minulega tedna potekal že 16. občni zbor ptujske mlekarske zadruge, ki je bil že po tradiciji izjemno dobro obiskan.
rezultate v kvaliteti mleka in po redu ter čistoči. Prejemniki nagrad v tej kategoriji so: Marija Kovačec za zbiralnico v Gabrniku, Kristina Črnjavič za zbiralnico v Pršetincih ter Marija Drevenšek za zbiralnico v Župečji vasi.
Posebna pisna priznanja pa so letos prejeli še: zbiral-ka mleka Venčeslava Kaiser iz Cirkovc, ki se z zbiranjem mleka ukvarja že 46 let, ter Janko Čeh in Ivan Zupanič, oba člana UO, za dolgoletno delo v organih upravljanja.
SM
Ptuj m Ladijski modeli M. Gabrovca in M. Lačna
Ladijsko modelarstvo je potovanje po širših oceanih
Prejemniki nagrad MZ Ptuj za največ oddanega mleka, za najboljše zbiralnice in za dolgoletno delo z direktorjem MZ Dragom Zupaničem.
V Salonu umetnosti v Prešernovi ulici 1 na Ptuju so 18. marca odprli eno bolj nenavadnih razstav, tudi redkih razstav, razstavo ladijskih modelov Ptujčanov Milana Gabrovca in Miroslava Lačna.
Milan Gabrovec je na ogled postavil tri originalne modele ladij Krištofa Kolumba, Santo Mario, Pinto in Nino. To so ladje, s katerimi je osvajal svet in pisal zgodovino novega veka. Miroslav Lačen razstavlja dvanajst različnih ladijskih originalnih zgodovinskih modelov. Vanje sta izdelovalca vtkala tisoče ur natančnega dela, dobrega poznavanja obrti in zgodovine, je pri predstavljanju obeh navedla Stanka Gačnik, ki je pri tem uporabila tudi veliko misli novinarja Franca Milošiča, ki je tudi sam strasten in predan oblikovalec lesenih umetnin.
"Ladijsko modelarstvo je potovanje po širnih oceanih. Je potovanje v tista obdobja, ki jih je zgodovina že zdavnaj trdno zaklenila za seboj. Je celo najbolj dovršena metoda dvigovanja na dno potopljenih ladij, pa tudi obnavljanja njihovih razparanih trebuhov, ki so jim jih razčesnili sovražnikovi topovi. Nekje v svojem
Foto: Črtomir Goznik
Milan Gabrovec v družbi Stanke Gačnik, ki je podrobno predstavila ladijske modele Milana Gabrovca in Miroslava Lačna. Milan Ga-brovec predstavlja tri originalne modele ladij Krištofa Kolumba.
mirnem kotu kletne delavnice se celotna posadka v eni sami osebi modelarja poloti neverjetnega podviga. Uredi se celotno ladjedelnico. Suhi dok bo delovna miza, nad njo bingljajoča luč pa sonce, ki ne bo nikoli zašlo in bo za razliko od velikanskih ladjedelnic omogočalo nemoteno gradnjo ladje tudi ponoči.
Ob vseh snežnih, mokrih in z brezobzirno burjo natlačenih dnevih," je o ladijskem mode-larstvu med drugim zapisal Franc Milošič.
Odprtje razstave ladijskih modelov je s pesmijo pospremil Komorni moški zbor Ptuj pod taktirko nekdanjega dirigenta Franca Lačna.
MG
Foto: SM
prodaja vozil prodaja avtoplaščev rent a car
Janez Sel s.p., Sp. Hajdina 26,2250 Ptu tel./faks: 788 55 70, GSM: 040141 262	uvoz vozil		
TIP VOZILA	LETNIK	CENA EUR	BARVA
AUDI A31.9 TDI SPORTBACK	2005	16.990,00	SREBRNA
AUDI M AVANT 1,9 TDI	2005	17.390,00	ČRNA
BMW 11BD ADVANTAGE	2804	16.690,00	KOV. SIVA
BMWX33.0D	2004	26.900,00	KOV. SIVA
BMW 5250 TOURING	2005	22.400,00	ČRNA
BMW 525D TOURING	2005	23.800,00	KOV. SIVA
FORD MONDED 2,0 DDI LIMUZINA	2004	8.990,00	KOV. ZLATA
RENAULT LAGUNA GRANDTOUR 2.2 DCI	2004	9.470,00	KOV. ZELENA
RENAULT LAGUNA BRAKE 1,9 DTI	2000	4.690,00	BELA
RENAULT SCENIC 1,5 DCI	2004	7.990,00	KOV. SIVA
PEUGEOT 607 HDI VSA OPREMA	2004	14.450,00	KOV. ČRNA
PEUGEOT 807 HDI	2003	10.990,00	KOV. ČRNA
VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI	2004	11.150,00	KOV. SREBRNA
VW TRANSPORTER T51,9 TDI, 8*1	2004	17.888,00	RDEČA
FIAT DUCATD 1.9 JTD S SEDEŽI	2000	6.990,00	BELA
VW SHARAN 1,9 TDI	1990	6.600,00	BELA
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
ZNAMKA	LETNIK	CENA™	OPREMA	BARVA
ALFA ROME01471,9 JTDM	2006	14.990	RDEČA	KUMA
AUDI A31,S TDI	2004	14.290	KOV. SREBRNA	DVOJNA KLIMA
AUDI A6 2,0 TOI	2005	24.990	KOV.SV.MODRA	AVT. KLIMA
BMW SERIJA 3 3200 NÄVI	2001	9.590	ČRNA	DVOJNA KLIMA
BMW SERIJA 5 TOURING 5250	2004	21.990	ČRNA	DVOJNA KLIMA
BMW X5 3,00	2002	24.500	KOV. T. ZELENA	AVT. KLIMA
CHRYSLER PT CRUISER 2,2 CRD	2004	11.990	KOV. SREBRNA	KUMA
CHRYSLER VOYAGER 2,5 CRDI	2003	10.990	KOV. SIVA	KUMA
CITDOEN C31.4 HDI EXCLUSIVE	2006	9.990	KOV. MODRA	AVT. KLIMA
FIAT PUNIO GRANDE 1,2	2006	8.490	KVO. SV. MODRA	KUMA
FORD ESCORT 1,41	1999	2.295	KOV. SREBRNA	PRVI LAST.
