STEV. (No.) 140.
CHICAGO, ILL., TOREK, 28. NOVEMBRA — TUESDAY. NOVEMBER, 28. 1Q22.
LETO (Vol.) VIIL
Pismo iz Pariza.
(Za "Edinost" L. Kuhar.)
< Konec.)
KRATKE NOVICE.
I'o grški katastrofi je Kvropa imela za izbirati med dvema politi." nima strujema. Prva je bila za politiko močne roke. druga za politiko pravičnega nekrvavega sporazuma. Kar smo prej povedali, ima samo retrospektivni značaj in je pravzaprav sedaj brez reelnega pomena, /a F.vropo je bil važen trenotek po polomu grške armade v Anatoliji. Kam se obrniti ? Anglija je bila za politiko pesti in je bila pripravljena svo-grožnje tu<\i izvršiti. Proti Turkom se mora organizirati nova ekspe-dicija. v katero je hotela vplesti osobito balkanske države, med njimi n prvi vrsti tudi našo ožjo domovin'). Turke je mislila z novo vojsko vreči na tla in jim diktirati neusmiljeno mir. ki bi po njenem mnenju res pomiril Orijent, Angliji pa pridobil carigrajske ožine in s tem smrt-nonevarno orožje proti Rusiji, katero bi s tetji brez vsake težave držala v šah mat.
Kvropa je vojsko odklonila, Sita je pušk in topov in bi rada začela pozidavati razvaline petletne svetovne vojne. Anglija s svojim načrtom ni potegnila simpatije drugih narodov t.a seboj in mi vsled tega nismo žalostni. Na drugi sti«* ! pa si ni treba prikrivati, da hi azijski kristjani v slučaju za Turčijo res katastrofalnega izida nove vojske, ki jo je Anglija pridigovala, bili zaščiteni, \amrotno imamo dosti motivov za prepričanje, da bi morebitni turški r >raz imel nemudoma krvave posledice za krščansko prehivaljstvo. Napredujoča zmagovita armada bi pobirala le masakrirane krščanske m-'r-;.
Evropa je sledila drugi smeri, 7...teri načeluje francoska vnanja politika. Dajmo Turku, kar je v resnici turškega in pustimo, da Rusija izgovori svoje mnenje. Francija jc bila za miren sporazum ne iz srčne ljubezni do Turkov, ampak iz ljubezni do miru. Politika mirnega sporazuma še ne pomeni ustoličenja Turkov ob častni asistenci evropskih velesil, ampak je prav čisto lahko tudi vrnitev Turčiji, kar jc njenega pod policijskim nadzorstvom kontinentalnih držav. Lahko se Turčija ustanovi, ne da bi bilo treba pred njo kapitulirati in ne da bi ji bilo treba dati nazaj moči.
Dne 13. ali 20. novembra se morda otVori mirovna konferenca, ki bo imela nalogo razmere v Orijentu urediti nekrvavim potom. Mi konference veselimo, ker nam je nadomestila novo vojsko.	t
Katera poglavitna vprašanja bodo prišla v Lausanne na dnevni
red?
1.	Meje nove Turčije.
2.	Režim morskih ožin ob Dardanelah, Marmors in Bosporu.
3.	Status Francije in dohod Bolgarije do egejskega morja.
4.	Verske manjšine v Turčiji.
5.	. Garancije, ki jih mora Turčija dati za krščansko prebivalstvo.
Evropske velesile so si danes na jasnem, da svobode carigrajskih ožiti ne smejo žrtvovati in so odločene od te zahteve pod nobenim pogojem ne odjenjati. kar jim bo tim lažje, ker imajo danes Dardanele in Bospor v svojih rokah. Rusija bo svobodo prehoda z vso močjo podpirala.
Kvropa si je tudi na jasnem,-da krščanskega prebivalstva ne sme zapustiti. Turčija bo morala na tem polju dati poleg slovesnih obljub reelnejše garancije: Kvropa si lahko pridrži pravico staviti Turčijo vedno pod varuštvo. Zabrani se ji lahko posest vojnega brodovja tako. da v slučaju preganjanja kristjanov evropske države lahko nemoteno zasedejo obrežna mesta. Turčiji se vrne suverenost a zvežejo se ji lahko r ke potom gospodarski«: in finančnih pogodb, ki bi ob priliki ogrožanja \erske svobode stopile avtomatično v veljavo in spomnile turško vlado na dane obljube. Kontinentalne države najbrž tudr ne bodo odjenjale od kapitulacij, to se pravi od pravice, ki jo imajo tujenarodne kolonije, ali naselbine (posamezne osebe, šole, misijoni, podjetja.) da sredi turškega ozemlja živijo pod varstvom svoje lastne domovinske zakonodaje. Vse to so sredstva, ki morda bolj trdno garantirajo krščanstvu mi-ten razvoj nego dolgotrajna vojsl^i po nepristopnih anatolskih gorah.
.^ele kadar bodo vsa sredstva za mirni sporazum izčrpana, šele* takrat se sme poseči po najradikalnejšemu.» Mi bi evropejskim vodilnim politikom ne mogli pozabiti, ako bi pustili prelivati kri. predno. ca so poiskusili skrajna sredstva za sporazumen mir brez krvi.
Turčija ima pravico biti saipostojna kot kompakten narod, samostojno Turčijo ob Dardanelah rabi mednarodni mir, ker se z njo izločij:> rivalitete velesil za premoč v Levanti, a ta Turčija mora biti kulturna. Evropa si je nadjala to zadnjo težavno delo in evropski narodi so edini v veri na pravilnost nove politike.
G. Trunk, jjisatelj zanimive serije "Verujem v Slovanstvo" se bo nove poti na bližnjem Vzhodu iz srca veselil, ker pomeni za Slovane na Balkanu in v Rusiji eno verigo manj. v katere nas je hotela ukleniti Velika Britanija !
AMERIKA ZAHTEVA JAVNO KONFERENCO V LAUSANNE.
IZ JUGOSLAVIJE.
i Zlato mašo ie obhajal 22. okt. v Mariboru Verv Rev. Kalist Heric. O. F. M. eraditelt in dolgoletni žuv-: nik tamkaišne frančiškanske župnije nri Materi milosti. Kdor je kdaj bit iv tej krasni baziliki in ve. da ie del<# omenjenega zlatomašnika. ki jo je Gradil z vinarji vboge vdove, bo takoj spoznal in priznal, da mora biti to mož izrednih vrlin. In je tudi-Nieerov načrt, zidati tako cerkev velikanki! na — nič. se ie moral vsakemu zdeti drzen. Baje ie rajni Franc fožef I. ko je P. Kalist stolni pred njega z besedami: Veličan-!stv<» prihajam v imenu Marijinem, mislil, da se mu ie zmešalo. Dar nt bil posebno cesarski. Zato se ie P. Kalist v Mariiinem imenu obrnil na ljudstvo in z njegovo pomočjo srečno dovršil, kar je sklenil. Po pravici ie bil na dan zlate maše ves katoliško misleči Maribor pokonci, da da duška svojemu spoštovaniu do tega veliketra sina sv. Frančiška.
Lokvica pri Metliki. Za nove zvonove zbirajo. Izdatno so jim prisk*»-jčili 11a pomoč ameriški rojaki. Mr. j Anton Nemanič iz- Tolieta ie nabral 40.000 kron in jim jih poslal. ^ Z žaganjem kurijo v starem kraju. A radi tega jih ne smemo preveč pomilovati. Imajo namreč tudi..za t<> i posebno pripravljene peči, ki potre-buieio za eno krono žaganja pa celih deset ur izžarevajo prijetno in i zadostno toploto. S temi pečmi nas pa starokraici prekose.
Tekleni beton. Nemški inženir Kleinvogel v Darmstadtu ie izumil , nove vrste beton z jekleno primesjo. V starem kraju so ga že začeii uporabljati in kakor pravijo ie prav izvrsten, predvsem za blagajne. katerim- baje uztnoviči ne morejo blizu. Seve bodo tudi out tako napre-- dovali.
Dekliški tečaj. Na dan sv. Eliza-
J bete iq. nov. se je vršil v celjskem i narodnem domu dekliški tečaj z raznimi poučnimi predavanji. To ie že drugi tečaj te vrste. Ker se je lani dobro obnesel. so ga tudi letos priredili.


NAŠ KONGRESNIK IOHN W.
RAINEY PROTI KLANOM.
Washington. D. C ., 27. nov. — Zadnji petek je kongresnik našega 4. kongresnega okraja. lohn \V. Rainev nastopil krepko proti Kluk luxklanom i 11 njih tajni organizaciji, ki se širi in ugnezduie po Ameriki, kot nepriljubljena golazen. kongresu je predložil posebno resolucijo. kjer zahteva takojšno ' temeljito preiskavo pod nadzorstvom vlade Združenih Držav. V svojem govoru, v katerem ie navajal razne škandale, ki so jih povzročili K K K. ie re kel:
"Prišel it' čas. da se naši iavni u-radniki drže svojih danih priseg in obljub, da nastopijo proti krivici in intrigam in istim skušajo iztrgati raz obraz masko, pod katero vrše te svoje gorostasne škandale, s katerimi se prizadevajo dobiti poti vplov vladne organe in poleg tega žalijo postave naše dežele pod imenom bratske organizacije. Njih delovanje in negovanje ie docela krivično in biie v obraz Božji postavi in državni ter ogroža našo domovino. -o-
—	Glasom najnovejših poročil je nastal na mirovni konferenci v Lausanne nesporazum med Anglijo in Francijo. Zlato jabolko za katerega se tepo ie baie Mezopotamija z bogatimi olinatimi vrelci.
