FEBRUAR ŠT. 2 Sirije in Palestine, deloma pa tu¬ di iz ostalih bližnjih vzhodnih držav; — iz vse Jugoslavije so se vključevali tisti ranjenci, ki so bili po okrevanju vključeni v prekmorske enote; — borci iz borbenih enot NOV in POJ, ki so bili poslani v prek¬ morske enote kot vodilni kader na položaje komandirjev, koman¬ dantov in komisarjev enot; po izkrcanju zaveznikov v Franciji 6. junija 1944. leta in osvoboditvi Francije so zavezniki zajeli veliko število Slovencev, ki so jih Nemci nasilno mobilizirali v nemško vojsko na Štajerskem. Te mlade fante, večini do 20. leta starosti, so zavezniki poslali v Afriko. Iz Afrike so po vseh mogočih peripetijah prispeli v Bari; iz vrst italijanske partizan¬ ske vojske, kjer so imeli pripad¬ niki jugoslovanskih narodnosti tudi svoje samostojne enote. Tak primer je bataljon »Stalingrad«, ki se je prebil preko nemške fron¬ te in se v celoti vključil v prek¬ morske enote. Med prvimi, k,i so se začeli zbi- ratti in organizirati v okolici Ba¬ rija in zahtevati od zaveznikov podpore za odhod preko Jadrana v NOV, so bili politični zaporniki in interniranci iz tistega dela Ju¬ goslavije, ki jo je fašistična Ita¬ lija okupirala 1941. leta. Billi so to Slovenci, Hrvati predvsem iz Dalmacije in Črnogorci. Takoij zatem so se začeli zbi¬ rata Slovenci in Istrani iz Sloven¬ skega Primorja in Istre, ki so ušli iz taiijanskih zaporov in konfina- cije na jugu Italije in otokih. Sledili so jim takoj vojaki red¬ ne 'italijanske vojske in fantje, ki so bili internirani v specialnih bataljonih. Najprej so prihajali iz neposredne okolice Barija, kaj kmalu pa tudi iz pokrajin Puglie, Campagne, Kalabrije, Sicilije, Sardinije, Korzike, Afrike, Bliž¬ njega Vzhoda in od drugod. To so bili po večini primorski Slo¬ venci in Istrani. Ranjenci iz Jugoslavije so pred¬ stavljali pravzaprav vse narodno¬ sti, razen Makedoncev. Iz predelov južne Italije, pred¬ vsem okolice Barija, Puglie in Kalabrije je prišlo v enote prek- morcev razmeroma veliko število Italijanov. Bili so raztreseni sko¬ raj po vseh prekomorskih enotah. V sestavu III. prekmorske briga¬ de je bila kompletna četa Italija¬ nov, ki je štela 140 ljudi. Od ostalih narodnosti lahko število Po- omenimo se manjše ljakov. Grkov. Francozov in Al bancev, ki so se priključili prek- morskim enotam v Bariju. Dovolj je povedano v podkrepi¬ tev, da* so bile zastopane skoraj narodnosti Jugoslavije, v tudi pripadniki vse manjši meri pa drugih narodov. Še nekaj nam pove tak večna cionalni sestav prekmorskih enot Pove nam, kako velik ]e imela osvobodilna vojna narodov Jugoslavije ne samo za jugoslo¬ vanske narode, ampak tudi za vse ostale svobodoljubne pripadnike raznih evropskih narodov. Ko je glas o borbi jugoslovan¬ skih narodov prodrl v Afriko, so začele ustanavljati skupi ne, ki so se morale najprej osvo¬ bodita zavezniškega tutorstva. po¬ tem četniškesga nasilja, ovir na potovanju, ki niso bile majhne, saj so morali preko Sredozemske¬ ga morja, da bi končno prispeli v Bari. šele odtod so lahko Šli v borbo za osvoboditev svoje domo¬ vine. Za prenekatere borce je bila pot do partizanske baze v Bari prava trnova pot. Le prevečkrat se je zgodilo, da so posamezniki in skupine prišle v borbo z več meseci zamude, toda ne po last¬ ni krivdi niti po lastni želji. Pre¬ močne so bile ovire. Tudi takšni primeri so bili, ko borci niso uspeli priti v Bari vse do konca vojne. K sreči je bilo število ta¬ kih zelo majhno v primerjavi z množico ljudi, ki se je lahko ude¬ ležila borbe za osvoboditev na ju¬ goslovanskih tleh. Iz borcev, ki so na opisani na¬ čin prišli v Bari, so bile ustar no vi j ene naslednje prekmorske brigade in druge prekmorske enote: I. prekmorska brigada u stan avl jena oktobra 1943; II. prekomorska brigad a ustanovljena oktobra 1943; III. prekmorska brigada ustanovljena decembra 1943; IV. prekmorska brigada ustanovljena junija 1944; V. prekomorska brigada ustanovljena jeseni 1944; I. tenkovska brigada novi j ena 12. avgusta 1944; grupa za formiranje II. ten- kovske brigade v ZSSR (Okoli 600 ljudi) so sestavljali prekmorci; — I. polk aviacije — formiran usta- v drugi polovici 1944 v Afriki; — trije artilerijski