213. flnilKi. I umom. • torel 15. septembra not. jzftaja fiu din avečar iavaaaiai radelje In imilh m vatla »o z**ti p racman a& 14 Kj um pol leta 12 K, n fcatrt leta 6 K, aa as Kaset I K Kear hodi aam pon], piaca um fM iHa urno tO K. B Na naročbo orum btamuuua fpaiuforva raoenine aa m ozira. — JUlumulla - Oupisi na| za lavole frankavzti. — Kasapiti aa ua vrasaje. — liai■!■*»« tu ^rcateJftfe« telatoa ŠL M. dežele ua rac lato 25 K, aa pol late 13 K, aa četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za L|ubllano t pošiljanjem na dom za vse leto lato 22 K, aa pol late U K, am iatrt lata 6 K 50 h, um an mesec 1 K 90 h. — Za Hemello celo lato 28 K. Za vam druge deželo in Amerika aa plačuje od pateroatopna patit-mtt po 14 h, ca sa oananila tiska enkrat, po 12 h, če se tlaka dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat it) }s v Knafiovik alleak it 5. Upravnisrvu naj ta blagovolijo uoiujatt naročnina, reklamacije, oananila, t J. administrativne stvari j 3f9Mu*»Mt) starilk« po l# k. Upravništva telelon it 85. 1 K XXIII Jim/no skupščina družbe sv. Cirila In Metoda v Ptuju. (Konec.) Do Letošnjega leta smo imeli ua Muti le dekliško euorazreduieo. Upravičeno so domačini, šolsko vodstvo na Muti in združeni mariborski podružnici izražali željo, naj se vendar tudi dečkom nudi priložnost pohajati našo šolo. saj v današnjih družabnih razmerah je narodna vzgoja dečkov razmeroma še važnejša nego za deklice. Ker za dvoje šol ni bilo zadosti šolskih otrok, se je družbeno vodstvo odločilo, da spremeni šolo v mešano dvorazrednieo. Letošnjo spomlad se je otvori! I. razred in šteje 43 učencev, prihodnje leto se otvori II. razred, in šola dobi pravico javnosti. Ker so šolske sestre ob tej premembi odpovedale nadaljnji ponk, se je nastavilo posvetno moč, ki naj bo središče krepkega delovanja z a probu jo slovenskega prebivalstva v mutski okolici. Slovenske vzporednice dekliške šole šolskih sester v Mariboru so imele letos 67 učenk teraso popolnoma zadovoljile krajevnim potrebam, kar se tiče dekliškega naraščaja. Xa družbenih zavodih deluje sedaj 55 učnih moči in sieer: 4 svetni učitelji, 4 svetne učiteljice, 17 šolskih sester, 15 posvetnih vrtnaric in končno 5 veroučiteljev. Družbeno vodstvo je v preteklem letu kot nekak prehod do definitivne uredbe učiteljskih plač izboljšalo plačilne prejemke s provizor. dokladami. Mnogo pozornosti se je obrnilo na spopolnitev oprave in učnih potrebščin ter šolskili knjižnic naših šol. Učni jezik je bil seveda povsod slovenski. Drugi deželni jezik pa se je poučeval v višjih razredih. Vodstvo stoji na stališču, da treba v smislu doslednega vzgajanja v slovenskem duhu pouk nemščine oziroma italijanščine urediti tako, da pri tem ne bo trpela najmanj narodna zavest učencev niti njih značaj, sicer je pa v tem oziru ugoditi krajevnim zahtevam prebivalstva, ki pač odgovarjajo njegovim gospodarskim potrebam. Težka naloga našega učitelj-stva bo, da reši resno vzgojeslovno nalogo, kako poučevati v najzgodnji mladosti tuj jezik brez škode za razvoj otroškn duše in značaja. Pa ne samo iz tega razloga, tudi z oziram na šolsko in izvenšolsko nalogo si želimo, da vstopajo v družbeno šolstvo le najboljše moči. Slovenska požrtvovalnost naj nam omogoči, da svoje delavce pošteno plačamo in jim zagotovimo izdatno {>okojnino. Družba je tudi drugače delovala na šolskem polju s tem, da je gmotno podprla več požrtvovalnih obmejnih učiteljev, da je darovala sorazmerno velikanske zneske za stavbe obmejnih šol pod pogojem, da ostane učni jezik teh šol slovenski in da bodo poučevali slovenski učitelji. Opremila je celo vrsto takih šol s slovenskimi knjižnicami ter sploh, kjer se je nudila prilika, gmotno podprla , vsako šolsko akcijo. Slavna skupščina in i bo iz umevnih razlogov oprostila, da ne naštevam ne oseb ne krajev, saj je znano, da je bila marsikatera slovenska akcija, ker se je iz želje po popularnosti in samohvale raztrobila v svet, če ne onemogočena, vsaj močno oškodovana. (Odobravanje). Tudi glede nameravane iistanovitve novih družbenih srd naj mi slavna skupščina oprosti poročilo o imenih in krajih, ker tozadevna pogajanja še niso končana in bi moje navedbe le utegnile nasprotnika predčasno opozoriti. Zborovaiej so lahko prepričani, da smo v tem pogledu budni na braniku in da bližnje leto prinese toliko Bovih ustanovitev, da jih bo le največja požrtvovalnost mogla zmagati. (Odobravanje). Vso pozornost je obrnilo družbeno vodstvo organizaciji. Priznati je namreč moralo, da je bila družbena organizacija doslej več ali manj na papirju. Ta naloga reorganiziranja še nikakor ni končana in se bo do ideala sploh dala izvesti le, kadar bodo po vseh slovenskih pokrajinah delovali potovalni učitelji, ki bodo neprestano gojili stik podružnic s centralo, z živo besedo vzbujali požrtvovalnost ter nadzorovali in urejali notranje poslovanje podružnic. Podružništvo so pač mnogi smatrali kot nekak družabni šport in grozeča nevarnost potujčenja jim je vzbudila resnost in skrb. Podružnic je danes 168, od katerih jih deluje 139, 39 pa jih je še spečih, in sicer jih spi na Kranjskem 10: ženska v Cerkniei, Gorje z okolico, Loški potok, Begunje, Prem, Poljanska dolina, Smlednik, ženska v Starem trgu, Št. Vid nad Ljubljano in na Vrhniki moška. Xa Štajerskem jih spi 6, in sicer: Konjice, Laški trg, Ponikva, Sv. Benedikt, Šaleška dolina in Velika Pirešica. Na Goriškem: Naklo, Šempas, Ročinj. Na Koroškem deluje 9 podružnic, 10 pa jih spi. Poudariti pa je, da vse omenjene podružnice že spe skozi več let in da so v zadnjem letu prenehale z delovanjem le 4 podružnice, med njimi 3 na Koroškem in 1 na Kranjskem. Zato se je pa ustanovilo zadnje leto 13 novih podružnic, 3 na Kranjskem, 8 na Štajerskem in po 1 na Koroškem ter v Trstu. Oživelo je zadnje leto 33 podružnic, in sieer na Koroškem 2, na Primorskem 8, na Kranjskem 18 in na Štajerskem 5. Nekatere podružnice bodo še v bližnjem času oživele, nekaj jih je bilo pa že izprva mrtvorojenih, ker so bile le izraz hipnega navdušenja kakega rodoljuba, ki je pa kmalu nato zapustil dotični kraj. Storjeni so bili koraki glede Koroške, da se vsaj polovica spečih podružnic prebudi, drugod pa ustanovijo nove podružnice. Število družbenih članov presega 8000. Majhno število za slovenski narod! Reorganizacijsko delo podružnic bo treba z vso močjo nadaljevati in v ta namen se je v vodstvu osnoval organizacijski odsek, ki začne že to jesen poslovati. Osnoval se je pa tudi družbi prijazen konzorcij, ki izdaja mesečnik »Slovenski Branik«. Ta list budi podružnice, jih navaja k rednemu delu in obenem zbira manjšinsko gradivo. Njegova vsebina je neprestan »memento« k delu, redu in resnosti po podružnicah. Ni moja naloga prečenja ti delo podružnic po njihovih blagajniških uspehih. Pohvaliti pa moram tukaj podružnice, katere poleg navadnega zbiranja in prirejanja veselic gojijo tudi intenzivnejše naloge ter pomagajo družbenemu vodstvu z informacijami in njim poverjenim izvrševanjem krajevnih nalog. Tako je naša vrla tržaška podružnica naša eksekutiva v Trstu in goriška moška podružnica se pripravlja, da postane nekaj podobnega za Gorico. Novomeška in Črnomelj -ska podružnica vrlo opazujete jezikovno mejo proti Kočevcem. Podružnica na Vranskem je prava centrala narodne izobrazbe. Ž njo tekmujejo mlade podravske podružnice, v katerih se osredotočuje tamošnje narodno življenje. Osrednje vodstvo se je zbiralo skoro vsak mesec k sejam, vsak drugi teden pa so se vršile seje gospodarskega in šolskega odseka. V nujnih slučajih je reševal tekoče delo ožji odbor. Vodstvu je stalo na strani delavno družbeno uradništvo, sestoječe iz tajnika, knjigovodje in šolskega referenta, ki je opravljal obenem registra turo in dalje iz pomožnega uradnika. V vodstvu samem in v u radništvu je vladala sloga in veselje do vzvišenega dela. Koncem poročila me veže prijetna dolžnost, da izrečem posebno zahvalo družbe sv. Cirila in Metoda do slovenskega časopisja, ki je ves čas brezplačno priobčevalo družbene oglase in pozive. Mirno lahko rečemo, da tako požrtvovalnega časopisja nima noben narod. Slavna skupščina! Mnogokrat se čuje, da je našemu narodu grob že izkopan. Res je, da smo v smrtni nevarnosti, a naš napredek je viden na Primorskem in v kmečkih okrajih štajerskih vkljub štajercijanstvu in »Sudmarki« tudi korakamo v celoti naprej. Pač pa se je Nemcem posrečilo ustaviti naravnost napredovanje Slovencev v spodnještajerskih mestih in trgih ter deloma tudi na Kranjskem. Tudi jezikovnemu otoku kočevskemu moramo posvetiti vso pozornost. Nazadujemo pa na Koroškem, ali bitka nikakor še ni izgubljena. Odločila se bo v prihodnjem desetletju. Tedaj se bo izvršila velika preizkušnja naših življenskih sil. V ta boj hoče družba sv. Cirila in Metoda odločujoče poseči. Zavest, da stojimo pred odločitvijo in pogled na veliki smoter mora uediniti vse, katerim je narodna ideja sveta. Potem bo trobojni prapor družbe sv. Cirila in Metoda zmagovit. (Viharno odobravanje, ki kar ni hotelo ponehati. Poročevalcu so se delale prisrčne ovacije). Prvomestnik S e n e k o v i č je otvoril splošno debato o tajniškem poročilu. Odvetnik dr. R o s i n a iz Maribora je dejal, da je izborno poročilo najboljša satisfakcija za napade, ki jih je prestal odbor v preteklem letu. Le suha destva so navedena in načrt za bodočnost. Posebno je ugajalo govorniku poročilo, da se oživi obrambno društvo. Delalo se je doslej mnogo na to, da se oživi tisto ljubljansko obrambno društvo »Naša Straža«, a bilo je vse zastonj. Ce bi bila vlada razpustila društvo, bila bi to satisfakcija za Nemce. Naj se ustanovi celokupno obrambno društvo, ki bodi nepolitično. Na Štajerskem se potrebuje posredovalnice glede nakupov zemljišč in oddaje služb. Privatnik tega ne zmore, tudi posojilnice ne, ker so le kreditni zavodi, ne pa banke za parceliranje zemljišč. Naj se ustanovi taka posredovalnica! Slovenski narod išče zdravja pri morju, a ne vidimo, da nam gori za hrbtom zlasti v mariborskem okraju. Posamezen okraj ne more storiti nič. Tu velja delo posredovanja, da si ohranimo Slovenci to, kar imamo. Posebno je paziti na industrialne kraje. Maribor ni več nemško mesto, ker je treba le par sto slovenskih delavcev, pa se podre nemški nacionalizem. Kar se zdaj stori od družbe za Maribor, je žrtvoval ta sam. Dolžnost družbe je, da ga bolj podpre, ker je tako važen kot Trst. Tu je treba ustaviti nemški tok. Doslej je ustavljeno samo rapidno prodiranje nemštva. A ne le ustaviti moramo nemški tok, tudi prodirati moramo, da si osvojimo izgubljene postojanke. (Burno odobravanje). Predsednik akad. fer. društva .Prosveta«, T r a m p u š , je poudarjal, da obstoji med »Prosveto« in Ci-ril-Metodovo družbo zveza, ker je obema cilj izobrazba naroda. »Prosveta« je kazala vsikdar veliko zanimanje za prospevanje družbe. Ni nobena usiljivost, če stavi »Prosveta« na občnih zborih družbe razne predloge. Družbino vodstvo je upoštevalo preteklo poslovno leto več od »Pro-svete« na lanski skupščini stavljenih predlogov. Predlagana sprememba pravil se pa še ni izvršila. To je pri družbi nujno potrebno, kajti sedanja pravila ne odgovarjajo več sedanjim razmeram. Ravno tako je potreben družbi potovalni učitelj. Pri »Sudmarki« je tak potovalni učitelj ustanovil v enem letu 120 podružnic. Neobhodno je i)otreben pri nas, ki imamo še celo vrsto podružnic, ki spe, in krajev, kjer je ustanovitev podružnic mogoča. Govornik prosi družbo, da če nastavi učitelja, naj bi se tudi »Prosveta« smela nanj obrniti. Delovanje »Prosvete« je osredotočeno večinoma na meje, in zato je treba pogosto informacij, za katere bi se »Prosveta« obrnila nanj. Govornik opozarja nato družbo na glavno ljudsko štetje leta 1910., ko bodo naši birokrat je našteli po stari navadi manj Slovencev, kot jih je v resnici. Treba je napraviti privatno ljudsko štetje. V tem oziru bo stavila »Prosveta« konkretne predloge. Glede podrobnega dela omenja govornik, da bi se z nabiralniki dalo še mnogo več doseči kot doslej. Naj se uvedejo v boljše situirane hiše domači nabiralniki, ki se prav gotovo dobro obneso. Misliti je tudi na loterijo. Ce jo je dobila »Sudmarka«, dobiti jo mora tudi naša obrambna družba. Naši poslanci imajo vendar toliko vpliva, da nam izposlujejo to. Da se bo loterija obnesla, bo »Prosveta« napela vse moči. Družba naj bi uvedla na svojih šolah božićnice, s čimer se s primerno majhnimi stroški pridobe otroci. Nadalje naj se započne akcija, da bodo boljše situirani stanovi darovali družbi zavržene igrače svojih otrok, katere igrače se porabijo potem za otroke na družbenih vrtcih. Končno je misliti na to, da bi se zbirali stari časopisi, ki bi se pošiljali na mejo. Ondotni ljudje bodo brali in sčasoma dobili tak nagon do branja ,da brez njega ne botlo mogli živeti. Govornik stavi sledeči dve reso-lueiji: 1. Družbi se naroča, da do 1. januarja 1909 izdela nova pravila, jih pošlje podružnicam v pregled in jih predloži prihodnji skupščini v p o-trdilo. 