—	Britska delavska stranka se ie izrazila potom svojega načelnika proti neumestnim demonstracijam brezposelnih britskih delavcev. Letaki. ki so jih razdali med brezposelne nosijo naslov: "Zdrav razum, naj koraka preti vznemirjenostjo in srdom !"
—	Predpripravo za reorganizirati ie progresivne stranke v Ameriki so v teku. Senator La Follette je baie glavni vodia te nove stranke in kakor se namiguje, bo najbrže tudi kandidat za predsedništvo progresivne stranke pri prihodnjih predsedniških volitvah.
—	Zastopniki države Minnesote se izražajo proti "subsidv bili". Pravijo. da so farmarji bolj potrebni državne potrebe, kakor mornarica, ker kriza, skozi katero smo Šli zadnje dve leti ie minirala naše srednje farmarje.
—	Senator Borah ie v senatu zad-nii petek temeljito komentiral o Oemenceau-vih govorih, ki jih ie i-mel te dni v New Yorku in v Bostonu. Borah ie rekel: "Clemenceau govori o miru. laz ga pa vprašam, zakaj ni naredil v Versailles pravičen mir, da bi držal, vsaj ie vendar on bil autor versaillskega miru?"
—	V rudniški nesreči, ki se je zgodila te dni v Birminghom, Alabama. ie izgubilo, kolikor ie dose-dai dognano 86 rudarjev svoje življenje.
—	Statistika kaže na podlagi ljudskega štetja, da se ie nahajalo v Združenih Državah leta 1020. okoli pet milijonov ljudi, ki niso znali ne brati ne pisati.
—	Neki lovec v državi Indiana je te dni poskusil nov način na lovu za racami. Koruzno zrnje je namočil v alkohol in ko se ie isto močno napojilo alkohola, ga je posušil in nato nametal v vodo, kamor so sedale divje race. Race so seveda koruzo zo-j bale in kmalu postale pijane. Ko je lovec priplul s čolnom med nje se ni nobena dvignila, ta pa jih je lepo postrelil. Kdor zna, ta zna!
—	V Springfieldu. 111., je bil povoženi predvčerajšnjem 12-letni de-j ček Stanlev Anderson, ko je skočil j na vozečo karo in se hotel nekoliko j zastonj peljati. Prišel ie pod »koles-j je in bil je na mestu usmrčen.

POZOR]
Radi postavnega praznika Thanksgiving Day" na zahvalni c?»an, kateri se bo obhajal prihodnji četrtek, dne 30. novembra, naš list ne bo izšel. Toliko v blagohotno naznanilo, vsem cenjenim naročnikom.
SAMI SEBI KORISTITE
Ako pošljete svoje božične pošiljatve skozi Bančni Oddelek "Edinosti," ki Vam nudi za ta slučaj posebno nizke cene, ki jih je mogoče ponuditi odjemalcem. Denar dostavimo na naj-bližnjo pošto prejemnikov in sicer to izvrši "LJUDSKA PO SOJILNICA V LJUBLJANI" s katero imamo.vrejene posebne zveze. Dostavijenje se vrši hitro in točno. Poskusite enkrat in prepričani smo, da boste zatem vedno pošiljali svoje pošilja. e skozi naše podjetje. To pa zato. ker pri nas je hitra postrežba, točnost in najnižje kurzne cene. ki jih je mogoče dobiti na borzah.
VČERAJŠNE CENE SO BILE:
Jugoslovanskim kronam:
500 — kron .......... $ 2.15
1.000 — krdh .......... $ 4.10
5.000 — kron .......... $20.50
10,000 — kron .......... $40.00
Italijanskim liram:
50 lir ...................%
100 lir .................. 5.30
500 lir ...................25.00
1000 lir ................... 50.00
Pri večjih svotah, ki presegajo svoto dvajset tisoč kron, ali dva tisoč lir damo še posebni popust.
Za pošiljatve v dolarjih glejte oglas na drugem mestu
v tem listu.
• .t ■
itai-E.	t ... ......: .
| Uhaja trikrat bi Mm tek in soboto.
Stane za celo leto
j za Ameriko ("izven 1 Chicane $*.oo. Za Ev-l roDO $4.50. Za Chicago S*. 50.
Issued three *t»»tt m week every Toes-day, Thursday and Saturday.
Subscription for U-nited States (except Chicago) per y • s r $3-00, for Europe $3.-50. For City of Chicago $3.50.
Li^TZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO
ENTERED AS SECOND CLA« MATTRP OCTO^KT? TT. toiq. AT POST OFFI CE AT CHTCAGO.ILL
UNDER TITE ACT OF MARCU ..cl :S:3.
v^sloga tlači/
sSlogajači
Lausanne. 27. nov. — Zavezniški) diploinatje so v soboto osupnili in, za trenutek jim ie zaprlo vso sapo.j ko it- na konferenci nastopil odločno) ameriški poslanik iti iavno povedal mnenje Združenih Držav, namreč,! da mirovna konferenca v Lausanne mora biti javna in dostopna vsemj narodom.
' Ameriški poslanik R. \Y. Child j ie rekel mei drugim tudi t<> le:
oditelii te konference si naij predvsem dobro za|M>mnijo, da Združene Države ne bodo nikdar prizna-! le delo "trojice." (tu ie mislil na Anglijo. Francijo in Italijo), pa na i bodo nieni sklepi odobreni na ka-I koršnikoli konferenci, bodisi v Sar j Reno leta nt20. aH pa sedai tukaj na te i konferenci.
( '* Združene Države vstrajaio pri I svojih zahtevah, da mora vsak narod imeti enako pravico, tako tudi t Združene Države morajo imeti is-! te pravice na bližnjem vsbodu v' vseh zadevah, tako v oljnatih pokra-: : iinah v Mezopotamiji in drugje. ka-i terih teritorij se smatra v okvirju, mednarodnega vprašanja.
Ta izjava ie zopet padla mei ev-i ropejske diplomate, kakor nepričakovana bomba skozi okno. Angleži.
•	Francozi, kot Italijani so se vsi skti-i 1 pa i potuhnili in premišljujejo, kak«.j
•	bi se znebili neljubega gosta Ame-
•	rikanca. ki jim je odkrito povedal
j resnico v brk. Trojica ie vznemirie-' i na in sam Bog zna. kake zvijače se' bo p<»služila, da bo prišla iz nepri-I ietnega položaja, v katerega jih ie zavedla odločnost Združenih Dr-; j žav.
Na drugi strani mej Turki, laponj i ci in mei vsemi malimi narodi vladaj [ izvanredno dobro razpoložen ie. kerj j odločna izjava Združenih Držav, ie| I porodila v njih srcih nove upe, da morda res enkrat napoči na svetu med narodi tista zlata enakost, da bo mali narod, prav tako vpošte-van. kakor velik narod, .da bo isti deležen prav tako vseh pravic, kakor velik v vseh mednarodnih zadevah. I Dal Bog. da bi t»> ne bile same sanje. ampak, da bi se udejstvilo. čim-1 pre i e mogoče! Se le. ko se to udei-stvi. potem se bo dalo sanjati o trainem miru.
I —0—
Delaj, kakor bi imel vedno živeti.' moli. kakor bi imel jutri umreti !
edinost
EDINOST
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA* V AMERIKI.
Izhaja trikrat na teden.
Edinost Publishing ComDany.
ot#g W. aand Street}	Chicago. I1L
Telephone: Canal 0098.
_ADVERTISING RATES ON APPLICATION._
Published Three Times a Week by . „ f&DINOST PUBLISHING CO., 1849 West aand Street, Chicago, Illinois.
Entered as second-class matter October II, 1919, at the post office at Chicago, 111.
under the Act of March 3, 1879.
Pomilovanja vreden, kdor je vdarjen s
slepoto.
— Ni ga večjega reveža na svetu kot je slepec. Človek brez noge, jc revež, človek brez roke, brez posluha itd. vsak je revež, toda v primeri s slepcom še ni tak revež, kot slepec, ki nima vida, kateremu je svetlo >olnce na nebu otemnelo, kateremu sta dan in noč enaka, vedno črna — vedno temna. Zato tudi vsak slepca najbolj pomiluje, izmed vseh revežev.
Kakor ie posameznik udarjen s slepoto na telesu, t. j., da mu je vzet vid, ravnotako imamo pa tudi slepce, ki so slepi na razumu, ki neznajo roditi s svojim lastnim razumom, neznajo razločevati med črnim in belim, ampak venomer potrebujejo pomočnikov, da jih vodijo in jim kanejo pot. To so duševni slepci, kateri ne vidijo raznih javnih delovanj, neznajo ločiti njih slabo ali dobro stran. Hudo je za posameznika, če je telesno slep. še veliko hujše je pa, če je narod kot masa, duševno slep, da ne vidi dobre in slabe strani v političnem delovanju. Gorje taki masi, če se mu približajo brezvestni voditelji, ki jim je najvišji in prvi ideal, njihov lastni žep, a blagobit naroda le kot pasja marka na vratu, pod katero svoje sebično delovanpe vrši.
Tak duševno slep narod je bil Ruski narod. In kaj je danes z njim? Kaka strašna usoda ga je doletela. Približali so se mu brezvestneži, katerim je bil najvišji ideal lastni žep, poglavitni namen izkoriščanje in kam so zavedli ta ubogi slovanski1 narod danes? Valja se v potokih svoje lastne krvi, potaplja se v neznosnih gospodarskih razmerah, kratko, r.i mu ne za živeti, ne za umreti. Strašne so posledice, ki jih je rodila iuševna slepota Ruskega naroda.