divizioni, ki so kasneje s formiranjem divizio¬ nov na jugoslovanskih tleh in do¬ polnitvami z borci iz prekmor¬ skih brigad prerasli v artilerijsko brigado IV. armade; — V. bataljon, kasneje vklju¬ čen v 11. dalmatinsko brigado, ki je štel 600 borcev (bivši gardni bataljon kraljeve vojske, v kate¬ rem je bilo največ primorskih Slovencev, bivših angleških ujet- n iko v); — mornariške enote; — pevski zbor »Brečko Koso¬ vel«. Po številu so' bile brigade ob formiranju zetlo> močne. Skoraj vse so imele nad 2.000 borcev, neka¬ tere tudi več. Peta prekmorska brigada je na primer štela skoraj 5.000 borcev. Borbeno pot prekmorskih bri¬ gad bomo opisali v naši naslednji številki. Važno pa je ob koncu pouda¬ riti, da je samo po grobih in ne¬ popolnih ocenah padlo v borbah nad 5.000 borcev, okoli 6.000 pa je bilo ranjenih. To je velik prispevek in po¬ polnoma enakovreden prispevku katerekoli drurge večje borbene enote NOV in POJ. Po vsej Jugoslaviji so raztrese¬ ne kosti borcev prekmorskih enot. V Črni gori, Makedoniji, v Sremu, v Beogradu, Mostarju, v bližnji in daljni okolici Rijelke, pri Klani, Ilirski Bistrici, Trstu in okolici im končno tudi na Ko¬ roškem. Zaradi svojega narodnostnega sestava kakor tudi zaradii tega, ker so se te enote borile po vsej Jugoslaviji, lahko rečemo, da so dale brigade zelo viden prispevek tudi utajevanju bratstva in enot¬ nosti naših narodov, brez katere¬ ga danes ne bi bilo tako enotne socialistične Jugoslavije. (Se nadaljuje) Brez dvoma so letošnje občinske konference ZKS posebno po- j niembne: saj sledijo neposredno VIII. kongresu ZKJ in stojijo pred | i izredno nembnimi nalogami. Predvsem morajo te konference ugotoviti in analizirati osnov- | no problematiko v vseh družbenih dejavnostih ter nakazati smer | | njihovega reševanja v smislu sklepov VIII. kongresa ZKJ; pri 1 tem pa morajo čim konkretneje obravnavati dosedanje mesto in ( vlogo komunistov v področjih, kjer ti živijo in delajo ter jasno | j poudariti, kakšna naj bo oblika in vsebina njihovega dela pri I 1 nadaljnji vsestranski izgradnji komune. | Brez dvoma bo težišče vseh razprav na uveljavljanju našega | sistema samoupravljanja in na ugotavljanju, koliko so bila mate- | | rialu a gibanja ter odnosi v delovnih organizacijah v skladu s poli- = tičnimi cilji ZK in celotne družbene skupnosti. I I Družbeno politični odnosi postajajo vsak dan bolj j zapleteni; vedno bolj se kaže, da ustvarjajo direktivni in birokrat ski posegi in nepotrebne probleme zasledimo na § | primerih zveznega merila, kakor tudi v povsem lokalnih razme • rah. Samoupravljanje vseh sodelujočih poli- = tično zrelost, dobro poznavanje problematike, ki naj jo samoupravni \ organi rešujejo; vsak upravljaiec mora najti v sebi prostor za J sprejemanje objektivne kritike, osvoboditi se mora ozkih gledanj, | ! bodisi osebnih ali samo s stališča svoje delovne organizacije. V | 1 tem procesu bo posvetiti pomembna vloga komunistov; v njej bo , bodoče mnogo nesebičnega truda in poguma. Občinska konferenca ZKS je bila dne 29. januarja 1965. O njej o obširneje poročali v naslednji številki. ftti iMtiiia iniiiii imun milili iiiiiiii IIIHIH uiiiii IHIM4I Mirim m iiiiiiii S Hi Na ipobuido članov Rdečega kri¬ ža krajevne organizacije za prem- sko področje je organiziral ob¬ činski odbor RK II. Bistrica v vaseh Celje in Prelože tečaj za nego bolnika na domu. V Preložah se je začel tečaj 12. jan. 1965 in v Ceiljah 13. jan. 1965. Na obeh tečajih, ki še ved¬ no trajata, je zelo lepa udeležba, saj 1 je redno prisotnih na vsakem tečaju preko 20 tečajnic. Tečaja vodi tov. Dragica Buti¬ nar, zdravstvena delavka iz II; Bistrice. Tečajnice so zelo zado¬ voljne posebno zato, ker jim snov podaja zelo poljudno. Tov. Dragica Butinar je ravno tako zelo zadovoljna s ;tečajnica¬ mi, iker redno prihajajo in se ze¬ lo trudijo, da bi čim več izvedele in se naučile. Takoj ko bosta zaključena ome¬ njena tečaja, bo na Premiskem še taeitji tečaj im sicer v Bitnji. Upajmo, da se bodo tudi tam do¬ bro pripravili na, tečaj in ga uspešno končala. Po zaključku tečajev bo občin¬ ski odbor RK prikazal tem va¬ sem tudi nekatere zdravstvene filme iz področij, ki jih