III 1 1 8630
Združena podjetja KTL, industrija papirja in embalaže
Ljubljana, o.sol.o.	št.122	Leto 1990	3
Pozivamo vas k vpisu obveznic podjetij KTL!
Po več kot desetletje skoraj popolnoma zaustavljenim investicijskim vlaganjem v razvoj podjetij KTL, smo v obdobju zadnjih treh let uspeli modernizirati večino proizvodnih programov in adaptirati ter na novo zgraditi proizvodno-poslovne prostore.
Vlaganja v modernizacijo opreme omogočajo proizvodnjo, s katero smo sposobni zadovoljiti potrebe domačega in tujega trga, z vlaganji v zgradbe pa so nam zagotovljeni boljši delovni pogoji, oboje skupaj pa prispeva k zmanjšanju stroškov poslovanja in povečanju produktivnosti dela.
Vrednost vlaganj je bila 48,6 mio DEM, od tega je bil naš delež
NE PREZRITE! Podpisana je pogodba o združitvi v sestavljeno podjetje
Poslovanje v prvih treh mesecih
Štafetni intervju
Prenova sindikata
Upokojila seje generacija dobrih delavk
;radna križanka
skupaj z že odplačanimi dolgovi 20,5 mio DEM. V naslednjih petih letih bo zapadlo v odplačilo še 28,1 mio DEM, ob tem pa znaša vrednost lastnega kapitala podjetij na dan 1.1. 1990 61 mio DEM.
Programi vseh podjetij se ponovno uveljavljajo na domačem trgu in prodirajo na zahtevne svetovne trge. To pa potrjujejo tudi podatki o proizvodnji in prodaji KTL v obdobju:
december 1989 januar 1990 februar 1990 marec 1990
Obseg prodaje v DEM 11.493.857 15.004.343 15.821.403 16.194.597
Glede na doseženo je koordinacijski svet Združenih podjetij KTL ocenil, delavski sveti podjetij pa sprejeli, da se privabijo v podjetja prihranki delavcev in upokojenih delavcev KTL ter njihovih družinskih članov preko prodaje obveznic podjetij KTL.
ZAUPAJMO IN VLOŽIMO NAŠE PRIHRANKE V NAKUP OBVEZNIC KTL, PODJETIJ VALKARTON LOGATEC, KARTONAŽNA LJUBLJANA, KARTONAŽA RAKEK IN PAPIRNA KONFEKCIJA LJUBLJANA!
(pogoji razpisa in ostale informacije na 2. strani)
Nekaj cvetja kot se za vsako pomlad spodobi... Posnetek je z jesenske mednarodne razstave CVETLIČNI BIENALE LJUBLJANA 89, ki je bil prava paša za oči; v harmonijo cvetličnih aranžmajev pa so se lepo vključile cevi, ki jih proizvaja podjetje Kartonažna. (Foto: Dušan ŠKRLEP)
(nadaljevanje prispevka z naslovne strani)
Kaj je obveznica?
Je pisna listina - vrednostni papir, s katero se izdajatelj (v našem primeru podjetja KTL) obvezuje, da bo osebi (v našem primeru delavci in upokojeni delavci ter njihovi družinski člani), ki je obveznico kupila, določenega dne izplačala znesek (glavnica + obresti), naveden v obveznici.
Zato da bi resnično ohranili realno vrednost vloženega denarja v nakup obveznic podjetij, bodo obveznice glasile na tujo valuto - DEM, vplačljive in izplačljive pa bodo v dinarjih.
Vpis in vplačilo obveznic pomeni potrditev pripadnosti in zaupanja v podjetja kar se bo prav gotovo odražalo v učinkovitejšem delu in povečanem dobičku. Prinaša najmanj 12% realni donos (v banki se devizni prihranki v DEM obrestujejo po stopnji 3% oziroma 3,8% na vezane vloge) in participacijo na dobičku; če je le-ta večji od 12% pa varnost in kar največjo donosnost naših prihrankov!
Z vplačilom obveznic podjetij KTL se bomo pridružili nekaj uspešnejšim organizacijam v Sloveniji, ki so razpisale obveznice svojim delavcem (JULON, BELINKA) in se skupaj srečali na borzi vrednostnih papirjev v Ljubljani!
Za vsa dodatna pojasnila smo vam na razpolago, tel.: 326-368 ali 326-180.
Slavka Brank
Pogoji razpisa prodaje obveznic:
Obseg prodaje obveznic:
1)	KTL, Valkarton Logatec v višini
500.000	DEM, od tega 925 obveznic po 500 DEM in 150 obveznic po 250 DEM;
2)	KTL, Kartonažna Ljubljana v višini
300.000	DEM, od tega 450 obveznic po 500 DEM in 300 obveznic po 250 DEM;
3)	KTL, Kartonaža Rakek v višini
200.000	DEM, od tega 325 obveznic po 500 DEM in 150 obveznic po 250 DEM;
4)	KTL, Papirna konfekcija Ljubljana
v višini 100.000 DEM, od tega 150 obveznic po 500 DEM in 100 obveznic po 250 DEM;
Sredstva zbrana na osnovi prodaje obveznic, bodo vložena v modernizacijo in razširitev proizvodnje.
Obveznice bodo glasile na prinosnika.
Obveznice bodo vplačljive in izplačljive v dinarjih po srednjem tečaju na dan vplačila in izplačila.
Vpis oziroma vplačila se bodo opravljala od 20. 5. do 15. 7. 1990 v blagajnah podjetij. Delavci lahko vplačajo obveznice v več obrokih v obdobju od 20. 5. do 15. 7. 1990.
Delavci podjetij bodo praviloma kupili obveznice svojega podjetja, delavci sestavljenega podjetja, delavci podjetij: Lepenka Tržič, Tovarna potiskane
Na šivalnem polavtomatu na Rakeku.
embalaže Ljubljana in Jelplast Kamna Gorica ter upokojeni delavci, pa obveznice vseh podjetij.
Po vpisu oziroma vplačilu obveznic se izda potrdilo o vpisu oziroma vplačilu obveznic, obveznice pa se bodo vplačnikom razdelile do 15. 12. 1990.
V primeru, da posamezniki ne bi mogli vpisanih obveznic vplačati do 15. 7. 1990, se jim vplačilo podaljša do 15. 12. 1990.
Nominalna vrednost obveznic bo vrnjena skupaj s pripadajočimi obrestmi - po stopnji 12% v 10 polletnih obrokih, ki so denominirani v DEM. Posamezni obrok znaša za:
1)	obveznice na 500 DEM 67,94 DEM
2)	obveznice na 250 DEM 33,97 DEM
Vsi obroki bodo izplačani v dinarski
protivrednosti, izračunani po srednjem tečaju DEM na dan zapadlosti oziroma izplačila obroka. Prvi obrok zapade v plačilo 15. L 1991 in zadnji 15. 7.1995.
Poleg obresti bodo lastniki obveznic participirali še na dobičku podjetja, če bo le-ta višja od 12%.
Udeležba na dobičku se bo ugotavljala 1 krat na leto in se prenosniku obveznice izplačala v 10 dneh po roku za izdelavo zaključnega računa.
Od dneva vplačila do zadnjega dne za vplačilo (15. 7.1990) se od vrednosti vplačanega zneska obračunavajo obresti po stopnji 12%. Tako obračunane obresti se štejejo kot vplačilo obveznice oziroma, če je celotni znesek vpisanega zneska obveznice že vplačan, izplačajo. Za vplačila obveznic od 15. 7. 1990 do 15. 12. 1990 se zaračunajo obresti po stopnji 12% in jih vplačniki obveznic vplačajo skupaj z vplačilom obveznic.
Obresti od 16. 7. 1990 dalje pa so vključene v desetih polletnih obrokih, ki bodo zapadali od 15. 1. 1991 do 15. 7. 1995.