Takih slepcev pa ne manjka tudi mej Slovenci. V domovini jih je ^ se polno, ki se dajo radi svoje duševne slepote voditi brezvestnežem "iberalcem, pod krinko samostojnežev in na drugi strani od nepridipravov social-demokratov. Take slepce pa ne najdemo samo v domovini, najdemo jih tudi mej nami v Ameriki. Vsepolno jih je!
Našim duševnim slepcem v Ameriki so se ponudili za voditelje ljudje istega kalibra, kot Rusom v Rusiji. Ti voditelji so se ugnezdili na Lawndale v Chicago, tam izdajajo dnevnik, tednik in še par drugih publikacij, s katerimi slepijo naš narod, mu rujejo iz src vero svojih očetov in vse dobre lastnosti, kolikor jih je že pač prinesel Slovenec črez morje v to novo domovino. Posledice njih satanskega delovanja mej našim ljudstvom že rode grozne in strašne posledice. Veliko teh je po neprestanem zastrupljanju že zavrglo svoj najdražji zaklad vero, ki so ga prinesli črez širno morje v to novo domovino. Pustili so se, da so jih ti brezvestni voditelji še bolj oslepili duševno, kot so bili sami. Os^pili so jih tako, da danes sploh ne znajo ločiti nič več. kaj je dobro ali slabo, kaj je črno ali belo.
Da pa dokažemo, kako strašno je udarjen naš narod s slepoto, naj navedemo par slučajev.
Te dni so se brezvestni voditelji slovenskih duševnih slepcev zbrali, kakor krokarji in vrane na tepki, pod katero leži mrhovina. Vsedli so se nad blagajno "Jugoslovanskega republičanskega združenja" in za-krokali so nad nabranim 60-desetim tisočem za slovenske sirote in za zasužnjene slovenske brate in sestre na Primorskem zadnjo mrtvaško koračnico. Nato so padli na blagajno in jo kajpada, delili, kot lačni volkovi Tri-tisoč! krvavo zasluženih dolarjev po tovarnah in črnih, zaduhlih rudnikih so dali samosrajčniku "Proletarcu" na Lawndale. Iz ostalega so plačali nekaterim bogate plače, za delo. ki nihče ne zna kakšno. Ostalo so pa dali v nek rezervni sklad, iz katerega bo Proletarec na Lawndale črpal, kadar bo v finančni zadregi.
Tako se dela z denarjem, ki se ga je nabralo v narodne namene, da se pomaga doma osirotelim, in da se osvobodi zasužnjene brate in sestre iz italijanske sužnosti na Primorskem in Goriškem.
In kaj pravi jia to slovenska javnost, katera je vendar ta kupček nanesla skupaj, katera si je utrgala lastnim ustam, da je darovala na ta altar, katerega* se je proglašalo za altar domovine. Nič! Vse je mrtvo! Slovenci delavci, ki so darovali v ta namen, so mrtvi duševno in na pameti. Drugače bi dvignili svoj glas v protest, bi zahtevali od teh voditeljev račune, bi ne dopustili zapravljati narodnega denarja. Tako pa _
-vse je tiho — nihče se ne gane — vse potrjuje, da so vsi tisti, ki so ta denar znesli skupaj s tolikimi žrtvami veliki duševni slepci. Pri takih pa ni nič čudnega, če ne vidijo — saj slepec itak ne vidi. Take je pa lahko varati, vleči za nos, ker so mrtvi in slepi duševno. Zato ne rečemo drugega, kakor: pomilovanja je vreden, kdor je s slepoto udarjen, pa najsi bo z duševno ali telesno.
ta revnim delavskijn družinam. Predkratkim v Jackson rudniku, skoro včeraj v Spangler, Pa., sedaj v Birmingham, Alabami — kje jutri? Ali se res, ne da uvesti skrajne previdnosti v naše rudnike, da tamkaj delavstvo izgublja svoje življenje kar v stotinah? Ali oblasti to vse mirtu^ gledajo? Nihče ne more trditi, da je mogoče, da se nebi nikdar nikoli pripetila kaka nesreča, toda tako hitro, kakor se pa sedaj dogajajo, so pa rudniki, kakor klavnica za uboge -delavce. Nihče ne more trditi, da bi se pa tako pogosto pojavljale katastrofe, ako bi bili lastniki rudnikov nekoliko bolj previdni. Toda. oni se za varstveno stanje#delavcev prav malo zmenijo, samo, da jim ti kopičijo kapital, da jim dosti narede, varnost za delavce je pa postranska stvar, sai je na svetu dovolj delavcev, bodo
pa druge na.Vsli, taka je misel današnjih kapitalistov, 'današnjih delodajalcev.
Toda delodajalci po rudnikih si naj' zapomnijo, da oni so dolžni zavarovati svojega delavca pred nevarnostjo, ker sami, ki najamejo delavca in pošljejo istega na delo. da jim kopiči dobičke, so odgovorni za
strokovniak. zato tudi pod njegovim vodstvom izpade vsaka igra tako fino in natančno. Da. naša naselbina ie ponosna, da ima tako izbornega in zmožnega moža v svoji sredi. Dal Bog mu še veliko let delovati za slov. pesem in dramatiko v naši sredi med jolietskimi Slovenci!
— Mr. Thomas Legan, najstarejši aktivni slovenski pevec v Tolietu ie zadnio soboto ob v uri popoldne za vedno zatisnil svoje oči v bolnišnici sv. Tožefa. Umrl je na poškodbah, ki jih je dobil pri ponesrečenju v tovarni v Ruberroid Co. pri delu. Po 24-urnim boju med življenjem in smrtjo je zapustil ta svet. Mr. Legan je bil zaposljen pri omenjeni družbi, kot splošni mehanikar pri
njegovo življenje, ako ga isti izgubi, ne da bi sam zakrivil. Delodaja- reparacnskem odcieiKu. v soooto s .-» iec ki pošlie svoiep-a H<»lavr-, -	1 • •	•	-i -popravljali nekaj pri parnem stroju
naredh iv'h „™	"	,e nevare" ,n n,ma varnostmi, y .<boiler room." Mr. I.egan ie ne-
,	.	Je t>dR"voren za smrt svojega najetega de- kai delal obrni en s hrbtom proti ve-
lavca, ako ga doleti. Tu ni nobenega izgovora. Za človeka mora biti varen prostor za delati, predno se v njega pošlje delavca.
Mogoče je. da se je po naključju pripetila ta nesreča, vendar ravno to. opominja lastnike rudnikov, da kako previden je treba biti in paziti, da se take nesreče ne pripete, ker te tirjajo človeška življenja v veliki meri. Te tri pretresljive nesreče, ki so doletele toliko sto rudarjev, naj bo zrcalo delodajalcem, lastnikom rudnikov po drugih krajih, naj jim bo v opomin, da bodo v svoje rudnike vpeljali večjo pozornost in opreznost, da se take katastrofe ne bodo pojavljale kot gobe po.dežju. Saj rudarji so vendar ljudje z neumrjočo človeško dušo in ne živina za v klavnico!
h
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
8
Nove žrtve slabega sistema v rudniku.
Ni še pozabljena velikanska katastrofa, ki je zasula toliko človeških življenj v Jackson, zlatem rudniku v Kaliforniji in niso še skoro pokopali človeške žrtve v Spangler, Pennsylvaniji, že je pretresla javnost nova vest o novi še večji rudniški katastrofi, ki se je dogodila včeraj v. Birmingham v Alabami v železnem rudniku.
Poročilo naznanja, da je zasutih okoli 275 rudarjev, za katerih stanje se še natančno neve. Na delu je bilo okoli 400 rudarjev. Nad 60 pravijo, da je že mrtvih. Število mrtvih se pričakuje veliko več. Eksplozijo je baje povzročil neki električni vlak. ki je nekako po nesreči sam od sebe začel voziti. Vozeči vlak, ki je dirjal z vso silo, je na žici povzročal kapljajoče iskre, ki so zanetile" rudniški prah, ki vsebuje eksplozivne snovi. Nastala je strašna eksplozija, ki je zasula vse glavne izhode iz rudnika. Nekaterim se je posrečilo po stranskih hodnikih dospeti na površje. Preživeli pripovedujejo grozne stvari o strašni eksploziji.
Torej zopet nova katastrofa, ki je pokopala zopet marsikaterega oče-
lcliet. 111. — \ nedeljo dne 12. n >-vembra ie bil za našo naselbino zopet posebni dan. Ta dan se je nudilo ljubiteljem petja in dramatike zopet obilo poštene zabave. Naše najstarejše društvo dr. sv. Jožeta štev. 2. K. S. K. I. je priredilo igro "Lum-pacii Vagabud" in zabavo za ta dan. Kolikor meni znano, prav lahko trdim. da je ta prireditev bila obiskana bolj. kakor kdaj. katera v naši naselbini. Saj pa je dr. sv. Jožefa najstarejše v naselbini, ki je že marsikaj dobrega storilo za narod in našo vero. Dasi je skoro celi dan deževalo. ie bila predstava obakrat v velikem številu obiskana.
Obak rat pred igro ie nagovoril občinstvo Mr. fohn Filak. predsednik dr. sv. Tožefa. ki je v jedrnatih besedah se zahvalil občinstvu za krasno udeležbo in naklonjenost.