2. Z ozirom na velik pomen, ki ga ima potovalni učitelj za vsako narodno obrambno društvo, se poživlja vodstvo družbe, da v najkrajšem času nastavi stalnega potovalnega učitelja. (Vsestransko pritrjevanje). Prva resolucija se je sprejela soglasno takoj, druga pa istota-ko, a šele pri slučajnostih, ko je tudi nadučitelj Pesek poudarjal potrebo potovalnega učitelja. Župnik Treiber iz Št. Ruper-ta pri Velikovcu izraža svoje veliko zadovoljstvo, da so vsi govorniki ubrali take strune, ki ugajajo vsem. Upa, da pridemo v tir, da se vsi Slovenci oklenemo naše ljube šolske družbe. Odstraniti je treba vse, kar nas loči in porabiti, kar nas druži. Glejmo Cehe, ki v narodnem oziru vsi skupno nastopajo in moretii sedeti drug poleg drugega katoliški poslanec in socialno - demokratični. Da Slovenci nazadujemo na Koroškem, ni popolnoma resnično. Res se tu in tam kaj odkruši v nemško morje, a narod v sredini napreduje. Toliko se v narodnem oziru še ni nikdar delalo kot se zdaj. Da so podružnice na Koroškem zaspale, je glavni vzrok, da ni bilo na razpolago govornikov, ki bi bili ljudi bodrili. Kar se na Koroškem v narodnem oziru da storiti, se vse stori. Govornik se zahvali glavnemu vodstvu družbe, ki je prišlo v nasprotju s prejšnjim vodstvom do edino pravega prepričanja, da je v družbenih šolah treba predvsem vcepiti v otrocih narodno mišljenje in zavednost, vse drugo se pa prikroji krajevnim razmeram primerno. Tu je poudariti zlasti učenje nemščine. Kakor se Nemci uče iz potrebe slovenščine, tako smo Slovenci v obmejnih krajih, kjer je Nemec na desni in levi, naravnost primorani, da znamo nemški. S tem, da se naši otroci uče nemški, še ne izgube narodne zavednosti. Predlaga govornik, naj bi se doseglo, da bi v veliko vŠk i šoli, ki nima pravice javnosti, delali otroci skušnjo pred svojim učiteljem. Priporoča se naklonjenosti družbe v prihodnje. (Viharno odobravanje). Prvomestnik Senekovič opomni, da so si tudi Nemci vsi edini glede Schulvereina, pa naj bodo to brezverci, židje ali katoličani. (Klici: Pa pri nas?) Dr. Kukovec iz Celja želi, naj družba deluje na to, da se razširijo na zaseben način slovensko-nemški gimnazijski razredi v Celju v popolno gimnazijo. Stvar je izvedljiva. Cesar ne morejo izposlovati poslanci, naj omogoči družba! Naj se deluje na to, da se prihodnje leto otvori 5. razred na imenovani gimnaziji. (Splošno pritrjevanje). Prvomestnik Senekovič odgovori, da se je taka prošnja, ki je bila vodstvu predložena, odložila, da pa se bo takoj skušala ugodno rešiti, kadar bo dana priložnost zato. Ravnatelj v pokoju, L a p a j -n e , je mnenja, da je že skrajni čas, da prenehamo prenašati kriviee, ki se nam danzadnevom gode vsepovsod. Zato se pritožujmo zoper te krivice do zadnje instance, pri upravnem sodišču na Dunaju je še nekaj pravice. Ko bomo dosegli par dese-toric pozitivnih uspehov, bodo že dobili pred nami rešpekt in nehali pometati z nami. (Viharno ploskanje). Dr. Ernest Dereani iz Gorice polaga v imenu Goričanov vodstvu večjo brigo za Gorico, kjer se imajo Slovenci boriti z Italijanom in Nemcem. Drugi je hujši nasprotnik, ki ima trdno postojanko v Gorici, da ga bo težko spraviti proč. V Gorici je treba ustanoviti slovenske otroške vrtce. Goriški Slovenci se zavežejo, da bodo šolo vzdrževali sami. (Ploskanje). Gdč. G r e g o r i č govori kot zastopnica škedenjske podružnice in želi, da bi družba bolj podpirala ondotni otroški vrtec. Skedenj je silno izpostavljen, kar dokazuje pojasnite v ondotnih razmer. Otroci v Skednju so v veliki nevarnosti, da se potope v nemškem ali laškem morju. Naj prevzame družba škedenjski otroški vrtec docela v svojo oskrbo. (Odobravanje). Dr. Žerjav izjavlja, da je vodstvo zelo hvaležno za podane nasvete. Precejšnji del se jih že izvaja, drugi se izvede. Vprašanja, ki so se tu razmotri vala, se rešujejo v »Slovenskem Braniku«. Z župnikom Treiberjem se večinoma strinja zlasti glede potrebe skupnega delovanja v obrambi naše narodnosti in naše slovenske zemlje. Zastopnici škedenjske podružnice svetuje, naj se s prošnjo obrne še enkrat na družbo, ki ugodi njeni želji. Nato se je tajniško poročilo odobrilo soglasno. Sledila je bilanca družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za XXII. upravno leto, ki je tale: Prej e m k i. Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1906. 1. 930(5 K 79 vin. Dohodki leta 190 7.: Prispevki podružnic, in sicer članarine, pokrovitelj nine, darila itd. a) Kranjsko 9517 K 68 vin., b) Štajersko 7703 K 8 vin., c) Koroško 308 K 39 vin., d) Primorsko, in sicer Goriško 1331 K 81 vim. Trst 17.045 K 29 vin., Istra 200 K 30 vin., skupaj 36.106 K 55 vin. Dohodki izven podružnicu i h veselic 2080 K 46 vin. Darila in podpore, in sicer občin 2444 K, posojilnic in hranilnic 1479 K 33 vin., društev 4.V.» K 54 v., skupaj 4382 K 87 vin. Darovi Mo-horjanov 229 K 31 vin. Razni darovi 3377 K 7 vin. Dohodki iz družbenih nabiralnikov 1318 K 56 vin. Zbirke časnikov, in sicer »Slovenskega Naroda« 5223 K 40 vin., »Slovenec« 457 kron 92 vin., »Glas Naroda« 315 K, »Mir« 285 K 70 vin., »Slovenski Gospodar« 240 K 18 vin., »Soča« 41 K 50 vin., skupaj 6563 K 70 vin. Dohodki iz prodaje družbenih vžigalic 6000 K, družbene kave 200 K, družbenega toaletnega mila 38 K 90 vin., družbenega šampanjca 16 K 80 vin., družbenega cigaretnega papirja 319 kron, družbenih svinčnikov 22 K, družbenega platna 200 K, družbenih cilindrov za svetilke 508 K 52 vin., družbenih drož 30 K, družbenih šolskih knjig 1377 K 15 vin., družbenih knjig 91 K 70 vin., iz prodaje družbenega koledarja za leto 1907. 2610 kron 15 vin., za leto 1908. 2123 K 74 vin., skupaj 4796 K 89 vin., narodnega kolka 4966 K 23 vin., družbenih razglednic 3279 K 3 vin., računskih, oziroma gostilničarskih listkov 855 K 76 vin., volila 3275 K 93 vin., obresti od naloženega denarja 621 K 29 vin., dohodki iz prodaje Veselove knjižnice 1057 K 35 vin., iz družbenih poslopij in posestev 450 kron 45 vin., družbenih vzprejemnic 93 K 64 vin., prehodni prejemki 811 kron 77 vin., narodni davek 65 K 86 vin., darila za vrtec na Savi 2477 kron 23 vin., razni dohodki 257 K 22 vin. Dohodki znašajo torej 1. 1907. skupaj 85.844 K 24 vin. Vsi dohodki pa z ostankom iz leta 1906. 95.151 K 3 vin. Izdatki: Deška ljudska šola v Trstu 16.362 K 75 vin., dekliška ljudska šola v Trstu 7827 K 80 vin., otroški vrtec v Bojanu 1801 K 45 vin., otroški vrtec pri Sv. Ivanu poleg Trsta 1559 kron 18 vin., otroški vrtec v Rocolu 1306 K 62 vin., otroški vrtec v IVvrni pri Gorici 1030 K, otroški vrtec v Skednju 480 K, otroški vrtec v Devinu 200 K, otroški vrtec v Podgori pri Gorici 900 K, otroški vrtec v Tržiču na Gorenjskem 1759 K 73 vin., otroški vrtci na Savi pri Jesenicah 3655 kron 43 vin., otroški vrtec na Jesenicah 833 K 27 vin., otroški vrtci v Hrastniku 1174 K 38 vin., šola v Št. Rupertu pri Vel i koven 4880 K 99 v., Šolstvo v Miirihoru: otroški vrtec 1500 K, 2. razred ljudske šole 1046 K 44 vin., dekliška ljudska šola na Muti 1881 K 90 vin. otroški vrtec v Celju 1430 K 60 vin., otroški vrtec v Gabrju pri Celju 299 K 99 vin., razne podpore 720 K, vrnjena posojila 7148 K 96 vin., plačane obresti od posojil 1217 K 55 vin., družbeni koledar za leto 1907. 1445 K 32 vin., za leto 1908. 1737 K 24 vin., skupaj 3182 K 56 vin., družbene razglednice 1414 K 20 vin. računski, oziroma go-stilničarski listki 313 K 60 vin., družbeni nabiralniki 493 K. šolske knjige in učila 2016 K 80 vin., družbena pisarna 6314 K 61 vin., prehodni stroški 875 K 11 vin., Veselova knjižnica 194 K, pokojninski zaklad za učitelje, učitelj iae in vrtnarice 500 K 38 vin. vsprejemnice 689 K, razni stroški 1150 K 37 vin., skupaj 76.160 K 67 vin. Račun glavnice dne 31. grudna 1907. 1. 8133 K 86 vin. Gotovina dne 31. grudna 190/. leta 10.856 K 50 vin., skupaj 95.151 K 3 vin. Družba je imela 31. grudna 1907. L: a) glavnico 8133 K 86 vin., b) blagajniški ostanek 10.856 K 50 vin. Leta 1907. je bilo pri družbi dohodkov (brez prebitka iz leta 1906.) 85.844 K 24 vin., stroškov 76.160 K 67 vin., torej prebitka 9683 K 57 vin. Družbeno premoženje dne 31. grudna 1907. 1. A. Aktivno p r e m o ž e n j e. Posestva 186.000 K, šolski inventar in učila 2522 K 72 vin., pisarniški inventar 942 K 80 vin., zaloga knjig 590 K 30 vin., Veselo v a knjižnica 300 K, zaloga družbenih razglednic 523 K 20 vin., terjatve 3400 K 50 vin., družbena glavnica 8133 K 86 vin., pokojninski zaklad za učitelje, učiteljice in vrtnarice 1000 K 76 vin., blagajniški ostanek dne 31. grudna 1907. 1. 10.856 K 50 vin., skupaj 214.270 K 64 vin. B. Pasivno premoženje. Posojilo pri mestni hranilnici v Ljubljani, posojilo pri posojilnici in hranilnici na Jesenicah, razni dolgovi, skupaj 21.428 K 62 vin. C. Cisto p r e in o ž e n j c. Ako od aktivnega premoženja 214.270 K 64 vin. odštejemo pasivno premoženje 21.428 K 62 vin., dobimo čisto premoženje dne 31. grudna 1907. 1. 192.842 K 2 vin. Družbeno premoženje dne 31. grudna 1906. 