Za izplačilo obveznic jamčijo podjetja z vsem premoženjem.
Predsedniki DS podjetij: Valkarton Logatec, Kartonažna Ljubljana, Kartonaža Rakek in Papirna konfekcija Ljubljana
Matija ILERŠIČ pri fotopolimemih klišejih. (Foto: F. Debevec) Marinko DUJMENOVIČ pri lepilnem avtomatu na Rakeku.
Podpisana pogodba o združitvi v sestavljeno podjetje KTL!
Podpisali so jo pooblaščeni podpisniki podjetij na zadnjem delavskem svetu delovne organizacije 24. aprila.
Pogodbo so sprejeli delavski sveti vseh podjetij, razen podjetja Karto-naže Rakek. Za izvedbo usklajevalnega postopka v zvezi s pristopom podjetja Kartonaže Rakek pa je bila imenovana komisija v sestavi: Fani
ZRIMŠEK - Kartonaža Rakek, Ana JAKLIČ - Valkarton Logatec, Svetko PRAŠTALO - Kartonažna Ljubljana in Manja PREZELJ - strokovne službe.
Izmed ostalih sklepov delavskega sveta (v celoti so objavljeni v »Biltenu«) izdvajam sklep o sprejemu PLANA ZDRUŽENIH PODJETIJ
KTL ZA LETO 1990, sprejem poročila o poslovanju delovne organizacije v letu 1989 in dano podporo generalnemu direktorju Miroslavu SAMAR-DŽIJI za nadaljne delo ter podaljšanje mandata dosedanjemu vršilcu dolžnosti vodje DSSS Janezu TERANU za 6 mesecev.
inf. služba
Pooblaščeni podpisnik Frane MIVŠFK iz Valkartona pri podpisu pogodbe.
Jože TOMAŽIČ je podpisal pogodbo kol pooblaščeni podpisnik podjetja Lepenka Tržič.
Za podjetje Kartonažna je pogodbo podpisal direktor Stanislav PETERLIN.
Za Tovarno potiskane embalaže je pogodbo podpisal Peter BADOVINAC.
URESNIČEVANJE POSLOVNIH CILJEV V PRVIH TREH MESECIH
Vzpodbudno uresničevanje ambicioznih izvoznih načrtov!
Prvo tromesečje poslovnega leta je za nami in proizvodni rezultati so zadovoljivi. Mesec marec je za našo proizvodnjo znan, da je med proizvodno najmočnejšimi, saj je delovno tudi najdaljši. S 7.173 tonami tržne proizvodnje v letošnjem marcu, smo 2% zaostali za lanskim marcem in 5% za proizvodnjo, planirano z letnim načrtom. Nižja je bila proizvodnja za domači trg in sicer 6,3% pod načrtom ter 5% manj kot v lanskem marcu. Delež proizvodnje za izvoz se je z lanskih 11,9% v marcu povečal na 14,3% in je presegel tako planirano kot lanskoletno količino.
V treh mesecih smo proizvedli 21. 344 ton izdelkov za trg, kar je 2% pod planirano letno dinamiko ter toliko kot v lanskem letu. Za domači trg je proizvodnja zaostala 5% za lanskoletno oziroma 4% za planirano letno dinamiko.
Proizvodnja za izvoz pa presega 41% lanskoletno ter 10% planirano količino. Delež proizvodnje za izvoz je tako v treh mesecih z lanskoletnih 10,8% porasel na 15,3%. Največji delež predstavlja v Kartonaži (24 %), Kartonažni (30%) in v Papirni konfekciji (23%); te so izvoz tudi več kot podvojile glede na lansko leto. Kartonaža in Kartonažna sta tako precejšen izpad domačega trga nadomestili z izvozom, medtem ko je proizvodnja Papirne konfekcije kljub povečanemu izvozu v najbolj konjun-kturnih mesecih preko 20% pod lanskoletno ter načrtovalno količino; zaostanka je že za enomesečno proizvodnjo.
Proizvodnja lepenke in papirja v treh
Vinko JURCA na izsekovalnem avtomatu na Rakeku. (Foto: F. Debevec)
mesecih presega načrtovano in lanskoletno količino, ni pa zadovoljiva struktura, saj je premalo lastne predelave. Proizvodnja plošč iz valovitega kartona je pod lanskoletno, povečala se je njihova eksterna prodaja in izvoz, medtem ko je predelava znotraj KTL nižja od lanskoletne.
Kljub pritisku po zniževanju cen, pomanjkanja in visoke cene kapitala pa ugotavljamo, da s stroški, zlasti pa osnovnimi surovinami, ravnamo skrajno neodgovorno in neracionalno. 2% slabši izkoristek materiala v letošnjem letu kaže na to, da se še ne zavedamo, da je naš konkurenčni položaj le v iskanju lastnih rezerv. V letošnjih ciljih smo med drugim zapisali, da je glede na splošno gospodarsko situacijo izhod KTL v večjem izvozu. Že po treh mese-
cih lahko zapišemo, da precej ambiciozno postavljene izvozne načrte za tri mesece v celoti uresničujemo. Izvozili smo za 2.119.800 USD, kar je 32% nad planirano dinamiko za to obdobje in 28% več od enakega obdobja lani.
V treh mesecih smo v KTL prodali za 329.253.155 din izdelkov. Zaradi realnosti primerjav povejmo, da to znese 47.036.165 DEM, lani v enakem obdobju pa 44.389.000 DEM, kar je 6% več. Ta obseg realizacije' pa ustreza tudi planirani letni dinamiki za to obdobje.
Pregovor pravi, da prva lastovka še ne prinese pomladi. Da je temu tako že kažejo tudi aprilski rezultati. Nekatere programe, zlasti papirne konfekcije, bo potrebno temeljito obdelati in sanirati.
D. M.
Dane ČEKADA iz Kartonaže na Bobstu.
PISMO UREDNIŠTVU
Spoštovano uredništvo!
V zadnji, 120. številki našega internega glasila »KTL« smo bralci našli marsikaj zanimivega. Predvsem tisti delavci »Lepenke« iz Tržiča, ki smo iz njega izvedeli, da smo letos ob pričetku leta prejeli jubilejne značke za zvestobo naši delovni organizaciji. Prebrali smo lahko, da so po drugih podjetjih znotraj »KTL« ta priznanja za zvestobo dobili na slavnostnih sejah delavskih svetov, v veselem vzdušju, kot jevob takih priložnostih navada. Zal pa pri nas v »Lepenki« ni bilo tako. Da smo jubilanti, smo izvedeli iz našega časopisa, priznanj za zvestobo DO pa nismo dobili ne na slavnostni seji delavskega sveta, ne kje dru-
gje, čeprav je tudi naš seznam dobitnikov kar dolg. Tako izkoriščamo vrstice v našem glasilu, da se zahvalimo uredništvu, ker nas je obvestilo, da smo jubilanti, sicer bi šlo to čisto neopaženo mimo. Naša »zahvala« pa je namenjena tudi vodstvu naše delovne organizacije, za »skrb«, ki jo posveča takim, za delavce pomembnim jubilejem in še komu, ki se bo našel v teh vrsticah. Spoznali smo, koliko naša zvestoba delovni organizaciji »Lepenka« Tržič pomeni.
20-letniki iz DO »Lepenka« Tržič Tržič, 20. 3. 1990
GOSPODARSKA REFORMA SE MORA IZ MAKRO NIVOJA PRENESTI IN PRIČETI V PODJETJIH!