Zatem so nastopili naši vrli pevci in pevke našega dobroznanega in uglednega pevskega društva "lo-liet" pod izbornim vodstvom pevo-vodie. Mr. Martina Cvenka. Ker naše društvo 44 loliet" broji 40 iz-vežbanih pevcev in pevk. je slovenska pesem orila po dvorani, da jo je bilo veselje čuti! Trikrat ie nastopil mešani zbor in zapeli sledeče pesmi: "Kmetski hiši," "Pri zibeli" in "Se eno." Vsakikrat jim ie občinstvo aplavdiralo, da ni bilo ne konca ne kraja.
Zatem je nastopil Mr. John Čer-novič. predsednik našega pevskega društva kot solist in nam zapel dve angleški pesmi. Da je Mr. Černovič izboren pevec vemo že dolgo časa. toda povrhutega moramo priznati, da ie nas to pot popolnoma presenetil s svoiim izvanrednim nastopom. Občinstvo mu je aplavdiralo in ga skoro ni pustilo iz odra.
Med odmorom prvega in drugega dejanja ie pa nam ljubeznjivo pela latinsko "Santa Lucia" naša dobro-znana Miss Amalia Uršič. Na piano jo je spremljal Mr. M. Cvenk. To pot.smo Miss Uršič prvikrat slišali peti solo, katero ie pela izvanredno čuvstveno in občinstvo ie bilo kar o-čarano. ko je čulo njen lepi glas. Dal Bog. da bi še mnogokrat nastopila !
Pri večerni predstavi so preskrbeli godbo Mrs. Lawrence Grošelj na gosli. Mr. L. Grošelj na citre in brat Mr. Luka Grošelj na kitaro. Godbene točke so proizvajali tako fino, da iih je občinstvo pozivalo z dolgotrajnim aplavdiranjem parkrat nazaj.
Med drugim in tretjim dejanjem ie nastopil pevovodja Mr. Cvenk kot solist "Kie dom ie moj?" Na gosle ga je spremliala Mrs. L. Grošelj". Niegov nastop ie zelo zadovoljil občinstvo, kar je pričalo dolgotrajno odobravanie.
Zatem se ie pričela igra "Lumpa-cii Vagai»und."
Prolog ali razlogo "igre so govorile: Kraliica — Mis Augusta 2i-vetz. Zvestoba — Miss Theresa Rus. Bogatiia — Miss Marv Filak. Vse tri dekleta so izborno govorile slovensko. ker so že izkušene dramatične igralke. Vse tri So bile krasno oblečene, pfimerno karakterju igre.
Igro pa so predstavljali sledeči:
Sveder, mizarski mojster Mr. Frank Želko. je imenitno igral svo-
jo ulogo. Mr. /Viko je izurjen igralec že iz stare domovine. Lima, mizarskega pomočnika je pradstavljal Mr. F. Vranichar, ki ie tudi svoio ulogo izvrstno izpeljal. Posebno so se pa smejali Sivanki. ki jo je predstavljal Mr. Paul Lavrič. Ta ie za take uloge kot rojen. Nihče bi ne bil boljše izpeljal njegove uloge. Knef-tro. črevljarskega pomočnika pa je predstavljal Mr. lohn Košir, ki ie tudi s svojim kretanjem in izbornim obnašanjem v kneftrovi ulogi povzročil obilo smeha med nabitim občinstvom v dvorani. Pepco Svedro-vo. hčerko je predstavljala Miss T. Rus: Nežiko Svedrovo. hišno Miss D. Uršič ; Strukelia. gostilničarja ie predstavljal Mr. J. Kramarič; Leniča. njegova nevesta Mfss Cecilija Zivetz; G rozdka. krčmarja pa ie predstavljal Mr. Ant. Škul; natakarico. Miss Marv Filak; Smira, pos I o vod i a v tovarni je predstavljal Mr. M. Cvenk: Gospo Leopardi ie predstavljala Miss Augusta Živetz; njene hčeri so predstavljale Lauro: Miss Marie Ursič in Lucijo. Miss Amalia Uršič; Mr. Takob Štrukelj ie predstavljal šivankinega prijatelja g. Burjo; hlapca sta bila Mr. Martin 1 urečič in Mr. Frank Škul; muzikant ie bil Mr. lohn Rifel: Li-zo ie predstavljala Miss Marv Strniša: krošnjarja ie igral Mr. Tos. Ancel: slikarja je predstavljal naš izboren dramatikar Mr. Tohn Živetz ; Šivankinega strežaia ie igral Mr. Ant. Rus: Izprehaialca Mr. Kvi-rin Nasambeni; pomočnika Mr. Ant. Vraničar.
Pred in med odmori igre so proizvajale na piano krasne točke naše sledeče pianistinje: Miss Amalia Uršič; Miss losephina Bučar; Miss Katharina Rogina in Miss Gertrude Pazdirtz.
Nimam namena peti hvalo igral-,cem te igre. ker to dela dovoli naša slovenska javnost v naši naselbini. Vsak, ki ie bil na igri ie izjavljal, da tako fino vnjjzoriene igre še ni videl. Da ie vse to tako fino in natančno izpadlo gre seveda zahvala nai-prvo našemu nedosegljivemu, izbor-nerau voditelju dramatike in petja Mr. Martinu Cvenk. Mr. Cvenk je v dramatiki in petju doma, je pravi
likemu kolesu takoiinenovanem "pullev wheel," kar ga naenkrat natakne neki vijak pri kolesu, ga potegne za sabo v vrtinec. Pričujoči so seveda hitro ustavili kolo. toda prepozno ie bilo. Mr. Legan je bil že ves zlomljen in raztrgan po telesu. Prepeljali so ga naglo bolnišnico. kier je drugi dan v soboto po groznih mukah ob uri popoldan umrl.
Mr. Legan je bil. kakor sem že omenil najstarejši slovenski pevec 'v naši naselbini. On je bil član prvega cerkvenega zbora naše cerkve sv. fožefa in je stalno se udeleževal petja do iq. aprila IQ21. Mr. Legan ie bil zvest član našega priljubljenega Slovenskega Katoliškega Pevskega društva "Joliet." NTa zadnji prireditvi dr. sv. Jožefa. štev. 2, K. S. K. I. je pel vred z društvom. On ie bil oosebno točen pri vajah, le redki so bili slučaii. da bi se ne bil udeležil pevske vaje.	*
Pri zadnji pevski poizkušnji za prireditev 12. novembra, ie prišel vesel v dVorano. Vsi udeleženci obrnili na niega ta večer posebno pozornost, ker ie prišel z lepo cvetlico na orsih. Rajnki se je nasmejal in vprašal eno izmed članic, ako bo oela za niega. rekel je. da se bo pri-hodnii teden oženil. Toda namesto, da bi se oženil ie sedai že pokopan. Pač žalostno za vse nas. ki smo poznali blagega pokojnika.
Rainki ie bil doma iz Dolenjskega iz Hiniske župniie pri Žužemberku, V Ameriki ie bival skoro let. Pred sedmimi leti mu ie umrla žena in zapustila četvero otrok. Ena izmed njegovih hčer je omožena.
Ker ie bil Mr. Legan zvesti član našecra Pevskega društva "Toliet". mu ie slednie dan pred pogrebom nolnoštevilno zbrano 4.0 pevcev po številu zapelo štiri krasne pesmi. Prvo so zapeli: "Blagor mu. ki se spočiie" žalostinko. potem še tri. katere je zlasti ranjki liubil: "Struna moja." "Prošnja" in "O Devica pomočnica" (moški zbor). Pred petjem so pevci in pevke zmolili za po-ooinika pet Očenašev in Češčenilr Marii. Po petiu pa so zmolili Rožni venec. Pač krasna navada Katoliškega Pevskega društva "Toliet."
Pogteb se ie vršil v torek zjutraj 21. novembra iz hiše žalosti na 1606 — N. Hickorv Str. v slovensko cerkev sv. Tožefa in od tam na pokopališče. Pogrebni nosilci so bili od družbe sv. Družine. 1. D. S. D.. katere ie bil član. Družba mu ie dala krasni pokončni venec. Vence in cvetlice so nosile članice pevskega društva 44 Toliet." katerega zvesti član ie bil pokojni Mr. Legan. Naše pevsko društvo mu ie dalo tudi (krasni pokončni venec, spletenega v formi pevske "lire" znaka.
Mr. Legan se ie poslovil od nas. N jegove telesne ostanke so zagreb-li v črno zemljo — a njegov duh na plava nad nami — nas bodri — junaško naprei v življenju, ki ga je vam slehernemu odmeril Stvarnik.
(Dalje na 3. strani.)
ZA BOŽIČNE PRAZNIKE
je prav gotovo, da se boste spomnili na svoje domače v stari domovini. Slaba letina in slabe razmere doma potiska v stiske naše comače v domovini, l^arsikatteri izmed čitateljev bo poslal svojim domačim domov, kak dar. Vse te opozarjamo, da naj se pri pošiljanju denarja spomnijo na naše podjetje, na BANČNI ODDELEK "EDINOSTI", ki pošilja denar v staro domovino PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH IN NUDI POŠILJATELJEM NAJTOČNEJŠO POSTREŽBO.
Pošiljateljem se najtopleje priporoča:
BANČNI ODDELEK EDINOSTI
1849 W. 22nd Street
Chicago, 111.

....... • .
V NEDELJO POPOLDNE
"3. Nedelia — Frančišek Ksaver, >poz.
4 Pondeliek — Barbara. Peter Krizolog.
«» Torek — Sabas. opat.
6	Sreda — Nikolaj, škof.
7	Četrtek — Ambrozij, nadškof.
8	Petek — Brezmadežno Spočet. Marije.
q Sobota — Levkadija. dev. in
Tn uč.