1. je bilo, in sicer: aktivno premoženje 202.025 K 71 v., pasivno premoženje 32.338 K 7 vin., čisto premoženje 169.687 K 64 vin. Ako primerjamo čisto premoženje z dne 31. grudna 1907. leta s 192.842 K 2 vin., s čistim premoženjem z dne 31. grudna 1906. leta s 169.687 K 64 vin. vidimo, da se je družbeno premoženje pomnožilo v letu 1907. za 23.154 K 38 vin. Proračun za leto 1909. izkazuje stroškov: Deška ljudska šola v Trstu 23.000 K, dekliška ljudska šola v Trstu 11.000 K, otroški vrtec v Rojanu 1900 K, otroški vrtec pri Sv. Ivanu 1500 K, otroški vrtec v Rocolu 1300 kron, otroški vrtec v Skednju 600 K, otroški vrtec v Pevmi pri Gorici 1300 K, otr. vrtec v Devinu 200 K, otroški vrtec v Podgori 900 K, otroški vrtec v Tržiču 1800 K, otroški vrtec na Savi 2000 K, otroški vrtec na Jesenicah 900 K, otroški vrtec v Hrastniku 1800 K, šolstvo v Št. Rupertu 5000 K, šolstvo v Mariboru 2200 K, šolstvo na Muti 4000 K, šolstvo v Celju 1200 K, šolstvo v Gabrju 900 K, šolstvo v Korminu 4000 kron, vrnjena posojila in obresti 1260 K, razne podpore 2000 K, šolske knjige, učila 2000 K, družbeni koledar 1800 K, družbena pisarna 8000 K, narodni kolek 600 K, računski listki 500 K, nabiralniki 600 K, razglednice 2000 K, pokojninski sklad 1800 K, razni stroški 1000 K, za ustanovitev novih šol, potem posojila itd. 50.000 K, skupaj 137.060 kron. Dohodki pa so: Podružnice 36.000 K, Veselice 3000 K, podpore občin, posojilnic itd. 5000 K, Mohorjani 50 K, razni darovi 4000 K, dohodki iz nabiralnikov 10.000 K, časniki 6000 K, vžigalice 6000 K, drugo družbeno blago 1200 kron, šolske knjige 1400 K, družbene knjige 50 K, koledar 2700 K, družbena poslopja in posestva 380 K, narodni kolek 7000 K, razglednice 6000 kron, volila 1500 K, obresti od naloženega denarja 1200 K, računski listki 6000 K, vsprejemnice 100 K, narodni davek 2000 K, razni dohodki 1000 K, skupaj 100.580 K. Ako primerjamo stroške z dohodki, dobimo primanjkljaja 36.480 K. (Konec prihodnjič.) Volilna reforma za češ*i deželni zbor. Dunaj, 14. septembra. Poslanec Nemec je prišel danes z večjo deputacijo k ministrskemu predsedniku baronu B e c k u , da poizve, kako stališče zavzema vlada glede volilne reforme. Ministrski predsednik je odgovoril, da je izdelan novi načrt, o katerem se sedaj pogajajo prizadeti ministri. Ker se je vlada opetovano zavzela, se je moral načrt držati principa interesnega zastopstva. Od tega principa vlada nikakor ne odneha. In sicer se vlada ni odločila za splošno kurijo, v kateri bi volili tudi taki, ki volijo že v drugih skupinah, temne le za take, ki so iz drugih volilnih razredov izključeni. Šte-vilo mandatov v tej kuriji se zviša na 43. Končno je ministrski predsednik opozarjal, da bi bile vsakoja-ke demonstracije v prilog splošne volilne pravice ali samo volilne reforme nele brez vrednosti, temuč celo škodi j ive. Sloga nemških poslancev v češkem deželnem zboru. Praga, 14. septembra. Danes popoldne je bilo dolgo posvetovanje zastopnikov vseh nemških strank v češkem deželnem zboru pod predsedstvom ministra P r a d e j a. Minister Prade je obširno poročal o sedanjem političnem položaju in o imenovanju uradnikov. Uspeh konference je bil, da so se vse nemške stranke izrekle za skupno zvezo vseh nemških klubov v deželnem zboru. Za utrjevanje na italijanski meji. I n o m o s t, 14. sptembra. Poslanec Schraffl prireja po svojem okraju volilne shode, na katerih zahteva, da se mora meja proti Italiji utrditi, a število rekrutov za deželne lovce se mora pomnožiti. Govornik je povsod opozarjal, kako nadkriljujejo italijanske utrdbe avstrijske ter naglašal, da je nujna potreba, da se pomnoži število vojaštva na Tirolskem. — Splošno se govori, da vodi Schraffl tako agitacijo po višjem navodilu. Srbsko-hrvaška koalicija. Zagreb, 14. septembra. Izvr-ševalni odbor hrvaško-srbske koalicije je imel včeraj sejo, v kateri je bilo zelo razburljivo razpoloženje. O seji se je izdal komunike, ki pravi: »Z ozirom na dejstvo, da obstoja absolutistični režim na Hrvaškem nespremenjen, da se vlada brez sabora in brez proračuna, da se celo izvoljenim poslancem zabranjuje prirejanje ljudskih shodov ter se s tem kršijo najsvetejše institucije ustave; nadalje z ozirom na okolnost, da se pod lažnivo pretvezo velikosrbske propagande posamezne osebe s silo zapirajo ter je vsled tega osebna varnost vsake osebe, ki je vladujoči kliki neljuba, v neprestani nevarnosti, je izvrševal ni odbor sklenil, da se skliče čimpreje plenarno zborovanje hrvaško-srbske koalicije, da se temeljito posvetuje o sredstvih in potih, kako bi se organizirala na zakonitih in ustavnih potih splošna obramba proti sedanjemu režimu.« — Ker se dne 22. t. ni. otvori peštanski parlament, se je sklenilo, da se zbero 21. t. m. v Budimpešti vsi hrvaški delegatje k plenarni konferenci. Gonja proti Srbom na Hrvaškem. Zagreb, 14. septembra. Aretacije se nadaljujejo. V Jasenaku pri Ogulinu so zaprli po hišni preiskavi kmeta Borojevića. V Zemunu pa so aretirali šest srbskih vseuči-lišenikov, ki so bili na počitnicah. Dolže j h veleizdaje in ščuvanja. Preiskava se vodi strogo tajno. Za ustavo v Bosni. Sarajevo, 14. septembra. »Muslimanska Savjest« je prinesla članek, v katerem pravi: »Umevno je, da smo moh a meda ni prijatelji Turčije ter želimo priti zopet pod turško cesarstvo. Ako bi pa to ne bilo mogoče, izjavljamo odločno, da hočemo ostati pod vrhovno vlado Av-stro-Ogrske. Z vsemi sredstvi bi se branili proti temu, da bi nastala iz Bosne srbska ali črnogorska provincija.« Bolgarsko-turški konflikt Carigrad, 14. septembra. Veliki vezir je izjavil, da bolgarski diplomatični agent Gešov zato ni bil povabljen k diplomatskemu obedu, ker je Bolgarija turški vazal ter tvorite obe vladi s političnega stališča le eno vlado. Zato se bolgarski diplomatični zastopnik ne more udeležiti slavnostnega sestanka zastopnikov zunanjih držav. Dogodki na Turškem. Carigrad, 14. septembra. Radikalni turški politiki pripravljajo načrte o izpopolnitvi Mithatove ustave, ki je prišla sedaj po 30 letih nespremenjena v veljavo. Mladotur-ki hočejo napraviti ustavo demokratično. Zato tudi zahtvajo, da senatorjev ne imenuje sultan,temveč parlament. Solun, 14. septembra. Bolgari v Macedoniji se naglo oborožujejo ter se je vsak trenutek bati spopadov. „Slovensko društvo" Ima danes zvečer ob 9 uri odborovo sejo v restavracijskih prostorih „Narod nega doma". Edina točka dnevnega reda je razgovor o dogodkih v Ptuju in njih posledicah za Ljubljano Dnevne vesti. V Ljubljani, 15. septembra. — Kakšen odgovor damo Slovenci na barabske tolovajske napade nemške fakinaže na Slovence v Ptuju? Napadi v Ptuju na mirne naše ljudi zahtevajo odgovora, in sicer tako temeljitega, da se bo čutil na leta. Ker so bili napadi izvršeni na Slovence iz vseh slovenskih pokrajin, moramo dati ta odgovor vsi Slovenci. Neizprosno naše geslo bodi: Svoji k svojim! Kdor se pregreši zoper to geslo, izdaja slovenske koristi tujcu, ki nas v zahvalo zato, da smo ga zredili s svojim denarjem, napada in ropa kot pocestni tolovaj. To je treba povedati vsem našim ljudem! Sklicujte shode, poučujte ljudstvo, da se ve ravnati! Nemci in nemškutarji so v Ptuju Slovence in Slovenke pretepali, pljuvali na nje, jih polivali s tinto, metali na nje kamenje, pobijali po tleh, kričali, da jih je treba ubili, in zdaj naj bi mi Slovenci in Slovenke še nadalje mastili s tisočaki te in take ljudi? S ptujskimi napadalci simpatizira vesoljno naše nemštvo, zato smemo pričakovati, če ne bomo o pravem času stopili krepko na prste tem ljudem, da se bodo tolovajski napadi Nemcev na Slovence v takem in še večjem obsegu in z isto surovostjo in barabstvom ponavljali tudi drugod. Nemške sodrge je že povsod dosti in kako oblastno nastopa n. pr. v Gorici, Celju in celo v Ljubljani! Slovenci moramo sčistiti zrak, da ga ne bo več napolnjeval nemški smrad, in to se zgodi edino s tem, da zahajamo Slovenci in Slovenke kupovat le k Slovencem in Slovenkam, nemške trgovce in obrtnike naj pa podpira nemška drhal. Mera je polna, slovenske potrpežljivosti, ki rodi take sadove, kot smo jih videli v nedeljo v Ptuju, je in mora biti enkrat za vselej konec. V tem oziru vsi na podrobno delo! — Tolovajski napad na Slovence v Ptuju. Včeraj smo podali nepreti-rano sliko dogodkov, ki so se v soboto in v nedeljo doigrali v Ptuju. Ker so tolovajstva, ki so jih zagrešili ptujski in drugi spodnještajerski nemčurji na slovenskih gostih v Ptuju, tako gorostasna, da jih normalno misleč človek jedva mora pojmiti in da je človeku, ki ne pozna razmer, težko verjeti, da so takšni dogodki mogoči v takozvani kulturni državi, je lahko, da je marsikateri izmed naših čitateljev, ki je bral naše včerajšnje poročilo o ptujskih dogodkih, majal z glavo, češ, ta poročila so pretirana in strankarsko prikrojena. Zato hočemo tu navesti izvestje v Gradcu izhajajočega glasila socialno-de-mokratske stranke »A rbeiter-w i 11 e«, ki je poslal v Ptuj svojega posebnega poročevalca. Ta poročevalec piše v »Arbeiterwille« z dne 15. t. m. o dogodkih v Ptuju tole: »Za predigro k »velikemu dnevu«so nemški kulturonosci v soboto zvečer pred »Narodnim domom« tulili in žvižga- li, okna pobijali in slovenske hiše mazali z blatom. Da bi se »veliki dan« dostojno uvedel, so Slovencem s palicami vbijali nemško kulturo. Velika predstava pa je imela biti šele v nedeljo. K svojim šestim redarjem v Ptuju si je župan Ornig še izposodil 26 stražnikov iz Maribora, Celja, Celovca in Beljaka, da bi s tem zabranil sodelovanje orožništva. Na kolodvoru in potu v mestu so opetovano nastale prav kritične si-tuvacije. Nemške nacionalee so sprejemali s heil-klici, Slovence pa s tuljenjem in žvižganjem. Slovenskim živio-klicem je sledilo žvižganje in tulenje nemških nacionalcev in njihove »jungmannschaft«, ki so bili od prvega do zadnjega preskrbljeni s piščalkami in s strašili za pse. Posebno se je pri tem odlikovala Orni-kova deška kapela, ki sicer ni korakala v vrstah z godbenimi instrumenti, ki pa je bila mesto tega vseskozi opremljena s piščalkami. Priznati je treba nemškim nacionalcem: imeli so dober dan, zakaj docela nemoteno so lahko bili po »slovenskih bučah«, metali jajca in kamenje, polivali Slovence s kemično tinto in kričali »Heil« ter psovali: »Sehlagt ihn nieder, den \s i ml i se h en Hund!« Saj so jim prišli iz Maribora in Celja, deloma tudi iz Gradca na pomoč »vnete« roke, palice, piščalke in vpijoča grla. V manjšini se nahajajoči Slovenci so odšli v »Narodni dom«, spremljani od policije in žvižga jočih nemških nacionalcev. Ce je kdo izmed Slovencev zavrnil psovke, je bil pretepen; če se je proti temu branil, je bil on aretovan, ne pa morda nemški nacionalee. Redarji so pri pretepih vedno nekoliko časa čakali, da so Slovenci dobili batin in da so nemški nacionalci imeli veselje. Naš poročevalec je bil sam priča, ko je neki od nemškega »Schulvereina« podpirani tapetnik z volovsku žilo, ki je bila po vrhu še opremljena s svincem, tolkel po glavah Slovencev in ko je neki mariborski nemško-na-cionalni »arbeiterbiindler« nekemu gospodu strgal klobuk z glave in si prilastil njegov društveni znak. Mi poznamo tega nemško - nacionalnega tatu, ki si je prilastil tujo slovensko last in se je s tem še bahal pred svojimi »nemškimi bratci«. Spominjanja vredni prizori so se doigrali še pri »sprejemu« popoldne, ko so došli slovenski romarji in mariborski nemški - nacionalci. Napadli in step-li niso samo nositelja križa, marveč tudi dva nemško - nacionalna »arbeiterbiindler j a«, ki so jih smatrali za Slovence. — Tako piše »Arbeiter-\ville«, list, izhajajoč v nemškem Gradcu, ki se mu pač ne more očitati, da bi bil posebno naklonjen nam Slovencem. — Zob za zob! Vsa slovenska javnost je razburjena rad i divjaških napadov na Slovence v Ptuju. V mestu Ptuju imajo vso moč v rokah nemčurji. Dasi vsi ti nemčurji žive izključno od slovenskega kruha, vendar se upajo vprizarjati pravcate pogrome na mirne Slovence. Na čelu teh pogromov, ki so se doigrali v soboto in nedeljo v Ptuju, so bili župan Ornig in ptujski mestni občinski svet. Na tolovajstva, ki so se zgodila na Slovencih v Ptuju pod patro-nanco župana Orniga in občinskega sveta ptujskega, mora primerno odgovoriti vsa slovenska javnost. Pred