MERCEDES RAZ. E KAR. 270 CDI	2003	17.990	ČRNA	DVOJNA KLIMA
ROVER 4141.B	1997	2.390	KOV. B. RDEČA	KUMA
VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI	1999	4.990	BELA	KUMA
VW SHARAN 1,9 TD1110 KM	1999/2000	6.990	RDEČA	AVT. KLIMA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
MERCEDES BENZA150
PEUGEOT 2061,41 BREAK PEUGEOT 206 BREAK 1,4 RENAULT CLI01,216V EXTREME 0PELASTRA1.4 SWING PEUGEOT 2061,4IP0P ART FIAT BRAV01,616V SX
MAZDA 5 2,0 CD
DAEWOO TACUMA 1,8 SX
AUDI A6 2,5 TDI LIMUZINA OPEL MERIVA 1,4
1997	4.190,00	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
2006	14.250,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
1996 2003	2.290,00 6.850,00	SERVO VOLAN KUMA	RDEČA KOV. SREBRNA
2003 2004	6.900,00 6.700,00	KLIMA SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA
1995	1.900,00	2XAIRBAG	KOV. B. RDEČA
2004	6.460,00	SERV. KNJIGA	BELA
1998	2.600,00	PRVA REG. 1999	BELA
2000	6.900,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
2001	6.700,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
2003 onm	10.390,00 s Ann nn	PRVI LAST. AVT lil IMA	KOV. ZLATA Kni/ Qn/i
¿UUO 2000 onno	O.IUU.UU 4.200,00 £ «nn nn	AVI. MM PRVA REG. 2001 V\ IMA	MJV. OlVA ZELENA /n\l PDMA
¿UU L 2001	D.OUUjUU 5.400,00	KLIMA PRVA REG. 2002	KUV. InNA KOV. ZELENA
2003	12.500,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
2001	7.350,00	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
1997	7.900,00	PRVA REG. 1998	KOC. MODRA
2004	8.150,00	PRVI LAST.	VIJ0LA
2003	4.700,00	KLIMA	KOV. MODRA
I GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNII
msm
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
CMIIDDT W\ W
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. Številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justlna.lah@radlo-tednlk.sl, za večje objave predhodno pokličite.
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, In upokojence, do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
KIAcee'd___
in 7-letna garancija
5 zvezdic za ^varnost
JERENKO AVTO HIŠA d.O.O., PtU| Zagrebška c. 53, Tel.: 02/ 788 53 08
flIIKiliMXJiHiWIIF
Coz/2280110 SoliSi
Razlagova 24, Maribor
Zanesljivo, varčno in udobno na pot z vozili Akcija meseca marca - rezane cene-10%
Avto Skrbiš, Spodnja Polskava 102, 2331 Pragersko, Tel: 845 22 50. avto.skrbis@siol.net
Super akcija - Suzuki 4X4 dodatni 5 % popust
Skrbi za vaš avto prepustita mojstrom
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
PEUGEOT 406 2,0 HDI MITSUBISHI OUTLANDER 2,4 4X4 MERCEDES C 220 CDI FORD M0NDE01,8 CITROEN XSARA PICASS01.8 FIAT PANDA 1,2 4X4 CUMBING RENAULT SCENIC 1,9 DCI ALFA ROME01561,8 TS VW GOLF IV SDI FIAT STILOJTD DYNAMIC SHARAN 1,9 TDI RENAULT CLI01,2 3V FIAT BARCHEnA 1.8 LTD RENAULT ESPACE 2,2 DCI 5V FIAT PJNT01,3 MULTIJET DAEWOO NUBIRA WAGON 2,0
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Barva
Letnik Cena.
KOV. S. ZELENA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA BELA
KOV. T. MODU TtMN^
J
/.SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. S. MODRA TEMNO MODRA TEMNO RJAVA Ti MNO MODRA ČRNA
TEMNO ZELENA
2000 2003/041
2006 2004 2004 1998 2002 2002 2002 2000 2003 2003
5.590 13.990 .990 1.490 6.490 10.590 9.990 8.990
6.690 11.290 4.590 5.490 11.590 5.190 2.690
SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
BMW 318 i COMPACT	1998	5.170,00	KUMA	RDEČA
DAEWOO KALOS 1,2 5 VRAT	2004	5.880,00	KUMA	KOV. B. RDEČA
FORD GALAXY 1,9101	1998 SLO	5.950,00	KUMA	SREBRN
KIA RIO 1,416V	2006	8.150,00	AVT. KUMA	KOV. SV. MODRA
OPEL ASTRA 1,7 DT1UMUZINA	2003	7.550,00	KUMA	KOV. SV. MODRA
RENAULT TWING01,2	2003	5.450,00	KUMA	KOV. MOD. SIVI
RCU01.5DCI	2003	5.650,00	KUMA	KOV. SIVA
RENAULT KANG001,2 EXPRESS	2004	5.250,00	AIRBAG	SREBRN
RENAULT MEGANE 1,9 DCI GRANDTOUR LUXE DIN. 2004		9.450,00	AVT. KUMA	ČRNA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI CARMINAT LIMUZINA 2005		11.350,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
VW GOLF IV 1,4 i LIMUZINA	1999	5.590,00	AVT. KUMA	SREBRN
VW GOLF V 1,9 TDI LIMUZINA	2004	11.400,00	KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN	2002	8.880,00	AVT. KUMA	BELA
VW PASSAT 1,9 TDI KARAV. novi mod.	2005	16.980,00	KUMATIC	KOV. SIV
VW TRANSPORTER 2,5 TDI	2003	15.980,00	ABS	BELA
m mm
[M P(MtK[io
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
* POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodke nižje od 400 EUR
-	poplačamo vam stare kredite
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, Milena Popotnik s.p, Pivkov* ulica 18/», 2250 PTUJ
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, s.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-598
Izdelujemo in montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streh
-	žlebovi in kleparski izdelki
Možnost plačila na 5 obrokov brez obresti
Vrtiljak
3 ^T
rgovski Center
Supermesto Ptuj
v
Ormoška 30, 2250-Ptu^
Vsak petek v marcu, ob 16.30 uri
Užitkarije
21. marec:
Čudežni pralni stroj /
predstava
Už
© i
A
Pripravili smo vam zgodbico o pralnem stroju, ki ga oživi ljubezen! Če vas zanima na kakšen način, se nam pridružite pri ogledu predstave!
«
^ j. n.
kuAJLÁ,
1 Ä I)
1
Na zalogi preko 40 vozil.
K ' m m
m M 1F Sobota, 22. marec, ob 10.00 uri
Velikonočna zabava
Obiskovalce vabimo na velikonočno zabavo, na kateri boste lahko prisluhnili zvokom zabavnega ansambla ter poizkušali velikonočne kanapeje in vroče zakuhano vino. Otroci pa ste vabljeni na kreativno delavnico, na kateri si boste naredili svoj velikonočni pirh in ga odnesli domov.
Odpiralni čas centra: od ponedeljka do sobote: od 8.00 do 20.00 ure nedelje: od 8.00 do 13.00 ure prazniki: nedelja, 23. marec, ZAPRTO ponedeljek, 24. marec, od 8.00 do 13.00 ure
Trgovski Center Ptuj
Špindlerjevf^ 2250 .Ptuj
Sobota, 22. marec, ob 10.00 uri
Rumeni piščančki - puhki /
ustvarjalna delavnica
Ste že kdaj božali piščančke? .