Poslovni cilji KTL v letu 1990
Splošni pogoji gospodaijenja
Leto 1990 bo v gospodarskem in političnem smislu prelomno. Negativna gospodarska gibanja v zadnji mesecih preteklega leta, pešanje produkcije, rast zalog, visoka zadolženost in povečana nelikvidnost, so že in se bodo še negativno odrazili na gospodarskih gibanjih v naslednjih mesecih. Negativni vpliv pa še dodatno povzročajo ukrepi ekonomske politike z omejitvijo denarne ponudbe, zamrznitvijo osebnih dohodkov in nevtralno tečajno politiko, kar bo vplivalo na upadanje povpraševanja po izdelkih široke in investicijske potrošnje. Vsi ti negativni ukrepi bodo povzročili v Sloveniji cca 5% upadanje industrijske proizvodnje. Slovensko gospodarstvo mora zato iskati izhod v izvozu. Umiritev inflacije - v naslednjih mesecih celo negativna - bo zahtevala drugačno razmišljanje in iskanje konkurenčnega položaja v lastnih rezervah.
Cilji združenih podjetij KTL
a)	Proizvodnja
V	letu 1990 bomo zaključili z rekonstrukcijami in modernizacijo takorekoč vseh programov v KTL. S posodobljeno opremo se naša ponudba povečuje tako količinsko kot kvalitetno. Da bomo realizirali tolikšen dobiček, s katerim bomo zagotavljali konkurenčne osebne dohodke ter vračali prevzete obveznosti, je potrebno proizvodne kapacitete polno izkoriščati. Združena podjetja bodo v letu 1990 proizvedla 84.070 ton izdelkov za trg, kar je 8% več kot v letu 1989. Proizvodnja za domači trg bo znašala 70.680 ton ali 4% več kot v predhodnem letu in 1,6% manj kot v letu 1988, za izvoz pa 13.390 ton ali 35% več kot v predhodnem letu. Delež proizvodnje za izvoz se tako iz 12,7% povečuje na 15,9%.
b)	Nabavna politika
V	letu 1990 bo naša usmeritev povečati sodelovanje z dobavitelji iz Slovenije in sosednjih republik. Ker so se konec leta 1989 bolj odprle možnosti uvoza, bomo več materiala uvozili. Kriterij za tako odločitev bo kvaliteta materiala in pa cena.
c)	Prodajna politika
Če se je v letu 1989 prodajna aktivnost reducirala na spreminjanje in usklajevanje cen, potem bo potrebno v letu 1990 intenzivnejše delo na selekciji domačih kupcev, preorientaciji na zanesljivejše regije, konkurenčnih prodajnih pogojih zlasti cenah; z njimi vplivati in pritiskati na racionalnost in konkurenčnost na
vseh nivojih delovnih procesov, pospeševanje prodaje z reklamiranjem, seznanitvijo kupcev z novostmi, predvsem pa se zavedati, da je blago dejansko prodano, ko je plačano.
d)	Izvoz
Omejeni domači trg, velike a neizkoriščene kapacitete, potrebe po devizah in nenazadnje vnos svetovnih kvalitetnih dejavnikov v naše razmere, so razlogi, da je naše izdelke potrebno izvažati. Ob dragih domačih surovinah, je izvoz dohodkovno zanimiv le skupaj z dobavitelji surovin ah pa iz uvoženih surovin. Načrtovani devizni priliv je 58,5% večji kot realizirani v letu 1989 in znaša 8,070.000 USD.
e)	Kadri in izobraževanje
KTL razpolaga z zadostnimi kadrovskimi kapacitetami, le da bo potrebno za obvladovanje sodobnejše proizvodnje, zagotavljanje konkurenčnosti na vseh področjih, skratka obvladovanje zapletenih gospodarskih razmer, izboljševati njihovo kadrovsko strukturo, bodisi z načrtnim usposabljanjem s funkcionalnimi znanji, z vključevanjem v pridobivanje strokovne izobrazbe, delavce, ki bodo odšli, pa nadomestiti le s potrebnimi strokovnimi kadri. Načrtujemo, da bomo število zaposlenih znižali na 1.725, kar je 79 manj kot nas je bilo ob koncu leta 1989. Predvidevamo postopno zmanjševanje z naravno fluktua-cijo, ekonomske oz. tehnološke viške pa bomo reševali skladno z možnostmi delovnopravne zakonodaje.
f)	Finančna politika in financiranje
začeta restriktivna denarna politika konec leta 1989 se bo nadaljevala tudi v tekočem letu, kar bo pomenilo pomanjkanje in visoko ceno kapitala, zato bo morala biti poraba kapitala skrajno racionalna. V letu 1990 bomo dosledno v slehernem podjetju preprečevali prelivanje kratkoročnih sredstev v dolgoročne namene. Prizadevali si bomo, da njihova kratkoročna zadolženost ne bo presegala že preizkušenega limita 10% lastnega kapitala oziroma vrednosti povprečnega mesečnega pokritja. Eden izmed trdnejši porokov za racionalno porabo kapitala bodo razpisane obveznice delavcem.
g)	Poslovna uspešnost podjetij
Z načrtovano proizvodnjo in prodajo se zmanjšujejo izredno velike razlike v uspešnosti naših podjetij, ki smo jih beležili nekaj let. S tem pa so dane tudi objektivne možnosti za zmanjšanje razlik v osebnih dohodkih.
S prodajo naših izdelkov bomo realizirali 1.281.683.132 din prihodkov, od tega 7,6% na tujem trgu. Na 100 din vloženega dela in sredstev bomo v podjetjih ustvarili povprečno 11,7 din bruto dobička. Povprečni 6,3% dobiček v skupnem znesku 80.935.508 din bomo delili na del za osebne dohodke in skupno porabo na eni, ter za akumulacijo na drugi strani v sorazmerju med vloženim živim delom ter kapitalom.
D. M.
Delegati na delavskem svetu ob obravnavi plana združenih podjetij KTL za leto 1990.
ŠTAFETNI INTERVJU - ŠTAFETNI INTERVJU - ŠTAFETNI INTERVJU - ŠTAFETNI INTERVJU - ŠTAFETNI INTERVJU
Skupaj zaradi interesov«!
Vabilu za tokratni »štafetni intervju« se je odzval direktor podjetja Kartonaža Rakek Tone BAJT. Odgovarjal je na vprašanje o delitvi tržnih programov med podjetjem Valkarton in Kartonažo ter o njunem sodelovanju v smislu doseganja skupnih efektov na trgu. Vprašanje je v prejšnjem »Glasilu« postavil Janez TERAN, v. d. vodje DSSS.
Izbrani sogovornik je na kratko odgovoril:
»Za skupno sodelovanje smo zelo zainteresirani. Da bo dobro, pa mora biti način sodelovanja urejen s pogodbo; ne gre za pogodbo o združitvi v KTL, pač pa popolnoma drugo pogodbo, kjer bo urejen nastop na trgu, način srečevanja s konkurenco, formiranje cen, agresivnost in podobno.
Glede delitve programov pa poudarjam, da o tem lahko govorijo samo tisti, ki malo vedo. Kar se mene in večine zaposlenih na Rakeku tiče, smo leta 1976 zaključili dogovarjanje o tem. Rakek je dogovorjeno delitev spoštoval, medtem ko je Logatec ni spoštoval. To se je in se še vidi v investicijski politiki. Po zadnjih informacijah se želijo tudi ostali programi iz hiše KTL, vključiti v to področje. To je med drugimi eden od vzrokov, da Rakek zaenkrat ni podpisal pogodbe o združitvi v sestavljeno podjetje KTL.«
Omenili ste pogodbo o združitvi v sestavljeno podjetje KTL. Kateri so torej razlogi, da pogodbe zaenkrat niste podpisali?
Tone BAJT: »Pogodbo sklepamo zaradi interesov kot zakonsko skupnost. V pogodbi morajo partnerji videti take interese, da jih vleče v
Kaj je politika?
Odgovarjajo učenci 2. razreda Osnovne šole Jožeta Krajca z Rakeka.
