Poštnin?, plačana v gotovini Sped. in abbon. postale • I Gruppo Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . . . . L 1.250 G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . . . L 2J00 PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo . . . . . L 3.500 T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 "n »iiiTirii »niinii "niinr- irrmn«11!■ ■—rinTmMiiimii■ iimin k>j< s!o\ kra klič dal V Pra «o "iji 0 Sv 'i IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI Kulturna razgibanost v Torontu Po novem letu je prišla do izraza velika kulturna dejavnost med našimi naseljenci v Torontu (Kanada). V predpustni dobi je Slovensko gledališče uprizorilo veseloigro češkega pisatelja F. K. Svobode: Zadnji tak mož. Uprizoritvi na slovenskem odru je prisostvoval tudi urednik češkega lista Novy Domov in nato v svojem listu pohvalil slovenske igralce in režiserja g. Vilka čekuto. Društvo slovenskih akademikov v Amerik; »Sava«, torontski odsek, je 13. februarja priredilo Prešernovo proslavo. Slovenski akademiki in dijaki iz Toronta so recitirali pesmi našega pesnika velikana v slovenskem in angleškem jeziku, recitirali pa tudi nekaj pesmi mladih slovenskih pesnikov iz svojih vrst. Slavnostni govor je imel g. Peter Čekuta, predsednik torontske »Save«. V program je bila vključena tudi razstava slik in risb šolske mladine, ki je tekmovala za osvojitev Prešernovih nagrad, ki jih je za to priliko razpisal odbor »Save«. Fojsova harmonikarska šola in Slovenska šola Marije Pomagaj sta 5. in 6. marca organizirali tradicionalni pomladanski koncert. Sodelovala je tudi rajalna skupina šole Marije Pomagaj in mlajši posamezniki. Veliko pozornost je vzbudil klarinetist Marijan Kolarič z interpretacijo Mozartovega koncerta za klarinet. Skladba je sicer za orkester in klarinet solo, a jo je izvajal ob spremljavi klavirja. Klavh je igrala ga. Božena Naughton. Omenjen® prireditve so bile v veliki dvorani Marij® Pomagaj. Osnovna šola v razkroju V ljubljanskem Delu beremo: Leta 19^ ni končalo popolne osnovne šole v S!°" veniji 11.000 otrok, leta 1964 pa je to števil0 naraslo že na 12.000. V hrastniški občin* med 1700 zaposlenimi delavci kar 1400 n1 končalo osemletnega šolanja. To pomen', da je potrebno za skoraj 40% otrok d& polnilno šolanje ali pa so jim vrata druge šole in uk za vedno zaprta. bT°’ bena tovarna ne pusti toliko odpadk0' kakor ostane izločenih otrok na slove n sL' osnovni šoli. Poleg tega je še okrog 2$ primerov, da so šole ukinili. Učitelj5*11 kadri strahotno primanjkujejo. Colo področju t-jubljana-šiška uči 80% učni*1 moči matematiko brez potrebne usposobljenosti. Osnovna šala je očitvidno v ra2’ kroju. Nihče pa ne zna ali noče pokazn*1 na krivca. Pa je čisto jasno: sedanji P0” litični sistem je tisti, ki je prinesel ner°° tudi v šolstvo. V stari Jugoslaviji je irr*eja na Slovenskem šolo skoro vsaka vas 1)1 učiteljev ni manjkalo nikjer. Tudi oseh1' razredne šole so obstajale in marsikdo 'le še danes ponosen, da je bil njih učen®*-’ Te šole so bile zahtevne, toda učenci ^ se res nekaj naučili. Zakaj je se®*3* drugače? tltii RZASKE NOVICE Važno nerešeno vprašanje Pred nedavnim časom so ustanovili v testu novo župnijo. Med matično in no-v° župnijo je bilo nekaj ulic, v katerih J* bilo nekaj tisoč ljudi, med njimi prejšnje število Slovencev. V nov; župniji znal noben duhovnik slovenščine, zato n°va župnija ni marala sprejeti teh ulic, stara župnija se jih je hotela odkrižati, se ji je posrečilo. Pri tem niso vpra-S za mnenje prizadetih Slovencev in ^di ne slovenskega kaplana v matični ^Pniji. Ob otvoritvi nove župnije so razposlali Vljanom spored slovesnosti, seveda vsem 'talijanščini, vsi govori enako. Sloven-v cerkvi nihče omenil. Nekateri Slo-oi so vprašali nove dušne pastirje, k(lo bo zanje skrbel. Odgovorili so: »Pojete v staro župnijo!« Toda s tem vprašanje nikakor ni reše-5°- Če bomo danes duhovniki čakali, da pridejo iskat verniki, in jih ne poj-So sami iskat, jih bomo zaman čakali. Ostane pa vprašanje, s kakšno pravico *>ide slovenski kaplan lieven župnije med ženske družine. Saj že itak nesemo več-sv. popotnico tudi v oddaljene žup-J**! kadar nas kak slovenski bolnik po-a to preko vseh pravil o terito-^ni kompetenci. ^ mestu je nastalo veliko novih župnij, tako v predmestjih. V vseh je povsod ^aten del slovenskega prebivalstva. Nikar Pozabimo, da je v mestu in prednjih veliko več Slovencev kot v vseh °k°Hških vaseh. Pred razdelitvijo župnij imeli nekateri Slovenci v matični žup-"'ii slovenskega duhovnika. Kdo bo sedaj ^je skrbel? Odgovor je dvojen: Nekateri imenujejo take predele mesta »zone grigie«, ki jih je treba »bonificirati«, to je razsloveniti, potem pokristjaniti. Med italijansko duhovščino pa se sliši drugačno mnenje: V mestu naj bi ustanovili nekaj dušnopastirskih točk (»punti«), s slovenskim duhovnikom. Ti bi bili dejansko kompetentni za slovenske vernike v župniji, kjer prebivajo, in za sosednje župnije, v katerih ni slovenskega duhovnika. Od ordinarija bi imeli pooblastilo (delego) za dušno pastirstvo med slovenskimi ljudmi. Te bi obiskovali, jih obveščali o kraju in urniku slovenske službe božje, širili med njimi slovenski tisk, organizirali katoliške organizacije, ‘skrbeli za pouk krščanskega, nauka, za prvo obhajilo in birmo otrok, za sedež ali zbirališče vernikov izven službe božje. Tudi to poslednje je važno. Nekoč sem imel nedeljsko sv. mašo namesto odsotnega župnika za okrog 50 ljudi v diaspori francoskega dela Švice. Po službi božji smo šli po župnikovem naročilu vsi skupaj v gostilno na kratek razgovor. Tak stalen nedeljski razgovor se je zdel župniku za katoličane sredi drugovercev zelo važen. Zato so 'tudi za nas važni domovi, ki so v teh letih zrasli ali šele rastejo. To bi bil nekak uvod v bolj sistematično organizacijo dušnega pastirstva med Slovenci v Trstu. Seveda b; ne našli umevanja pri vseh slovenskih družinah. Kljub temu bi bilo družin toliko, da bi 'le s težavo zmogli delo in bi si želeli novih slovenskih duhovnikov. Če bodo Slovenci zgubili stik z duhovnikom, se bodo naglo odmaknili od verskega življenja. Gre za božje kraljestvo. Storimo zato, kar moremo! (»Naš vestnik«) P. š. Sv- Ivan ^ri nas se marsikaj spreminja. Kot je Vročal »Katoliški glas«, je bila cd 'lan-jeseni v popravilu župnijska cerkev. Prvo postno nedeljo smo imeli spet ^bo božjo v njej. Sedaj ima cerkev nov . . tudi prebelili so jo. Nekaj starih °Pi so zamenjali z novimi. Popravili so orgle, ki so bile, četudi nove, potreb-^ Popravila, deloma ker so se zaradi del cerkvi zelo zaprašile, deloma ker jih ni »-v-....................... Svctoivanski kulturni dom v Trstu zunaj in pogled na oder a nihče popravljal. vsem seveda nismo zado- J*U. Izginila je brez potrebe *«ca, podrli so oltar sv. Kri l^lri obhajilno mizo. Pred nekaj Je prejšnji g. župnik napra-n<>v krstni kamen v zelo lepi i ^iski kapeli, zdaj pa so ta len preložili kar k vhodu za ^ta. OBISK KOPRSKE STOLNICE V nedeljo, 17. aprila — na Belo nedeljo — bo peljal iz Trsta posebni avtobus v Koper. Verniki iz Trsta se bodo udeležili jubilejnega romanja v koprski stolnici ob prisotnosti msgr. dr. Janeza Jenka. Avtobus bo odpeljal iz Skednja ob 14. uri in sicer izpred »Doma« v Skednju v ulici Soncini 112. Po končanih slovesnostih v koprski stolnici bo še kratek izlet k Socerbskemu gradu. Kdor se želi prijaviti, naj sporoči g. kaplanu v Skednju - tel. 81-59-09. Čas je do ponedeljka po veliki noči. Pismo dolinskemu županu Kakor je »Katoliški glas« že večkrat omenil, gradimo za slovenske vernike kulturni dom. Že lani smo to stavbo s pomočjo dobrotnikov pokrili, sedaj smo napravili okna in vrata ter so v teku še ostala dela. Če bodo dopuščala sredstva, bomo to delo kmalu dokončali. Vsem ki podpirajo ta naš podvig, prisrčna hvala! Njim in vsem bralcem voščimo veselo veliko noč. Deset let knjižic Na Tržaškem so začele izhajati Knjižice 1. 1956. V desetih letih je doslej izšlo 54 zvezkov, skupno v 170.000 izvodih. Če pomislimo, da tiskajo v Ljubljani znani odlični verski list »Družina« v 105.000 izvodih, je seveda delo za Knjižice na Tržaškem malenkostno. Če pa pomislimo, da so Knjižice v vsem zamejstvu edino redno versko čtivo, če pomislimo zlasti na naše razmere in predvsem na število ljudi dobre volje, tedaj je zadeva zelo drugačna in delo desetih let ni bilo brez pomena in brez -koristi. Zato z dobro voljo nadaljujmo! Za marec smo dobili primemo Knjižico o sv. Jožefu z naslovom Delavec iz Nazareta. Kdor je že prebral to delce, lahko reče, da lepo služi poživitvi češčenja sv. Jožefa med nami. Sedaj je v pripravi nova Knjižica z naslovom Gospod je blizu; to bo stanovska Knjižica za stare in bolehne ljudi; starost in bolehnost sicer ni poseben stan, vendar velika večina ljudi boleha lin se postara. Tako bo ta Knjižica, ki je polna lepih misli za bolehne in po-stame, v veiliko tolažbo vsem vernim in tudi mianj vernim, k; bolehajo, počivajo, a še morejo brati. Knjižico je spisal neki francoski kardinal, prevedel pa dr. Jože Prešeren. V isti Knjižici bo natiskan tudi Križev pot s 'krasnimi slikami iz farne cerkve na Bledu. Ker bolehni ljudje manj vidijo, zato bo celotna Knjižica imela bolj vidne črke kakor navadno. Važno je seveda, da .ta Knjižica takim res pride v roke. Zdravi in za dobro vneti se trudimo