Nikoli? Zdaj nas lahko obiščete, * ' 1 •	'
si jih sami naredite, jim pripravjtg	• * *
gnezdeče in zraven položite mamo Koko in čokoladna jajčka!
Odpiralni čas centra: od ponedeljka do sobote: od 8.00 do 21.00 ure nedelje: od 8.00 do 13.00 ure prazniki: nedelja, 23. marec, ZAPRTO ponedeljek, 24. marec, od 8.00 do 13.00 ure
Prireditvenik
Mali oglasi
STORITVE
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bez-jak.si. Vsem strankam in občanom želi vesele velikonočne praznike.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovreto-va pot 42, Ptuj.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
BETONSKI ZIDAKI širine 12, 20, 25 in 30 cm. Bruno Šurbek, s. p., Ce-mentninarstvo, Bistriška cesta 30, 2319 Poljčane, tel. 02 8025 303.
V •/
muume
d
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
PRODAJA TER MONTAŽA GUM IN ALU-PLATIŠČ. VULKANIZER-STVO Ivan Kolarič, s. p., Bukovci 121 c, 2281 Markovci, tel. 788 8170, PE PTUJ, Rajšpova 14, tel. 771 15 65.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
^LAS^
KROVSKO-KLEPARSKA in TESARSKA dela ter montaža knauf sistema. Pri sanaciji strehe je zelo pomembno pravilno svetovanje, saj strehe ne delamo za kratek rok. Montaža vseh vrst kritin, razen S-metal. Izmeritve in izdelovanje ponudb. Info: Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375 838 ali 02 755 74 21.
IZPOSOJEVALNICA NEJA - izposoja oblek za krst, obhajila, birmo, poroko, valeto. Silvester Šešerko, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja. Telefon 031 258 704.
KNAUF (stene in stropi) PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO. Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
KMETIJSTVO
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, in kletke lahko dobite, Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582 14 01.
KUPIM traktor IMT, Ursus ali Zetor. Tel. 041 679 937.
PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 041 723 957.
PRODAM konjski gnoj. Pripeljemo na dom, lahko pa ga pridete iskat tudi sami. Tel. 041 626 367.
PRODAM trda mešana drva, cena 35 €/m3 (možen tudi razrez). Tel. 031 848 466.
PRODAM dve breji telici A-kontrole, pašni. Tel. 031 207 156.
PRODAM kolje za vinograd. Tel. 031 270 472.
PRODAM teličke ali krave po izbiri ter drva. Tel. 041 531 250.
PRODAM krožne brane z dodanim valjem, drobilec zrnja za mletje klasja na traktorski pogon, mikser za peso brez elektro motorja. Zamušani. Tel. 719 24 48, po 19. uri.
PRODAM sejalnico Olt, dvoredno, za koruzo. Tel. 755 17 61 ali 051 636 319.
PRODAM 10 ovc z mladiči. Tel. 761 96 19.
PRODAM obračalnik pajek SIP 230 na dve vreteni, rotacijsko kosilnico SIP 135 in traktor rasant 6-kolesni, starejši letnik. Telefon 041 565 005.
NEPREMIČNINE
DAM V NAJEM ALI PRODAM posestvo v okolici Juršincev. Telefon 031 451 529.
V NAJEM ODDAM vpeljan frizerski salon v Zgornjem Leskovcu. Telefon 02 763 10 31.
PRODAM zidan vikend - dvojček - na Kogu pri Ormožu, tel. 041 672 449.
PRODAM vikend hišo z vinogradom in sadovnjakom v Halozah, na lepi in razgledni sončni legi. Tel. 02 799 03 24, zvečer.
PRODAM parcele, komunalno opremljene, ob asfaltni cesti v Žetalah. Tel. 051 453 089.
DOM-STANOVANJE
V	MIKLAVŽU pri Mariboru prodam enostanovanjsko hišo z mansardnim stanovanjem ali zamenjam za manjše z doplačilom. Tel. 051 208 821.
ODDAM V NAJEM dvosobno stanovanje v Ptuju. Telefon 751 19 51.
V	NAJEM oddam enosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 031 240 838.
V	NAJEM oddam dvoinpolsobno stanovanje, komfortno opremljeno, kavcija. Tel. 031 677 514.
MOTORNA VOZILA
KUPIM škodo favorit, felicio, do letnika 96, v voznem stanju. Telefon 041 837 077.
DELO
ZAPOSLIMO natakarja ali natakarico ali osebo z veseljem do dela v strežbi. Hotel Leonardo, Leonova 18, Slovenska Bistrica. Informacije na telefon 031 667 066 ali 041 317 100.
K sodelovanju vabimo SVETOVALCE s peto stopnjo izobrazbe, ki jih veseli delo z ljudmi. Kandidati naj pošljejo pisne vloge z življenjepisom na zivljenje@ zavarujes.si ali na Zavaruješ.si, Arbajterjeva 9, Ptuj
ttfie
OGRAJE ROGINA PTUJ Zaposlimo sodelavce: 1. več monterjev ograj - gradbenik ali gradb. delavec, lahko priučen; 2. kovinarja za proizvodnjo in samostojno montažo ograj. Pogoji: izpit B-kat., nekadilec, želja za sodelovanje v urejenem kolektivu, s stimulativnim OD, določen čas - možnost zaposlitve za nedoločen čas. Vaše pisne ponudbe pričakujemo osebno na sedežu firme: OGRAJE ROGINA, s. p., RAJŠPOVA ULICA 15, 2250 PTUJ vsak delovni dan od 7.00 do 15.00, do 31. 3. 2008.
ZAPOSLIMO DELAVCA za tehnično čiščenje na območju Ptuja, zaželen je moški. DIW Service, d. o. o., Puhova 15, Maribor, GSM 031 500 235.
RESTAVRACIJA v Gradcu išče kuharja in kuhinjsko pomočnico. Zaposlitev za nedoločen čas z možnostjo stanovanja. Telefon 0043 664 320
02 34.
PODJETJE ŠABEDER, d. o. o., potrebuje krovca-kleparja. Tel. 041 698 889. IŠČEM čistilko za čiščenje dvosobnega stanovanja, dvakrat po 5 ur mesečno. Tel. 041 936 674, med 16. in 18. uro.
ČE ŽELITE delati in biti za svoje delo dobro nagrajeni, vam Slovenske novice in Delo nudita delo zastopnika naročniškega oddelka na terenu (tudi mlajši upokojenci). Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh, DELO, d. d., Strossmayerjeva 26/a, 2000 Maribor, (naročnine).
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
PRODAM kavč z ležiščem. Tel. 745 06 41.