vsem ima besedo mestni občinski svet ljubljanski in za njim vse slovenske občine, ki naj glasno in odločno dvignejo svoj glas proti divja-štvu, čegar pozorišče je bilo preteklo nedeljo mesto Ptuj! A še eno! Proč sedaj z vsemi neumestnimi oziri! Pričakujemo, da bo se vzpričo nečuvenih ptujskih dogodkov ojnnačil tudi naš ljubljanski magistrat in jel izvajati načelo zob za zob! Za danes opozarjamo samo na to-le: V »kresi-ji«, ki je last mestne občine ljubljanske, je trgovina »Pri škofu«. Ta lokal ima v najemu od mestne občine eden najbolj zagrizenih nemčurjev v Ljubljani Drofenik, ki se skriva pod imenom tvrdke Miklavc. Ta mož je strupen sovražnik vsega kar je slovensko, in je eden najbolj navdušenih članov »Turnvereina«, »Sud-marke« in »Schulvereina«. In temu možu se da v najem starorenomira-ni lokal »Pri škofu«, ki je prava zakladnica za trgovca! Ali ni mladih slovenskih trgovcev, ki komaj čakajo, da bi dobili ugoden prostor za otvoritev svoje trgov ine t! Zob za zob bodi v bodoče naše geslo! Zato pričakujemo, da bo mestni občinski svet storil svojo narodno dolžnost tudi v slučaju Drofenik. Gada na svojih prsih ne bomo več redili! — Nemčurski tolovaji v Ptuju. (iz ptujske okolice.) Tolovajski napadi ptujskih nemčurjev in z vseh vetrov skupaj zbobnanih nemč lirskih capinov na mirne Slovence v Ptuju vzbudilo je med kmečkim prebivalstvom po vsej ptujski okolici nepopisno ogorčenje. Žalibog, da so v okolici prepozno zvečer izvedelo, da so bili v Ptuju domači slovenski kmetje in kmečki fantje od nemških barab pod zaščito policije tepeni in z gnilimi jajci in črnilom politi, drugače bi se bilo iz bližnje okolice na tisoče fantov podalo v Ptuj, da pokažejo nemškim tolovajem,kje so slovenska tla. Dušni oče nesramnih napadov je ptujski župan Ornig in njegov adjutant odvetnik dr. Plah-ky, glavna aranžer ja pretepov pa sta urednik »Štajerca« Linhart in žt lezniški uradnik S i e g 1. Linhart je baje sestavil znani hujsknjoči oklie na Nemce, ki ga je včeraj »Slov. Narod« objavil. To je torej tisto spora, zumljenje, katero hoče »Štajerec med obema »sosedninni narodoma« doseči. Slovenski kmet si pri ptujskih Nemcih dobro došel, kadar pri* neseš denar, ako pa prideš se v Ptuj veselit, pa si »windischer Hund«, katerega je treba s palico in kamenjem pobiti in z gnilimi jajci in črnilom politi. Mesto Ptuj je slovenskemu kmetu odprto, kadar nosi Nemcem denar, ako pa se hoče v Ptuju med svojimi veseliti, potem so pa to mesto nemška tla, na katera ne sme vt«, piti Slovenec, ako hoče, da ne bode tepen. In kdo so tisti ljudje, ki glavni provzročitlji nedeljskega tolovajskega napada na mirne Slovence? Kdo plača tiste policaje, ki so prišli iz Celja, Maribora, Celovca itd. pomagat fakinaži pobijat slovensk • kmete, kdo plača tisto fakinažo, ki so jo Ptujčani naročili iz bližnjih nemških mest nesramno napadat mirne Slovence in jih polivat z jajci in či niloml To vse plača mesto Ptuj, b> razbojnike plačajo ptujski meščani, ptujski trgovci, ptujski obrtniki, to. rej tisti ljudje, ki od Slovencev živi-jo. Zdaj smo na jasnem, zdaj vemo, kaj pomeni »Štajercev«e sporazum Ijenje med Nemci in Slovenci. — Napad na romarje. S popoldanskim vlakom prišlo je v nedeljo v Ptuj mnogo romarjev, ki so se vračal] iz Ruš. Nemški burši so romarje sirovo napadli, jim vzeli križ in ga teptali z nogami ter pljuvali po njem. Kje pa je tukaj bilo tisto »k;i-toliško kmečko ljudstvo«, ki je j»o včerajšnjem poročilu »Slovenec branilo »bojazljive liberalne škriee ■ pred nemškimi sirovostmif! Ali iti tukaj v istini bilo treba odporne šile?! Kakor je videti, se »Slovenec gnjušnih nemškutarških napadov v Ptuju na skrivnem veseli. Pej, takim narodnjakom! — Brzojavka župana Hribarja na skupščino »Družbe sv. Cirila in Metoda« je rabila 12, reci dvanajst ur, predno je dospela na svoje mes Edino zanikrnost poštne uprave ali pa šovinizem nemških postnih uradnikov je moglo to zakriviti. Pričakujemo in zahtevamo temeljite preiskave! — Odkritje Gregorčičevega nagrobnika in goriški klerikalci. — Zgodil se je škandal, ki je zadal kle rikalni stranki na Goriškem hud udarec. Pred kratkim časom se je lw-vil tudi »Slovenski Narod« s slavno-stjo o priliki odkritja Gregorčičevi ga nagrobnika in poročaj je — golo in čisto resnico. Laški cerkveni pevci so peli pri rojstni hiši in ob grobu slovenskega pesnika, — to je dejstva, in tega dejstva ne more prikriti in zakriti klerikalna »Gorica« z velikanskim svojim plaščem — laži. Pa-peška in deželna zastava sta vihrali na pokopališča, kjer leži slovenski pesnik, — o slovenski trobojnici ne duha ne sluha — to je dejstvo, na katero goriški klerikalci sploh ne odgovarjajo. To so pač škandali, kakršni se še niso dogodili ne same na Goriškem, temveč tudi ne ua celem slovenskem ozemlju. Le kdor je v resnici Slovenec, komur se pretaka po žilah slovenska kri, ta lahko pojmi gigantstvo tega škandala po eni strani in strankarsko zaslepljen^ njegovih provzročiteljev po drugi strani. Dobil se je pa vseeno »slovenski« list: »Gorica«, ki skuša braniti premišljene korake laži vo j ščuko v za slovensko narodnost. Ta list pravi v svoji sobotni številki, da vsi tisti it«i-lijanski cerkveni pevci, ki so pomagali dvigniti slovesnost odkritja Gregorčičeve spominske plošče in njegovega nagrobnika, niso Italijani raz-ven enega, ki ima pa narodno ženo (reete Slovenko za ženo). Tudi slučaj, da se v tem oziru ne bi /1:>- 1 la pobožna »Gorica«, bi ostal vendar škandal, da se je udeležil prireditve v spomin slovenskega pesnika •' Italijan in sicer kot sotrudnik s svojim glasom. Naj se bi raje udeležila te slovesnosti njegova narodna žena! Sicer pa čemu toliko odgovora 111 brezdomovinsko, protislovensko »Ghv rico«? Dejstvo je, da so vsi cerkveni pevci, ki so sodelovali pri odkrit.]«1 Gregorčičevega doma, Italijani 111 da se zavedajo tudi tega. Ce prav j* nekaj brezdomovinskih, slovenskih; klerikalnih dijakov pomagalo p*'tl laškim pevcem v slovenskih hribih« to pač ne more skrhati osti, da so bih ravno italijanski pevci središče celega zbora. Klerikalci so in ostanej0 brezdomovinci, po njihovem delovanju se jih lahko spozna kot take, bvo-jo narodnost zapostavi javo svoji111 (Dalje v prilogi.) r Priloga „ Slo venskemu Naroda" žt. 212, dne 13. septembra 1908. strankarskim koristim, kakor kaže eminentno slučaj z Gregorčičevim nagrobnikom in vkljub temu se štu-lijo s priimkom »Slovenska ljudska stranka«. Ravno ta slučaj, v katerem tvori središče vsem najsimpatičnejši slovenski pesnik, katerega zlorabljajo pa naši klerikalci v svoje umazane strankarske namene, mora odpreti našemu ljudstvu na Goriškem oči, saj se sedaj lahko sami prepričajo, da ni več nič svetega na svetu klerikalcem, niti ne spomin na velikega pesnika S. Gregorčiča, ki ni imel druge slabosti v očeh klerikalnih za-irrizencev kakor te, da ni spesnil nobene slovenske papeževe himne. — Hočevarji besno divjajo proti slovenski posojilnici in ji delajo na ta način nehote najboljšo reklamo. Ifglo številce treznomislečih Koče-varjev javno priznava, da ta po bes-nelost ne more obroditi dobrih sadov za kočevsko bodočnost. Saj vidijo dan na dan, kako se Slovenoi vedno tesneje družijo in da imajo že danes moč, kjerkoli javno nastopijo. Koče-varje to silno grize in ne morejo si na drug način pomagati, kakor da slovensko občinstvo insultirajo, tablo kočevske posojilnice kradejo, drugo tablo — nezmožni ukrasti jo — ma-žejo in prilepljajo nanjo blaženi: Heil! Neki posebno pretkani Kočevar pa je dostavil temu; Heil-An-stalt ftir kr e ditb edtir f tige Gottscheer! To Vam je bilo po mestu smeha! Na nedeljo je na tisoče glav stalo pred posojilnico in občudovalo koČevarsko modrost. Mnogo stotin z dežele jih je šele sedaj izvedelo o slovenski posojilnici, ki je iz te izborne reklame že lep dobiček napravila. Prosimo Kočevarje, da kmalu zopet poskrbe za tako uspešno in brezplačno reklamo! — Imenovanje Za predsednika deželne komisije za dohodninski davek in prizivne komisije za osebno dohodnino na Kranjskem je imenovan dvorni svetnik in finančni ravnatelj Alojzij Kliment. — Iz finančno službe- Finančni koncipist Mak s o Debevo je poklican od davčne administracije v Ljubljani k fin direkciji. Višji davčni upravitelj RihardMurgel v Novem mestu in davčni upravitelj Josip F e r 1 i č v Višnji gori sta stopila v pokoj. Premeščeni so: evidenčni geometer I. razreda Fr. *Witsohl iz Ribnice v Kočevje, evidenčna eleva Franc Omerza iz Krškega v Črnomelj in Anton Bojeo iz Vipave v Ribnico; davčni asistent Ivan Drobiunig od davkarije v Vipavi k davkariji Ljubljana okolioa in davčna praktikanta Ivan Cerkovnik iz Krškega v Logatec in Ciril Pezdič iz Kranja v Žužemberk. — Iz zdravniške službe. Deželni odbor je imenoval za okrožnega zdravnika na Bledu gosp. dr. Janka Benedika, vojaškega zdravnika v pokoju. — Iz šolske Službe. Izprašana učiteljica gdč. Matilda P o dkraj šek v Ljubljani je pripuščena kot praktikantinja na tukajšnji gluho- nemnici. Družbi s Vi Cirila In Metoda v LJubljani je poslal g. Anton Avsec, c. kr. sodn. pr stav v Postojni in sicer 10 kron iz neke kazenske poravnave in 4 K 44 nabranih pri Ribniku na fantovskem večeru g. J. Šilca. Hvala! Glede razstave „Otrok" se nam piie: V Ljubljani se je pretekli teden otvorila razstava .Otrok". Razstava je poučna in zanimiva pred vsem za matere, starše in sploh za vse one, ki imajo posla z otroci. Zato bi kazalo, da bi se na to razstavo povabile, oziroma poklicali tudi babice, ki bi gotovo videle marsikaj poučnega in za nje zanimivega. Priporočati bi torej bilo, ba bi se za-interesovani krogi pobrigali za uresničevanje te ideje. Na razstavi „Otrok" v ^Narodnem domu" zbuja poleg higijenične skupine posebno pozornost pri mate-terah II. skupina, kjer je razstavila prva kranjska mirodilnica Antona Kanca „Redilna sredstva za otroke," kakor alkohola prosti soki, razni kakao, redilne moke, krepilne Čokalade, sladni izvlečki, redilni slad korji, Čaji itd. Nadalje so razstavljena razna sredstva za postrežbo otrok, kakor aparati za inhaliranje, za 8tiriliziranje, brizgalnice, poveze, itd. Končno sredstvaza snaženje ust in zob, kakor razne ustne vode, paste in praški. — Želeti bi bilo, da bi to z izredno vestnostjo in marlji vostjo prirejeno razstavo obiskala pač vsaka slovenska mati in vsaka deklica. Splošno slovensko žensko društvo je s razstavo prekosilo samo sebe ter nam priredilo nekaj, česar niti mnogo večji narodi dosedaj niso zmogli. Pa ne samo za matere in bodoče matere, temuČ za vsakogar hrani razstava polno zanimivosti. Društvo odvetniških ln notarskih uradnikov za Kranjsko je nnelo v nedeljo, dne 13. t. m., v restavracijski dvorani hotela „Južni kolodvor" (Seidl) izredni občni zbor. Zborovanje je otvoril društveni predsednik g. Bi. Kamenšek. predstavivši zastopnika vlade s pozdravom na doš e društvenike in odposlance časopisja. Ko je imenoval zapisnikarjem g. Avg PetriČa, o vero vatel jem g. Stca in g. Čebulo ter rediteljem g. Hirsohmana in g. SohirTrerja, je prešel nato k dnevnemu redu, katerega bistveni del je bil poročilo o bližajočem stanovskem zborovanju na Dunaju ter volitev delegatov k zborovanju in v državno organizacijo. Dne 11. oktobra 1.1. bo zborovanje državne organizacije na Dunaju. Na predvečer zborovanja se pa bode vršil velik de monstrativni shod. Rešiti se mora substitucijsko vprašanje in definitivno določiti namestni penzijski