--o-
ZAKRAMENT SV. ZAKONA. — BISTVO IN ZADRŽKI ZAKONA.
Krščanski zakon je zakrament, ki ^a je postavil naš Gospod Jezus Kristus. Lahko rečemo: Zakrament je zakonita pogodba med krščanskimi zaročenci, kakor jo je postavil le-/.us Kristus, da prispodablja zvezo Kristusovo z njegovo Cerkvijo in podeliuie tem, ki to zvezo sklepajo, potrebne milosti, da bodo dolžnosti, ki jih imajo kot krščanski s^ariši. vestno spolnjevali.
Zakrament obstoji torej popolnoma v zakoniti pogodbi. Mejsebojno pridobitev in spreietje pogodbe od strani sklepaiocih strank ie oblika in bistvo tega zakona, kakor ie bistvo pri sv. krstu oblivanie z vodo in izgovarjanje besed: Taz te krstim itd."
Veste, da ie zakon ustanovil S+* arnik takoj ob pričetku. ob stvar-ieniti sveta, ko je Bog- sam združil »rve stariŠe. ()d tega časa pa do Kristusovega prihoda ie bil zakon sveta, nerazložljiva pogodba, dasi ie bil sam na sebi edino le naravna uogodba: toda naš Zveličar ga ie povzdignil v nadnaravno pogodbo s tem da je postavil zakon kot zakrament v Novi Zavezi. Svoji Cerkvi ie dal oblast in moč in pravo, da uredi vse glede tega zakramenta in da ga podeljuje na svet način. Ker ie zakon zakonita pogodba, mora biti zakon potrjen od teh. ki so zmožni sklepati tako pogodbo, med ka terimi ni namreč nikakih zadržkov, vsled katerih bi postal zakon sicer nevel javen.
Glavni zadržki, ki store zakon neveljaven, razun če se ie dosegla orei veliavna dispenza. so: ( i) Naravno ali krvno sorodstvo v direktni črti skozi in skozi, v stranski črti do četrtega kolena: (2) sorodstvo vsled sklenjenega zakona, vsled katerega vdovec n. pr. ne sme vzeti so-rodnico svoie umrle žene. ali vdova sorodnikov svoiega umrlega moža, m sicer do četrtega kolena.
Da se zakon veljavno sklene, vršiti se mora do predpisih Cerkve. Icar se tiče oklicov in časa. Cas za sklepanje zakona ne sme pasti., ra-
zun s škofovim dovoljenjem, v prepovedan čas. ki je od prve adventne nedelie vštevši do Božiča in od pe-pelnične srede vštevši do velikonočne fiedelie.
Prijatelji, prosite Boga za milost, da vam da spoznati dolžnosti in nalogo stanu, v katerega ie vas poklical. da boste kot verni kristjani te dolžnosti spolnjevali. Če vas je poklical v zakonski stan, pripravite se skrbno za ta stan z bogaboiečim. poštenim življenjem; prepričani bodite. da vam bo Bog podelil vse milosti. ki so težavnemu zakonskemu stanu, potrebne. Da bo zakonsko življenje sveto in srečno, se morajo kristjani pripraviti s tem. da vredno preimeio zakrament sv. pokore in sv. Rešniega Telesa: da prosijo Boga, da bi iim Bog dal milost čistega namena in vodil njih izbiro; da se preie posvetujejo s svojimi stariši in prosijo svojega duhovnega pastirja blagoslova.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
(Nadaljevanje s 2. strani}
-o
APOLOGETIKA.
— Človekov izvor od opice.
Izvor človekov ie od opice. Bržkone ie bila med človekom in živalijo kaka žival, ki ie že izumrla nekak opičji človek.
Odgovor. — Znani učenjak, jezuit P. Roh. pravi: "Ako imajo gospod-ie materiialisti v svojih rodbinskih arhivih morda kake taine listine, ki se nanašajo na njihovo pokolienie od opic. potem ie v njihovem lastnem interesu, da te listine še v bodoče skrbno skrivajo."
Kako površen je vendar materi-ializem. ki misli samo na vnanje podobnosti in se na notranjo razliko, ki ie večja kakor noč in dan. niti malo ne zmeniio. Kai jim mar bistveni razloček med človeškim duhom in živalsko "dušo"? Ne brigaio se za to dejstvo niti malo. Ti ljudje sklepajo iako čudno: Ker ie v človeku nekaj živalskega, pravijo, mora človek imeti svoj izvor v živali.
Sploh pa tudi s podobnostjo glede telesa ne pridejo daleč. Nekateri ' 'opičji" profesorii so našli 12i> podobnosti. N. Virchow, ena prvih avtoritet v anatomiji in fiziiologiji. oa pravi, da ie na iti nekako živalsk i podobnost samo v človeškem ogrodju. in da pride samo ta v poštev. drugi učeniaki pa zanikuieio i to oodobnost.
Takozvani "Srednji član" med človekom in živalijo. žival, ki ie baje že izumrla, o kateri v zemskih plasteh pa dosedai še niso našli nika-kega sledu, materi jalistom ravno toliko pomaga, kakor človeku pred sodnijo zatrjevanje: "Imel sem pričo. pa ie že umrla."
Kot priiatelju, ti zapojem z Gregorčičem vred:
"Ti bil mi nisi brat po krvi.
"A več si bil m! tisočkrat:
"Bil meni si prijatelj prvi,
"Po srci in po duhu brat!
"Zdai bivaš vrh višave iasne.
"Kier ni mraku, kjer ni noči;
"Tam solnce sreče ti ne vgasne.
"Resnice solnce ne^temni!
Prijatelj ranjkega.
Chicago, 111. — Naši dramatikarji se prav pridno pripravljajo za vpri-^>ritev krasne dramatične igre "STARI IN MLADI." Igra se bo vprizorila dvakrat in sicer v soboto dne 2. decembra in v nedeljo dne
decembra obakrat točno ob 7:00 uri zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana*.
Ker so pri tei igri zaposliene najboljše igralske moči naše naselbine prav lahko pričakujemo najboljše vprizoritve. Poleg vsega je zelo važno tudi to. da je naš gledališki oder v cerkveni dvorani docela prenovljen. Dobili so izvanredno lepe kulise. ki bodo krasile vprizorieno igro. Zato še danes opozarjamo slavno občinstvo, da naj vsak prav gotovo pride si ogledati krasno igro. ki se bo vprizorila za korist naše cerkve.
—	Zabava društva sv. Ivana Kr-stitela m. DSD„ ki so jo priredili zadnjo nedeljo v pritličju naše nove šole naši prekmurci je. kakor se čuie iako izborilo izpadla. Društvo ie doseglo lep moralen in materija-len vspeh. Čestitamo'
—	V sredo večer, dan pred Tanks-giving dav" priredi naš fantovski klub sv. Štefana svoj zabavni večer "Hard time partv". v pritličju nove šole.
Na prireditvi bodo vsestranske zabave. Stariši pridite na zabavo Vaših sinov!
—	V četrtek bomo pa praznovali "Thanksgiving dav" — Zahvalni dan. Na ta dan zlasti pri Amerikan-cih "švicajo" purani. Pa tudi Slovenci nimamo nič zoper to navado, prav r->di se vsedemo k mizi. na kateri je pečen puran pa poln bokal. Vsem želimo na ta dan. mnogo veselja !
PREDSEDNIK GROGA.
("Konec.)
IZPLAČILA
v ameriških dolariih še vedno izvršujemo v zasedenem ozemliu v Italiji, Nemški Avstriji in drugod.
V Tugoslaviji ie začasno nemogoče lokalnim bankam izplačevati a-meriške dolarie. ker to sedaj izvrši edino Narodna Banka v Beogradu. Vendar pa potnikom, ki rabiio dolarje za na pot preskrbimo dolarje.
Dolarske čeke pa še vedno lahko izdajamo in iste vnovčijo v stari domovini po dnevnem kurzu v jugoslovanske krone.
Za dolarske pošiliatve računamo sledeče pristojbine: do $i=;.oo po centov. — od $iq.oo do $10.00. po 7^ centov, — od $^0.00 do $^0.00 po $1.00, za izplačila ki presegaio S^o.oo računamo 1 cent in pol od dolarja, -ali po $i.«;o od sto dolarjev. H tem pristojbinam ie še pridjati za vsako posamezno pošiljatev ie; centov za poštnino.
Pošiliatve naslavliaite na:
BANČNI ODDELEK EDINOSTI 184Q West 22nd Street, .
CHICAGO, ILL.
SLOVENCEM V CHICAGI
'naznanjam, da imam sedaj prvovrstno blago, kakor spodnjo perilo. Sweaterje, težke moške srajce, zimske bluze za fante in vso drugo blago. Pridite si ogledati.
,ZA BOŽIČ
m.
pošljite svojim v stari kraj zavitek blaga s katerim jim boste najbolje vstregli. Jaz pošiljam blago v stari kraj, ter so do sedaj vsi prejeli, katerim sem jaz poslal, ker naredim natančno po predpisih. Stroški so malenkostni. Vprašajte me o tem. Nasvete dajem, In odpošljem blago brezplačno. Se priporočam,
JOHN GOTTLIEB. 1821 W. 22 nd St. Chicago, 111.
Edini slovenski Dry Goods Store.
Ne trpite vsled Revmatlzma,
živčnega trganja« bolečin v prsih,
otrplih mišic
Vdrgnite
PAIN-EXPELLER
na bolečo površino, da boste začutili žarenje, in udobna. pomirljiva ] ;omoč :bo sledila. Pristni Pain-Fxpeilcr nosi 81D KO vonn vr»?r.0V0.