PRODAM harmoniko, 80 basov, Hohner, Verdi 2, zelo lepo ohranjeno. Tel. 761 43 21.
PRODAMO dobro ohranjeno usnjeno sedežno garnituro, črno. Tel. 02 740 22 48.
Prodam jogi 180 x 200. Tel. 041 915 368.
PODJETJE ŠABEDER, d. o. o., potrebuje pridnega delavca za pomoč na strehi, dobro plačilo s stimulacijo. Tel. 041 698 889.
•	Splošno gradbeništvo
•	Fasaderstvo
•	Kompletna obnova kopalnic in stanovanj
¡H Obfekttehnik d.o.o.
Žamenci 5B, 2252 Dornava, GSM: 031/ 26 73 77, email: ¡lvobjekttehnikigmx.com
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
VW POLO 1.21LASTN.	2004	7.350	KLIMA 5 VRAT	KOV. SREBRNA
VWPASAT1.8	1999	4990	AVT KLIMA	BELA
VW POLO 1.2	2002	6.890	KLIMA	KOV. SREBRNA
VWSHARAN1.9TDI	2004	14.300	KLIMA	KOV. SIVA
VW POLO 1.0.	2001	4.990	KLIMA 5 VRAT	KOV. SREBRNA
VW P0L01.2	2002	6.990	KLIMA 5 VRAT	KOV. SREBRNA
VW GOLF 1.9 TDI	2000	7.990	KLIMA 5 VRAT	KOV. MODRA
AUDI A41.9 TDI KARAVAN	2004	13.990	KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.4	2003	6.900	AVT. KLIMA 5 VRAT	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.4	2004	6.850	AVT. KLIMA	KOV. RDEČA
CITROEN PICASSO 2.0 HDI	2000	6.490	KLIMA 5 VRAT	KOV. MODRA
AUDI A31.9 TDI	2000	8.990	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT KANG001.5 DCI SED. 2004	7.900	KLIMA	BELA
RENAULT TVINGO 1.2	2004	5.800	KLIMA SERVONS	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 3071.6 HDI	2005	9.750	KLIMA	BELA
RENAULT TRAEIC 1.9 DCI	2006	16.900	KLIMA, 9 SEDEŽEV	BELA
AUDI A6 3.0 TDI,QUATTRO	2004	24.900	KLIMA, AVTOMAT.	KOV. SIVA
BMW 320 D KARAVAN	2005	22.500	KLIMA NOVI MOD.	KOV. ČRNA
BMW 5201AVT0MATIK	2004	23.990	VSA OPREMA	KOV. SREBRNA
VW BEETLE 1.9 TDI	2001	9.500	KLIMA	KOV. ČRNA
FIATPUNT01.3D	2004	5.990	KLIMA	BELA
AUDI A31.9 TDI	2000	8.600	KLIMA	KOV MODRA
CHRYSLER PT CRUISER 2.2 CRD 2003	10.600	KLIMA	KOV. ČRNA
MITSUBISHI PAJERO 3.2 DID	2003	18.990	KLIMA USNJE	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA 1.2	2004	6.600	KLIMA 5 VRAT	BELA
VWT0URAN1.9TDI	2004	13.900	KLIMA	KOV. ČRNA
VWPASAT2.0TDI	2005	16.900	KLIMA KARAVAN	KOV. SIVA
AUDIA41.8|kJ	1998	5.490	KLIMA	KOV.ČRNA
CITROEN JUMPER 2.2 HDI	2007	18.500	POVIŠAN PODALJ.	BELA
AUDI A41.9 TDI LIMUZINA	2004	14800	KLIMA	KOV. SREBRNA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
Petek, 21. marec
16.30	Ptuj, CID, tečaj glinarjenje
17.00	Ormož, grad, predavanje Ljudska glasbila
19.00	Maribor, SNG, opera Cavalleria Rusticana - Glumači, VelDvo za izven
20.00	Ptuj, CID, nastop skupine Got punk 3 tour - Message sent, paraziti 13, Moroons
21.00	Ptuj, hotel Mitra, glasba naše in vaše mladosti, Vito Mlinarič, kitara, vokal
-	Ptuj, CID, na ogled je še vedno razstava slik Gregorja Samasturja
-	Ptuj, CID, v dnevnem centru, namizni tenis, družabne igre, pikado, poslušanje glasbe, prostor za druženje in učenje - vsak dan po pouku
-	Ptuj, Termalni park Term Ptuj, vadba v vodi za dojenčke in malčke
Sobota, 22. marec
8.00 do 12.00 Videm, prostori razstavišča Drvarnica, razstava ustvarjalnih rok skupine
Zankice, razstavo si lahko ogledate tudi v popoldanskem času med 14. in 17. uro 17.00 Ptuj, CID, tečaj žongliranja
18.00 Markovci, prostori župnijske dvorane, prodajna razstava pisank, vizitk, ročno
izdelanih prtičkov in drugih ročno izdelanih predmetov 20.00 Ptuj, CID, nastop mariborskega rock banda, Maribor rock tour 2008 - Peppermint,
Iraxana, Evileyes, Frame 20.00 Svetinje, klet, Stand up comedy show Buče v pločevinki 21.00 Ptuj, hotel Mitra, Šansoni od tu in tam, Edi Klasinc in Matija Puž
Nedelja, 23. marec
8.00 do 12.00 Videm, prostori razstavišča Drvarnica, razstava ustvarjalnih rok skupine Zankice, razstavo si lahko ogledate tudi v popoldanskem času med 14. in 17. uro
8.00 do 11.00 Ormož - Grabe, čebelarski dom, Najpisanka 2008, razstava pisank,
razstavo si lahko ogledate tudi popoldan med 14. in 16. uro 14.00 Mihovci 51, zbor za pohod pri Emi in Branku Žnidariču, pohod po hribovitem delu KS Velika Nedelja
19.00 Ptuj, klub Gemina XIII v novem Grand Hotelu Primus v Termah, projekt Vino se predstavi, danes se bo predstavila Kmetijska zadruga Metlika, z. o. o., ponudba vinsko-turističnih kmetij VTC 13-Srednje Slovenke gorice, svetovalec Andrej Rebernišek
Ponedeljek, 24. marec
7.00 Ormož, odhod izpred gradu, po Slomškovi planinski poti - od Bizeljskega do Olimja
9.00 Velika Nedelja, prostori šahovskega društva TOP, Turnir v hitropoteznem šahu za pokal Velike Nedelje
9.00 Velika Nedelja, športna dvorana, turnir v malem nogometu za pokal Velike Nedelje 14.00 do 16.00 Ormož - Grabe, čebelarski dom, Najpisanka 2008, razstava pisank 14.00 Ljutomer, hipodrom, prve kasaške dirke na katerih se bo predstavila Slovenska
vojska, program bo obogaten z nastopom lipicancev Slovenske vojske 15.00 Markovci, v večnamenski dvorani, veliki koncert KD Alojza Štrafela - Moškega
pevskega zbora iz Markovcev, gost koncerta je narodno-zabavni ansambel Modrijani
16.00 Cirkulane, v večnamenski dvorani, komedija Poročni list, v izvedbi dramske skupine KD Cirkulane
17.00 Gerečja vas, gasilski dom, vohunska komedija Poln kufer, v izvedbi gledališke skupine KD Draženci
17.00 Velika Nedelja, kulturna dvorana Zadružnega doma, Osrednja proslava in podelitev plakete Velike Nedelje 2008 19.00 Vitomarci, dvorana, komedija Moža je zatajila, v izvedbi KUD Vitomarci 19.00 Sveti Tomaž, dom krajanov, komedija Pri lepi vdovi, v izvedbi KD Frana Ksavra Meška od Svetega Tomaža
Kino Ptuj
21., 22., 23. in 24. marec, ob 17.30 Asterix na olimpijskih igrah - komična pustolovščina. Ob 19.30 Art program: Estrellita - pesem za domov - drama. Ob 21.10 Art program: Življenje v rožnatem - biografska drama.