zavod. K temu prispevati morajo vsa društva iz oele države. Ako se društvo udeleži zborovanja na Dunaju po delegatih, določilo bode društveno vodstvo. Občni zbor je namreč na predlog g. Esta izbiro in odpošlijatev delegatov na Dunaj prepustil društvenemu vodstvu. Pri nadomestnih volitvah je bil v odbor izvoljen soglasno g. Josip Habe, odvetniški uradnik v Ljubljani. Pri slučajnostih je g. Est opozarjal na mlačnost nekaterih tovarišev do lastne stanovske organizacije ter nasvetoval društvenemu vodstvu, da se poprime podrobnega or-ganizatoričnega dela. Nato je društveni predsednik zaključil zborovanje z običajno zahvalo za obisk. t NaduCitelJ Karel DermeiJ. Preteklo soboto se je vršil popoldne pogreb umrlega nadučitelja Karla Dermelja z Domobranske oeste na pokopališče k Sv. Križu. Pokojni Dermelj je bil svoj Čas učitelj v Postojni, kjer je služboval 121;2 let. Iz Postojne je prišel v Cerknico; tam je bil nadučitelj 28 let Bil je v vsakem oziru napreden, korakal je vedno z duhom časa in ostal čvrst in bistrega duha do zadnjega. V Postojni, kakor tudi v Cerknioi, je bil delaven ne samo v šoli, ampak tudi izven nje in si je pridobil mnogo zaslug za napredek šolstva pa tudi na socialnem tamošnjem polju. Za njegovega službovanja se je razširila cerkniška šola v štirirazrednico, zidalo se je novo šolsko poslopje, uredil se je šolski vrt itd. Svoj čas je vadil pevski zbor, ki je veliko pripomogel k cerkniškim zabavnim večerom. Dermelj je bil duša cerkniške čitalnice in je opravljal skozi mnogo let nje tajništvo. Zanimal se je z vso svojo močjo za napredek trga in bil povsod, kjer se je šlo zanj. Bil je predsednik kmetijske podružnice, tajnik požarne brambe in zadnji čas tudi tajnik občine cerkniške. Učiteljsko društvo za logaški okraj ga je imenovalo svojim častnim članom, o. kr. okrajni šolski svet pa ga je imenoval krajnim Šolskim nadzornikom. Kako je bil priljubljen in pa da je vedela Cerknica ceniti njegove zasluge, pokazal je njegov pogreb. Cerkniška občina, kakor tudi tamošnji krajni šolski svet sta položila krasna venca na njegovo krsto. Sam župan cerkniški g. Serko in občinski svetovalec Zagorjan ter mnogo drugih Cerkničanov je prihitelo k njegovemu pogrebu, navzoča je bila tudi deputacija požarne brambe v uniformi in mnogo učiteljstva iz Ljubljane in dežele. Okrajno učiteljsko društvo za logaški okraj je zastopal njega predsednik g. Benedek s Planine. Pevci so mu zapeli prekrasne nagrobnioe pred hišo žalosti v cerkvi in na grobu in pomagali so s tem poslaviti spomin v svojem vedenju vedno skromnega, a vendar zelo zaslužnega moža. N. p. v m.! Pevski zbor „Glasbene Matice" ima v sredo, 16. t. m. ob 8 zvečer v pevski dvorani važen sestanek. Odbor vljudno vabi vse dosedanje pevce in pevke in pa nove člane, da se razgovorimo o prireditvi jubilejskega koncerta in o priredbah v konoertni seziji 1907,09 sploh. Umrl je danes ponoči v Ljubljani hišni posestnik g. Karel Rom. Bojevnikov sestanek jm leta 1848. iu 1. 1878., ki nameravajo praznovati 601etnioo vladanja Franoa Jožefa in 301etnioo od kar so se udeležili bojev v okupaoijskih deželah, se vabijo na sestanek, ki se priredi v salonu gostilne g. Ivana Beliča, Dunajska cesta št 8, dne 17. septembra ob 7. zvečer. Poročil se je danes gosp. Niko Novaković, veletržec z vinom v Ljubljani, zgdč.Tinko Večer ina na Sušaku pri Reki. Iskreno čestitamo! Pozor gostilničarji in keglfa-škl klubi! Piše se nam: Nekje na hrvaško-slovenski meji sem imel pred kratkim priliko opazovati veselo dejstvo, da so gostslniški gostje pri kegljanju rabili mesto pisalnih desk računske listke družbe sv. Cirila in Metoda. Ta vesel pojav je posnemanja vreden in gotovo ne sme ostati osamljen. Zatorej pozor slovenski, narodni kegljavcit Ne sme biti na Slovenskem ne gostilne, ki ima kegljišče, ne ke-gljaškega kluba, ki bi ne rabil mesto pisalnih desk družbenih računskih listkov Naša družba sv. Cirila in Metoda vam bo zato gotovo hvaležna. Pred očmi naj vam bo vedno star pregovor: „Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača." Na železnici ponesrečil. Na kolodvoru na Jesenicah je včeraj popoldne ponesrečil naš kranjski rojak, gospod Alojzij Ter ček, višji davkar v Brčki v Bosni. Prišel je bil v Ljubljano za nekaj dni na dopust, da obišče svoje sorodnike in se po mnogih letih zopet malo ogleda po domovini. Včeraj je s hčerko in netjakinjo napravil izlet skozi Vintgar na Bled in se zvečer z Bleda odpeljal proti Ljubljani. Seveda mu železniške razmere na Kranjskem niso znane in zato ni vedel, da mora na Jesenicah prestopiti na drug vlak. Zanašal se je, da bo že sprevodnik poklical, kje je treba prestopiti. Na Jesenicah pa se sprevodnik ni oglasil. Pokojnik je še iz vagona stopil in stal pred vlakom, a da mora prestopiti na drug vlak, tega ni vedel. In kondukter se ni oglasil. Končno je gosp. Ter ček slučajno od nekega drugega popotnika izvedel, da je treba prestopiti, kar mu je sprevodnik potrdil. G. Terček je skočil nazaj v vagon po svoje stvari, sprevodnik ga je naganjal „le hitro, le hitro, le hitro" — g. Terček je hotel čez tir v tem trenotku so zavpili ljudje, sprevodnik je skočil za njim, da bi ga zadržal, a bilo je že prepozno — od druge strani došel vlak je gosp. Terčka podrl in ga povozil. Lokomotiva in trije vagoni so Šli čez njega, siromak je bil na mestu mrtev. Kriva je te nesreče samo železnica. Od moža, ki živi v Bosni in do tega dne še ni videl Bohinjske železnice, pač ni zahtevati, naj bi vedel, kje mora prestopiti. Dolžnost sprevodnikov je oklice vati prestopanje, to pa se tu ni zgodilo. Tudi bi bil sprevodnik moral vedeti, da prihaja vlak od druge strani in bi ne bil smel v tako nevarnem trenotku še priganjati ponessečenoa z nle hitro, le hitro", naj steče čez tir tik pred prihajajočim vlakom, v drugi vrsti so krive nesreče itak znane pomankljive razmere na jeseniškem kolodvoru. Postaje-načelništvo na Jesenicah je z vso prijaznostjo poskrbelo, da sta se pone-srečenčeva hčerka in netjakinja odpeljali v Ljubljano; dalo jima je tudi spremljevalca, kar je vse hvale vredno. Pokojni g. Terček je bil ljubezniva zlata duša. Skoro 30 let je služboval v Bosni in bil star 60 let. Ravno na dan nesreče je bilo 24 let, kar se e oženil. Zapustil je vdovo, rojeno Dovč iz Ljubljane, in petero Še ne preskrbljenih otrok. Truplo se prepelje v Ljubljano. Bodi vrlemu dobremu možu ljub spomin! Una Volta, Štele e, tutti quanti. Prijatelj našega lista nam piše: Bol-tek in štefe sta se malo blamirala. In sicer se je to zgodilo pozno v noči, ali pa rano v jutro v petek. Petek pa je sploh slab začetek; Štefe je kratko pred obravnavo, ki bi jo moral imeti pred poroto, neznano kam izginil. Ko pa je postalo ozračje zopet jasno, je takoj zopet prišel iz svojega skrivališča. Bilo je v petek po noči. Volta, Štefe in drugovi so baš primahali iz gostilne pri „Fajmo-štru" Na Sv. Petra cesti pred Lloy-dom jim je prišla nasproti družba tujcev, ki so govorili laški. Eden izmed njih je nič hudega sluteč izrekel besedi: „Una volta". Naši junaki, ČuvŠi besedo nana volta" so navalili na družbo vpijoč: „Kaj! Volta! Kaj hočete Voltu?" „Tukaj je Volta! Kaj Čte, kaa, povejte!" Tuja družba je osupljena ostala in se v prvem hipu niti ni zavedala, v čem da se pregrešila. Štefek se je postavljal in se zaganjal kakor petelin na gnoju, zdaj v enega, zdaj v drugega; družba, med katerimi so bile tudi dame, se je izgovarjala da ne ve, kako, pa zakaj da se jo na tak način napada. Ko je Štefe enega izmed gospodov vprašal, Če zna slovenski in ko mu je odgovoril, da ni vešč slovenščine in da se je družba pomenkovala o zvezdah in o medvedu na nebesnem oboku, pri tem pa, da je eden izmed družbe nič hudega sluteč izustil tudi besedi „Una volta", je Štefe se jel upravičevati: „Pardon, pardon, Volti to ni bilo všeč in jel je kričati: „Kaj, zmazati se hočejo!" . No Štefe je bistroumnejše glavice; z neštetimi pardon klici, jo je pobral, a za njim Volta in ostali junaki. Ko so prišli že v precejšnjo oddaljo, je Štefe zaječal: „Ježeš, al' smo se blamirali." Drvili so se naprej in kri čali „0na volta, una volta" al' smo se blamirali! Na Turjaku se je ustanovila oziroma oživela moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. Dne 20. t. m. priredi ustanovno veselico v gostilni „Pri Prajerju" v Turjaku. Kakor se nam ustno poroča, nameravajo isti dan Sokoli izleteti v Turjak in morebiti tudi prirediti javno telovadbo. Izletnikom se nudi lepa prilika, da si ogledajo zgodovinsko znani grad Turjak. Priporočamo dvojno pot in sioer eno od postaje Škofljica skozi romantično želi-meljsko dolino, drugo iz' Dobrepolja ali Vel. Lašč skozi Trubarjevo rojstno vas Rašico v Turjak. Ker je podružnica še mlada, tedaj priporo- čamo si. občinstvu, da blagovoli pose ti ti ustanovno veselico ter s svojo navzočnostjo pripomoči, da se prva veselica izvrši sijajneje v moraličnem kakor materijalnom oziru. 1150 grozdov ima trta nekega posestnika v Spodnji Šiški. Pasji kontumac je odpravljen v ljubljanski okolici v občinah Jezica, Moste, Št. Vid, Horjul, Polhov gradeč, Vrhnika, TomiŠelj, Preserje, Iška Loka, Rudnik, Dobrunje in Dev. Mar. v Polju. Obstoji pa Še pasji kontumac v občinah Brezovica, Dobrova, Log, Gornja in Spodnja Šiška in na Viču tudi, tudi v ljubljanski okolici. „Lira" — ¥ spomin dr. Sustava Ipavca V Ljubljani je bil na Mali Šmaren 8. t. m. posta vijem temeljni kamen prvemu slovenskemu slovstveniku Primožu Trubarju. Mesto Kamnik pa je ta dan popoldne poslavilo spomin umrlega slovenskega skladatelja dr. Gustava Ipavoa. V primerno okrašeni zdraviliščni dvorani je priredilo I. slovensko pevsko društvo „Lira" primerno slavje. Bil je to koncert, sestoječ iz samih Ipav-čevih skladb, katere je pela „Lira" z vso preciznostjo. Tudi mestna godba na lok je igrala po večini same Ipav-čeve skladbe. Peli so sledeče zbore: Ladja, Danica, Planinska roža, Ve-černioa, Slovenec sem in V mraku ter čveterospevi: Oblačku, Lastovki v slovo, Tam za goro. Iz vseh pesmi je vel pristni narodni skladalni zlog, ki ga je umel navdahniti rajni dr. G. Ipavec. Občinstvo je z glasnim aplavzom sprejelo vse izvedene pesmi. G. učitelj Emil Adamič je poročal o dr. G. Ipavcu kot skladatelju. Z napeto pozornostjo je poslušalo občinstvo dobro zamišljeno poročilo in se z glasnim ploskanjem in dobro-klici zahvalilo g. E. Adamiču. Ker se je brat umrlega dr. G. Ipavca g. dr. Benjamin Ipavec iz Gradca zahvalil vsem čestilcem rajnega, je g. E. Adamič sporočil to zahvalo vsemu občinstvu. — Pevsko društvo „Lira" je s tem koncertom prvo poslovilo drag spomin umrlega dr. G. Ipavoa in pokazalo, da ne goji samo petje, temveč tudi ve ceniti tiste, ki našim lepim pesmim vUvajo čutečo dušo. Naj bi tudi ostala društva proslavila primerno spomin dr. G. Ipavca ter pokazala, kakor „Lira", da Slovenoi ne pojemo samo radi, temveč da tudi slavimo naše odlične može. Po koncertu je bila mala loterija za prelepe — dobitke in končno večer zaključen s plesom. Umor v Škofljici. Trgovec z lesom v Gumnišču pri Škofljici J a-nez P e tri 5 je živel že dlje časa v prepiru s svojo ženo Nežo, ki je strastna pijanka. Ko je te dni prišel domov, je našel ženo zopet pijano. Seveda jo je pošteno oštel. To je ženo tako razburilo, da je pograbila dolgi kuhinjski nož in ž njim navalila na nič zlega slutečega moža. Zadala mu je dve smrtno nevarni rani, globoki okrog B om. Prvi vbod-Ijaj je