najbolj zanimajo. I. S. FEBRUAR St. 2 v KOLEKTIVOV Zelje in.načrti kolektiva Ilirije v novem letu V decembru smo prisostvovali kajti prejšnja sikoratf ni bila več otvoritvi ■nove manufak 1 turne uporabna. V trgovine v Prešernovi ulici. S to prodajalno lahke konfekcije in trikotažnega blaga je trgovsko podjetje Ilirija napravilo korak naprej, kajti speciaJtiziirane trgo¬ vine so danes prepotrebne. Pod¬ jetje je v ta. namen investiralo v Kljub velikim proizvodnim izvozu oplemenitenih plošč, s ka- novo trgovino štirinajst milijonov motnjam (remont, pokanje cilin¬ drov, poplave, redukcija električ¬ nega toka in drugo) je kolektiv Lesonita zabeležil v preteklem le¬ tu velike zmage. Prvič so proizvedli 20.100 ton lesonitnih plošč, to je petkrat več kot ob začetku obratovanja 1946. leta in s tem izpolnili letni plan s 107,6%. Nova stiskalnica deluje brezhibno in lahko pričakujemo, da se bo ta številka ob nemoteni dobavi surovin v bodoče še pove¬ čala. Tudi proizvodnja lesomala je prekoračila svoj letni plan za 2,8%, dočim so v proizvodnji ka- širanih izdelkov zabeležili izpad za 10,5 %. Ta izpad pa ni nastal iz takih vzrokov, ki bi jih bil ko¬ lektiv lahko odpravil. Glavni vzrdk temu je izpad v uvozu re¬ produkcijskega materiala (fenolni in dekor papir). »Otvoritev te trgovine je ob- elem novoletno darilo Ilirije pre¬ bivalcem tistega območja,*« je de- ja.1 direktor, tovariš Lojze Steglu. Trgovina bo služila tudi tujcem, ki se v tem kraju v sezoni več¬ krat ustavijo. S terni gradnjami so letos plan investicij prekoračili za skoraj 15 odstotkov, predvsem na račun lastnih skladov. Tudi letna reali¬ zacija bo, po besedah računovod¬ je, 12 do 15 odstotkov večja. Vaši načrti v novem letu? »Specializacija trgovin, ker vi¬ dimo, da je tako več uspeha. Na¬ ša velika želja v letu 1965 pa je ^radnja veleblagovnice nasproti O skrbi za človeka največkrat le govorimo, storimo pa zelo malo, občinskega bloka. Ta bi sicer ve- terimi zaradi prenizkih cen na evropskem trgu še nismo mogli prodreta. - ko dinarjev. Komaj pred nekaj dnevi pa je bila otvoritev nove trgovine v Bitnji. To je bila v glavnem adaptacija in obnovitev opreme, Posnemanja vredno Korak naprej so v tem pogledu napravili v kolektivu Lesonita. Na sestanek in razgovor so povabili vse upokojence, bivše sodelavce kolektiva. To je bilo prvič, da so se spomnili svojih bivših sodelavcev, ki so pred mnogimi leti delali in ustvarjali v mnogo težjih pogojih dm po¬ stavljali temelje današnji tovarni. lij a 1 a sto dvajset milijonov dinar¬ jev, vendar bi to investicijo zmo¬ gli celo iz lastnih skladov v ne¬ kaj letih. V tej samopostrežni trgovini, ki bi imela 852 m 2 ko¬ ristne površine, bi našla svoje Sestanka se je udeležilo 28 upokojencev od 35 povabljenih. Na tem mesto tudi konfekcija. Računajoč na to, da bo to vpra- na katerih so včasih sami delali. sestanku so jih seznanili z delovnima uspehi in nalogami, ki si jih je kolektiv Lesonita zastavil v sedemletnem perspektivnem planu. Ogledali so si tudi tovarno, predvsem sitotisk in tiste oddelke oziroma stroje, ki so jiiih uvedli oziroma montirali po njihovem odhodu. Mnogi so obujali spomine v razgovoru s tovariši na tistih delovnih mestih, ša.nje delno rešeno s postavitvijo • • lastnega stroja za impregnacijo, delno pa z ureditvijo uvoznih predpisov, lahko v novem- letu pričakujemo še boljše proizvodne rezultate. ' Tudi plan izvoza lesonitnih plošč, ki je znašal 7000 ton, je bil »Tovarišica, prosim, napišite mi letos prvič realiziran in celo ne- v izkaz tam, kjer bi morale biti koliko presežen, tako da tudi v enojke, dvojke!« Želimo, da bi ustanovili samo¬ stojno trgovino z gorivom in grad¬ benim materialom. To so tri lepe želje kolektiva Ilirije za novo leto. V imenu bralcev Snežnika in stajali bolj pogosto, vsaj dvakrat letno in vsaj tako ostali v povezavi občanov jim lahko zaželimo le: s kolektivom in tovarno, za katero so prav oni največ žrtvovali. Na tem prvem sestanku so sprejeli sklep, da se bodo vnaprej se- Srečno! - ko - ko smeh v Šolskih klopeh izvozu lahko računamo na znatno povečanje v novem letu. Tovariši, kii delajo v izvoznem oddelku, razmišljajo že tudi o »Katko to misliš?