za to! Radi imejmo naše bolnike, pomagajmo jim povsod in ob primerni priliki jim dajmo skromen dar: Knjižico Gospod je blizu. »Knjižicam« vso srečo v novo desetletje! Pripravlja se posvetitev cerkve na Vejni V Trtsu so v polnem teku priprave za posvetitev in slovesno otvoritev nove cerkve na Vejni. To svetišče bo posvečeno Mariji, Materi in Kraljici, in je bilo zgrajeno v spomin na posvetitev italijanskega naroda Brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Slovesnosti bodo 20., 21. in 22. maja. Na slovesnost so povabili več kardinalov in nad sto škofov. Verjetno bo za to slovesnost tudi sv. oče poslal poslanico, kakor je to naredil že Janez XXIII. ob priliki blagoslovitve temeljnega kamna. Boljunec samostojna župnija Tržaški »Škofijski list« javlja, da je bila z odlokom državnega predsednika dne 21. decembra 1965 civilno potrjena župnija sv. Janeza Krstnika v Boljuncu. Boljunec, ki je pripadal župniji Dolina, je postal samostojna župnija v decembru leta 1954. Številni lastniki zemljišč iz Doline, katerih zemljišča spadajo v tako zvani III. seznam, so te dni dobili pismene vloge, iz katerih izhaja, da hočeta EPIT in SIOT razlastiti tudi omenjena zemljišča. In to kljub temu, da sta se obvezali, da bosta omenjena zemljišča pustili pri miru. Ker smatramo, da gre v tem primeru za važno načelno vprašanje, je svetovalska skupina Slovenske skupnosti v občini Dolina poslala županu pismo, v katerem zahteva 'izredno sejo občinskega sveta, da protestira proti nameravanim razlastitvam. Predlagana resolucija se glasi: RESOLUCIJA Občinski svet občine Dolina, zbran na zadnji seji, je preučil vprašanje razlašče-vanja v dolinski občini za družbo SIOT in je pri tem ugotovil, da je v teku postopek za razlastitev zemljišč v tako zva-nem III. seznamu. Ta zemljišča niso potrebna za gradnjo naftovoda, niti he obstojajo načrti za kaka javno koristna dela na teh površinah. Dolinski občinski svet ugotavlja, da je družba SIOT pismeno potrdila, da omenjenih površin ne potrebuje in da zato ne bo zahtevala nikakršne razlastitve. Kljub tem obvezam, katere je ta občinski svet vzet na znanje na zadnji seji, Pristaniška ustano\'a zdaj pošilja lastnikom razlastitvene akte. Dalje občinski svet ugotavlja, da gre za zemljišča v neposredni bližini vasi, k j so postala življenjsko pomembna za domače prebivalstvo, zlasti spričo razlastitve že obširnih površin. Taka skrčenja površin, ki jih je utrpela dolinska občina zlasti vsled lanskoletnih razlastite\>, nikakor ne opravičuje cen, ki jih zdaj ponujajo raz-lastitelji. Zaradi tega dolinski občinski svet protestira proti omenjenim raz1ašče\ranjem in zahteva, da se takoj ustavijo. posluževali 'tudi delavci in mlekarice iz tržaškega Brega ter Brkini in Čioi, ki jim je ta železnica pred uvedbo avtobusnih prog pomenila edino zvezo s Trstom. Proga Trst-Kozina je bila zelo slikovita. Od Ricmanj do Drage je vodila preko romantičnega področja Glinščice, skozi predore in mimo prepadov ter je nudila izletnikom obilo čudovitih razgledov. Sedaj pa je njena usoda dokončno zapečatena. Italijanska železniška uprava jo je začela rušiti. Z deli so pričeli ob meji pri Dragi in zadnji vlak se počasi pomika nazaj proti Trstu, noseč s seboj tračnice, pragove in ogrodja mostov, ki jih na tej progi ni manjkalo. 'Nov primer, kako meje spreminjajo pokrajino in napravijo za nepomembno to, kar je bilo včasih 'izredne važnosti, pa tudi dokaz, da smatrajo vsi merodajni krogi na obeh straneh meje sedanje stanje za bolj ali manj dokončno. Pralnica in kopalnica v Lonjerju Dolgo je že od takrat, ko je svetovalec Slovenske skupnosti dr. T. Simčič posredoval pri takratnem odborniku za javna dela ing. Colauittiju za 'razne zadeve, 'ki bi jih radi dosegli Lonjerci. Na posredovanje dr. Simčiča so najprej popravili nekaj cest, sedaj pa se je uresničila še ena želja Lonjercev, to je dobili so pralnico in kopališče. Kopališče ima tri kabine, prho in kopalno kad. Od ponedeljka, 4. aprila je odprto vsako soboto ob 9. do 20. ure ter vsako nedeljo od 8. do 13. ure. Pralnica pa je odprta ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure ter od 14. do 18. ure. Proga Trst-Kozina je odslužila Že nekaj let nazaj se ni vršil več promet na odseku proge Trst-Kozina, ki je povezovala Trst s pristaniščem Puljem v Istri. Smrtni udarec je železnici brez dvoma zadala nova meja, veiliko prometa pa so ji po zadnji vojni odvzele tudi razne avtomobilske linije, ki so se raz-rastle v tržaški Breg in nadomestile malo okretni in starinski vlak. Za časa Avstrije, pa tudi pod fašistično Itailijo, je bila proga Trst-Kozina-Pulj zelo važna, saj je vezala dve pristanišči, od katerih je bila Pulj celo vojna luka. Proge so se pridno VZGOJNI ZAVOD MARIJANISCE želi svojim dobrotnikom in prijateljem krščansko doživeto veliko noč. »KNJIŽICE« voščijo svojim poverjenikom in bralcem obilje velikonočnega veselja in mir v Kristusu, od mrtvih vstalemu. DUHOVSKA ZVEZA NA TRŽAŠKEM kliče svojim članom in vsemu božjemu ljudstvu, ki so mu naši duhovniki za pastirje: »Kristus je vstal! Vstali bomo tudi mi!