-	Politika je okrogla miza, kjer se samo kregajo.
-	To so sestanki, kjer se pogovarjajo predsedniki. Morali bi biti med seboj bolj tovariški. Tudi naša tovarišica pravi, da moramo biti tovariški.
-	Predsedniki bi radi zvedeli, kaj se dogaja po drugih državah in tudi v Jugoslaviji.
-	Politika ni zame nič dobrega, zato ugasnem televizor.
določeno družbo, ne pa da vstopajo s strahom. Po drugi strani mora biti pogodba taka, da če nekdo ne vidi interesa, lahko jutri izstopi, če bomo to imeli, potem bomo gotovo skupaj in sicer zaradi interesov.
V delovni skupnosti vidimo predvsem svetovalne službe, ne potrebujemo, bi rekel, zamorskega dela. Skupaj želimo imeti izvoz-uvoz, svetovanje za cene, finance in podobno pa tudi to s pogojem, da je delo dobro in hitro opravljeno. Ne pa da je delovna skupnost taka kot je bila včasih, ko so si posamezniki ustvarjali pomembnost in avtoriteto s tem, da smo jih hodili prosit - dajte to in to pripraviti...
Podjetje mora biti svobodno pri kupovanju, pri trženju, skratka se mora fleksibilno obnašati. V tej fleksibilnosti se izenačuje s privatnim sektorjem. Kupiš tam, kjer je ceneje, prodaš tja, kjer se da najbolje! Sami smo imeli že pri tem, ko smo morali (ne želeli) določene materiale kupovati zunaj, če smo hoteli obdržati določen trg, velike probleme. Pogoji gospodarjenja se nenehno spreminjajo in kar predolgo smo bili obremenjeni z realsocialističnim konceptom gospodarjenja, ki pa ne vzdrži več. To dejstvo je treba sprejeti. Roko držati čez to je možno v Srbiji, ne pa v Sloveniji, kjer sta poleg Avstrija in Italija, ki imata tako propulzivno industrijo, da se čez noč obrneta. Vse to so stvari, ki jih, kot kaže, nekateri ne morejo razumeti. Sigurno pa se da vedno v življenju najti stične točke, če so ljudje pametni.
Po že omenjeni delitvi, je bilo predvideno, da Kartonaža proizvaja
majhne serije transportne embalaže ( kaj je majhna in kaj velika serija se je možno letno dogovarjati, ker se to spreminja - včasih je bila majhna serija 1.000 kom., danes je 100 kom.) Želimo se razvijati in to tudi striktno izpolnjujemo v zahtevne tiske, v izsekano in kaširano embalažo, predvsem iz mikro in B-vala, nekaj pa tudi iz sive lepenke, ki bi jo lahko tudi kaširali. Mislim, da od tega nismo odstopali, nismo vlagali v druge programe, smo spoštovali dogovore in jih še spoštujemo.Med tem je šel Valkarton v izsekano embalažo, sforsiral je mikroval, šel v izdelavo vložkov, ki nadomeščajo stiropor, kar je zavil pod »butik proizvodnjo« itd... Zato je zame izpostavljanje delitve programov pripovedovanje pravljic dojenčkom, ne otrokom, in se o tem nočem več pogovarjati.
Dejstvo je, da smo, sicer šele po 25. letih, opozorili nase, in da so nas kot dosti dobro organizirano in opremljeno firmo, opazili tujci. Delali bomo tam kjer bo interes, seveda pa želimo tukaj, kjer smo.«
In vaš predlog za prihodnji »Štafetni intervju«?
Tone BAJT: »Mislim, da se je prenašanje »štafetnega intervjuja »med direktorji podjetij izčrpalo. Zato pozivam, da se nekdo, ki misli, da bi lahko povedal kaj novega, sam javi. Kako ljudje razmišljajo o vseh teh novih pogojih, o današnjih časih, ko niti ne poznajo vloge sindikata, kolektivnih pogodb itd., skratka: kako vidijo življenje in našo KTL -to bi bil moj predlog.«
12. aprila se je volilno vzdušje iz krajevne skupnosti preneslo v podjetje...
Sindikat v klasični funkciji zastopanja in varovanja interesov delavca!
7. aprila se je v Ljubljani končal prvi kongres ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE. Predstaviti prenovljeno delavsko organizacijo, njeno organiziranost, naloge in cilje ter o tem pridobiti informacije iz prve roke, to je bil namen razgovora s sekretarko republiškega odbora sindikata dejavnosti VIDO FRAS. Aktualni intervju sovpada tudi z akcijo, ki teče po naših podjetjih in v strokovnih službah za včlanjevanje oz. potrjevanje članstva v sindikatu.
Ne bo odveč, če za uvod na kratko ponovite bistvene značilnosti preoblikovanja sindikatov.
Vida FRAS: »Največja sprememba je prav gotovo ta, da ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SINDIKATOV SLOVENIJE ni več politična organizacija, ni več transmisija oblasti, kar je vsa ta leta po vojni bila, pač pa strokovna organizacija delavcev, organiziranih po dejavnostih. V novih, tržnih pogojih gospodarjenja je bilo namreč nujno preoblikovati tudi sindikat v samostojni, nadstrankarski sindikat, ki bo resnično v službi delavca, v vlogi ekonomske in socialne zaščite delavca. Vsi zakoni, ki se sprejemajo, so naravnani na menedžersko-upra vij alsko sfero, v zaščito delavca pa več ali manj ne, torej mora biti sindikat tisti, ki tudi v zakonih in sicer v pravicah iz dela doseže zaščito delavcev. Mislim, da vsebina prenovljene ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE, katere del je tudi naš sindikat, to daje. Vračanje h klasični funkciji sindikata, kakršno ima le-ta v vseh razvitih državah po svetu, je torej največja sprememba.«
Sindikat naše dejavnosti se ponaša z najdaljšo tradicijo med slovenskimi sindikati dejavnosti, zato vprašanje: Kako seje naš sindikat pripravil na kongres?
Vida FRAS: »Kot prvo bi poudarila ustanovno skupščino našega sindikata. Ustanovno zato, ker smo dejansko prvič ustanovili in dobili svoj samostojen, neodvisen sindikat dejavnosti, v katerega se povezujejo delavci, ki so v tej reproverigi povezani, od celulozarjev, papirni-čatjev in papirnih predelovalcev do gra-fičaijev, časopisarjev, založnikov, knji-gotržcev in novinarjev. Vsi ti členi dejavnosti se torej povezujejo v ta strokovno-interesni sindikat.
Na ustanovni skupščini smo sprejeli svoje dokumente, v katere smo samostojno zapisali svojo organiziranost, delovanje in cilje. Med cilji bi posebej poudarila, da je naše stališče, da mora biti plača delavca taka, da ni varstveni dodatek, da ni zgolj za preživetje, ampak za normalno življenje ter da morajo
biti pogoji dela takšni, da delavec normalno dočaka upokojitev; v primeru kršitev zakonov in predvsem kolektivne pogodbe pa zaščita delavcev. Glede na ta stališča smo tudi sprejeli, rekla bi, pogojni sklep, da se povezujemo v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, če bo ta zveza upoštevala interese našega članstva in naša statutarna določila.«
Ste delegati našega sindikata na kongresu nastopili s kakšnimi konkretnimi predlogi?