-o-
NAZNANILO.
Vsem članom .in članicam. Slovenske Podporne Družbe .sv. Mohor-ia se tem potom naznanja, da se vrši prihodnjo nedeljo dne 3. decembra točno ob 1 uri popoldne glavna letna seia naše družbe. Vsak član in članica se ie te glavne seje dolžan Ca) udeležiti. Kdor se te seie ne bo udeležil se bo z njim postopalo po družbenih pravilih in bo zapadel kazni.
Na vse člane in članice se tudi to pot posebno apelira, da naj vsakCa") poravna vse svoje prispevke na pri-hodnii se i i za to leto. da bo" tako mogoče oddati novoizvoljenemu odboru čiste in natančne račune od tega leta iq22.
Obenem se tem potoni tudi prosi vse člane in članice, da naj skušajo nekoliko poagitirati med svojimi prijatelji in prijateljicami in naj na prihodnio sejo vsak član (ica) oripelie vsaj enega ali eno za pristop v našo družbo, katera nudi v podpornem oziru svojim udom. kar najboljše pogoje.
Z bratskim pozdravom do vseh sobratov in sosester!
Družbeni odbor.

ŽELEZNA PRALNA PEČ"
Ta peč je zelo pripravna za perilo. Na to peč se lahko postavi pralni kotel, v katerem v kratkem času zavre voda in se perilo skuha. To peč lahko postavite v klet ali kamor Vam bolj prija, kjer že imate bolj ugoden prostor za pranje. Po zimi pa to peč lahko porabite za greti Vaše sobe, ker hitrejše Vam segreje hišo, kot katerakoli druga peč. V njejjahko kurite s premogom ali drvami. Poletr jo lahko rabite za kuhanje, namesto, da bi kurili v velikih pečeh, kuhate na tej ki potrebuie le malo kuriva.
Naročite si jo takoj in pišite na zaoljni naslov kar v Vašem domačem slovenskem jeziku in priložite $10.00 Obratno boste prejeli peč, od katere boste plačali sami ekspresne stroške.
BEN J. EICHHOLZER,
TRGOVINA RAZNE ŽELEZNINE IN POHIŠTVA
527 Main Street &-g	B
Forest City, Pa.
B —

Deda na obtožni klopi so bili že prijatelji doma tolažili za slovo, da mu osem mesecev ne odide in še bo zakovan v železne verige: tolažiti bližnjega je pač lepa krščanska čednost? zraven so bili izpili vina kakor na pogrebščini in je plačeval obtoženec, kdo pa drugi. Ko mu ie potem še zagovornik povedal svoie. mu ie začetna vera. da za prazne besede ne more biti obsojen, nekoliko upadla. Pa se je stoječ pred sodniki trudil v potu svojega koščenega obraza, da ni prerobatih dajal odgovorov, dasi ga je davilo, ko je vase požiral košato zmerjanje, ki mu je sililo na jezik zoper nasprotnika. Lahkp ni šlo. toda šlo ie vendar. in tako si je mislil, da mora zagovornik biti ž niim čuda zadovo-lien. in ga ie hodil postrani gledat.
•Zagovornik je z roko podpiral glavo. ni krenil oči od svojih papirjev, razgrnjenih po mizi. ni se ozrl na obtoženca.
Pa ie deda nekai zasrbelo in zdai se ie zavedel, da se predsednik nič ne krega, nič ne vpiie. "Pošast!" si ie rekel, "to ni dobro. Ni vrag. da me res zapro za -osem mesecev! Grunt pa brez gospodarja! Babe družina ne uboga ; nič ii ni reči. babi, ie pridna in poštena, ali kdo se boji ženskega krila! Če gre gospodar z doma. ie malo drugače, kakor da gredo vsi. Sosed, ta zobač, pa bo onega I po senožeti kakor svinja v rži in še bahal se bo. gobec, kako nas ie ugnal."
Te misli so ga begale. Pozabil ie na vse drugo, še za priče se ni zmenil. kako so prisegale in govorile, edina mu ie bila skrb: Zaprt bom. škric tam zgoraj se nič ne zadira v če bi se zadiral. bi reč dobro kazala. tako pa ne. In ta skrb je rastla in boli in boli ie bila nujna in boli in boli živa in očalasti škric zaliti je čital staro razsodbo iz pravde za-stran pota čez senožet in io je čital rahlo in zmerno, kakor bi padel pomladanski dež — da bi ga tristo vragov! — Pa si ie mislil obtoženec: čemu tistole žreba, mar bi se kregal, škric zaliti! — In ie to rekel samemu sebi in sam ni vedel, da je samemu sebi govoril tako glasno, da ie besede slišal in razumel tudi častiti gospod predsednik.
Ta te bila nova! Kai takega oča Pipan še ni bil doživel. Glej ga. deda irhastega! In ga je popadel za besedo: "Kai škric zaliti? Kdo je zalit? Kdo ie škric? Koi te vtaknem v luknjo, da boš črn in višnjev, pred-no venkaj prideš. Da boš pomnil škrica zalitega!"
Iz rahlega dežia sta se bila v hi-1 pu razvila grom in tresk, da se ie zbudil skrokani zapisnikar in ie iav j nemu obtožitelju iz rok padel časopis.
Obtoženec pa ie bil ob robu obupa : škric se vso dolgo razpravo ni bil nič kregal, reč ie očitno izgubljena! Zdai ie že vse en kup. si ie mislil in spričo krivice, ki tnu ie žugala, tudi ni maral več brzdati svoie narave. In ie iztegnil vrat. široko odprl oči in škrbasta usta in ni več štedil svojega glasu in spodai pod okni so stali drugi kmetie in so rekli: "Ta zna ! RTove kakor bik na gmai-
• 1 **
111!
Kričal pa ie tole: "To ni po pravici ! Ne boste me zapirali, ni treba misliti, za takega tolovaja, ki ni vreden. da bi živega spekli! Laže! Ne gre mu vere. kar ie črnega za nohti, za suho hruško bi desetkrat prisegel! Kakšna ste soaniia, da držite s takim goliufom ! Pa so drugod tudi še vrata in bomo že še vkupe prišli .vi ptički, vi!"
Predsednik, živa podoba globokega ogorčenja, je zastonj grmel in grozil, grozil grožnje, med brati vredne osem mesecev težke in poostrene ieče, in poleg zvonil in z roko bil po mizi: zastonj ie dr. Korenina daial penastemu svojemu klijen-tu nujna znamenja, naj odneha.
Pač pa.se je pojavila na bojni plani nova sila. izza klopi v ozadiu se ie dvignil sovražni sosed in stopil bliže in dal od sebe* glas in ta glas ni bil slabši od nasprotnikovega: "Kaj bi v me lajalo, revše, mar se te kai bojim, slina in lakota? Drugega nimaš kakor prazna usta!" — in ie nasprotnika s figo dregnil tia pod
nos. — O, ni hujše krivice pod milim nebom, nego fignjen biti tja pod nos! —. In še mu ie obljubil: "Tako ti bom razoral tvoje plesnjivo kopito" — kopito je bila govorniška figura za nos — "da te lastna bdba ne bo več spoznala!"
Tako ie govoril in že se ie krik in kreg obračal na tepež in metež, pa ie sodni sluga, rejeni gospod Finžgar. stopil med bojeviti stranki in ju potisnil s krepko roko vsakega na svo-10 klop in ni drugega rekel, le s pestjo v rebra ie dal temu kakor onemu nrnateliski migljaj. Gospod Finžgar ie bil sirom znana, ugledna osebnost, njegov migljaj je zalegel in do veli a ve je prišel zopet predsednik Groga.
"Grešnik stari," je grmel, "ali ste človek, ali ste zver? Zdajle ste pokazali. kakšen ste Herodež! Le besedico še zinite, pa greste s te klopi ven in se bo skončalo brez vas!"
V irhastem dedu se je vnovič zbudil odpor: "Kdo me bo ven gonil? Mar ne plačuiem frankov, da ne bi smel tod-le sedeti?" in se ie z rokami oprijel svoiega sedeža, pri pravlien na vse.
"Ven!" ie ukazal predsednik in je stal in ie iztezal roko, kakor Napoleon na slikah, "ven!"
Sluga ie prijel obtoženca pod pazduho, zdai bi se bilo skoraj kaj pripetilo. pa ie hitro pristopil dr. Korenina. rdeč ie bil kakor kuhan rak in ie šepnil svoiemu kliientu par besed v uho. kratke so bile. pa krepke. da je odnehal in brez hujše sile šel iz dvorane.
Predsednikove oči so iskale še drugo buino stranko, pa ie niso našle. poturnila se ie bila za peč.
Potem se ie mirno končalfc dokazovanje, državni pravdnik in zagovornik sta povedala vsak svoje molitvice in smo šli se oosvetovat.
Pa smo bili vsi teh misli, tudi predsednik Groga. da obtoženec ni kriv. Baš niegov in niegovega nasprotnika nebrzdani nastop pri razpravi nas ie uveril. da so take grožnje. kakršne so predmet obtožbi, nič drugega in nič več nego običajna oblika medsebojnega občevanja teh ljudi, ne da bi v robati govorici tičala bogve kaka zloba : in uve-rili smo se tudi. da so ti ljudje vsi enaki, in kakor drug z drugim govore. tako tudi drug drugega razumevajo. in je sosed v svoji razburjenosti danes tudi pokazal in deianska priznal, da se obtoženca, navzlic grožniam. prav nič ne boji. Manir. smo rekli, manir obtoženec res nima. to je jasno kakor beli dan ; ali za manire so plesne šole, ne pa ieče — in skratka: mi ga ne bomo zapirali.