« »Veste, zaradi mojih staršev, saj jaz bom vedel, da pomenijo ,cvek’.« Naš cilj: večji dohodki manjši davki! (Nadalj. s 6. strani) odpisanih v skladu s pogoji, ki jih je predpisala zadruga, oddati mensko ali pitovno živino v živi teži kg. Namesto te živine bi oddal preko zadruge mlekarni 4572 litrov mleka kmetijski proizvajalec da mu bodo davki povsem odpisani moral prodati Kmetijski zadrugi še ves svoj pridelek krompirja, razei tistega seveda, ki ga porabi doma za prehrano in krmo. V gornji, predpisani živi teži živine naj bi se upoštevale vse Kme tijski zadrugi prodane vrste živine: plemenske junice, plemenske kr a ve, spitane živali — junci, bikci, voli, prašiči v kooperacijskem pita nju, razen konj, drobnice in telet. Pri mleku pa se bodo kot na trg prodane količine mleka upošte samo tiste, ki bodo prikazane odkupnem seznamu mlekarne Kaj napraviti s temi in podobnimi kotički sredi našega mesta? zavezanec izpolni to obveznost, bodisi samo dajo doma pridelanega mleka, ali polovico s prodano živino in polovico z mlekom, mora prodati zadrugi še ves svoj višek krompirja, če hoče, da bo stoodstotno oproščen davčnih dajatev na zemljišče. Če tega tretjega pogoja glede oddaje krompirja ne bo izpolnil, mu bodo te obveznosti črtane samo v višini 75 odstotkov. Sorazmerno bo neki kmetijski proizvajalec oproščen davčnih ob¬ veznosti samo v višini 25 ali 50 odstotkov, če bo predpisane obveznosti v pogledu oddaje živine odstotkov. mleka izpolnil samo v višini 25 ali 50 mosti o tem izpolnjevanju obveznosti je še veliko, predvsem v pogledu roka za sklepanje in izpolnitev teh pogodb, o pitanju v ko¬ operaciji, potrjevanja, da je nek davčni obvezanec gornje pogodbene obveznosti izpolnil in podobno, vendar se bo prostor za natančnejšo obrazložitev tega našel v naslednji številki Snežnika. Za danes naj samo navedemo mnenje komisije in sveta za kmetij¬ stvo, kakšen vpliv na našo živinorejsko in poljedelsko proizvodnjo bo imelo izpolnjevanje teh obveznosti ter davčne olajšave: Predvsem bi bil denar, dosedaj plačevan kot davčne dajatve, po¬ rabljen na kmečkih gospodarstvih za izboljšanje proizvodnje, nabavo gnojila, semena, »strojev, popravilo poslopja, nakup živine. Zmanjšala bi se prodaja telet, pitovne in plemenske živine izven našega območja; več je bo ostajalo v naših hlevih, ker je glavni cilj teza osnutka. Zaradi tega bi se povečale količine prodanega mesa in mleka, kar bo tudi vplivalo na stabilizacijo cen teh proizvodov na našem ožjem tržišču. Večje odkupljene količine krompirja v zadrugi bodo vplivale na to, do bo marža, oziroma delež KZ pri nadaljnji prodaji krompirja in drugih kmetijskih pridelkov manjši, kar pomeni, do bodo odkupne cene višje in bližje tistim na reškem trgu kot dosedaj. S tem se bodo zaradi večjega prometa pocenile tudi vse ostale usluge Kmetijske zadruge. Celoten osnutek za davčne olajšave je bil skupaj s potrebnimi analizami ponovno obravnavan na seji sveta za kmetijstvo in gozdar¬ stvo in komisije dne 23. januarja 1965. Čeprav ta osnutek ni dokončan, sta svet in komisija menila, da bi ga kot informacijo našim kmetom in bralcem Snežnika v taki obliki tudi posredovali s predlogom, da o njem razpravljajo na zborih volilcev, ki bodo sklicani v mesecu febru¬ arju ter s priporočilom občinske skupščine da o tem predlogu in pred¬ logih, ki bodo sledili na zborih volilcev in na ostalih razpravah, čimpreje razpravlja in sprejme dokončno izdelan osnutek teh dav¬ čnih olajšav. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo skupščine občine Ilirska Bistrica FEBRUAR ST. 2 lili milili iiiniii milili iiiiim milili i nami lunin milili umni iiiniii milili iiiniii iiiniii iiiniii milili imim iiiiim milili im nedeljo januarja. Oče me zbudil z bese¬ dami: »Vstani, na lov greva, na race!« Veselo sem skočil iz postelje ter stekel v kuhinjo. Oče je odprl okno im pogledal kakšno je vreme. Nebo je bilo oblačno. Hitro sem se odpravil. Oče je vzel puško in na¬ boje. Odšla sva pirati Reki. Ko sva prišla do za reč iške brvi, me je opozoril: »Glej, gosi!