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Velika noč, največji krščanski praznik. Novo za Ptuj - radio Grom. Splošna opozorilna stavka. Predstavitev novega Zakona o varstvu kulturne dediščine. Socialni demokrati o vladnem programu na področju mladih in mladih družin. 50 let Osnovne šole Ljudski vrt. Dobrodelni koncert kluba Soroptimist Ptuj. Zdravstveno predavanje v Koronarnem društvu Ptuj. V Miheličevi galeriji na Ptuju razstava slikarja Klavdija Tutta. Priprave na 7. jadralno regato Ptujčanka. 2. regijska revija tamburaških skupin in orkestrov 2. del.
Občina Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci,
objavlja prosto uradniško delovno mesto
VIŠJEGA REFERENTA ZA GRADBENE ZADEVE
Javni natečaj je objavljen na spletni strani Občine Markovci, www. markovci.si.
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 11. 3. 2008, opr. št. st 53/2007, v stečajnem postopku nad dolžnikom TRGOVINA IN STORITVE, Simona Klinc, s. p. - v stečaju, Trstenja-kova 5, 2250 Ptuj
objavlja
3. PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje je:
• 1/2 stanovanjske stavbe v izmeri 172 m2 s pripadajočim dvoriščem v izmeri 1.057 m2 in travnikom v izmeri 2.559 m2, vpisano pri vl. št. 522, k. o. Nova vas pri Markovcih, št. parcele 383/1, po
najnižji prodajni ceni 18.700,00 EUR.
Interesenti morajo ponudbe poslati v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju, z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za Simona Klinc, s. p. - v stečaju«. Ponudniki morajo v tem roku plačati varščino v višini 10 % od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika, odprt pri NLB, d. d., Ptuj, št. 02150-0256852404. Potrjen izvod naloga priložijo ponudbi. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v sedmih dneh po odpiranju ponudb.
Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki predložijo sklep o registraciji v RS. Tuje pravne in fizične osebe lahko kupujejo nepremičnine v skladu s slovenskimi predpisi. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v petih dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora kupoprodajno pogodbo skleniti v osmih dneh po prejemu obvestila o izboru, kupnino pa plačati v treh mesecih in jo zavarovati z brezpogojno bančno garancijo prvovrstne banke, plačljivo na prvi poziv, v mesecu dni od podpisa pogodbe, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine.
Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Objavljene cene ne vsebujejo nobenih davkov in prispevkov, ki bremenijo kupca. Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946.
ti mKESDSil P1S[1®L[1E<]
i i i i i i i
l0ESCS(IlgII7[L]'0ESl^^
UD® laSCriStJDOi] s sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice Maribor, Triglav in Adriatic Slovenica, ter registracijo. Izvajali se bodo po naslednjem razporedu:_
DAN	DATUM	URA (od-do)	KRAJ - LOKACIJA		
	17.03.2008	8.00- 11.00 12.00 - 14.00 14.30- 15.30	Majšperk - gostilna Dolhca Stoperce - gostilna Litož Jablane - kmečki turizem Medved		
Torek	18.03.2008	8.00- 11.00 12.00 - 14.00 14.30- 15.30	Zagorci - gasilski dom grabširiski breg Gabrnik - trgovria Hrga Polenšak - gostilna Šegula		
Sreda	19.03.2008	8.00- 11.00 12.00 - 14.00 14.30- 15.30	Mihovce - avtoservis Dobič Gerečja vas - gasilski dom Zg. Hajdria - gasilski dom		
Velikonočni prazniki					
Torek	25.03.2008	8.00- 11.00 12.00 - 14.00 14.30- 15.30	Grajena - gasilski dom Drstelja - kmečki turizem Lacko Dornava - kmetijska zadruga		
Sreda	26.03.2008	8.00- 11.00 12.00- 14.00 14.30- 15.30	Videm - market Žerak Leskovec - pri pokopališču Stojnci - gasilski dom		
Četrtek	27.03.2008	8.00- 11.00 12.00- 14.00 14.30- 15.30	Žetale - bar Pod lipo Podiehnik - kmetijska zadruga Jurovci - avtoelektrika Bračič		
Petek	28.03.2008	8.00- 11.00 12.00 - 14.00 14.30- 15.30	Juršrici - avtoservis Žajdela Vitomarci - kmetijska zadruga Janežovci - pri Mici		
Sobota	29.03.2008	8.00- 12.00	Crkulane - bar Marinka		
Ponedeljek	31.03.2008	8.00- 11.00 12.00- 14.00	Lovrenc na D.p. - Društvo upokojencev Apače - Gasilski dom		
Torek	01.04.2008	8.00- 11.00 12.00 - 14.00 14.30- 15.30	Markovci - deponija Zamušani - Guma bar Lasigovci - kmetija Kukovec		
Sreda	02.04.2008	8.00- 11.00 12.00 - 14.00 14.30- 15.30	Cvetkovci - pri Domhkovih Gajevci - trgovina Vrtnica Moškanjci - benc. servis Žiher		
Vsi traktorji in traktorski priklopniki lahko opravijo tehnični pregled z zavarovanjem in . registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za ' dneve veljavnosti registracije.
Informacije na telefon: 02 / 788 11 68. Se priporočamo!
Dominko d.O.O. TEHNIČNI PREGLEDI, Zadružni trg 8, 2251 PTUJ, TEL.: 02 / 78811 75
eeicoNT...
'Dana, daeda oietjuje
V pomladnih dneh izbirajte okna in vrata iz programa stavbnega pohištva Belcont,
ter si prislužite dodatni gotovinski popust!