Sluga, gospod Finžgar. ie spustil obtoženca spet v razpravno dvorano in Groga Pipan mu je razglasil oprostilno razsodbo in 10 obrazložil na svoi stari pristni način, in če bi se dali ti razlogi na zlato tehtnico* bi se bilo našlo v niih devet razžaljeni in pet nevarnih groženj. Pa zato ni bilo nič zamere in sta si morala nazadnje še v roke seči sovražna soseda in sta za slovo dobila dobrohotni svet. nai se čim prei vpišeta v plesno šolo.
Zunai ie oproščeni obtoženec zagovorniku driu. Korenini razodel-svoie mnenje o predsedniku. "So dober gospod," je rekel. "Le od krajg. so bili preveč mrtvi in je slabo kazalo. ker niso nič onegali in kričali. Ni šlo drugače, iili ie bilo treba pod-žgati. da so prišli v ogeni. Pa ko so se razvneli in so ieli vpiti, se mi ie koi dobro zdelo, in ko so zagrozili, da me dado obesiti na vešala. mi ie kar odleglo: vedel sem po vaših besedah. da bom prost. Res. prav galanten gospod!"
Bolje je zelje v miru. nego pečenka v prepiru.
J. KOSMACH.
1804 W. 22nd Str., Chicago, 111. Roiakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir Najboljše delo. najnižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka!
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
6217 ST. CLAIR AVE.,
CLEVELAND, OHIO
se priporoča za nakuj MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno.


____________


"EDINOST"
.......... ■ ,
EDINOST

ZADNJA PRAVDA.
ROMAN
Spisal češki J. S. Baar. Poslovenil Vojteh Hybašek.
Pa Magca ni prišla. Pihala je od jeze in karala Martina: "Ali jim risi mogel že lani vsega skupaj vreči na vrat? Imeli bi sedaj mir. Kje pa naj kupim cvetlice, vence, trakove? Moje roke nišo za take igrače."
"Če hočeš, porečem Adamu," je menil v svoji dobroti Martin in se spomnil, kako je bilo lani lepo pri njihovem oltarju.
"Samo poskusi!" je takoj vzkipela Manca; "prosila jih ne bom prav nič, če se sa»ni ne ponudijo. Taka-le prevzetnost! Niti geniti ne morejo. lahko bi bili veseli, če jim dovolimo, da se morejo pobahati s cvetjem — toda kaj še! Čakajo, da jih bomo prosili na kolenih. Pa se motijo, pokažimo jim, da se opravi tudi brez njih."
Na Telovo so krasili Porazilov oltar samo venci iz poljskega in travniškega cvetja: kukavic, petelinčkov, plavic, purpal in klinčkov, da sti to celo ljudje opazili in tudi očitali: "No, pa taka-le lakomnost! Tukaj zraven na vrtu se osipljejo vrtnice, potonike. marjetice in še druge rože. na oltarju pa taka revščina/'
"Takoje, če so si v sovraštvu in se drug z drugim nočejo spraviti." Take besede je slišal Adam med možaki, slišal jih je pa tudi Martin pri nebu; oba sta bila rdeča od sramu in se spominjala, kako lepo je bilo lani tačas; mislila pa sta tudi na rajnega očeta in njegove besede.
"Tako ne gre več," je mislil Adam; "pazil bom, kdaj pojde Martin po kosilu na vrt; mlajši" sem od njega, vdam se. pojdem za njim in mu porečem : 'Martin, poslušaj, ljudje si z nama izplakujejo usta. kar je bilo, je bilo! Odpustiva si!' Prvi mu pomolim roko in dobro bo."
Tudi Martin ima žalostne in spravljive občutke. Nosi nebo in od samega sramu ne vidi na cesto. Gotovo ga bo povprašal gospod župnik po sprevodu: "Kako pa je to, Martin, da je pri vašem oltarju stala vaša žena in njena mati, vaše svakinje z otroci pa ni bilo?" Sramote se bo po-greznil, če ga bo vprašal gospod župnik kaj takega. Zato pa ne sme iti tako naprej. Kakor hitro bo srečal Adama, ga b<> ustavil in bo reke!: "Brat. eno besedo! Starejši, sem in zato moram biti razumnejši. Kar se ie zgodilo, se je zgodilo!" Roko mu poda in kakoV pozna Adama, prav gotovo bo udaril v roko in jg stisnil.
Praznično kosilo ne gre v slast niti Zgornjim niti Spodnjim. Oboji so kakor zastrupljeni. Porazilovi so bili napravili najbolj reven nltar, vseh mora biti tega sram.
"K, saj je bilo dovolj dobro." teši Manca očitanje svoje vesti.
"Molči." j<» kara mož, "dovolj dobro imaš na krilu in ga pokrivaš s predpasnikom, da ga nihče ne vidi; kar ljudem stavimo pred oči in delamo Bogu na čast, ni nikdar dovolj dobro."
"Ti modrijan ti. besedice ne more spregovoriti človek s teboj," se jezi žena, ker ji Martin ni pritrdil in je pomiril, pač pa še povečal njeno nemirnost.
"Pojdi sem. da te umijem," je za vpila na malega Martinka, "pojde-va rajši k blagoslovu, z atkom itak ni pogovora."
Obula in oblekla je dečka in je potem tudi sebi prinesla iz sobe praznično obleko. Martin je sedel za mizo, pušil in gledal v prazno. Zdi se. da ničesar ne misli, toda pod čelom se mu podijo misli kakor mušice, da ga je minila vsa zaspanost. Ne ve, ali naj pove ženi, da se misli danes sniti za vsako ceno z Adamom, modruje, kako bi ji to povedal in jo pri-
IZ STAREGA KRAJA
SO DOSPELE ** MOHORJEVE KNJIGE ZA LETO 1923.
— Letošnje Mohorjeve knjige so krasne in so izšle 4. knjige. Cena iztisu je $1.00 in se dobijo pri:
REV. GEO. TRUNKU, P. O. BERWICK, N. DAK.
Vsak zaveden Slovenec naj gotovo kupi en iztis Mohorjevih knjig. — Čisti dobiček je namenjen kulturnemu delu Mohorjeve Družbe na Koroškem, kjer se bije boj za ohranitev slovenske zavednosti pod tujim režimom.
dobil za svoj namen, kako bi ji razložil, da modrejši vselej odneha in popusti, ter da je on — Martin — odločno modrejši kot Adam in da bo zato on začel. Že odpira usta, — v tem pa zadoni zvon. Manca prime sinka za roko in zakliče v materino sobo:
"Mama, zvoni, pojdite vendar!" Nato je odšla. Stara Gašperka je hitela za njo prati cerkvi.
"Oh, moj Bog, že zvoni, in jaz sem še taka," se je ustrašila nasproti pri Zgornjih Dodlička. Sedela je na nizkem stolčku, Adamka je imela pri prsih in se pogovarjala z možem. Takoj je poskočila, poljubila dete in se mu nasmehnila. "Dovolj imaš. nekaj si opusti za drugič!" Zadrgnila je srajco pri vratu. "Uspavaj ga!" je naročila Adamu in že se je vrtela pred ogledakem. Adam je zibal otroka, pogledoval z radostjo na ženo. ki se je vnovič razcvitata. in je rekel: "Tako bom naredil, kakor sva govorila."
Naredi, Adam, naredi: kamen se mi bo odvalil od srca. Molila bom z D odi ičko v cerkvi, tla ti da Rogf dar sv. Duha, da boš mogel bratu vse lepo razložiti."
"Zato pa hiti. — nikar ne stoj vedno pred zrcal* m. — saj si dovolj j lepa! — Takoj bo zvonilo vkup."
"Samo če sem ti všeč," se smehlja Dodla in vse na njej kar igra — oči. lica. noge. Adam zadovoljen strmi za njo in hčerko skozi pkno, kako se jima vse poda.
A takoj nato je odtrgal svoj [»ogled od cerkve in ga uprl v vrata na-jsproti. Čakal je. pride Ii Martin na vrt. "Četrt ure bom na preži," si je j rekel, "če ga ne bo, pojdem sam k njemu. Rad grem. dolgčas mi je in jrad bi že zopet videl sobo, kjer sem zrastel."
Leno se pomikajo kazalci na uri. — Se deset minut ni preteklo, ko se oglasijo pod oknom na hodniku koraki, hitri in jadrni koraki. "Koga neki nese k nam vrag v vas ravno v trenutku, ko imam tako važno zadevo na umu!" se jezi Adam; — toda že leti ves prestrašen k vratom. — Skozi okno je. zagledal ženo z Dodličko v naročju.
"Kaj pa se je zgodilo?" jima zakliče Adam naproti in odpira vrata nastežaj.
« Dodla ne odgovori — z otrokom vred pade na posteljo, zarije glavo v pernice in krčevito zaihti.
"Dodla. Dodlička, povej mi. kaj se ti je pripetilo?" Adam sede na rob postelje, stresa ženo za ramo. toda besede ne more izvabiti iz nje.
"Ali ti je prišlo slabo? Ali si morda omedlela?" ugiba Adam. Dodlička na odkimuje z glavo in joka naprej.
"Morda je dekle kaj naredilo?"
Dodlička zopet odkima z glavo.
"Aha. najbrž se je kaj primerilo tvoji mami ali atu?"
Ne. tudi to ne. Adam se zaman trudi, ne mure uganiti pravega.
Žalosten gleda ženo in otroka, vidi samo ruto. nazaj zavezano, ki ;o kita bogatih las zadaj privzdiguje kvišku, vidi tudi rožnata ušeska, a vse drugo lice se potaplja v pernice: sliši tudi jok otrokov . . .