« Jubilej katoliške revije Švicarska revija »Onientierung«, ki izhaja dvakrat na mesec, je začela svoj trideseti letnik. Revija izhaja v 11.000 izvodih. Izven Švice ima 4755 naročnikov. Slovenska skupnost v Trstu želi vsem svojim volivcem, somišljenikom ter podpornikom vesele velikonočne praznike. MANIFAKTURNA TRGOVINA JL PERTOT iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiniiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TRST, ul. Ginnastica, 22 vošči cenjenim odjemalcem vesele velikonočne praznike! ^^HlIltllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllilllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllltlHIItllllllllllllllilllllllllllllll lllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllHIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllMIIIIllllllllllllHlllIMlMIlllllltlllllllllllMIIIIllllllllllHllllllllilllllllllM vT0N VAN DE VELDE Srce zmaguje j^and sedi nemirno na svojem stolu. ^ bi le brž mogel stran; saj stvar je J opravljena. Tedaj potrka debela Neta Vstopi. ^ ule je zelenjava za v juho, ljubi otrok! ’ rriene že spet tako daje v jetrih.« , a nasvidenje,« pravi Nand, »moram t v Hoboken.« ‘Podnje revše vzdihuje še nekaj časa na jodovem stolu. Jon strmi obupan v ogu-s molitvenik. Job, mož božji, tvoje pe-^ * Je za nocoj konec. Svet in meso nam V lta za vratom. Žolčni kamni se menja- li e1kl ja zvonec v štacuni in ne prinese ^e^enja. Debela Neta je šla. Potem pa tudi Greeta takšno trudnost, da hoče v posteljo. In vendar spanec ne pride tako hitro. Postelje so včasih priče zakonskih posvetov; nocoj se plete pogovor nepričakovano okoli štednje. čemu neki je moral Jon na lepem prepustiti tetino pohištvo Nandu? Radodarnost je nekaj prav lepega, toda pomisliti je treba tudi nekoliko zase. In tetine rjuhe? In kdo ve, ali ni pustila kje kaj zapisanega, kako naj si vse skupaj razdelijo? Jon pušča Greeto, da vprašuje. Ne prihaja mu na mar, da bi dvomil o upravičenosti njenega spraševanja ,toda kaj briga njega Nandova in Marijina lakomnost? Ali naj se začno prepirati zaradi borne tetine krame? Jutri pojde še enkrat v njeno sobo. Zdaj pa le mirno zaspi, punica!« Toda punica noče zaspati; grdi fant noče razumeti, da jo tarejo skrbi. »Skrbi?« »Da, možiček, zmanjkuje mi.« Jon bo takoj zaprosil za povišanje, toda kam pa zgine ves denar? Ona se smehlja Moški o takšnih stvareh nič ne razumejo in v kratkem pride vendar Lientje! Zdaj umolkne za hip, njena misel st obrne spet k otročičku, ki se ji prebuja pod srcem; ve, da je Jon v tem hipu prav istih misli kakor ona. Počasi mu seže v roko in si jo pritisne k sebi, pritisne trdo pod svoje srce, kjer že narahlo utriplje drugi srček. Tetine rjuhe in domneve glede testamenta so pozabljene; Nand in Marija sta milje in milje daleč od lepega, prisrčnega sveta, ki sta v njem združena Greeta in Jon. Tako zaspita. ŠVIGE ŠVAGE IN ŽALNA IGRA Jonovega dopusta je konec. V ponedeljek jo maha spet k van Gustingsovim pena-tom. Dopust, ki ga imaš za sabo, je manj prijeten, slabe volje si in kopica dela ti je zaostala. Lunders se reži od škodoželjnosti. Ali človek ne bi premlatil take mer-kavce? Po običajnem pozdravu pri predstojniku se je Jon čemerno lotil svojih tekočih računov; le kaj se njegovi tovariši vedejo tako skrivnostno? Rožen, katerega vpraša, privzdigne obrvi in ramena in dela kabalistična znamenja. Ozračje je nabito s smodnikom. Gospod van Gusting je že dvakrat pogledal iznad svoje pisalne mize, češ da se preveč šepeta, dvajset drobnih šumov da da en velik šum. Tretji pot pa vstane monsieur kakor profesor pred razredom samih paglavcev: »Messieurs, du calme — prosim, mir!« Jon se ozira na levo in na desno. Prvi dopoldan se zdi neskončen in napetost raste. Proti enajstim se prikaže upravnik. Ali prihaja spet zato, da bi javkal nad preveliko porabo papirja? »Pisali bomo na svoje manšete, mrmra Lunders, »sicer bodo delničarji stradali.« Ne, to pot mu ni do papirja. Medtem ko upravnik molče obstane pri van Gustingu, kroži neka pola iz roke v roko. Gospod vam Guštin pove v svoji običajni francoščini dve besedi v pojasnilo: »Ali hočete podpisati, messieurs, skupni protest proti krajevni politiki?