Petriču" prerezal vrat in mu ranil pljuča, drugi sunek je šel skozi rebra in takisto dosegel pljuča. Ko je Neža Peuič videla, kaj je storila, se je takoj streznila. Popihala jo je iz sobe in se skrila v mrvo, kjer so jo komaj našli. Janez Petrič je včeraj popoldne na ranah umrl. Njegovo ženo morilko so izročili sodišču. Sekundarjevo mesto je oddati s 1. novembrom v cesarice Elizabete bolnici v Novem mestu. Plača: 1000 kron, prosta hrana in stanovanje v bolnioi. Slovenskega jezika zmožni doktorji vsega zdravilstva se na to službo opozarjajo s pristavkom, da je tozadevne prošnje vložiti do konca septembra 1.1. pri načelništvu zdravstvenega zastopa novomeškgea. Košnja otave na Notranjskem se je ravnokar pričela. Po solnčnatih straneh je je vsled suše malo, po senčnatih dolinah in travnikih pa se je bolje obnesla. Seveda je vse komaj tretjina do normalne letine. To velja zlasti za Logaški in Postojnski okraj. V kranjski Sibiriji in sioer jako nizko nad Ratečami je v noči od sobote na nedeljo sneg pobelil. Lastovice so zdaj odletele. Ob Savi ej mnogo rac in drugih moČvirnio. Zgodnli sneg. Piše se nam iz Spodnjega Stajerja dne 13. septembra: V noči od 12. na 13. septembra je po Pohorju in bližnjem gorovju prav do nižjih leg zapal sneg. Temperatura se je zdatno znižala. Kaže se, da bodemo imeli letos kmalu zimo. Iz Vojnika pri Celju se nam piše dne 12. septembra: Tukaj je umrl dne 11. septembra hipne smrti — od kapi zadet — gospod baron Manteuffel, 86 let star. Rajnik je bil ruski podanik nemškega pokole-nja, a nam Slovencem vedno prijazno naklonjen. Bodi mu blag spomin ! Gospod profesor Ant Kosi v Celju, tako se nam piše stopi s 1. oktobrom t. 1. v zasluženi pokoj. Profesor Kosi je skoraj ves Čas služboval le na celjski gimnaziji, zadnja leta na tako zvani „slovenski" gimnaziji. Bil je vedno odkrit prijatelj naši slovenski mladini ter dobrohoteČ ji učitelj. Mnogi njegovi učenci se ga gotovo še hvaležno spominjajo. Vrlemu možu želimo, da bi v krepkem zdravju preživel Čas svojega počitka ! Na oreh Je bil zlezel 121etni Ivan Cotar v Gradišču nad Prva-čino. Deček je nabiral orehe, pri tem pa je bil neroden ter je padel z drevesa, vsled Česar se je močno poškodoval po celem telesu. Porotne obravnave v Mariboru. Pri porotnih obravnavah v Mariboru, ki se začno 21. t. m. pridejo na vrsto sledeči slučaji: Dne 21. pismonoša Josip Wozu, uradno poneverjenje in Marija Mavric, požig; dne 22. Marija Krefl, de-tomor; dne 23. Fr. Žibert, tatvina, sleparija in vlačugarsavo; dne 24. Jak. Hetzl, Andr. Wressnig, Jak. Stanj in Ant. Trampusoh, sleparija vsled požiga; dne 25. Jak. KlemenčiČ, uboj; dne 26. biši odgovorni urednik „Slov. Gospodarja" Fer d. Leskovar zaradi razžaljenja v časopisu. Tožita ga urednik Vek. Spindler in Janko Lesničar iz Celja. Glasbeno društvo Zvezda" v Kopru priredi 20. t. m. ob 4. popoldan koncert in ples v dvorani g. Babuderja. Pri tej priliki pričakuje društvo, da je s svojo udeležbo počaste vsi bratje Kranjci, koji se bodo one dni nahajali v Kopru. Nova podružnica družbe sv. Cirila ln Metoda se je ustanovila za Turjak in okolioo in je vlada pravila že potrdila. Uboji V Pasji vasi pri Vidmu pri Krškem sta Pavel S t r n a d in Pavel Zorko tako pretepla posest• nikovega sina Dobrajca, da je drugi dan umrl. Jubilejna razstava umetnin se je letos priredila v Celovcu ter je trajala ob dobrem posečanju občinstva od 10. avgusta do 10. septembra t. 1. Iz Kranjskega sta poslala na to izložbo svoje umotvore slikarica Marija Fuohs iz Stermol m kipar Franc Ozbič iz Ribnioe. Prva je razstavila oljnati sliki „Oešnjevo cvetje" in „Tulipani", a drugi „Potretno oprsje" izmavoa. Obeh umetnikov dela našla so splošno priznanje. Bralno in pevsko društvo »Toplice" bode dne 20. septembra slovesno obhajalo BOletnico cesarje vega vladanja na Toplicah v gostilni pri mostu ob pol 8. zvečer. Dolenjska podružnica „Presveto" je prejela do sedaj te le podpore: Darovali so: Gosp. proi. Ivan Maselj 10 K, g. dr. Peter De-franoeschi 5 K, c. kr. nadinžener g. Leon Blondek 5 K, odvetnik g. dr. J. Šegula 5 K, odvetnik g. dr. V. Žitek 5 K, o. kr. okr. v. ži-vinozdravnik g. O t mar Skale 5 K, neimenovan 5 K, trgovec g. Kari Barborič 4 K, dež. sodni svetnik g. Blaž DolinŠek 4 K, dež. sodni svetnik g. Vaj kart Gandini 3 K, o. kr. notar g. dr. Albin Poznik 3 K, gostilničar in posestnik gospod Kari Rosman 2 K, g. dr. Silvin Hrašoveo 2 K, gospa Berta Vojska 2 K. Italijanski konzularni agent v Poreču, Angelo Danelon je podal demisijo, ki jo je italijanska vlada tudi sprejela. Nemškntarska nemščina. Na Sp. Štajerskem so ljudje, k\ so kar klasični, kadar rabijo nemščino. Na obrisu za neko hišo je zidarski mojster Bratsch v Celju napisal „Plan tur einmaus werksling eines wein kblers in einem Worgebrudn des Fran Josefa Štor in Tiiohern — Anton Bratsch. Mauermeister. Kaj je neki mislil gosp. Bratsch s tem povedati? V Logu pri Vipavi so se imela sniti na Mali Šmaren goriška in vipavska katoliška društva. Vipavska so došla — goriška pa so poslala na shod tako pičlo število „zavednih" mož, da je bilo dr. Breoeljna strah ter se je opravičeval, da je njegova armada v — Mirnu. — General — brez armade! — Govorniki so se obče držali v mejah dostojnosti, le poslanec Lavrenčič se je jako neotesano spravil nad napredno uČiteljstvo, nad tisto, ki ga je naučilo brati in pisati, a ga žalibog ni moglo pravočasno naučiti potrebnih manir. Sploh pa od Človeka, ki staršev ne spoštuje, tudi ni pričakovati, da bi spoštoval učitelja, svojega dobrotnika. Slovenskim dragoncem se ne godi dobro v Ločniku. Nahujskani Lahi jih izzivajo in preganjajo, kjer morejo. Med hujskači in napadalci je tudi regnikolska svojat. Sedaj mečejo tudi kamenje na dragonoe, seveda iz zasede, iz oken. Dragonoi morajo posegati k samoobrambi. Potem pa kričijo laški lumpje, da jih dragonoi napadajo. Orožniška postaja v Ločniku je pomnožena, „bereitsohaft" imajo večkrat, ker se je bati izgredov. — Vojaška oblast naj se potegne s vso silo za to, da nehajo taki napadi na dragonoe od strani laških divjakov. Toča* Predvčerajšnjim zvečer so se med Krašnjo in Lukovico na- gloma raztegnili sivi oblaki in začela je padata toča, debela kakor lesniki, tako, da jo je bilo hipoma vse polno po cestah. Po polju je napravila mnogo škode. Pazite na Otroke I Mariborsko sodišče se je bavdo 11. t. m z dvema slučajema nepaznosti staršev, vsled česar so utonili trije otroci. Oba slučaja sta se zgodila v ormoški okolici. Dne 13. julija sta padla v domaČo, nezagrajeno mlako dva otroka, stara po eno in dve leti oženjene Marije Srobotič ter utonila. Dne 6. julija pa je ponesrečila 15 mesecev stara hčerka omožene Marije Lah. V obeh slučajih je obsodilo sodišče nepazne starše v večdnevni strogi zapor. Za Trubarjev spomenik je po slal povodom slovanskega časnikarskega shoda g. notar Lan Plantan iz Bohinja 100 K izražajoč obžalovanje, ker se vsled bolezni ni mogel udeležiti slovanskega slavja, čast in hvala velikodušnemu dobrotniku! Trubarjeve slike v barvni avto-tipiji so došle. Dobivajo se pri tajniku „Društva slovenskih književnikov in Časnikarjev" v uredništvu „Slov. Naroda". Posamni izvodi stanejo 3 K, po pošti 20 vinarjev več. Tisti, ki so slike že prej naročili, naj pošljejo denar, nakar se jim takoj vroče slike. -Slovenec" z dne 11. septembra št. 208 piše o blagoslovljenju nove Zajčeve votivne kapele v Dragi pri Beli cerkvi ter med drugim navaja, da je izvršil delo ljubljanski stavbenik Falesohmi v polno zadovoljnost vseh ter v kras in ponos Beli oerkvi. Podpisani odklanjam to hvalo in reklamo za sebe odločno in naznanjam, da tega dela jaz nisem izvršil in zanje tudi nobene odgovornosti ne prevzamem. Falesohini. Umrl je v Trstu včeraj popoldne bivši dolgoletni predsednik tržaškega deželnega sodišča dvorni svetnik Mihael vitez Urbančič. Povodom cesarskih vaj na Ogrskem odklanjajo ogrske državne železnice sprejemanje tovornega blaga izvzemši živino in lehko se pokvar-jajoče stvari na in Čez proge Czell-domolk Szehesfehervar-Sarbogard Sze-hesfeher var • Jutasgvor Jutas Veszprem Jutas Dombovar p„čenši z 18. do vštetega 21. kimavoa. V istem obsegu odklanja tudi južna železnica na ogrski progi Budimpešta Zakanv sprejem tovornega blaga od 17. tega meseca do 21. t. m. Vse imenovane pošiljatve se tedaj v avstrijskih postajah že od 14. t. m. do vštetega 20. t. m. ne sprejemajo. Mednarodna panorama zopet otvorjeca! Ta edini in najstarejši zavod svoje vrste se je zopet o tvoril Pod Trančo, in sicer je razstavljena ta teden Koroška. Koroška ima obilico naravnih lepot, ki jih hodijo daljni tujci vsako leto občudovat. Veliko pa je Še pri nas ljudi, ki ne poznajo sosedne kronovine, njenih lepih jezer, impozantnih snežnikov ter ljubkih dolinic. Sedaj je prilika za to, ker razstavljena serija obsega vse najlepše točke od slovenske Rožne doline do Velikega Eleka. Mednarodna panorama je po celem svetu priznano umetniško podjetje, ki uči, blaži in razvedruje, zato ne morejo ž njo tekmovati novodobni zavodi, ki nudijo le hipno zabavo. Zato pa so drugod med rednimi obiskovalci vsi učenjaki, vzgojevalci, posebno pa učeča se mladina. V Ljubljani se je vsled vsakovrstnih konkurenc zadnje čase mednarodna panorama začela zanemarjati, a to bi bilo slabo znamenje za umetniško pojmovanje. To podjetje je tembolj toplo priporočati, ker je v rokah mladega, navdušenega koroškega rodoljuba. Neusmiljene!. V soboto je v Trnovem nek neusmiljeni fant navezal mački na vrat vrv, posem jo pa obesil na drevo. To mu pa še ni bilo dovolj. Brezsrčoež je začel ubogo žival nato še pretepavati, in sicer toliko časa, da je poginila. Ker so baje te zabave fantu že t navadi, mu jih bode izbila iz glave oblast. Našel le užitniški paznik Andrej Vodušek denarnico z večjo vsoto denarja in jo oddal pri magistratu. — Natakarica Ivana Svetljeva je izgubila denarnico, v kateri je imela do 25 K denarja. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 15 Slovenoev, 10 Hrvatov in 40 Mace don oev, nazaj je pa prišlo 190 Hrvatov in Slovencev. V Heb je šlo 62, v Inomost pa 40 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 17 KoČevarjev. Tedenski Izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 30. avgusta do 5. sept. 1908. Število novorojencev 24 (== 31.20 %0), mrtvorojene c 1, umrlih 26 (=s 33 80V00), med njimi so umrli za ošpicami 1, za grižo 1, za j etiko 5 (2 tujca), vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 18. Med njimi tujcev 11 (= 42-30%), iz zavodov 20 (==76 91%). Za mfekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sioer: za grižo 1, za uŠenom 2. Vsi trije iz dežele pripeljani v bolnico. „Društvena godba IJubljan* SkaM koncert uje jutri zvečer pod vodstvom g. koncertnega mojstra I. Marouzzija v hotelu „Ilirija". Začetek ob 8. zvečer. Vstop prost. Drobne novice. — Narodni muzej kralja Sobi eskega so otvorili v soboto 12 t. m. povodom 2251etnio, odkar je So-bieski pognal Turke izpred Dunaja. — Kolera v Petrogradn se še vedno širi. V zadnjih dveh dneh so spravili v bolnišnice 115 za kolero obolelih. — Davek na vozne listke in zvišana poštnina v lokalnem prometu se opustita — sevega ne v Avstriji, temuč na Nemškem. — Za olepšavo Berelina in za Izpopolnitev hlgllenicnib naprav zahteva magistrat 100 milijonov mark. — Umrl je v Plznu grof Filip Stadion, zadnji svojega rodu. Telefonska in brzojavne poročila* Stavka veterinarcev. Dunaj, 15. septembra. Slušatelji živinozdravniške šole, katerih je 180, so sklenili, da prično s 1. oktobrom splošno stavko, ako se jim ne izpolnijo te-le zahteve: Izločitev živinozdravniške šole iz vojaške uprave, sistemiziranje posebnega referenta v naučnem ministrstvu in končno zgradba prikladnih prostorov za ži-vinozdravniško visoko šolo. Ako bi stavka ne imela uspeha, so veterinare! sklenili zapustiti Dunaj in se vpisati na živinozdravniški visoki šoli v Lvovu. Interparlamentarna konferenca. Zagreb, 15. septembra. Interparlamentarne konference v Berolinu se udeleže ti-le Hrvatje: pl. Toiničić, Milan Roje, dr. Vinkovie, dr. Šurmin in St. Zagorac. Izmed narodnostnih poslancev na Ogrskem se udeleže konference poslanci Mijo Polit, Štefan Pop in Brediceanu. V Berolin je odpotoval tudi ruski poslanec Milju-kov, ki se je nekaj dni mudil tukaj. Konflikt s Srbijo? Budimpešta, 15. septembra. Listi poročajo, da je vojna uprava dala z vso hitrostjo armirati vojne monitorje »Maros«, »Koros«, »Litva« in »Szanios« ter jih odposlala na srbsko mejo, da križarijo po Donavi Savi. Iz te odredbe vojaške uprave sklepajo listi, da grozi krvav konflikt s Srbijo. Novorojeni črnogorski princ. Cetinje, 15. septembra. Knegi-nja Natalija, soproga princa Mirka, je povila krepkega dečka. Knez Nikola ima sedaj zopet eno skrb manj, ker je s tem vsaj za sedaj rešeno vprašanje prestolonasledstva. Povratek iz Bosne. Dunaj, 15. septembra. Danes se je vrnil s svojega informativnega potovanja po Bosni socialno - demokratski poslanec dr. Regeu. Baje je zbral zelo zanimiv material za dele-gacijsko zasedanje. Cesar na vojaških vajah. Budimpešta, 15. septembra. Cesar se je danes ob polu 2. popoldne odpeljal k velikim vojaškim vajam v Veszprim. Armadni nadzornik Uexhull. Budimpešta, 15. septembra. Generalni nadzor, vojske grof Ut»xluill se je poškodoval na roki, vsled česar se ne udeleži velikih vojaških vaj. Novi predsednik tržaškega nadsodišča. Praga« 15. septembra. „Narodni Listyu poročajo i« Trsta, da bo za naslednika dr. Gertscherja imenovan predsednik tržaškega deželnega sodišča Befacia. Defacis je bil svoje-časno predsednik okrožnega sodišča v Gorici in je baje v vseh krogih pri-ljubljen in spoštovan. Sestanek Aehrenthela z Izvoljskim. Dunaj 15. sept. Minister baron Aehrenthal je odpotoval v Bukovice na Moravskem, kjer se na gradu grofa Bertholda sestane z ruskim ministrom za zunanja dela Izvoljskim. Sporazum med deškimi strankami na Moravskem. BrnO 15. septembra. Med češkimi strankami na Moravskem se je doseglo popolno sporazumi) e nje. Vse stranke bodo v deželnem zboru složno postopale. Za ravnatelja deželne zavarovalnice bo imenovan poslanec dr. Stransky. Ministrski svet. Dunaj 15. septembra. Danes je imel ministrski svet sejo pod predsedstvom barona Beoka. Seje sta se udeležila tudi oba češka ministra dr. Fiedler in Prašek. Svila za bluze od 75 kr dollgld. 36 kr. za meter — zadnje novosti! — Franko in že »aearl-njf no na dom. Bogata izbira vzorcev s prvo poŠto. — Tovarna za svilo Hennebfrg, Ziirieh. 6 90-3 lictcorolojltno porodio, viiin* nad modam 806. Brednji «»čni Uak 786'9 scptem. j| Caa opazovanja Stanje barometra v mm (i a« Vetrovi Neb« 14 9. zv. 744 3 n-2 si. jvzh. del. obl 15 7.ZJ 743-8 64 si svzh. jasno Z pop 742-1 199 si. jzah. sk. jasno Srednja včerajšnja temperatura 109* lorm 150 Padavina v 24 urah 0 0 mm CM Joslplna Terček roj. DoviČ naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Alojz i j a, Marije, Lenke Fanike in Dragana prežalostno vest, da je njen ljubi, i eskončno dobri soprog oziroma oče, gospod JUojzij Terček poreznik v Brčki v Bosni v starosti 60 let na izletu v svojo drago domovino včeraj na kolodvoru na Jesenicah nagloma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo jutri, v sredo, dne 16. septembra ob 5. uri popoldne z južnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo služile v različnih cerkvah. V Ljubljani, 15. sept. 1908. Nam t* m o vsakega posebnega naznanila. (Namesto posebnega naznanila ) t 3295 Žalostnim srcem naznanjajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je njih iskreno ljubljeni soprog in brat, blagorodni gospod Karel Rom, hišni posestnik, po kratkem trpljenju v ponedeljek, 14. t. m. ob 3/49 v 68 letu starosti, previden s tolažili sv. vere blaženo v Gospodu zaspal. Pogreb bo v sredo 16. septembra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanski nasip št. 14, na pokopališče pri Sv. Križu. Svete zadušne maše se bodo služile v več cerkvah. Dragi pokojnik bodi priporočen blagemu spominu. V Ljubljani, 15. sept. 1908/ Marija Rom vd. Oogala, rojena Tschamernik, soproga. — Josip pl. Rom, major v p., brat. Iskreno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za odkrita sočutja, ki so jih gojili z nami ob bolezni in izgubi našega ljubega očeta, oziroma soproga, strica in svaka, gospoda Karla Dermelj, nadućitelja v p. 3274 Posebno pa se še zahvaljujemo za poklonitev lepih vencev in za spremstvo rajnika k trajnemu počitku zastopniku cerkniške občine gosp. županu Fr. Šerkotu, onemu krajnega šolskega sveta v Cerknici g Fr. Zagorjanu, cenj. učiteljstvu splošno, zlasti onemu okraja Logatec in tukajšne gluhonemnice, cenjeni rodbini Popovič in Milavec ter gospodični učiteljici Mariji Gale. Najsrčnejše pa se zahvaljujemo slavnemu pevskemu odseku telovadnega društva »Sokol I«, ki je pomnožen s člani učitelj stva zapel tri ganljive zalostinke pod vodstvom gospoda Josipa Počivalnik. V Ljubljani, 12. septem. 1908. taluločl ostali. Špecerijska trgovina s popolno opravo se takoj proda v Vod mat a Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda." 3277—1 jfižnik se sprejme takot pri stavbni tvrd ki Filip Supančič« Bleiweisowa cesta s t 18 v Ljubljani. 3275-1 Gostilna v LJubljani, z 2 sobama, se da v najem za november. Povpraša se v gostilniških prostorih. 3273—1 Kje, pove uprav. nSlov. Naroda". Mile Marte Loulse Bouchsge ii će Franc af s e ouvre a par-tir du 1. oetobre nn cours de gr a mm a tre et coaversa-tion S' adresser Dunajska cesta Št 17. 3293 i Več spretnih 3285 -1 ključavničarjev se sprejme v Spodnji Šiški si, 167 pri Frana Smoletu, ključavničarju. Velika soba brez oprave, pripravna za pisarno ali kakega gospoda, s posebnim vhodom, se odda za novemker na Rimski cesti št, 6, spodaj 3288-1 Trgoushl pomočnik dobro izurjen prodajalec za trgovino z mesnim blagom in učenec iz dobre meščanske hiše in primerno vzgojo se sprejmeta takoj pri tvrdki M. Elsner v Liti i. 3294—1 ZOZMMISK diioSKih stanovanj se dobi v uprav. »Slov. naroda". Spretnega ■ j stenografa- sprejme odvetnik dr- Ivan Sketla) Gorici- Plača po dogovoru. 3138 1 AbsoMInio tp0o«sk<»gra tekala spretna v pisanju na stroju, kor% spondenci itd , zmožna obeh jezikov želi primerne službe. Nastopi lahkj takoj. 3 87J Naslov, v uprav. „Slov. Naroda« Zidarski poli ki je vešč samostojno voditi stavb* se sprejme takoj pri Ivanu Ogrint oblast, konoes. zidarskem mojstr Kariovska cesta 5 1 3206 Delež narodnega, dobro vpeljanega podjetja ki nese 10% čistega dobička, proda zaradi družinskih razmer. Pojasnila v uprav. „Slovenski Naroda". r2;6-i Pariški nabiralec kupuje stare denarje, stare del* nlce in srečket lepo litografirand stare bakroreze, stare slike proti takojšnjemu plačilu. 3245-J Podrobno navedene ponudbe podi »Najden denar11 na upravništvoj „Slovenskega Naroda". Lepo, zračno stanovanje obstoječe iz 4, even. 3 sob in pritik- lin se odda za oktober ali u november. 3291-1 Pojasnila: Cigaletove ulice 3,1 III. nadstropje, desno. Kompanjon ki more založiti 2000 kron, si lahko zasluži na dan do 30 kron brez napornega dela. Lahko je vpokojen uradnik ali kaka dama, ki zna brati in pisati. 32$| Dopisi pod .kompanjon upravništvo „Slovenskega Naroda*. Ker nameravam radi svoje visoke starosti opustiti lesno trgovino, prodam vse svoje posestvo v Mojstrani (Dovje) ftt. 20, namreč: U JAq eno nadstropna z gOSpO-I Ilodj darskim poslopjem, /JajA *9 A f% I °k stanovitni vodi U V™ Z 8 QI (ena na turbino) — vse v najboljšem stanju — in 170 oralov dobro rzr\*rric% *V zaraščenega iJUŽUa. Natančneje se izve pri lastnika Tomažu Zupanu« 3276 1 Zahvala. Za premnoge izraze tolažljivega sočutja in sožalja ob bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega očeta oziroma starega očeta, brata in tasta, blagorodnega gospoda cesarskega svetnika dr. Gustava Ipavica izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem prijateljem in znancem, vsem darovalcem vencev in vsem drugim, ki so v tako mnogobrojnem številu spremili dragega pokojnika k večnemu počitku. Št. Jurij ob juž. železnici. Žalujoči ostali. Hiša v Celju na Graški cesti, dvonadstropna, ki donaša mesečno 368 K, z vpeljanim vodovodom in plinovo razsvetljavo, polovica hiše še 8 let davka prosta, se ceno proda. Več pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 3283-I Tipti (milit galanterijske stroke ln stroke Igrači ki se lahko izkažejo z dobrimi izpričevali in referencami, zmožni slovenščine in nemščine, se iščejo Nemško spisane prošnje naj se naslavljajo na trgovski gremij v Mariboru na Štajerskem. 3218-1 Izurjen pisar in spreten strojepisec z enoletno sodno in dveletno notari' jatsko prakso, popolnoma vešč slov. in nemškega jezika v besedi in pisavi, išče primerne Ponudbe pod ..Strojepisec 29" na uprav. „Slov. Naroda". 3284-1 Naznanilo. Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da sem s 16 septembrom 1.1 v najem vzel dobro znani hotel Terschek v Cel^u in ga bodem pod imenom hotel ,Pri uolir vodil v popolno zadovoljnost častitih obiskovalcev. lastna jijakarija v hiši. Z odličnim spoštovanjem jak. Jrontdj, 3281 hotelir. 5 Avtomobil *namka Mercedes s 4 sedeti se ugodno prod«. Kje, pove upravni&tvo nSloven-skepa Naroda". 3i62—4 Dijaki se sprejmefo pod primernimi pogoji na orano in stanovanje. 2913—9 Naslov v uprav. nS)ov. Naroda". " m Farler, HIss Eoerltt come back from Eogland and be-uin thelr lessons agaln on tbo 1 st ol October. In Dalmatinove ulice St 5. — Poiave se pri gospe Sf. Toanies na Dunajski cesti 25 od 15, septembra od 12 do polu 2. in od 27. sepL naprej ves dan. 3035 5 ta sli ha p h se sprejmeta na hrano in stanovanje v bližini II. drž gimnazije. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskoga Naroda". 3249 3 Sprejme se d i j £1 na hrano in stanovanje. Mirna soba za studiranje s posebnim vhodom, v bližini realke. Požre se Gradišče 17, parter desno._3261-3 Prodajalka vešča trgovine špecerijskega in ma-nufakturnega blaga, išče službe na deželi. Vstop 1. Oktobra. 3216—2 Cenjene ponudbe je poslati pod »prodajalka" na upravništvo „Slov. Naroda". V najem se odda dobroidoča 1ik cerkve v prijaznem trgu ob železnici na Spodnjem Štajerskem, in sicer s 1. prosincem 1909 Več se izve pri g. Ani Tančici Šmarje pri Jelšah. 3*34 2 Mizarske pomočnike .*. za stavbno in pohištveno delo .*. sprejme takoj 32co—3 JAKOB HOMOVC mehanično mizarstvo v Cerknici. Spre meta se v stalno delo v in 3 80—3 vajenec pri Simonu Negru, kleparju v Postojni, podružnica v Ceknici. H. Volk v Šoštanju, Štajersko. Kemična pralnica urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko se priporoča u ss&ie&je vsakavrsizuh oblek i. i. i. Za vse v snaženje Izročene stvari se Jamči 3010—6 g Prevzemnim fl|j]g|( za Ejubljano P" J. MAGDICU krojaču Miklošičeva cesta št lo. Dve gospodični se sprejmeta na brano ln stanovanje Klavir na razpolago. Vpraša se v Gosposkih ulicah št 4, I nadstr , desno- 3268—2 Učenec 80 sprejme v večjo špeoerijsko trgovino v Ljubljani. 