« Pogledal sem v zrak. In res, nad nama je letela velika jata divjih gosi. Za ni jo je priletela nekoliko' manjša jata divjih rac. Obe jati sta leteli proti Topolcu. Sla sva dalje. Kmalu zatem so priletele od ene strani tri, od druge strani pa štiri race, ki so se zdru¬ žile. Nekajkrat so zakrožile nad nama, potem pa se spustile v vodo. Oče ugotovil, da so se spustile v zarečiške Tam jih bova mi ie rekel. Previdno sva odšla tja. Od razburjenja mi jelo srce močneje oče vzdignil puško dvignile. Kako lepo t Opazoval sem vsak očetov Nenadoma meril se je razlegel pok. Race so se je bilo videti! Dolge vratove so stegovale naprej, s perutmi pa plahutale, da bi se čimprej rešile nevarnosti. Ena neril drugič. Toda glej ga spaka! kmalu omahnila v vodo. Oče Naboj ni vžgal. Tudi tretjič je odpovedal. V vodi, kamor je oče oddal prvi strel, pa se je premetavala ranjena raca. Z drugim strelom ji je pretrgal nit življenja. Prve race nisva več. našla. To doživetje mi je vzbudilo veselje do lova. Valter Volk Tudi je obdaroval DEDEK MRAZ Otroke, katerih starši delajo v da se mo poboljšali in nas pri- tovamah ali podjetjih, obišče de- de obiskat v razrede. Nestrpno dek Mraz vsako leto. »Za nas ne smo ga čakali. Vstopil je mož v bo nihče poskrbel,« smo dejali belem kožuhu, z dolgo belo bra- otroci kmetov. Pa (tudi mi nismo do in bilki. V košari je nosil da¬ rove. Lepo smo ga pozdravili. bili pozabljeni. Dedek Mraz nas je obdaril v šoli. Že zjutraj, ko smo se sredi vasi zbrali in čakali na avtobus, smo veselo vzklikali: tako pridni kot ona. Tudi mi smo Učeniki Ivici Gašperšič je poda¬ ril -knjigo in rekel, naj no vsi »-Danes nas bo obiskal dedek bili vsak svoj zavitek dobrot. Mraz!« In res, sredi pouka se je Veseli smo odhiteli domov, se po- oglasil po zvočniku. Rekel je, da sladkal z bomboni tim čokolado, je pokukal v naše redovalnice im pa tudi Staršem, bratcem in se¬ da ga je obšla velika žalost, tudi stricam smo ponudili. V • z našim vedenjem v sola in na cesti ni zadovoljen. Vendar uipa, Meri Mikuletič Začelo je snežiti. Snega ni pad¬ lo veliko, vendar dovolj za san¬ kanje. Toplo sem se oblekla, obu¬ la škornje, vzela sanke in šla. na reber ,za ; vasjjo. Sedla sem na sanke. Slo je kot veter. Ko sem ravno nameravala iti domov in sem šla zadnjič po rebri navzdol, je kar nenadoma zrasla pred ma¬ no smreka. Z vso silo sem se s sanmi zaletela vanjo. Zahreščalo je in padla sem. Sani so šle na dvoje. Pobrala sem jih in ža¬ lostno odšla domov. Pokazala sem sneg jih očetu in prosila, naj mi na¬ redi nove. Toda vse moje bese¬ de so bile zaman, še zmenil se ni za moje besede. Končno se je le omehčal in šel delat nove sa¬ ni. Ko so bile narejene, mi jih je izročil in strogo rekel: »Tu 'jih m imaš in zapomni si, da jih ne več delal, če jih spet zlomiš!« Očetu sem zelo hvaležna dia upam, užila mnogo veselja. in m na novih saneh Vida Muha Za Novo leto se je tudi na naši šoli oglasil dedek Mraz. To so omogočila nekatera podjetja, to¬ varne in društva z denarnimi prispevki. O višini prispevkov naj govorijo številke: Društvo prijateljev mladine 210.000 din; Gostinsko podjetje Soča 20.000 din; trgovina Soča 10.000 din; Lesonit 120.000 din; Gradbeno podjetje Primorje Ajdovščina 41.000 din. Obdarovanih je bilo 200 učen¬ cev, katerih starši niso zaposlen i. Novoletnih daril zavitkov s sladkarijami so bili izredno ve¬ seli. Založba Naša knjiga — Koper .je prispevala zbirko mladinskih knjig, s katerimi so bili obdaro¬ vani najboljši učenci iz vsakega razreda. Ostale knjige so v naši šolski 'knjižnici. Kino podjetje nam je dalo brezplačno dvorano za upri zori - tev novoletne igrice. Z ostalim denarjem smo ku¬ pili razne pripomočke za nazor¬ ni pouk: diaprojektor za dnevno svetlobo, serijo diafilmov z raz¬ nih področij in električno peč za žganje keramičnih predmetov, ki jih mo izdelovali pri tehnič¬ nem pouku. Učenci osnovne šole Dragotina Ketteja Kaj je po poklicu? Pri katerem podjetju dela in kaj tam proizvajajo? Takšen je bil naslov igrice, s katero nas je ob Novem letu raz¬ veselil dramski krožek, ki pod vodstvom tov. Valerije že več let uspešno deluje na naši šoli. Tako lepo so nam zaigrali, da smo bili vsi mnenj d, da so člani dramske¬ ga krožka že pravi igralci. To so menda zvedeli celo na RTV Ljubljana. Prišli so na šolo s te¬ levizijsko