« »Ho,« vzdihne Rožen, »ta je pa naperjeno proti flamskemu režimu, "demokra-tie flamande” ima predolge perutnice.« In pola plapola dalje. Jon pogleda Lun-dersa. »Jaz take svinjarije ne podpišem!« Lunders pa se sklanja slej ko prej trmasto nad svoje foljante in, ko pride na vrsto, podpiše. »Strahopetec!« godrnja Jon. Pola pride do njega. Vrže jo dalje svojemu sosedu. Upravnik se pokloni van Gustingu, ki slovesno vpraša, ali so vsi podpisali, in ostro pogleda Gerritsa. »Vsi razen mene,« pripomni Jon. »Jaz ne podpišem.« Splošna tišina. Potem seže upravnik v nekakšnem z nejevoljo zadržanem srdu po poli: »Vsi uslužbenci so podpisali, razen vas?« »Me nič ne briga,« bruhne Jon iz sebe in se togoten zarije v račun Bluma in Bottenburga d. z o. z. Stran 6 DRISKE NOVICE Oljčna nedelja v Gorici Oljčna nedelja naznanja nam katoličanom največji teden v letu 'cerkvene liturgije, veliki teden. Kakor povsod po katoliškem svetu, tako se je tudi pri nas v Gorici vršil lepi obred blagoslova oljčnih vej, da skoro ni bilo človeka, ki bi ga na oljčno nedeljsko jutro ne srečali z olj-kino vejico v rokah, prav kakor poje naša pesem: In prišla oljčna je nedelja / in polne srčnega veselja / hitijo trume v božji hram. V stolnic; je blagoslov oljk izvršil nad-škof msgr. Pangrazio. Mnogo ljudstva, zlasti mladine, je prisostvovalo lepim obredom in se udeležilo procesije z oljčnimi vejicami okrog cerkve. Zelo lepa in domače prisrčna je bila slovesnost blagoslova oljk v naši tako rekoč farni cerkvi sv. Ivana. Vsi obredi so bili v slovenščini, pri katerih je sodelovalo tudi ljudstvo, ki je imelo v rokah odgovarjajoče -besedilo. Za mnoge je bilo to prvič, da so lepim obredom sledili v domačem jeziku. Štandrež Pretekli četrtek je po dolgi in mučni Isolezni umrl skrbni oče in gospodar Leopold Paškuilin. Dočakal je 71 let, ki so bila polna dela in težav, katere .pa je ■vdano prenašal. V prvi svetovni vojni je bil v ruskem ujetništvu, v drugi pa je bi:l ranjen leta 1944, ob bombardiranju go-riškega letališča. Vseeno pa je do zadnjega delal in se trudil za družino, dokler ga ni bolezen potrla. Dolga leta je s svojo ženo Ano skrbel za snago in lepoto domače župne cerkve, za kar so mu vsi vaščani hvaležni. Že kot mlad fant se je pridružil cerkvenemu zboru in prepeval v božjo čast do konca druge svetovne vojne. Bi] je tudi aktiven kristjan in se je vsak Gospodov dan udeležil službe božje. Po značaju prijazen, je vsem rad pomagal in bil zato spoštovan. To se je tudi pokazalo pri veličastnem pogrebu v soboto popoldne: trije duhovniki, dva pevska zbora in številna množica so ga spremljali na zadnji poti, najprej v župno cerkev, kjer se je zanj darovala sv. maša in nato na pokopališče. Naj na veke uživa božje plačilo, sorodnikom pa iskreno sožalje ! Pevma V četrtek, 24. marca smo imali v prostorih pri cerkvi predavanje o g. Jožetu Abramu, ki je precej let služboval v naši vasi pred drugo svetovno vojno. Predaval je naš g. župnik Anton Rutar, ki je bil s pokojnim pevmsbim dušnim pastirjem v zelo prijateljskih odnosih; prikazal nam je g. Jožeta kot prijatelja in kulturnega delavca, čigar življenjepisa ni iskal po raznih spisih, temveč nam ga je predočil takega, kot ga je sam1 poznal. Pripovedoval nam je o njegovem službovanju v naši vasi, o kulturnem in gospodarskem udejstvovanju, ter o dogodkih in pripetljajih, ki sta jih skupaj doživela. G. predavatelj je posebno lepo orisal značaj pokojnega župnika Abrama, saj sta bila mnogo skupaj. Ob konou predavanja smo občudovala še lepoto naših Julijcev, katere je g. Abram zelo ljubil, saj dobimo njegove spise o gorah v skoraj vsakem letniku »Planinskega vestnika« pred in po prvi svetovni vojni. Tako se je naše društvo, kii nosi ime pokojnega g. Abrama, poklonilo z lepo uspelim kulturnim večerom kulturnemu delavcu in duhovniku, čigar delo in napori so marsikomu .malo poznani. Naslednji četrtek, 31. marca je imelo naše društvo svoj občni zbor, na katerem Vsa narava priča in oznanja : Krist je vstal! Le človek dostikrat tega ne občuti. Njegovo srce je še zakovano v ledeni objem greha. Kako dolgo še? Seja občinskega sveta v Doberdobu Na občinski seji v Doberdobu, ki je bila v petek, 1. t. m., so najprej razpravljali glede predloga svetovalcev Slovenske liste g. Slavka Ferletič in gdč. Marije Ferletič za izenačenje plač občinskim uradnikom od leta 1954 do leta 1961. Predlog je bil soglasno sprejet. M. Ferletičeva pa se je umaknila iz dvorane, ker je tista leta bila tudi ona uradnica in ji zaradi tega zakon ne dovoljuje biti pri razpravi. Pri vprašanju turističnih cest, ki naj bi bile asfaltirane z deželnim prispevkom, je odbor predlagal za to samo pot, ki pelje 5z Doberdoba v Jamlje mimo