A to še ni vse, prav vsak kupec bo prejel darilo.
Za več informacij pokličite: 02 741 13 80 ali 041316505
Pohitite, pomlad je že pred vašimi vrati.
OKNA, VRATA, ROLETE, OKENSKE POLICE, ZIMSKI VRTOVI, GARAŽNA VRATA, STEKLENE FA5ADE
Nikoli več te sonce ne zbudi, sedaj te nič več ne boli, kjerkoli si, na tebe mislimo vsi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina in brata
Bojana Godca
IZ DOLENE 65 D, PTUJSKA GORA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje, darovali sveče, cvetje in za sv. maše. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve, pevcem za odpete žalo-stinke, godbeniku za odigrano žalostinko, govorcu za besede slovesa.
Hvala vsem, ki ste bili v najtežjih trenutkih z nami.
Žalujoči: vsi njegovi
Tiho si odšel od nas, za tabo ostala je praznina, a v naših srcih tiha bolečina.
SPOMIN
Jutri, 22. 3. 2008, mineva 20 let, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, ata, tast in dedek
Jože Ostroško
S POBREŽJA 103 A
Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepimi mislimi, svečami ali rožami.
Tvoji: žena Štefka, sinovi Jože, Zlatko in Štefan
z družinami
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po ■a. 0038549 372-605
www.tednik.si tednik@tednik.si
Priznana jasnovidka in zdravilka AURORA s svojo skupino že dolga leta svetuje politikom, gospodarstvenikom, pomaga pa tudi pri iskanju pogrešanih ljudi in predmetov. Sedaj je na voljo tudi vam. Za vas je izdelala posebno ponudbo, ki je ne smete zamuditi. V omejeni količini vam ponuja talisman, posvečen posebej vam osebno s srčno željo, da vam pomaga najti srečo, zdravje, blagostanje ter zadovoljstvo, saj je to pravica vsakogar od nas.
Talismani se programirajo za naslednja področja:
-	denar, zdravje, blaži vplive stresa
-	ljubezen - pridobivanje ali odvrnitev
-	služba - menjava ali napredovanje
-	privlačnost za nasprotni spol
-	dobri odnosi z bližnjimi
-	spolnost
-	potomci
-	pravne zadeve
Predstavljamo vam le nekaj izjav naših zadovoljnih uporabnikov, ki so si uredili življenje z njim posebej posvečenimi talismani: MANJA, 37 let:
Leta in leta sem iskala svojega idealnega partnerja, po uporabi meni posvečenega talismana sem ga po 21 dneh našla. Sedaj je na poti najin prvi otrok, ne morem opisati občutka sreče in zadovoljstva, ki me navdaja, neskončno sem hvaležna AURORI za njeno pomoč. MIŠO, 47 let:
Odkar pomnim, sem v lovu za dobro službo, v kateri bom zadovoljen in dobro plačan. Po uporabi meni posebej posvečenega talismana sem tako službo dobil in v 21 dneh, še več, po dobrem letu sem celo napredoval, tako sem sedaj pri svojem delu še zelo samostojen. Zame je ena največjih življenjskih sreč, da hodiš v službo, v kateri te cenijo in si tudi ekonomsko dobro nagrajen. Zasluge za to ima gotovo AURORA in njen talisman. Iskrena hvala. BOŠTJAN, 47 let:
Imel sem težave z otroki, droga, alkohol, slaba družba. Odkar sem uporabil za otroke posebej posvečen talisman so se stvari precej obrnile na bolje. Ogromno pa mi je pomagalo, da sem AURORO osebno spoznal - neverjetno dobra izkušnja. Stvari pri nas doma so se lepo uredile, otroka se ponovno šolata, slabe družbe ni več, nadomestil jih je šport, skratka ponovno smo se našli, radi se imamo. Aurori pa - noben hvala ne odtehta tega, kar ponovno imamo.
ALAN, 47 let:
Vedno sem na loteriji ali kaki nagradni igri dobil zgolj nekaj drobiža. Po uporabi meni posebej posvečenega talismana sem že dvakrat dobil večjo vsoto denarja. Ni se mi več potrebno sekirati kot prej, če bo dovolj denarja za plačilo vseh stroškov ter vsak dan preštevati drobiža. Sedaj teh skrbi ni več. Še več, moja skrita želja so bila vedno potovanja, ta želja se mi je sedaj izpolnila. Iskrena hvala AURORI in njenemu talismanu. DARJA, 33 let:
Vedno, odkar pomnim, nisem imela iskrenih ljudi okoli sebe, sčasoma pa sem se začela spraševati, kaj je narobe z mano, da take ljudi privlačim. Začela sem obiskovati različne delavnice, vedeževalke in podobno. Na koncu, ko sem že obupala, da bom kdaj dobila odgovor na moja vprašanja, sem preko znanke slišala za Auroro in njene talismane. Moja prva misel
je bila - dovolj mi je iskanja odgovorov, čez čas pa sem se le odločila, da poskusim tudi to možnost. Po 21 dneh sem začela opažati, da so se prvi neiskreneži začeli umikati ter v moje življenje prihajati bolj dozoreli ljudje. Zdelo se mi je kot čudež. Hvala. JELENA, 52 let:
Leta dolgo smo se pravdali na sodišču. Želenih rezultatov pa ni bilo. Hči mi je predlagala, da poskusimo s talismanom. Presenečena sem bila, ko so se stvari začele premikati po 21 dneh. Danes so stvari za obe strani ugodno rešene. Samo predstavljam si lahko, koliko denarja smo prihranili, pa ne samo denarja, temveč tudi kolikim stresom smo se izognili. Noben hvala ni dovolj za tako izdatno pomoč. MARKO, 30 let:
Imam svoje podjetje. Že dalj časa smo se ukvarjali z likvidnostnimi težavami. Vsak projekt, ki smo se ga lotili, je že na začetku propadel. Počutil sem se zmedenega, da nič ne zmorem in ne znam. Ko sem se odločil, da zaprem, sem prebral članek o sposobnostih AURORE. Odločil sem se, da jo obiščem. Pri njej sem dobil talisman za uspešnost podjetja, danes smo vodilni na našem področju. Zaposlujemo 82 ljudi, imamo redne in dobre poslovne partnerje. Brez Aurorine pomoči danes gotovo do vsega tega ne bi prišlo. Auroro štejem med najpomembnejše ljudi, ki so prišli v moje življenje. Pomagala je meni in vsem našim zaposlenim, da imamo službe. MARA, 59 let:
Dolga leta sem imela težave z zdravjem. Depresija, psihosomatske težave, pešalo je tudi spolno življenje. Po uporabi meni posebej posvečenega talismana sem zopet začela živeti. Počutim se, kot bi se ponovno rodila.