Prepričajte se!
Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike.
Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah.
Vsem se priporočam.
+ * + + + * * + *
POZOR! NOVA GOSTILNA POZOR!
Cenjenemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu naznanjam. da sem pričel gostilniško obrt. Vsem Slovencem in Hrvatom se Hajtopleje priporočam za obilni poset. Pri meni bodo na razpolago vedno najfinejše smodke, cigarete in tobak. Poleg izbornih mehkih pijač itd. bo pri meni tudi vedno na razpoki g<> fini prigrizek za cenjene goste.
LOUIS MAJCEN
Slovenski gostilničar 436 West 29th Street,	Chicago, III.
+ + * + + * + * ♦ * *

fc	»11 f^lf*** 11	t 1	1	m 11
VSO ODPRAVO
OD GLAYE DO NOG
si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke .spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo.
Mi Vam obljubljamo ,da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"!
J J. DVORAK & CO.
1853-1850 BLUE ISLAND AVE.,	CHICAGO, ILL.
e niece
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111.
Phone: Canal 3534.
9fe •§• 4"* **4>* *4" * ** * * «*• * +<* <*• * 9C
+ + + + + + * + + + + <*
Dolžnost Slovencev v Chicagi
je. da d^o svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse, kar je za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning/* čistimo karpete, zavese in sploh vse, kar se da čistiti. Kadar imate kaj za prati, čistili, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu.
SOUTH—WEST LAUNDRY CO. Wet and Dry Wash JOHN ČERNOVICH, • lastnik. 255 W. 31st Street,	CHICAGO, ILL.
Telephone: Yards 5893.
1 +
* * ♦ * * * + * *

4. IZKAZ. DOBROTNIH DAROV ZA MLADINSKE DOMOVE V SLOVENIJI.
fNadaljevanje s zadnie številke) VI. ELY, MINN.:
Mr. Mary in John Otrin $2.00; Mrs. Helena Maren $2.00; Mr. Frank Rozman $2.00.
Nabrala Mr. John Huter in Mr. Ji t
Sever:
Mr. Frank Zbašnik $50.c; Mrs. Frances Seliškar 50c.; Mr. John Pušavec 50c.; Mr. Sam Supin oc.; Mr. Frank Hribar 50c.; Mr. Frank Švigel 50c.; Mr. John Glavan 50c.; Mr. Anton Mikolič $2.00;. Mr. Anton Jonkovič $1.00; Mr. Frank Žitnik-50c.; Mr. John Sajatovich $1.00; Mr. Frank Močnik 25c.; Mr. Anton Gra-hek 50c.; Mr. John Solarič $1.00; Mr Frank Žrgaj $1.00; Mr. Joe Kvar 25c . Mr. Mike Klobučar 50c.: Mr. Frank Tomšič $1.00; Mr. Tony in Frank Zde* sar Si.00; Mr. John Hutar $1.00; Mr. Frank Strojin $1.00; Mr. Joe Sever Si.oo; Mr. John Štrukel $1.00; Mr. John Gra-hek 50c.; Mr. John Grahek 50c.; Mr^ Frank Mlakar 50c.; Mr. Mike Brula 50c.. Mr.rJoe Tampa 50c.; Mr. Frank Skufc;« 50c.; Mr. Joe Grahek 50c-; Mr. Martin Fink 50c.; Mr. John Bolek 50c.: Mr.
I Frank Bolek 50c.; Mr. Anton Štupnik 50c.; Mr. Frank Erzar 50c.; Mr. Alois ;Skubic 50c.; Mr. John Kaučič $1.00; Mr. Frank Terlep $2.00; Mr. Matt Stukel* 50c.; Mr. Peter Mavrin $1.00; Mr. John 'Tomšich $1.00; Mr. Anton Vidmar $1.00: Mrs. Anna Rozman $1.00; Mr. Joe Pesef $1.00; Mr. Paul Bukovetz $! 00; Mr. Fred Bruskole $1.00; Mr. Anton Struna $1.00; Mr. Leopold Majerle 50c..
Skunai 36.00
Mr. Frank Delak $1.00; Rev. Frank Mihelčič $10.00.
Nabrala Mrs. Jack Smrekar v svoji prodajalni:
Mr. Frank Klobuček $2.00: Mrs. Margaret Agnich $2.00: Mr. Andrew Spola-rich $2.00: Mr. N. Hamilton 50c.: Mr, . Frank Tate $1.00; Mr. John Rickard $1.00: Mr. Ohris Weirich S200: Mr. Matt Vert i 11 $2.00: Mr. Thomas Slattery Sr $1.00; Mr. Herbert Hanson $1.00; Mr Frank Dular Si.oo.
Skupaj $15.50.
Nabrali Mrs. Magy Kovali in Mr-Mary Smrekar:
John Gerzin $/5c.; Joe Gerzin Jr. 25c.: Frank Mochnik 25c.; Mrs. C. Fortier-$1.00; Mary Sasek 50c.: Elizabeth Srn-rekar $3.00; Jos Skala $5.00: Jos. Mantel $5.00: John Zupanšich $5 00; M. Gordon $2.00; M. Zoretič $2.00: And. Spol?.-rich 50c.; Peter Bezek $3.00: Jot- B. Gra-, hek $1.00: Mike Grahek $1.00; John B. Grahek $1.00: Slogar Bros $3.00; Frank !Gruden 25c.: Jack Skala $1.00: Joe K< matar soc.; John Gouže Si.oo; Franci? M ora £tz $2.00: Margaret Klun Si.oo J. A. Harri $2.00; Mrs. N. Lozar $1.00. Mrs. Kapsh Si.oo; Matt Kapsh Si.oor Mary Grahek 50c.; Marko Grahek 50c.: John Kapsch $1.00; Frank Peugal $3.00: Mr. in Mrs. Steve Koval! $10.00; Jack Grahek $1.00; Mrs. Barich $1.00; Steve Barowetz $1.00: John Stukel 50c.: Mrs. Paul Jadlousky 25c.; Jos. Startz Jr. 50c.: Joe Schweiger 50c.; 'FYank Novasel 50c.^ Boat Chimzar $1.00; Mrs. Habijan $2.00: John Pucell 25c.; John Majerle 50c.r Matt Levar $1.00; Albina Kotchevar-$1.00: Jos. Russ $1.00: Mr. A. J. Dolim-šek $1.00; Jack Smrekar $5.00; Skala in Erchul $3.00; Jos. Pishhler Si.oo; John Judnich 50c.: First National Bank of Ely S 10.00: Jos. Fartin 50c.; First State Bank of Ely $10.00; Jno. Kovali $1.50; Steve Kobily $10.00: M. J. Murphy S3.00: J. 1 Laing $3.00.
Skupaj Si22.00.
Nabrali Mrs. Mary Kosčak in Mr?. Barbara Gerzin:
FYank Samec $1.00; Joe Koščak Si.oo: Tony Kuzma $1.00; Mike Vert in Si.oo^ John Starich 50c.: Anton Seme Si.oo: Paul Lukas $1.00: Louis Skerjanec $1.00: Stefan Straus $1.00; Frank Bračun Si.oo: Nick Matetich 25c.: Frank Sajovic $r.oo: Frances Kočevar Si.oo; Barbara Marko-vich 50c.; Frances Skubitz 50c.; Mary Stubler 50c.: Martin Gornik Si.oo; Joseph Grahek 50c.: Tony Kramar 25c.; George Bouchgs Si.oo: Frank Jtrshe 25c.: John Fugina $1.00: Frances Kalnir ^'.oo; Marjeta Kovačich 25c.: Angela Kalan 50c.: Frances S. Tenko 50c ; Frank Merhar Si.oo; M. Bangin Si.oo: John Pluth ^oc ; John Kuzma Si.oo: Agneš Petek Si.oo; Anna Petek 25c.: Joe Wu-kelčich 50c.: Frank Marastar 50c.: Tony \roa Sr.oo; Matt Biondich 50c.: Joseph Smuk 50c.; Milan Muhavic 25c.: Steve Agnich $2.00: John Košak Si.oo; John Golobich Si.oo; Nick Popovich 25c.: Mary Rom 50c.: Elizabeth Koolan 50c.: Tohn I'kovich 50c : Martin Skala foe.: Steve Medved $1.00: Lawrence Gro^ef ^oc.: Telka Klusuljan 50c.: Matt Knre ^oc : Joe Stkuniia $1.00; Frank ŠnŠtar-šičh 50c.: Joe L. Champa 25c.: Louis Champa 50c.: Mary Romšek -oc.; Filip Rosenblun ^ 50c.: Frances Seliskar $1.5°" Roza Svetich $1.00; Matt Mulrfch $1.00: Frances Zajc 50c.: Tohn Chelesnik 50c.: Ana Novak 50c.: Mariet* ŠtaTcar 50c.: Marv Presheren Si.oo; Dan Chochcin Mary Kostelc 50c.: Matt Kosak soc.; Tohn Otleshic soc.; John Skerjanc 75.: Frank Erchul $2.00: Mary Panesh Si.oo; Steve B. Grahek $1.50: John Vert-nik 50c.; Steve Lobar 25c.: Toe MaicrF' ^1.00: Anna Slabodnik Si.oo; Mary Plnth Si.oo: Frank Terich $1.00: Mary Tedln-skv 50c.: Mary Music 50c.: Marv Lube coc.: Joe Klemcnčich 50c.; Mary Schnrek Si.oo.
(Dalie prihodnjič.)