Vida FRAS: »Med predlogi, ki smo jih delegati sindikata naše dejavnosti podali na kongresu kot je to zahtevalo članstvo, bi poudarila amadma k statutu ZSSS in sicer, da se članarina zbira na žiro računu sindikata dejavnosti in potem po dogovoru oz. pravilniku deli za tisto, kar sindikat potrebuje: za strokovne službe,
Vida FRAS, sekretarka republiškega odbora sindikata naše dejavnosti.
za projektne in razvojne naloge, ki jih bomo morali financirati, če bomo hoteli doseči svoje cilje v tej družbeni strukturi ter za druge namene. Generalno pripombo smo podali na predlog kandidatne liste za sestavo republiškega sveta. Mnenja smo bili, da mora biti njegova sestava takšna, da so v njem enakopravno zastopani vsi sindikati dejavnosti pa tudi teritorialne oblike organiziranosti, za katere smo se oz. se bomo še dogovorih, da so potrebne. O teritorialnih oblikah organiziranosti je bilo govora tudi na naši skupščini. Smatramo, da so te oblike vendarle še potrebne, za tista območja, kjer je večja koncentracija naših podjetij kot je ljubljansko, kranjsko, mariborsko, celjsko, koprsko in sicer zaradi vsakodnevnega pokrivanja interesov članstva. In če se vrnem h kongresu: delegati vseh oblik
organiziranosti in sindikatov dejavnosti naj bi bili enakopravno zastopani v republiškem svetu, saj ta pravzaprav sprejema sindikalne odločitve. S predlogom, ki je bil na kongresu podan, nismo bili zadovoljni, ker smo smatrali, da je prevehka zastopanost občinskih in republiških fun-kdonaijev oziroma da je premajhna zastopanost sindikatov dejavnosti. Imeli smo tudi pripombo k predlogu sestave predsedstva kot izvršilnega organa republiškega sveta. Smatrali smo, da bi moral biti sestavljen strokovno, da bi moral pokrivati vse resorje in strokovna področja, zato v njegovo sestavo ne bi smeh vpletati ne enega drugega principa organiziranosti ah drugače: če je izvršilni organ mora opravljati strokovne funkcije ne glede na princip delegiranja.
Podah smo tudi pripombo, da bi morala biti osnovna za določitev višine članarine ovrednoteni programi dela organov sindikata dejavnosti in organov ZSSS ter kot sem že poudarila, da bi se morala članarina zbirati na žiro računih sindikatov dejavnosti. Na osnovi dogovora oz. pravilnika, ki ga bomo skupaj izdelali, pa se nato razporeja za posamezne namene, seveda z upoštevanjem vzajemnosti in solidarnosti članstva. Predlog smo obrazložili s tem, da mora biti članstvu predložen agumentiran zahtevek o višini članarine - program je takšen, cilji, ki jih bomo dosegh so takšni, program nas bo stal toliko in taka bo na tej osnovi članarina. Tako članstvo ve, za kaj se odloča.
Omenila bi tudi amadma, s katerim smo zahtevali, da se v statutu, ki ga je sprejemal kongres, časovno opredeh veljavnost dosedanjega pravilnika o financiranju v sindikatih, to je največ dva meseca. V tem času pa se izdela nov pravilnik z dogovorom o novi delitvi. Podah smo tudi pripombo na sestavo kanditatne hste za člane predsedstva, ker je izpadel eden od naših delegatov - pripomba je bila sprejeta, tako da imamo dva delegata v repubhškem svetu ZSSS.
In če zaključim: menim, da je kongres vendarle prinesel novo kvahteto in sicer, da so sindikati dejavnosti dejansko konstitutivni del Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, torej kreatotji sindikalne politike. Koliko bo to v praksi uresničeno pa je odvisno od nas in našega članstva.«
Kongres je za nami. In kako bo potekalo včlanjevanje v prenovljeno sindikalno organizacijo?
Vida FRAS: »Pristopne izjave so v tisku in bodo v teh dneh poslane sindikalnim organizacijam v podjetjih. Posameznik se včlanjuje v sindikat dejavnosti, sindikat dejavnosti pa v zvezo. Odločal se bo na podlagi ugodnosti, ki mu jih članstvo prinaša. Določila iz zakonodaje
in kolektivne pogodbe, bodo sicer veljala za vse delavce, zaščite s strani sindikata in ugodnosti (zapisane so na hrbtni strani sindikalne izkaznice) pa bodo deležni samo člani sindikata.
Glede same preobrazbe sindikata v podjetjih, bi poudarila vlogo sindikalnega zaupnika. Že samo ime pove, da je to lahko le človek, ki uživa zaupanje članstva. S klasično sindikalno vlogo smo mu naložili nove naloge, novo delo, novo odgovornost. Predstavlja osnovno kon-tektno vez med članstvom in strokovnim vodstvom sindikata dejavnosti. Zastopa interese članstva v odnosu do menedžerske strukture, zato mora imeti tudi primemo izobrazbo. Biti mora sposoben, skupaj s strokovnim vodstvom sindikata dejavnosti, uveljaviti interes članstva. V večjih podjetjih naj bi šli na profesionalizacijo nalog sindikalnega zaupnika. Težko je sicer določiti, katero je večje podjetje; menimo, da podjetje z okrog 800 zaposlenimi. V določenem času bi morali uveljaviti tudi dogovor, da bo njegova plača za kakšnih 20% večja kot plača za delo, ki ga sedaj opravlja. Plačuje ga podjetje, to je normalen strošek podjetja. Poudariti velja, da je sindikat izboril zakonsko zaščito sindikalnega zaupnika, ko je bil sprejet amadma k zakonu o delovnih razmeijih. Tako v času opravljanja te funkcije pa tudi dve leti po prenehanju, ne more postati tehnološki višek.
Svojega sindikalnega zaupnika lahko članstvo vsak trenutek zamenja, po drugi strani pa ima lahko neomejen mandat, če mu članstvo zaupa.
Tudi menedžerska struktura bo morala sprejeti novo vlogo sindikata kot enakopravnega partneija, saj ima od tega le koristi - socialni mir, da ljudje delajo.
Omenili ste že generalno in panožno pogodbo. Lahko za zaključek poveste kako daleč so pogajanja z gospodarsko zbornico?
Vida FRAS: »Generalna pogodba je pripravljena in v 90% vsebine že usklajena z Gospodarsko zbornico. Po pričakovanjih so neusklajene ravno zadeve okrog plač za najenostavnejše delo. Svoje zahteve postavljajo čisto spodaj kot je npr. 420 DEM bruto plače. Na kongresu smo sklenili, da ne bomo popustili, tudi za ceno generalne stavke, če naše zahteve, da je delavec normalno plačan za svoje delo, ne bodo sprejete. Dejstvo, da v tej družbi ni denarja, je stvar vlade. Naj vlada gospodarjenje tako naravna, da bo sposobno pokriti strošek dela.
Panožne kolektivne pogodbe pomenijo nadgradnjo generalne kolektivne pogodbe. Prinesejo lahko samo višje vrednosti, nikakot pa ne nižje od tistih v generalni kolektivni pogodbi. So v pripravi in bomo vanje vgradili specifiko tipičnih del oz. nalog in razredov. Formirali smo tri delovne skupine - za papirno industrijo, za
grafično industrijo in za založništvo. Seveda pa čakamo na zaključek pogajanj o generalni kolektivni pogodbi.«
M. Š.
Skrbno urejeno volišče in razpoloženi volilci na volitvah 12. aprila.
O akciji za včlanjevanje v sindikat dejavnosti pri nas
Z namenom, da se dogovorijo za izpeljavo skupne akcije potrjevanja članstva oz. včlanjevanja v sindikat dejavnosti, so se 24. aprila na delovnem sestanku sešli predsedniki izvršnih odborov sindikata iz podjetij in strokovnih služb KTL. Dogovorili so se, da akcijo izpeljejo do konca meseca maja, glede same izvedbe pa je bilo predvsem pou-daijeno:
Sindikat v podjetju oziroma organizaciji neposredno izvaja vse postopke v zvezi z včlanjevanjem. Član sindikata je lahko vsakdo, ki je zaposlen - tudi direktor, ki pa skladno s statutom ne more biti izvoljen v sindikalne organe. Za uspeh pri pridobivanju članov je odločilnega pomena osebni stik z vsakim posameznim delavcem. To naj opravijo sindikalni zaupniki oziroma člani organov sindikata v podjetju in drugi sindikalni aktivisti. Način vročanja pristopnih izjav naj bo izbran glede na posebnosti delovnega procesa in dela sindikata. Za pomoč pri seznanjanju zaposlenih z vlogo in nalogami sindikata ter pravicami in ugodnostmi članov, se sindikat v podjetjih lahko obme na predsednico konference sindikata Heleno KUČIČ pa tudi strokovno vodstvo republiškega odbora sindikata dejavnosti.