3183—3 lave se v uprav. „Slov. Naroda". IV* Komi 21 let star, zmoten slovenskega, nem* škega in italijanskega jezika, vojaščine prost in z lepimi izpričevali, Iftče Službe v kaki ljubljanski špecerijski ali manufakturni trgovini. Ima lepo pisavo ter bi bil vporabljiv tudi v komptoarju. 3207—3 Ime se izve pri uprav. „Slov. Naroda". Z« Konzorcij prve vrne, ki rajpolajn z ogromnimi denarji, kupujem proti takojšnjemu plačilu v v gotovini gozdove, graščine« ru dobope in prostoslede vseh vrst, financiram m dajem posojila tvor-nicam, ustanavljam družbe, dajem posojila na elftkte vseh vrst, dajem denar za zidanje in posojila nanje in dovoljujem velike finančne kredite Natančne ponudbe pod Angleško - IrancosM sindikat na uprav-ništvo „Slov. Naroda". 3244 2 Koračnica v Ajdovščini na Primorskem se Odda V najem z vsem orodjem in stanovanjem vred. Oglašajo naj se samo taki, ki imajo podkovsko Šolo. Naroda". Naslov pove upravništvo >n Slov. 3212—2 Železna meterjn znotraj obita s cinkasto pločevino, dalje i stroj za oblikovanje to: " in ž velika krušna vozova dobro ohranjena, 80 proda po nizki ceni v Kancovi hiši, Bimska cesta v LJubljani. 3202-3 Garantirano pravo, pošteno naravno istrsko vino: Teran a 20 K1001 Crni buftundec a 32 K1001 celi „ d 44 K 100 I dalje 90 nI belega namisnega finega vina 9 % jabcsti, čisto belo, zeleno, za oelo partijo 28 K 100 1 postavljeno franko na postajo Montona. Sode za majhno partijo 200—400 1 tudi na posodo — Dobiva se pri posestniku Josipu Bitossa, Sarojba V Istri. 3192 3 2Prixod.rLa, aiseno-železna voda | BOITCEGITO Posebno uspešna ter za slabokrvnost, kotne, živčne in ienske bolezni zdravniško priporočena. Domače zdravljenje (pitno zdravljenje) pripravno za vsak letni čas Naprodaj po vseh lekarnah in trgovinah z zdravilnimi vodami. 3280 l 3283 klic. P 1/3 261 Na prošnjo gospoda Rudolfa Kokalj kot kuratorja Jakoba Killer iz Kranja se dovoljuje prostovoljna dražba sledečih posestev Jakoba Hiilerja za sledeče izklicne cene: 1. Dvonadstropne hiše št. 180 v Kranju, stavbna parcela št. 20, pripisana k vlogi Št. 154 d. o Kranj za izklicno ceno 16.000. 2. pritlične hiše (magacina pri kavarni Geiger v Kranju) stavbna parcela št. 30, pripisana k vlogi Št 254 d. o. Kranj za izklicno ceno 4000 K. 3. vile (hišice) št. 40 v Kokriškem predmestju v Kranju, stavbna parcela št. 327/2 z vrtoma paro. št 327/1 in 328, pripisanih k vlogi št. 254 d. o. Kranj za izklicno ceno 7000 K. 4. Grozdov v Zg. Besnioi pare. št. 887/27 in 887/31, tvorečih vlogo št. 203 d. o. Zg. Besnica za izklicno ceno 1600 K. Za to dr&žbo določa se narok na 30. septembra 1908 dopoldne ob 9. uri pri tem sodišču v sobi št. 8. Pod gorenjimi cenami se dražba ne vrši. Pogoji se smejo vpogledati pri sodišču. Uknjiženim upnikom ostanejo njih pravice pridržane ne g ede na kupno ceno. Kupnina se bo porabila v odvrnitev vknjiženih dolgov. C kr. okrajno sodišče v Kranju, odd. II., dne 2. septembra 1908 „Glasbena Notica" v Ljubljani. Vpisovanje glasbeno šolo se bo vršilo 14., 15. in 16. septembra dopoldne od 9. Do 12. in popoldne od 3. do 6. ure v društveni hiši v Vegovih ulicah štev. 5. Redni pouk se prične 18. septembra. — Pogoji sprejema: 1. Društvenina staršev 4 K na leto; 2. vpisnina za vsakega učenoa 2 K; 3. ukovina: a) za klavir, violino, violo, violončelo, kontrabas, flavto, klarinet, oboo, fagot, rog, trobento, fozavno ali harfo po 4 K na mesec; b) za solo-petje po 8 K na mesec; c) za teorijo ali zborovo petje v šolskem zboru po 2 K na polletje; Č) za pripravljalni tečaj zborovega petja po 2 K na mesec; d) za harmonijo po 2, odnosno 1 K na meseo; e) za kontrapunkt ali kompozicijo po 4 K na mesec; f) za glasbeno zgodovinopo dogovoru. 3189-3 Odbor »Glasbene Matice". Mademolselle Andrće Prfrot (parisienne) - (Institutricc brevette) previent qu'elle sera de retonr, a L|ubllanaa lo 16 Septembre« ponr reprendre les leeons de Iran-$ a i s. — S9 adresser tous les lonrs de 10 beures a Midi: bila Klrbiscb, II. nadstr, levo. 3205 -2 Proda se lepa« majhna, nova hiša z vrtom njivami ali brez njiv, kakor tudi z gozdom ali brez gozda. Lastnik vrši v njej več let urarsko obrt, na kar se opozarjajo gg. kolege. Proda se prostovoljno radi družinskih razmer Cena se izve pri lastniku Valentinu Koimerln, urarju na Vrhniki. 3238 2 300 vinskih sodov od 300-900 litrov in od 1000 do 3800 litrov, v prav dobrem stanju, močne iz hrastovega lesa, odda po prav primerni ceni tvrdka H. Rosner & Ko. veležganjarna sadjevca v Ljubljani sooe-e poleg Koslerjeve pivovarne Dijaki SO sprejmejo pri učiteljski rodbini na brano in stanovanje. 3269-s Več se izve v Prečnih ulicah fttev 2, II nadstr., v hiši, kjer je kavarna „Puau. Učiteljici frucoisie z državnim izpitom, teli poučevati ta jezik, kakor tudi igranje na klavir. Več se izve v upravntštvu „Slo- venskega Naroda". 3194 5 Lepo, zračno nouome Z 2 sobama in pritiklinami se odda za november na Kongresnem trgu At 4 v Ljubljani 3272-2 Več se i sve v prodajalni isto tam. - Prava istrijanska — i ix m Zaradi preobile zaloge se dobijo od Kmetske vinske zadruge v Bujah po nizki ceni od 56 litrov naprej bolo »iao liter po 26 vin. fta! teran „ „ 21 „ Ceniki in vzorci brezplačno na za- htevanj e. 2828 -14 Cantina sociale cooperativa Generalni agent ki ima v slovenskih in nemških krogih znanje in ki dobro obvlada oba jezika, se išče za veliko ie uvedeno iivijensko ln otroško zavarovalnico, kjer je zaradi ugodnih, novih uvedb in nizkih premij lahko delati. Kavcije je treba 3000 K Ugodna prilika za spretne inšpektorje, ki si lahko ustanove dosmrtno službo. — Takisto se sprejmeta 2 dobro uvedena lnspekt«3»"f a. — Natančne prošnje z navedbo dosedanjih uspehov, o čemer j se zagotavlja najstrožja tajnost. — Ponudbe pod: „W. O. 1324" na naslov Rudolf Mosse, j Dunaj, I., Seilerstatte 2. 3287 i : O&s* kr. av&trij$fc& državno železnice. Izvod m voznega reda. Veljaven od dna ^Aaorf is M«*3ane !**- *•*•< 5*50 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, d. ž., Trst c. kr. drž. Žel (ob nedeljah in praznikih do Trbiža). 7*O0 ^'utraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., žčiTrst, kr. drž. žeU Beljak čez Po-dro Svoji K svojim ? Velika zaloga Svoji k svojim! vsakovrstnega pohištva od navadne do najfinejše vrste po najnižjih cenah. PETER JERAJ TRST, ulica Vincenzo Bel ini štev. 13 3171—3 ter vogal ulice Sv. Katarina. Št. 1323 3278 Oglas natečaja. Okrajna bolniška blagajna v Spljitu razpisuje natečaj za mesto zdravnika-porodničarja s sedežem v Solinu pod sledečimi pogrji: I Letna plača znaša 3000 K. II. Prispevek za potne in prevozne stroške zaaša 2000 K; oba ta doneska se plačujeta v mesečnih obrokih naprej v znesku 416 K 66 vin. na meseo. III. Število pripadajočih članov je ustsnovljeno na 2000 duš; ako bi jih pa bilo več, se vračunijo razmerno na poedinega na temelju števila Članov gori naznačenih. IV. Zdravnik ima pokojninsko pravico kakor mestni uradniki. V. Zdravnik mora poslovati s sedežem v Solinu in vsak dan prihajati v za zdravljenje odločen prostor in sicer v tvornioi cementa v S. Kaju in -v tvornioi v Majdanu, kjer mora zdraviti tudi ostale člane, pripadajoče temu oddelku, mora pa tudi na njih domu zdraviti vse one Člane, ki bi zaradi bolezni ne mogli priti na mesto, odmenjeno za pregledovanje bolnikov. VI Zdravnik je dolžan zdraviti vse bolezni; zdravnik kirurg-porodničar, ne da zahteva kako posebno nagrado. Vil. Vse one bolne Člane, kjer zahteva njih bolezensko stanje ali pa drage okolnosti, mora zdravnik nakazati na bolnico. V lil. Zdravnik mora brezplačno zdraviti vse člane in jih imeti v nadzorstvu po tiskanicah, ki mu jih da blagajnica. IX. Potrebno je znanje srbohrvaškga in italijanskega jezika. X. Nastopiti je službo na poskušnjo za obe stranki s 1. oktobrom 1908 in traja do L oktobra 1909; odpovedati ali pogodbo ponoviti je treba tri mesece predno poteče letni rok, torej 1« lulijs 1909. XI. Prošnje, opremljene s potrebnimi prilogami, naj se dostavljajo podpisani upravi ^ *v tel£\a. 1-4 čunl ===— od dneva priglašenja tega oglasa. Okrajna bolniška blagajna, Spljet, dne 8. septembra 1908. Upravitelj : Miotto. Učne knjige za use srednje in ljudske šole v najnovejših odobrenih izdajah, pisalne in risalne ter druge šolske potrebščine v MjboMsi kakovosti ta po zmernih conah priporoča L. Schvventner ladajatelj In odgovoru! urednik Baita K na los losa I Sat Ualboli*! ki najmodernejši KLOBUKI vseh mt v najbogatejši izberi po gL 1-10 Lin vise , v I<| ubijani pri 1 y.HAMANN Klobuki ao aprojemale t popravo. Posestvo na prodaj! V enem najlepših krajev Sp. Štajerske (letovišče) se proda pod ugodnimi pogoji posestvo, obstoječe iz lepe hiše, gospodarskega poslopja ter krasnega sadnega vrta, v obsegu 15 j oralov, zasajenega z rodovitnim drevjem; vse v najboljšem stanju. VeČ se poizve iz prijaznosti pri tvrdki H. Suttner, Ljubljana. 3H9 b Ob pričet šol 3236-3 — priporočava svojo —— velikanska zalaga ablek ja dečfa in deklice v v$eh velikostih, po najnižjih cenah. Gričar $ Jrfe/ač Ljubljana, Prešernove ulice št. 9. 27l6 Glavna zaloga v lekarni 31 Ub. pi. Trnkdczy]a o LJubljani. * i s « a m m e & I primarius dr. U. Gregorič I_< ju f>l jaiiM hronslio ustno vodo EUODItl Zakonito varovano. Specijaliteta za kadilce. 10 do 15 kapljic v kozarec vode. Gena 2 kroni. m m m # M 9 Blavna zaloga v lekarni Ub. pl. Trnkticzy]a v LJubljani. Edor kočo varno. mirno in hitro potovati, naj ao obrno nn od visoko c. kr. deželne vlado potrjenega glavnoga zastopnika: 3?r. Seunig, LJubljano, Kolodvorske ulice 28 Odprava potnikov samo z najnovejšimi parni ki „velikani": 2343 u Kaiserin Aug. Victoria, nosi 25.000 ton Amerika...... 24.000 „ President Lincoln • 20.000 „ President Grant . m 20.000 „ Vožnja Ljubljana - Hamburg traja z nanovo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave okroglo V/2 dni, ter ima potnik pravico porabo brzovlakov po oeli črti od Avstrijske meje (Eger) naprej. 01avnl učni točaj za aspirante enoletnih prostovoljcev se je v »Prvem zojreMkem vo]no-prlprovl|alnein zavodu" te dni pričel. Vpisovanje za ta tečaj je mogoče Še do 32il-2 13. septembra 1908 po tem roku samo izjemoma in to po dogovora. Pobliže pri zavodnem ravnateljstvu, Zagreb, Knkovićeva ulica 15. L- Kavarna „ILIRIJA" tjubljana ■ ■ 3 minute od južnega kolodvora m m tjubljana 2^2 je vsak dan P vso noč odprta. SI 11 Šolske knjige za ljudske in srednje šole, učiteljišče, licej, Dekliško šolo, za obrtne in strokovne šole ima v najnovejših izda jak v zalegi Jtorodna knjigarna v £jubljani. ISTajviSj i. sadovi so dosegljivi W Jedana mast s s nedosegljiva po dobrem okusu ta stanovitnosti, nizki coni in slastnosti. 962-2 mu Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani, na Kongresnem trgu štev. 2. priporoma svojo popolno zalogo VSOb na tukajšnjih in zunanjih uČilišČih, zlasti na o. kr. I. in H. državni gimnaziji, na o. kr. državni gimnaziji z nemškim poučnim jezikom, na o. kr. višji realki ter na o. kr. moškem in ženskem učiteljišču, na mestnem dekliškem liceju in višji dekliški šoli tukaj, na zasebnih, ljudskih in meščanskih šolah uvedenih šolskih knjis ▼ najnovejših izdajah ln po najnižjih cenah. Zaznamki navedenih knjig se dobivajo zastonj. 3213 3 Laatniaa la tlak »Narodne tiskarno«. 41