To je le nekaj od mnogih primerov ljudi, ki so uporabili njim posebej posvečen talisman. Srčno si želim, da bi lahko pomagala tudi vam najti pravo življenjsko pot. Ljudje smo ustvarjeni za to, da smo srečni in ne za to, da smo nesrečni.
Ponujam vam enkratno priložnost, da obrnete življenje na bolje. Pohitite, saj je količina omejena. Cena talismana za posamezno področje je 30,00 EUR. Talisman se pošlje po povzetju.
Pripravljamo pa tudi obisk jasnovidke in zdraviteljice AURORE v Sloveniji, zato vsi tisti, ki se želite srečati z Auroro osebno, pošljite spodaj pripravljen kupon, da vas lahko obvestimo o točnem datumu obiska.
r	n
IME IN PRIIMEK:_
| Ulica, hišna št.:_ |
Pošta:_Telefon:_
I Področje, ki vas muči:_ I
Podatke pošljite na naslov: VITALIS, S. P. | p. p. 15
5297 PRVAČINA
L _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ J
Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Nihče ne ve, kaj si si takrat želel.
V SPOMIN
23. marca mineva eno leto, odkar si nas zapustil
Otmar Kolednik
PACINJE 5 A
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate sveče in ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Nihče ne ve, kaj si si takrat želela. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
23. marca 2008 mineva eno leto, odkar si nas za vedno zapustila
Marija Vidovič
IZ VELIKE VARNICE 94
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prinašate sveče in cvetje ter jo ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate za vedno bo ostal.
SPOMIN
21. marca 2008 mineva 4 leta, odkar si nas za vedno zapustila, draga
Kristina Kostanjevec
IZ GRLINCEV 20
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižgete svečke in poklonite rožice.
Tvoji najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice
Marije Pintarič
IZ TRZCA 12
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano melodijo.
Zahvala velja tudi gospodu duhovniku za opravljen obred ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in stali ob strani z besedami tolažbe.
Žalujoči: njeni najdražji
Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Nihče ne ve, kaj si si takrat želel. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
20. marca je minilo 4 leta, odkar si nas za vedno zapustil
Slavko Zemljak
IZ GRAJENE 39
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče.
Žena Helena
Mineva petnajst let solza in praznine, bolečina, ki ostaja - ne mine.
SPOMIN
Tudi takrat je bila zgodnja pomlad, ko je za vedno odšel od nas naš dragi sin, nečak, bratranec in prijatelj
Daleo Zlatnik
27. marec 1993 - 2008
IZ MOŠKANJCEV
Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo!
Vsi njegovi
Sonce vedno sije, srce samo enkrat bije.
SPOMIN
Francu Horvatu
IZ PTUJA
23. marca, ravno na veliko noč, bo minilo 5 let, ko je ugasnilo tvoje življenje.
Spominjamo se te vsi, ki smo te imeli radi.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite pri njegovem grobu.
Vsi njegovi
Leto dni že v grobu spiš, v srcih naših še živiš, ni ure, dneva, ne noči, da te z nami ni, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, kjer tihi dom le rožice krasijo in sveče v spomin gorijo. V naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča.
SPOMIN
19. marca je minilo leto žalosti, ko nas je za vedno zapustil dragi mož, ati in dedi
Jože Leskovar
BREG 47 A, MAJŠPERK
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, nosite cvetje in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji: žena Dragica, sin Andrej z družino in hči Simona z družino
Nasmeh in tvoja dobra volja vsakega osrečiti sta znala. Nič več besed, ne stiska rok. Ostal je le spomin na trpek jok. Le naša srca vedo, kako hudo boli ker več med nami te ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mamice, omice , prababice, sestre in tašče
Jerice Bliš
rojene Sluga
STANUJOČE NA MEJNI CESTI 32 C NA PTUJU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, društvu EKD Veseli korant, da ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekali ustno in pisno sožalje. Hvala g. patru Mirku Pihlerju za opravljen cerkveni obred in mašo, pevcem, ge.Veri za ganljiv govor slovesa, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu zavodu Komunala Ptuj.
Žalujoči: vsi njeni
Ni te več na pragu, ni te več v hiši,
nihče več tvojega glasu ne sliši, ostalo grenko je spoznanje, da te več ne bo, ker za vedno vzela si slovo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in ome
Ljudmile Tašner
20. 8. 1933 - 6. 3. 2008
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, še posebna hvala kirurškemu oddelku Splošne bolnišnice Ptuj, g. doktorju Borutu Kostanjevcu za nudeno pomoč. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za maše ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, ge. govornici za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino, kolektivu Moler ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: hčerka Zlatka in sin Franci z družinama
ter Franc
Pomlad bo na tvoj vrt prišla, čakala bo, da prideš Ti. Sedla bo na rožna tla. Jokala bo, ker Tebe ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega brata, strica in svaka
Vlada Lozinška
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 108, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti, darovali cvetje, sveče in za mašo, nam pa izrekli pisne in ustne sožalje.
Posebna zahvala sodelavcem AGIS Plus, AGIS Plasticirnica in M. P. Ptuj. Hvala govorniku Bojanu za poslovilne besede in g. župniku za opravljen obred in darovano mašo. Hvala pogrebni službi Maher.
Vsi njegovi
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanom 1, Ptuj (ob Maribonki cedi), Id.: 02 780 6710
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
_možnost obročnega odplačila_
Razpored dežurstev zobozdravnikov
petek, popoldan sobota, od 7. do 12. ure Severin Stanojevič,
dr. dent. med Zdravstveni dom Ptuj
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
Na svetu je mnogo poti, le ena vodi tja, kjer si ti. Po isti poti pridemo tudi mi Luč je izginila v temi in z njo je ugasnilo življenje ki smo ga spoštovali, ljubili.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, dedka, brata, strica in botra
Franca Kozela
18. 1. 1936 - 8. 3. 2008 IZ MALE VARNICE 3 A
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, da ste pokojnega pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, posebna hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše ter hvala za ustno in pisno izraženo sožalje.
Iskrena hvala g. župniku Ediju Vajdi za opravljeno pogrebno sveto mašo, cerkvenim pevcem za odpete pesmi, govorniku Janku Kozelu za globoke in sočutne misli. Zahvala družinam Klinc, Kociper, Gabrovec, Gerčki Kozel ter pogrebnemu podjetju Mir, vsem še enkrat iskrena HVALA. Hvala tudi vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih in nam stali ob strani.
Žalujoči: žena Angela, hčerka Silva, sinova Oto in Milan z družinama, vnuka Dani in Klemen, vnukinja Rosvita s Sandijem, brat Ivan z družino, sestre z družinami
ter drugo sorodstvo
Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, da tebe, mož in oče, že eno leto med nami ni.
SPOMIN Anton Arnuš
IZ JIRŠOVCEV 56
Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate svečke. Med nami boš živel do konca dni.