Veliko razprave je bilo glede evidentiranja profesionalca za funkcijo sindikalnega zaupnika, skupnega za celoten sistem KTL. Razmišljanja so šla v to smer, da bi morali postaviti določene kriterije (pogoje), ki jih mora kandidat za profesionalnega sindikalnega zaupnika izpolnjevati in namesto evidentira-
nja objaviti interni razpis; dokončno odločitev o tem so odložili do konca maja, ko bo znano število članov.
Ž nekaj prispevki v tej številki, se tudi »Glasilo« vključuje v seznanjanje zaposlenih z akcijo včlanjevanja v sindikat dejavnosti!
inf. služba
Zveza Svobodnih
Sindikatov Slovenije
Življenje, za kakršnega se odločamo, bo bogatejše in svobodnejše,
toda tudi bolj kruto, če...
Narava trga in kapitala je neizprosna in vedno ogroža delavce, če... Bliže smo revščini kot blaginji in bomo tukaj tudi ostali, če... se
ne bomo organizirali v trdno, močno in svobodno sindikalno
organizacijo.
Samo močan sindikat nam lahko zagotovi pravice, ki nam jih vsi
drugi odrekajo.
ZAME GRE,
PROTI DRŽAVI IN KAPITALU, KO OGROŽATA MOJE DELO, POŠTENO PLAČILO IN DOSTOJNO ŽIVLJENJE
Smo sindikati vseh dejavnosti in poklicev, nepolitični in nestrankarski. Smo interesna zveza stanovskih sindikalnih organizacij. Smo in bomo le tisto, kar želijo in bodo želeli naši člani.
Zato vas vabimo, da se nam pridružite in (p)ostanete član svojega
stanovskega sindikata.
Storite to prostovoljno s podpisom pristopne izjave pri svojem sindikalnem zaupniku ali na vpisnih mestih.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
Svobodni
Sindikatov
Slove"«*
noOOOB
,10
„ tlim*114,1X101
Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije vam s člansko izkaznico zagotavlja:
•	varstvo pravic iz kolektivne pogodbe
•	brezplačno pravno pomočjo varstvo
•	dodatno izobraževanje in usposabljanje
•	posredovanje in pomoč v posredovalnicah dela
•	pomoč v sindikalnih hranilnicah in posojilnicah
•	solidarno pomoč iz solidarnostnih skladov
•	pomoč iz stavkovnega sklada
•	počitnice v objektih sindikalnega turizma in podporo za preventivno zdravljenje, okrevanje in oddih
•	organizirano ugodno nabavo v trgovinskih organizacijah ali sindikalnih zadrugah
RAZMIŠLJANJE SMO SI SPOSODILI IZ DELAVSKE ENOTNOSTI Z DNE 24.4.1990
Če vprašate mene
Če vprašate mene, ali se splača postati član stanovskega sindikata, ki se združuje v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, bom, jezen kot sem, odgovoril, da ne. Pa še utemeljiti bi znal ta svoj ne. In to agumentirano.
Poglejmo, kaj ta sindikat zagotavlja članu z izkaznico - vse je lepo napisano na hrbtni strani pristopne izjave:
-	varstvo-pravic iz kolektivne pogodbe (Pa kaj, zato mi ni treba biti član, saj bo kolektivna pogodba veljala za vse, tudi za nečlane);
-	brezplačno pravno pomoč in varstvo (Temu se mimo lahko odrečem. Sam se ne bom tožaril, za vse skupaj bo pa že poskrbel sindikat);
-	dodatno izobraževanje in usposabljanje (usposabljajo naj se drugi, zaupniki, da se bodo znali potegniti za delavca);
-	posredovanje in pomoč v posredovalnicah dela (prav, toda brez dela ne bom ostal sam. Če bo sindikat posredoval za druge, bo tudi zame);
-	pomoč v sindikalnih hranilnicah in
posojilnicah (kolega bom shecal, da vzame zame posojilo na svoje ime);
-	solidarno pomoč iz solidarnostnih skladov (pa saj me ne morejo pustiti brez vsega);
-	pomoč iz stavkovnega sklada (ko bo stavka, bomo stavkali vsi in prepričan sem, da me sindikat takrat ne bo pustil na cedilu);
-	počitnice v objektih sindikalnega turizma in podporo za preventivno zdravljenje, okrevanje in oddih (pri tem me še nikoli ni nihče vprašal, če sem član sindikata, pa me najbrž tudi odslej ne bo);
-	organiziran ugodni nakup v trgovinskih organizacijah ali sindikalnih zadrugah (to je zanimivo, a mi bo že kdo od sodelavcev s svojo izkaznici pomagal);
Resnici na ljubo ponuja ta sindikat kar mnogo. To niso mačje solze. Toda obljube bo izpolnil le, če bo imel člane
-	in to mnogo, čimveč članov. Če ne bo imel članov, torej ne bo pravic iz kolektivne pogodbe, ne bo brezplačne pravne
FOTOVEST
Kako regulirati pogoje, da bodo le-ti čimbolj ugodni za člane BVP in bo kroženje denarja optimalno - to so vprašanja, s katerimi se upravni odbor BVP nenehno spopada, ter ustrezno možnostim tekoče prilagaja pravilnik.
Posnetek je s seje upravnega odbora 23. februarja, na kateri so korigirali določila pravilnika o naj-nižji redni mesečni vlogi na 50,00 din in povečali posojilo za izjemne
primere na 2.000,din. Višina rednega posojila je (zaenkrat) ostala ista in sicer 100% na privarčevani znesek.
Na posnetku: Andreja PRODAN, blagajnik, Milena SUHADOLC, tajnik, Mira TRD AN, član upravnega odbora, Stane LOZAR, predsednik upravnega odbora in Zdravko ORAŽEM, član nadzornega odbora.
inf. služba
pomoči, varstva, usposabljanja, intervencij v posredovalnicah dela, ugodnih posojil, solidarnostnih stavkovnih skladov, poceni počitnic in preventivnega zdravljenja, poceni nakupov v konzumnih trgovinah... ne bo sindikata.
O,	to pa ne. Kako pa si predstavljate življenje brez pravic, s črnsko plačo, brez varstva in celo brez občutka, da sem se sposoben takšnemu življenju upreti.
Na to ne pristajam, toliko ponosa in dostojanstva pa je še v meni.
Pa bom član. Bom, saj gre zame in za nas vse. Tudi za tiste gre, ki danes mislijo, da se ne splača, že jutri pa bodo potrebovali pomoč.
Solidarni bomo, to že, toda predvsem do nemočnih in tistih, ki znajo biti tudi sami solidarni.
To pa je že agitacija. Ne, to je samo moja odločitev.