kamero in posneli »Po¬ gumnega Tončka« na filmski trak. V začetku februarja mo v od¬ daji Pionirski TV studio lahko videli naše mlade igralce na ma¬ lem ekranu. A ve Fabjančič 8. januarja so prišli snemalci RTV Ljubljana, da bi posneli no¬ voletno mladinsko igrico in har¬ monikarski zbor. Harmonikarji smo se Zbrali pred osnovno šo¬ lo. Snemanje se je začelo opol¬ dne. Ker smo imeli nekoliko tre¬ me, so morali snemanje večkrat ponoviti. Kamera in reflektorji so nas spravili v zadrego. Sne- mo malici so nam rekli, da se naslednjo sredo lahko videli in slišali v Pionirskem TV studiu. Boris Mandič Odločil sem se, da vam opišem neprijeten dogodek, ki sem ga pred kratkim doživel. V zadnji številki Snežnika sem bral o nevzgojenih učencih neke šole v naši občini. Da so ti učen¬ ci res nevzgojeni, priča tudi tale dogodek. Ko sem nekega nedeljskega ve¬ čera sedel na Obcestnem kamnu pri Progar j ah, me je nenadoma in skrivaj! obkolilo društvo pre- garskih in hujskih dečkov, ki so me surovo napadli. Zasuli so me s (kepami ledenega snega in s ka¬ menjem, ne da bd ijim dal za to najmanjšega povoda. Moral sem zaviti glavo v plašč in bežati, ko¬ likor so me nesle noge. Ko sem se rešil, sem se čudil, ali je to res ali sanjam. Čutil sem se ne¬ srečnega. Moram pa reči, da to ni bilo ne prvič ne zadnjič, saj naju vsakokrat, ko greva s so¬ šolko s Pregariij, spremljajo lepe besede in obrekovanje. Pogost spremljevalec besed pa je kamen. Ni čudno, saj sem slišal, da so se nekateri učenci spravili celo nad vzgojiteljico! Lepo je to od vas, pregairski fantje! J. G., učenec osnovne šole Od svojega moža sem po nje¬ govi krivdi zakonsko ločena že štiri lleta. Sedem tedaj n ©dolet- nih otrok (sedaj je eden polno¬ leten) je sodišče dodelilo meni. Tudi stanovanje so dodelili me¬ ni, vendar je še vedno v stanova¬ nju moj bivši mož, ki zaseda sam eno sobo, a nas osem (štiri žen¬ ske in štirje moški) se stiska v eni majhni sobici, kjer moramo po dva ali celo trije spati na eni postelji. Poleg vsega tega pa moj prejšnji mož še sedaj zelo pogo¬ sto razsaja in nam ne da miru. Po ločitvi sem vložila prošnjo na skupščino občine Ilirska Bi¬ strica, da bi se možu dodelila druga soba, oziroma da bi se ga izselilo iz našega stanovanja. Od takrat tudi pogosto ustno urgi- ram, tako da že vsi organi ob¬ čine poznajo mojo težko zadevo. Od časa do časa kaj obljubijo, toda vedno ostane vse pri istem, jaz in otroci pa trpimo leta in leta, vsako leto pa je še težje, ker otroci rastejo in se razvijajo. Ker upam, da je tudi za nas nekje pravica in da bi se v to¬ likih letih dalo kaj ukreniti, a sama ne vem, kam naj se še obrnem, vas prav lepo prosim za nasvet in pomoč, kako priti iz te¬ ga težkega položaja. - JoK- FEBRUAR m ŠT. X V nedeljo, dne 20. 12. 1964, je bila krajevna konferenca ZB v Podgradu, ki je bila izredno dobro obiskana. Iz Podgrada, Hrušice, Malih Loč, Račič in Podbež so prišli člani ZB v velikem številu, da se pogovorijo o dosedanjem delu svoje organizacije ter da izvolijo nov odbor. Predsednik tov. Gaberšek Jože je dvoril konferenco in podal poročilo. Po poročilu nadzornega odbora se je razvila živaihna dish kusija. Zahtevali so- pojasnila, za¬ kaj se ni postavila spominska plošča padlim borcem v Podgra¬ du, kakor je bilo sklenjeno na zadnjem občnem zboru ZB. Zar- stopnik obč. odbora je pojasnil, da so o- tem govorili na sejii obč. odbora ZB in prišli do zakljiučka, da je treba v Podgradu, skozi ka¬ terega pelje cesta II. reda, posta¬ viti dostojen spomenik. Tak spo¬ menik pa bi stal večjo vsoto, ki pa je obč. odbor ZB trenutno ne zmore. Nato so govorili o stanovanj¬ ski problematiki. Nekateri borci živijo v zelo slabih stanovanjih. Obravnavali so tudi položaj ma¬ ter in žena padlih borcev, ki pre¬ jemajo minimalne podpore. Mati dveh padlih borcev, kii živi v ze¬ lo slabem gmotnem stanju, ne prejema ničesar, ker sta bila si¬ nova poročena in pripada podpo¬ ra njunim ženam. Kritizirali so podjetja, ker ne sprejemajo na delo v prvi vrsti sirote padlih borcev. Bili so primeri, ko so ostali brez zaposlitve, medtem ko so- sprejeti drugi. Sklenili so, da se izvotli 7-član - ska komisija, ki naj ojbravnava gmotno