Vsi tvoji: žena Jožica, sin Milan, hčerke Katica, Jožica in Darinka z družinami
Ptuj • Naša prva pomladna prireditev
Veselo na jožefovo ...
V organizaciji skupine harmonikarjev Veseli Jožeki, naše družbe Radio-Tednik Ptuj in restavracije Gastro smo v sredo, 19. marca, na sam prazničen dan, pripravili našo prvo pomladno družabno prireditev Veselo na jožefovo. Ob številnih nastopajočih, dobri glasbi in kajpada tudi dobri hrani se je veselilo prek 200 Jožic, Jožetov in drugih gostov, prireditev pa je povezoval Marjan Nahberger.
Da je bilo za prvo tovrstno zanimanja, pove že podatek, družabno prireditev v Spod- da so vstopnice zanjo pošle njem Podravju zelo veliko v pičlih petih dneh, tako da
Foto: M. Ozmec
Ni nas bilo preveč, a ravno dovolj, da smo se imeli lepo.
Foto: M. Ozmec
Tudi ansambel Gašperič je polepšal večer slavljencem in slavljen-kam.
Foto: M. Ozmec
Zanimivi sogovorniki Marjana Nahbergerja: (z leve) Jože Derni-kovič, pater Slavko Stermšek in članice Društva kmetic občine Videm.
Napoved vremena za Slovenijo
Če Gabrijela (24.) zmrzuje, slana več ne škoduje.
smo o tem obveščali od ponedeljka naprej. Pa tudi sicer bi lahko rekli, da je bila velika dvorana restavracije Gastro skoraj premajhna, a to seveda ne drži, saj smo se ravno zato, ker smo bili tako skupaj, imeli nadvse lepo in prijetno. Skupaj z nami pa so se veselili tudi drugi gostje, med njimi tudi poslanec v državnem zboru Branko Ma-rinič, župan občine Videm Friderik Bračič, gvardijan minoritskega samostana sv. Vida pater Slavko Sterm-šek ter drugi.
Veseli družbi Jožic in Jožkov so igrali in prepevali harmonikarji Veseli Jožeki iz Vidma pri Ptuju, ki jih vodi eden od pobudnikov te prireditve Jože Hrga (so pa člani KD F. prešerna Videm), ljudski pevci Vinogradniki KD Franceta Prešerna Videm pod vodstvom Ančke Ko-kol, duo Bolfenk, skupina ljudskih muzikantov iz Podgorcev, ki jih vodi Vlado Prigl, Društvo kmetic občine Videm pod vodstvom Angelce Habjanič, skupina pletilj in gospodinj Zankice iz Vidma, ki jih vodi Marta Milošič, Ljudski godci in pevci iz Cirkulan pod vodstvom Jožeta Petroviča, ansambel bratov Gašperič, Ljudski godci Folklorne skupine iz Lancove vasi pod vodstvom Antona Ši-rovnika ter vse popularnej-ši ansambel Prepih.
Da je bilo vse skupaj še prijetnejše in zanimivejše, smo lahko vmes prisluhnili kar nekaj zanimivim sogovornikom voditelja Marjana Nahbergerja. S patrom Slavkom Stermškom, ki je bil več let glavni predstojnik slovenske minoritske province oziroma provincialni minister slovenske minorit-ske province, sta kramljala o najbolj priljubljenem pomladnem svetniku Jožefu; s patronažno sestro Jožico Skuk o njenem 36-letnem humanem delu z bolniki na terenu, zanimiv je bil tudi pogovor z Jožetom Derni-kovičem - Pepčijem, ki je
Foto: M. Ozmec
Mehe svojih harmonik so najprej raztegnili Veseli Jožeki iz Vidma pri Ptuju.
Foto: M. Ozmec
Med številnimi nastopajočimi so zapeli in zaigrali tudi Ljudski godci in pevci iz Lancove vasi.
ravno ta dan slavil 75. rojstni dan, lansko leto pa 50 let zbo-rovodstva, tudi z natakarico Jožico Zadravec, ki dela v gostinstvu že 35 let, veliko novega pa smo izvedeli tudi iz pogovorov z vodji posameznih skupin nastopajočih. Za dobro voljo in veliko smeha pa sta med posameznimi nastopi in pogovori s skeči in aktualnim humorjem izdatno skrbela Luka in Pepi.
Po izdatni in okusni večerji smo se prav vsi lahko poslad-
Dopoldne se bo pooblačilo. V zahodni in osrednji Sloveniji bo popoldne začelo rahlo deževati, padavine pa se bodo zvečer razširile nad vso državo. Meja sneženja se bo zvečer spustila do nadmorske višine okoli 500 m. Pihal bo močan jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 2, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske do -5, najvišje dnevne od 4 do 10, na Primorskem okoli 13 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo povečini oblačno z občasnimi padavinami. Po nižinah bo lahko ponekod tudi snežilo.
kali s skoraj 1,5 m veliko torto z napisom Veseli Jožeki, ki so jo spekle in okrasile članice Društva kmetic iz občine Videm. Te pridne kmečke roke so spekle tudi za nekaj drugih domačih dobrot, kot so ru-lade, rogljički, rozinov kruh in okusen biskvitni šarkelj. Povedale so nam, da je bilo to njihovo darilo za dobrodelnost, saj smo po dva evra od vstopnine, ki je bila sicer le 11 evrov, namenili za družino iz okolice Ptuja, ki je pred kratkim izgubila moža in očeta. To, da se je po stari na-
vadi Jožkov (baje tudi Jožic) vse skupaj zavleklo skoraj do jutranjih ur, pa je že zgodba zase. Skratka, bilo nam je tako lepo, kot že dolgo ne, tako da se bomo čez leto dni na jože-fovo zagotovo spet zbrali.
Jože Martin Ozmec
"VKAIKOr
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Foto: M. Ozmec
Skoraj poldrugi meter velika torta, ki so jo za darilo spekle članice društva kmečkih žena iz Vidma pri Ptuju.
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ in IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica IS, 2250 PTUJ, Slovenija
Trgovina tehnično blago (Puhova 15) Tel.: 02 78 79 630 Faks: 02 78 79 615 Trgovina črna in barvasta metalurgija (Volkmerjeva 32a) Tel.: 02 74 81 038 ¡nfo@tehc8nt9r.si www.tehcenter.si
TRGOVINA
•	Črna in barvna metalurgija
•	Varilni material In varilna tehnika
•	Električno orodje
•	Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje
•	Rezilno orodje
•	Merilno orodje
•	Stroji In naprave
•	Vijačni material In okovje
•	Barve In laki
•	Ležajl
•	Verige In bremenske vrvi
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Storitve struženja, rezkanja in brušenja Izdelkov
•	Storitve razreza, žaganja In upogibanja materiala