Doro Hvalica
KADROVSKA GIBANJA V PRVEM TROMESEČJU
Prišli - odšli v obdobju januar - marec 1990
KARTONAŽNA LJUBLJANA Prenehanje del. razmeija:
GERBEC Janez - inv. upokojitev KROŠELJ Pavla - upokojitev ROS Jožef - inv. upokojitev TRATAR Branko BENČIČ Dragi Sklenitev delovnega razmeija: KROŠELJ Tomaž URBANČIČ Karmen
SREDKAR Andrej ALIČ Denis URBANC Anton ŽONTA Marko KOGOJ David KNIFIC Janez BENEDIK Mitja KING Rabina - vsi za določen čas
KARTONAŽA Rakek Prenehanje del. razmerja:
URBAS Marjan MAROLT Ivanka - upokojitev IVANČIČ Mihela - upokojitev BIZJAK Ida - upokojitev ILERŠIČ Roža - upokojitev MEKINA Rezka - upokojitev MODIC Marija Sklenitev del. razmeija: ZEMLJAK Robert
VALKARTON LOGATEC Prenehanje del. razmeija:
MIHEVC Janez - upokojitev JEREB Boštjan BRICHTA Kristijan BOLČINA Aleš - v JLA FRANCA Šefčet Sklenitev del. razmeija:
BRUS Marija-Hermina - pripravnica SKVARČA Irena - pripravnica JEREB Danilo - iz JLA SELAN Peter - iz JLA
LEPENKA Tržič Prenehanje del. razmeija:
OSREDKAR Andrej ALIČ Denis URBANC Anton ŽONTA Marko KNIFIC Janez BENEDIK Mitja KING Rabina ZRIMŠEK Suzana TORLAKOVIČ Dragica PAVŠEK Dušan - v JLA KEPIC Janez Sklenitev del. razmeija: NEMEC Tomaž PAJKANOVIČ Spasenija BIJELIČ Slavena
Posnetki na 10. in 11. strani so z volitev, ki so bile 12. aprila.
PAPIRNA KONFEKCIJA Prenehanje del. razmerja
JAZBEC Nada - upokojitev ZUPANČIČ Francka - upokojitev MRAMOR Viktor SKELEDŽIČ Peter
TOVARNA POTISKANE EMBALAŽE Prenehanje del. razmeija:
KRAŠEVEC Robert (JNA)
BOHINC Jakob JELAČIČ Samo PRAZNIK Anton KAZIČ Fikret ROŠ Boris - upokojitev
SINKOVIČ Ljudmila - upokojitev TUREK Ljudmila (upok.) STRGAR Iztok (JNA) TRAILOVIČ Svetozar ŠKUFCA Stanka KOCJANČIČ Mirko Sklenitev del. razmeija:
HRENKO Ivan BOBIČ Aleš - iz JNA BAŠIČ Cecilija ZADRAVEC Marko JASHARI Sami DEČMAN Tone ZALOKAR Matjaž ŠRAJER Uroš IČ ANO VIČ Midhat SMAJIČ Marjan - iz JNA TESIČ Zoran - iz JNA BLATNIK Jože ŠTERK Mateja ZAKOTNIK Robert JUŠIČ Hasiban KASTELIC Darko KERN Janez
JELPLAST KAMNA GORICA Prenehanje del. razmeija:
MAVER Blaž - inval. upok. DEBELJAK Dušan SAVIČ Dušan
STROKOVNE SLUŽBE Prenehanje del. razmeija:
SEME Bogo ZUPANČIČ Darko
Sklenitev del. razmeija:
MARČAN Irena
M. Z.
Upokojila se je generacija dobrih delavk!
Marija MLAKAR (v drugi vrsti, druga z desne) iz DE-20 Gabrijela BABNIK iz DE-20 podjetja Kartonažne. podjetja Kartonažne.
Zora GOLOB (v drugi vrsti, peta z leve) iz DE-20 podjetja Ana VRETIČ (tretja z leve) iz DE-20 podjetja Kartonažne. Kartonažne.
KH® 5 O I	mIBS
Marija TUREK iz Tovarne potiskane embalaže.
Justina ŠEBALJ in Marija ČRČEK iz Tovarne potiskane embalaže.
Ana ŠEBENIK iz DE-20 podjetja Kartonažne.
Slavka ŠTEFUR (peta z leve) iz kontrole podjetja Kartonažna.
Marija KUŠEN iz DE-20 podjetja Kartonažne.
Minka FRUMEN iz strokovnih služb.
Marija RATEK iz DE-20 podjetja Kartonažne.
Milka SINKOVIČ iz Tovarne potiskane embalaže.
Poškodbe pri delu v I. tromesečju 1990
Na dan 31. 3. 1990 je bilo v KTL zaposlenih 1.800 delavcev. Od teh seje poškodovalo pri delu 30 delavcev, 29 na delu in 1 na poti.
Pri delu se je poškodoval vsak 60. delavec, na delu pa vsak 62. delavec. Vsak poškodovani delavec je bil povprečno odsoten z dela 15 delovnih dni. Če podatke primerjamo s I tromesečjem 1989, vidimo da se je število poškodb pri delu zmanjšalo od 33 na 30 poškodb (za 9,1%), resnost pa povečala od 14,6 na 15 izgubljenih delovnih dni za eno poškodbo (za 3%).
Pogostnost poškodb pri delu se je zmanjšala od 1.76 na 1,67% vseh delavcev (za 5%).
Število poškodb na delu se je zmanjšalo od 32 na 29 (za 9,3%), pogostnost pa od 1,71 na 1,61% (za 5,8%) vseh delavcev.
Število poškodb na poti je enako kot lani to je ena poškodba.
Od 30 poškodb pri delu, so ugotov: ljeni vzroki poškodb naslednji:
1.	Nezanesljiv, nesmotrn način dela
-	14 poškodb
2.	Nepazljivost delavca, sodelavca
-	11 poškodb
3.	Kršitev predpisov varstva pri delu
-	2 poškodbi
4.	Pomanjkljivosti na objektih-napra-vah - 2 poškodbi
5.	Poškodbe na poti na delo, z dela
-	1 poškodba
J. Kopač
Stanje po podjetjih je razvidno iz naslednjih tabel:
PODJETJE	na delu seje poškodoval vsak:
PAPIRNA KONFEKCIJA	139. delavec
VALKARTON	100. delavec
TOVARNA POT. EMBALAŽE	68. delavec
POVPREČJE KTL	62. delavec
KARTONAŽA	57. delavec
KARTONAŽNA	46. delavec
JELPLAST	34. delavec
LEPENKA	27. delavec
EMBALAŽNI SERVIS	31. delavec
PODJETJE	povprečno izgubljenih del. dni: na eno poškodbo
TOVARNA POT. EMBALAŽE	4,75 del. dni
VALKARTON	5	del. dni
PAPIRNA KONFEKCIJA	7	del. dni
JELPLAST	12 del. dni
EMBALAŽNI SERVIS	14 del. dni
LEPENKA	14,8 del. dni
POVPREČJE KTL	15 del. dni
KARTONAŽNA	19,2 del. dni
KARTONAŽA	28,25 del. dni
Cvetje ob vsaki priložnosti
Okras na mizi je zanesljivo cvetlični šopek, ki se po obliki in izbiri razlikuje za namen, dogodek: pri zajtrku, kosilu, svečanem kosilu, popoldanski kavi ali čaju. Vsak cvetličar ali pa kar sama gospodinja uredi šopek po svoje, vendar velja upoštevati priporočilo, naj ne sega nad višino oči, saj bi motil zbrano družbo ob mizi. Ob takih priložnostih se izogibamo tudi močno dehtečega cvetja.
Šopki ob raznih družinskih praznovanjih so tista nujna popestritev, ki nas spremlja vse življenje, od rojstva do smrti.
Našim malčkom se za vse življenje vtisnejo v spomin praznovanja rojstnih dni. Ta spomin se zagotovo navezuje tudi na določen šopek, ki ga pripravimo za tako priložnost. Če to navado ohranimo še naprej, bodo praznovanja prav gotovo bogatejša.
Šopki ob zaroki, poroki in najrazličnejših obletnicah so običajno bolj svečani, saj poudarjajo pomembne življenske dogodke. Zato cvetje, ki ga izberemo, izraža veselje in zaupanje v prihodnost.