spodnje strani jezera. Na predlog zagrajske občine pa so vzeli v poštev tudi ix>t iz Zagraja v Doberdob rraimo pokopališča. Svetovalka M. Ferletič pa je predlagala, naj bi se uvrstile med turistične in asfaltirale še sledeče poti: 1. iz Doberdoba v Jamlje mimo gornje strani jezera; 2. od doberdobskega pokopališča v Srediipolje, in 3. iz Poljan na Palkišče. Odbor nj bil njenega mnenja, češ da je za te poti občana zaprosila državno pomoč. Tedaj je svetovalka pripomnila, da to dejstvo ne škoduje prošnji za deželno pomoč, zlasti ko država ni še nič odgovorila. Vprašanje je zdaj, ali je odbor prosil za državno pomoč pravočasno! Nekoč so namreč udi trdili, da so prosili za državno pomoč za šolo v Dolu, pa se je izkazalo, da je bil rok zapadel in tako z državno podporo ni bilo nič. No, svet je končno uvrstil med turistične, za asfaltiranje s pomočjo dežele še te tri poti. Svetovalka M. Ferletiič pa je glasovala proti obračunu iz leta 1964, ker izkazuje nič manj kot 64.885.754 lir še neplačanih stroškov (residui passiivi) proti 60.718.113 liram še neinkasiranih kreditov (residui attivi). To pomeni, da odbor ni poskrbel, da bi teh 60.718.133 lir občina dejansko prejela. Pri finančnem in ekonomskem položaju male doberdobske občine je kaj takega vendar nezaslišano in kaže veliko nemarnost pri upravi. Svetovalka Slovenske liste je s tem v zvezi prosila za več pojasnil in tudi da bi razne take postavke prečitajii. To so ji ugodili samo delno. Tako je ostala brez glavnih pojasnil in tudi od postavk so prečrtali le nekatere. Dejali so ji, naj si jih sama ogleda v tajništvu! Upravičeno in pravilno je tedaj, da je M. Ferletičeva protestirala proti takemu ravnanju in opozorila občinski svet, da so računi važna zadeva, ki se morajo na seji javno pojasniti. Te pravice ne more nihče oporekati občinskim svetovalcem, ne da bi grobo kršil pravilo javne razprave, na kateri limajo ne le svetovalci, ampak tudi občani pravico poznati in slišati resnico glede občinskih računov. M. Ferletičeva je nastopila tudi zaradi preglednikov računov, ki po njenem mnenju niso bili pravilno po predpisih zakona imenovani in ker njena takratna opazka, kljub zahtevi ni bila vnesena v zapisnik. Vprašanje je zdaj (ta glas smo slišali v Doberdobu!), ali je kdo račune sploh pregledal, ko je tajnik izjavil na seji, da »so se zanesli nanj«. Kaj pomenijo te besede? TUGOMIR (Jonska je polna crfleluje— Ko raglja je utihnila, zvonovi veselo so himno zapeli Bogu, ki je vstal. Vse cvetje Njemu priroda poklanja! Rešitelju v slavo, ki greh je opral. Nad mestom se širi odmev aleluje, ki z Brd in od Vipave veselo zvoni. Še zvon s Svete Gore v doline na Krasil k brnenju zamejcev oddaleč doni. so odborniki podali poročila o delovanju društva v preteklem letu. Ob koncu poročil se je razvila debata, pri kateri so prišla na vrsto razna vprašanja in ugotovitve, ki bi jih bilo treba zadovoljivo rešiti, da bi društvo uspešno nadaljevalo s svojim delom in opravljalo naloge, katere si je zastavilo. Slovesnost v tržiški ladjedelnici Splavitev nove ladje je v ladjedelnici vedno najlepši praznik, saj je to krona dolgotrajnega dela, načrtov in truda mnogih. Tako je bilo tudi preteklo soboto v tržiški ladjedelnici ob splavitvi 80.000-ton-skega tankerja »Fort St. Catherine«, ki je četrta iz vrste petih enakih ladij. V zadnjih dvajsetih letih je »Fort. St. Cathe-rine« že sito triintrideseta ladja, ki je bila zgrajena v ladjedelnicah CRDA v Tržiču. Novo ladjo je blagoslovil sam goriški nadškof rnsgr. Pangrazio, botrovala pa ji je grofica Esmeralda Gerli. Splavitvi so prisostvovali tudi najvišji predstavniki go-riške in tržaške oblasti, zastopniki ladjedelnic CRDA, delavci in veliko ljudstva, zlasti svojcev delavcev. Ob tej priliki so predstavniki oblasti imeli že tradicionalne govore. Med drugimi je govoril tudi ing. Vignuzzi, ki je napovedal obnovitvena dela v tržiški ladjedelnici, zgraditev novih delavnic in orjaškega doka. Vsa ta dela bodo stala okrog 15 milijard lir. Ta modernizacija bo ladjedelnici omogočala tudi večja dela. CRDA bo lahko pričela graditi ladje do zmogljivosti dve sto tisoč bruito registrskih ton. S tem, je poudaril še predsednik Fincantieri Tupini, se bo CRDA uvrstila med naj večje ladjedclniške obrate na svetu in bo lahko Italija stopila v konkurenco s tujimi graditelji največjih ladij. Zadnji je govoril minister za trgovinsko mornarico Natali, ki je ladjedelniškemu osebju čestital k novoizvršenemu delu. Takoj za slovesnostjo splavitve so delavci postavili prve plošče za gredelj ladje »Št. 1897«. Občni zbor živinorejcev V sejni dvorani pokrajinske zbornice v Gorici so imeli goriški