slabo stoječe borce in onemogle člane ZB. Nekateri so priporočali, naj vsak član ZB naroči časopis T. V. 15, ker prinaša aktualno proble¬ matiko borcev NOV. Govorili so o bližn ji proslavi Prekmurski h brigad, ki bo 4. julija 1965 v Ilir¬ ski Bistrici, ter priporočali, da naj se te proslave udeležijo v čim večjem Številu. Sklep konference je tudi bil, da naj se prvo nedeljo po* 18. maju, na dan, ko so Nemci v Podbežah požgali vas in pobili 25 ljud:, proglasi za praznik celotne orga¬ nizacije in naj se tam zberejo- ob spomeniku vsako leto vsi člani S teh krajev. Izrazili so priznanje dosedanje¬ mu odboru za njegovo požrtvo¬ valno delo in na predlog kandi¬ dacijske komisije izvolili razen enega vse dosedanje člane v no¬ vi odibor, ki se je nato takoj se¬ stal in izvolil ponovno* za svoje¬ ga predsednika Gaberščka Jože¬ ta iz Račič. Novemu odiboru že¬ limo, da bi žel v tekočem letu še večje uspehe, ter da bi mu člani vsestransko pomagali. M. Z. Vas Zareči ca leži v neposredni bližini Bistrice, toda če hočeš priti tja z vozilom, moraš pre¬ voziti tri kilometre slabe ceste, • ^'1 ■■ M mM »> š‘ ' l ^ ker stare, ki je vodila preko dveh mostov, že zdavnaj ni več. Od odcepa z glavne ceste pod Dobrepoljem je pot precej slaba, ponekod nemogoča. Kaže, da ni bilo na tej cesti gramoza že dol¬ ga leta. Najhuje je tik pod vasjo, kjer je 25 % klanec in blato na cesti. S fičkom sem komaj pri¬ lezel na vrh. Še slabše so poti po v asi. Ker sem slišal, da bodo cesto popravljali, sem se oglasil pri -ne¬ katerih tovariših, ki so mi pove¬ dali tole: »Cesta je zares slaba, naj huj ši pa je ravno klanec pod vasjo. Že kako bi si popravili vsaj to, kar imamo in cesto pod klancem spe¬ ljali drugam, kjer bi ne bilo to¬ liko vzponov in nevarnosti, po¬ sebno pozimi. Pred Novim letom smo že pri¬ čeli z delom. Buldožer nam je »zoral« zemljo, sami smo jo vo¬ zili vstran in trasa je narejena.« Samo delo buldožerja jiih je veljalo stoipetdeset tisoč dinarjev, ki so j'ih zložili vaščani sami. Na¬ suli so nad 240 m 3 zemlje in na¬ pravili že nad 700 delovnih ur. Z ozirom na to, da bo potrebno ogromno kamenja, saj poteka celotna trasa po mehkem tere¬ nu, bi jih tako delo stalo do šti¬ ri milijone. Ker pa nameravajo skoraj vsa dela opraviti sami, jih bo stalo dva do trikrat manj. Iz- Na Erjavčah so V našem glasilu smo v eni prejšnjih številk že objavili, da si vaščani E-rjavč želijo zboljšati Novi naročniki v mesecu februarju 1965 Pecrnan Ivan, Smrje 32, pošta Prem; Kovačič Ivsm, Smrje 15, pošta Prem; Mrs. Petriin Alek¬ sander, Croydon Rot Croydon, Sydney Avstralija; Umek Tony, 965 E 18 St. Cleveland 3, Ohio; Adams Johan, 19806 Muskoka Cleveland 19, Ohio, U. S. A.; Pre¬ log Pavla II. kat stan 10, ulica Maksim Gorki br. 23 Rij ek a; Princ Vinko, Založani 14, Banja Luka; Manias Danilo, 954. E 228 St. Eucliid 44.23 Ohio, UJS.iA.; Boštjančič Frank, 344 Clarens A ve Toronto 4 Ontario, Canada; Bošt¬ jančič Joseph 23 Rains Ave To¬ ronto, Ontario, Canada; dr. Škerlj Franc, Trst, Via Lucio Papiniano 1, Trieste; Ličan Saša, Nova uti¬ ca 8 Koper, Semedela; Paič Maj¬ da, Titova cesta 60/1, Banja Luika; Guštinčič Jože, Ostrožno brdo 32, pošta Prem; Susel Josephine, 8548 Kempste-r Fontana Califomia, Nont Amerika; Maver Ivanka, P. BOX 6 Widewater Alberta, Ca¬ nada; Uljančič Anton, Gornji Ze¬ mon 10, pošta Ilirska Bistrica; Oblak Stanko, ulica Bratstvo Je- dinstvo 137, Rijeka; Muha Anton, 380-37 Klasse Lachine P. A., Ca¬ nada; Batista Anton 75 Cypress Ave Brooklyn, Melbourne, Vic Avstralia; Mrs. Zujkowski Geni, 524 Deeatur Ave Middlesex N. Q. U. S. A.; Rolih Tonca, 10406 Reno Ave Cleveland Ohio, U. S. A.; Danna Andlovec, 1511 S. Obboti Ave San Gabriel, Califomia, U. S. A.; Novak Franc, Knežak 26, pošta Knežak; Arko Marjanca, Trg revolucije 3, Maribor; Dolgan Mary, Santa Fe 1124 Pueblo Co^ lo, U. S. A.; Mrs. Debevec Alojzi¬ ja, 67 Kemp. St. Springvale Vic, Avsitralia; Valenčič Francisco, Barrio Asadri — Coilonia — Urug- vay; Koren Zora, 28 Mashpll St. Peters.hr m, Sydney, Avstralia; Boštjančič Rose, 21271 Colle-r Ave Euclid 19 Ohio 41119, U. S. A.; Vrh Anton, Dolnji Zemon 94, poš¬ ta Ilirska Bistrica; Milavec Stano, Mala Bukovica 