Za godovanja in druge osebne praznike pa cvetje izraža našo naklonjenost, ljubezen. Oton Župančič je zaklical: »Za veselo godovanje te cvetlice! Naj kot sonce sije
nanje tvoje lice.«
Že cvetje samo je lepo darilo, z njim pa lahko obogatimo prav vsako drugo darilo, vendar tako, da se zlijeta v harmonično celoto.
Šopek je tudi primemo darilo ob obisku bolnika, saj z njim izrazimo željo, da bi čimprej okreval, obenem pa nežni cvetovi prinesejo veselje v bolnikovo sobo.
S šopkom svežih rož ne razveselimo le naših dragih, z njim lažje navežemo prvi stik tudi z neznanimi osebami.
Iz cvetličnih aražmajev za razne jubileje (diplome, obletnice) izžarevala pozornost in priznanje. Zato moramo posebno skrbno izbrati cvetje za vsako priložnost. Jubileju prilagodimo tudi velikost šopka, ki je seveda odvisna zlasti od tega, kam bomo šopek postavili: na mizo, govorniški oder ali gledališki oder. Za takšne aranžmaje poskrbijo vsekakor cvetličarji -umetniki, saj v hram kulture sodi le vrhunska stvaritev.
Cvetje je naš spremljevalec skoz življenje, tudi takrat, ko se nam isteče. »Samo en cvet, en češnjev cvet...« je tedaj zapel slovenski pesnik.
Marija Orešnik, dipl. ing. agr.
ZAHVALA
Ob prerani smrti moža in očeta PETRA PIRCA se iskreno zahvaljujeva njegovim sodelavcem iz Tovarne potiskane embalaže za izraze sožalja, podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na zadnji poti.
Žena in sin
tiskano v tovarni potiskane embalaže
ZAHVALA
Ob smrti svoje mame se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem in prijateljem za darovano cvetje, izraze ustnega in pisnega sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Sonja Končan
Vsi na kolo za zdravo telo!
Kolo, ta čuden špas zasvojil je nekatere izmed nas.
Dres oblečem in drvim, naprej v daljave zdaj hitim.
Ne ogledujem Istambula, ne Kitajske temveč slovenske kraje rajske.
Na startu vedno je težko, pred nami kilometrov sto.
Vprašam se, ali bo hudo?
Vem pa, da na cilju bo lepo.
Žal pri nas je še tako kot oni dan rekel je nekdo, da ženska spada v kuhinjo, ne pa v dresu na kolo!
Da brez treninga ne gre vsak kolesar dobro ve.
Vendar pozivamo vas zdaj oglejte z nami si kak kraj.
Tone Dečman in MARATONCI
Če ste zadnje dni spremljali dogajanja v naši ekonomski politiki, ste lahko opazili, da je v modi zdravljenje s takole šok terapijo. (Oto Resinger, Vjesnik)
Zakonska
Tako ne gre več naprej.
Varčevati bova pričela!
Pomagala ti bom!
Res? Kako pa?
Ti boš nehal kadit, jaz pa te bom odvadila piti.
Aforizmi
Fizik je nesrečen, ker je stanoval v Vodopivčevi ulici. Rešil je problem, sedaj stanuje v Vinski ulici.
Dandanašnji dan človek preleti v desetih minutah celih deset let, potem pa se sprašuje , zakaj je utrujen.
Nekdo je rekel, da je sodobni svet kot psihiatrična bolnica. Kdo pa je psihiater in kdo pacient?
V kameni dobi niso imeli koledarjev, ampak le zvezde, bili so na boljšem, kajti zvezde ne lažejo.
Rezultati žrebanja nagradne križanke iz prejšnjega Glasila
Prejeli smo 67 rešitev nagradne križanke iz prejšnjega »Glasila«, izžrebani pa so bili naslednji reševalci, ki so poslali pravilne rešitve:
1.	nagrado v višini 280,00 din prejme JANJA TRONTELJ - Tovarna potiskane embalaže
2.	nagrado v višini 250,00 din prejme: JOVANKA GRUIČIČ - Valkarton Logatec
3.	nagrado v višini 200,00 din prejme: OLGA NANUT - upokojenka PAKA, Ljubljana, Vošnjakova 8
4.	nagrado v višini 63,00 din prejme: SAMO UMEK - DSSS
5.	nagrado v višini 63,00 din prejme: ANDREJA KALAN - Tovarna potiskane embalaže
Nagrado dvignite v blagajni na Kotnikovi 19/a, I. nadst., upokojenki pa jo bomo poslali po pošti.
inf. služba
Pravilna rešitev nagradne križanke iz Glasila št. 2/90
Vodoravno:	KLEŠČE, VENTILA-
TOR, ANDORA, INO, RIOLIT, T,
TN, AKIHITO, EGO, A VESTA, TR-ŽAN, ZD, ARIJ, STVARITELJ, DETEKTOR, SKALAR, LI, IASI, ATRIJ, JOJO, RAJON, OSEL, APEL, PO, LJ, KAVA, MA, OPUS, UJEC, IP, BLAGOJE, NK ALIČE, SMUČANJE, IKA, ENAČBA, TU, LOA, URH, ILION, ITEM, EVI, SLIVE, KLER, OOLIT, DARE, KOR.
M. Z.
Razpis nagrad praznične nagradne križanke
Med reševalce praznične nagradne križanke bodo razdeljene nagrade v skupni višini 1.428,00 konvertibilnih dinarjev in sicer:
L nagrada
2.	nagrada
3.	nagrada
4.	nagrada
5.	nagrada
500.00	din
400.00	din
300.00	din
114.00	din 114,00 din
Rešitve pošljite do 11. junija v zaprti kuverti na naslov: Združena podjetja KTL, industrija papirja in embalaže, o. sol. o., Ljubljana, kotnikova 19/a -informativna služba, s pripisom: »Nagradna križanka«.
Če rešitev pošiljate po interni pošti zadostuje naslov: INFORMATIVNA SLUŽBA in pripis »Nagradna križanka«. VABLJENI K REŠEVANJU!
inf. služba
Ugankarski slovarček
AKVADUKT - vodovod, napeljan kot viadukt;
AMOK - malajska bolezen, vrsta blaznosti;
ANAA - otok v tihomorskem arhipelagu Tuamotu;
ARRATS - desni pritok Garone v južni Franciji;
DROŽG - ptič cerar;
RONCHAMP - kraj v Franciji, zahodno od Belforta;
SAMOS - grški otok ob zahodni obali male Azije (781 km2)
M. Z.
DOPISUJTE V GLASILO
Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6.6.1979, je Glasilo KTL na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, 33-316/72) oproščeno temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov.
NAGRADNA KRIŽANKA
GLASILO KTL - INDUSTRIJE PAPIRJA IN EMBALAŽE LJUBLJANA, IZDAJA DELAVSKI SVET DO KTL V NAKLADI 2200 IZVODOV. IZHAJA MESEČNO, UREJA UREDNIŠKI ODBOR V SESTAVI: MILENA KLEVA (predsednik), CVETA AHČIN, DARKO DENIŠA, FANI GUTNIK, ANTON ORAŽEM, MANJA PREZELJ, (člani), TEHNIČNI UREDNIK MARINA POŽEG TER GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK MAJDA ŠTREKEU, TISK KTL TOVARNA POTISKANE EMBALAŽE LJUBLJANA, NASLOV UREDNIŠTVA: INFORMIRANJE DELAVCEV KTL LJUBLJANA, KOTNIKOVA 19/a, TELEFON: 061/316-922, INT. 293. PREJEMAJO ZAPOSLENI IN UPOKOJENCI KTL TER OZD NA OSNOVI IZMENJAVE GLASIL BREZPLAČNO.