živinorejci svoj letni občni zbor. Poročilo je podal predsednik Marsano, ki je napovedal, da se V dneh 16. aprila zvečer in 17. aprila popoldne bo gostovalo v Gorici v Katoliškem domu SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA z daljšo enodejanko VINSKA ŽALOSTNA Z ALELUJO sestavljeno iz verzov slovenske narodne pesmi, povzete iz Štrekljevih zbirk. Drugi del predstave bo obnovljeni in predelani ŠKOFJELOŠKI PASIJON v priredbi profesorja Mirka Mahniča. VABLJENI! v tekočem letu predvidevajo višji izdatki. V pokrajinsko združenje živinorejcev, ki so ga ustanovili pred nekaj meseci, je včlar njena komaj ena tretjina živinorejcev in sicer 375 živinorejcev s skupno 5000 glavami goveje živine. V naši pokrajini pa znaša število goveje živine 15.000 glav. Da večina živinorejcev še ni včlanjena v združenje, je največ krivo to, da je združenje v italijanskih rokah in niso doslej še poskrbeli za predavanja in pouk v slovenščini. DAROVI: Za Katoliški dom: Cej Jožef 1.000; Leban Marinka 1.000; 2igon Marija 1.000; N. N. 2.000; N. N. 2.000; N. N. 2.000; N. N. 2.000; Brezigar Ana 1.000; Humar Zofija 1.000; . N. 1.000; Bremec Štefanija 2.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; . N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 3.000; N. N. 500; N. N. 5.000; N. N. 5.000; U. Z. 3.000; K. V. 1.000; N. N. 500; N, N. 10.000; V. V. 5.000; J. Z. 5.000; N. N. 10.000; N. N. 10.000 lir. Vsem dobrotnikom iskren Bog plačaj! RADIO TRST A Spored od 10. do 16. aprila 1966 Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.15 Od nedelje do nedelje na nar šem valu. — 10.45 G. Croce: Cantate Domino; P. L. Pailestrina: O bone Jesu; J. Gallus: Haec dies; W. A. Mozart. Maša kronanja. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Klic po očetu«, mladinska radijska igra, k; jo je napisala Zora Piščanc. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12jl5 Vera in naš čas. — 15.00 Pomladne pesmi. — 15.30 »Trop brez zvoncev«. Dramatizirana povest, ki jo je napisal Janez Jalen. — 17.45 Zabavni orkestri in ansambli Radia Trst. — 18.30 Stanko Janežič: »Romarska pot«. Novela. — 18.45 J. S. Bach: Suita št. 2 v h-molu za flavto in godala. — 19.15 Nedeljski vestnik. — 20.30 Iz slovenske folklore: Le-Ija Rehar: V starih časih: »Na uozern«. — 22.10 R. Wagner: Pet pesnitev za glas in orkester: Angel, Bodi miren, V večeru, Bolečine, Sanje. Ponedeljek: 9.30 F. Schubert: Missa so-lemnis za soliste, zbor in orkester. — 10.15 Harmonija zvokov in glasov. — 10.50 L. van Beethoven: Koncert za klavir in orkester. Izbor iz koncerta, ki smo ga registrirali dne 22. novembra 1964 v avditoriju »A. Zanon« v Vidmu. — 11.30 »Pesmi in črtice za veliko noč«. — 15.30 Koncert mladinskega zbora iz Trnovega pri Ljubljani. Drugi del koncerta, ki smo ga registrirali v Kulturnem domu v Trstu 6. marca 1966. — 16.00 »Janko in Metka«. Otroška spevoigra v 5. slikah. — 18.30 Simfonične skladbe ruske Petorice: N. Rimsky-Korsa-kov: Ruska velika noč, orkestrska uvertura; španski capriccio, op. 34. — 19.15 »Pisanice in pirhi«. — 19.30 Zabavali vas bodo; orkester Berta Kampferta, Miranda Martino in pianist Staniley Black. — 21.00 G. Donizetti: »Roberto Devereux«, lirska tragedija v treh dejanjih. V odmoru (približno ob 21.40) Opera, avtor in njegova doba. Pripravil G. Demšar. Torek: 12.00 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: V starih časih: »Na uozem«. — 17.20 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj : 37. lekcija. — 18.30 Koncertisti naše dežele: Iz niza javnih koncertov Radia Trst v sezoni 1965-66. Koncert smo registrirali 3. decembra 1965. — 19.00 Plošče za vas, quiz oddaja. — 21.00 Pregled slovenske dramatike. 19. oddaja. Slovenska folklorna komedija. Odlomki iz dal »Vdova Rošlinka« in »Dve nevesti« Cvetka Golarja ter »Dvignimo zaklad« Iva Cesnika. — 23.05 Dieter Schonbach: Canticus psailmi resurrectionis, kantata za sopran in glasbila. Sreda: 11.35 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 17.25. — 12.15 Pomenek s poslušavkamii. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Klavirska glasba: Josip Sla venski: Iz Jugoslavije; Sonata. — 19.15 Higiena in zdravje. — 20.35 Kulturni odmevi, dejstva in ljudje v deželi. — 21.00 Simfonični koncert, ki smo ga registrirali v občinskem gledališču »G. Verdi« v Trstu dne 24. aprila 1963. V odmoru (približno ob 21.50) Knjižne novosti: »Mirni Malenšek in njena knjiga "Minuta mOlka”«; ocena Martina Jevnikarja. Četrtek: 12.15 Znanost in tehnika. — 17.20 Italijanščina po radiu: Osnovrti tečaj: 38. lekcija. — 18.30 Klasiki modeme glasbe. —- 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 21.00 »Saboterji«, radijska drama. — 22.30 Sopranistka Ilea-na Bratuž-Kacjan, pri klavirju Silva Hra-šovec. j Petek: 11.35 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 17.25. — 12.15 Pomenek s poslušavkamj. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.15 Slovenski znanstveni delavci s tržaške univerze: Marijan Bajc: »Predstavniki francoskega pro-svetljensrtva enciklopedija J. B. d'Alem-bert. — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe, ki ga izvaja orkester »Alessandro Scariatti« italijanske radiotelevizije -iz Neaplja. — 22.00 Bene-detto Croce in idealizem v Italiji: Nor-berto Bobbio: (1) »Politične in kulturne razmere v dobi idealizma«. Sobota: 12.00 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. — 16.00 Volan, oddaja za avtomobiliste. — 17.20 Skala in ladja. Komentarji o dogodkih po koncilu in v jubilejnem letu. — 17.30 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. —' 19.15 Družinski obzornik. — 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Vokalni kvintet, ki ga vodi Humbert Mamolo. — 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo: Danilo Lovrečič. Namesto cvetja na grob Borisovega očeta darujejo učenci in učiteljica III. razreda pri Sv. Ivanu 2.500 lir za Marijin dom pri Sv. Ivanu in 2.500 lir za Glasbeno Matico v Trstu. OBVESTILA Za slovenske vernike bodo v Gorici * raznih cerkvah sledeče pobožnosti: Veliki petek: Spomin Jezusove smrt' Zjutraj ob 6.15 v stolnici pridiga o Krist# sovem trpljenju in sveti križev pot. ® 10. uri dopoldne češčenje sv. Rešnjef' Telesa pri Sv. Ivanu za mladino osnov šol. Ob 11. uri dopoldne češčenje za si nješolsko mladino. Ob 5. uri popoldne P Sv. Ivanu obredi velikega petka: branj1' prerokb in Gospodovega trpljenja po eva* galistu Janezu, odkritje in češčenje križ* sv. obhajilo duhovnika in vernikov. 0* 8. uri zvečer zadnja postna pridiga P1' Sv. Ignaciju na Travniku. Na veliki & trtek in veliki petek se deli sv. obiraj® le med sv. mašo. Velika sobota: Spomin Jezusovega čitka v grobu. Ves dan češčenje križa P11 Sv. Ivanu. Velikonočna nedelja: Zjutraj ob 6. $ vstajenjska procesija v stolnici, sv. ma& in nato velikonočni blagoslov jedil. Dn$ sv. maše v slovenskem jeziku po cerkvi ob običajnih urah. Pri Sv. Ivanu bo prilika za sv. spov^ pred pobožnostmi in po njih. Tudi po dfl* gih cerkvah so na razpolago sloveni spovedniki (stolnica, Sv. Ignacij, Sv. R0* Placuta, kapucini). Opravite svojo velikonočno dolžnost! & skrbite, da jo bodo opravil; vaši bolnil3 saj je zanjo čas do praznika sv. TrojW (5. junija). Tržaški radio bo na veliko noč ob H' oddajal mladinsko igro »Klic po očetu'1 ki jo je pripravila za naše najmlajše, tudi za ostale poslušalce, znana gorišk* pisateljica Zora Piščanc. Igro bodo pr^' vajali člani radijskega odra pod vodstvo1® Lojzke Lombar. Izšla je sedma številka mladinskega sta PASTIRČEK, številka je lepa z ^ gato vsebino. Priporočamo. Izšla je tudi tretja številka revije ML*' DIKA, ki je vsebinsko zelo zanimiva. ^ koncem, predvsem mladim, priporočal®1 naj preberejo esej dr. Šuštarja o zako" ski ljubezni in čistosti. Potovalna agencija IOT, ulica Oberda 6, Gorica, tel. 38-38, ima v programu d' veliki romanji, odnosno izlet. Prvo t V manje v Lurd preko Sinje obale bo 12. do 18. maja 1966. Vpisnina 5.000 $ ostali stroški za hrano, vožnjo in preflJ čišče 39.500 lir. Kdor bi si hotel sam PJ skrbeti hrano in prenočišče, plača le 2 lir. Romarji bodo potovali z avtopulm^ Od 2. do 12. julija pa se bo vršil izlet preko šestih evropskih držav z 0$ dom najbolj znamenitih krajev in Avstrije, Nemčije, Holandske, Belgije, & ce in Francije. Vpisnina 10.000 lir, k čefl^ je treba dodati stroške za hrano in P1* nočišče po najboljših hotelih ter za vož”* z modernimi avtopulmani, kar bo zff> 84.500 lir. Za prvo, kakor tudi za drugo potoval zadostuje le osebna izkaznica z dovw njem kvesture. Vpisnino sprejema ** uprava Kat. glasa. PRAKTIČNO trgovsko manufaktu' pomočnico in 15-letno vajenko ali vajel1 išče trgovina Pertot, ulica Ginnastica Trst. NAPRODAJ je nekaj panjev s ^ belami. Naslov v upravi lista. ZAHVALA Družina Paškulin se iskreno zahvali11!; vsem, ki so z njo sočustvovali ob tel izgubi dragega očeta Leopolda Paškulin Posebno se zahvaljujemo gg. duh0' kom, obema pevskima zboroma, daf°’ cem cvetja ter vsem, ki so pokoj1” f spremili na zadnji poti in drugim d0^ ni kom. Žalujoči: žena Ana, sin0^ družinami, sestra Marij® vsi ostali sorodniki. Štandrež, 2. aprila 1966 OGLASI Za vsak m Tišin« v Širini enega »t0*^ trgovski L 30, osmrtnice L. 30. davak aa registrskem uradu. > ^ Odgovonu uradnik: msgr. dr. Fr. ^ Tiska tiskarna Budin t Gorici