18, pošta Ilirska Bistrica; Logar Pepca, Maila Bu¬ kovica 12, pošta Ilirska Bistrica; Frank Silbdltzer, 10513 Reno Ave Cleveland 5, Ohio, U. S. A. (44105); Mozetič Lidia, 81 Ave Du. Gene¬ ral de Gaulle Rosni j S.I. Boiis Seine France; Hrabar Ivam, 122 Rue Nollet 17e, France; Majer Iva, 469 Grey Sit. A.P. 3. London Ont, Canada; Kovačič jadranka, Brce 2, pošta Ilirska Bistrica; Ba¬ tista Rudi, P. O. Bo-x 291 Mt. Je- wet;t, Pa. 167 40, U. S. A.; Furlan Yida, 160 Borden St. Audi Toron¬ to, A.lM. Canada; Manily Vrh, 12 Orchard Rood Bass Hill, Sudney Avstralia N. S. W.; Gržima Ivan, Heredia 427 Villa Lunch, Buenos Aires, Argetina in Zadnik Alojz, Pregarje 53, pošta Obrov. Nove naročnike naprošamo, da nam oprostijo, ker v naših nasled¬ njih številkah ne bomo več ob¬ javljali novih naročnikov zaradi pomanjkanja prostora. Glasilo SNEŽNIK izhaja enkrat mesečno. Izdaja ga občinski od¬ bor SZDL II. Bistrica — urejuje uredniški odbor. Glavni in odgo¬ vorni urednik Jože Keuc, člani uredništva: Franc Munih, Miro¬ slava Lavrenčič, Fani Fatur, Tone Guštinčič, Ivan Šuštar, Hugon De¬ bevc in Milko Princ. Tehnični urednik: Janko Novak. Tisk »Ko¬ čevski tisk«, Kočevje. Letna na¬ ročnina. za tuzemstvo 240 dinar¬ jev, za inozemstvo 1,5 $ ali 800 di¬ narjev. Tekoči račun pri NB v Ilirski Bistrici št. 602-141-638-41 Rokopisov in risb ne vračamo. volili so tudi tri tovariše, Emila Majdiča, Gabrijela in Alojza Vi¬ čiča, ki se ukvarjajo z organiza¬ cijo- del in z iskanjem pomoči, skratka s celotno organizacijo. Občinsko skupščino so zaprosili za pomoč v višini pet sto tisoč dinarjev, s katerimi bi plačali vsaj kamenje in del prevozov, skoraj vsa dela pa itak namera¬ vajo opraviti sami. Kako boste pa napravili z od¬ vzetim zemljiščem? »Res je,« je pripovedoval Ga¬ brijel Vičič, »novi del ceste seka ravno najboljše njive, zato smo nekaterim prizadetim že sami od¬ plačali zemljišče, drugi so ga pro¬ stovoljno odstopili. Je pa še ne¬ kaj takih, ki jih bomo morali plačati. Na odseku za gospodar¬ stvo pri občinski skupščini se bo¬ mo morali pomeniti, če bi se da¬ lo, da bi nam odstopili kako zem¬ ljišče SLP ali pa kako drugače pomagali, ker že tako žrtvujemo mnogo, vsi se pa le ne morejo odreči dobri njivi, čeprav ni ve¬ lika« Novi del ceste in popravljeni stari del bi naj bila končana ne¬ kako za 4. julij. »To bo naš delež k proslavi, so mi dejali vaščani, »saj je bi¬ lo tudi sedem naših fantov v prekmorskih brigadah.« Nazaj grede sem sii natančneje ogledal traso novega d el h ceste. Lepo je speljana. Ob misli na množine kamenja, ki ga bodo mo¬ rali napeljati na mehki del, pa sem uvidel, da si dosti upajo. dobro zastavili in urediti svojo cesto in tako omogočiti, da bi tudi k njim lah¬ ko prišli •kamioni in druga mo¬ torna vozila. Erjavce so na skrajni zapadni meji naše občine in oddaljene od Bistrice skoraj 30 km, do prvih prometnih zvez pa nad 10 km, za¬ to ni čudno, da si. zares želijo usposobiti pot tako, da bi se pri¬ bližali kulturnemu središču, pošti, šoli, zdravstvu in drugim ustano- I Da bi vsaj za silo uredili cesto, jim je upravni odbor cestenega sklada dodelil 100.000 din. Na enem -izmed sestankov so vaščani sklenili zaprositi upravni odbor cestnega sklada za dodatno po¬ moč, sami pa so se obvezali, da bodo dodeljena sredstva uporabili le za gradbeni material, vsa osta¬ la dela pa bi sami opravili. Upravni odbor jim je naknadno dodelil še 200.000 din in taiko omogočil, da so lahko pristopili k temeljitemu popravilu poti. Na, cesto so napeljali nad 400 m3 kamen j a, prostovol j nega dela se je udeležilo 132 vaščanov, ki so napravili 6056 delovnih ur v vrednosti nad 370.000 din. Pri¬ spevek vaščanov je prav gotovo opravičilo cestnemu skladu, da so sredstva, ki so bila dodeljena, za¬ res gospodarsko uporabljena. T. G. nam im kof jetam je blu poskrble- mi. Le tu je prpomnu, de je blu škuoda, ki so vsi referenti po la¬ ti nsku govorili, samo ne kuomci je predsednik uprašou po slo ven - sku: Kdlur je ze tu, ne j uzdigne ruoko! Kukr usi ti drugi, je tudi uotn uzdignu ruoko, ku bi u 9 triu, de nje bd kdu dvomu o njegovi izobrazbi. Odpis kmječkeh dauku je duo- bra reje, mi je povejdou od mruo- je žjene stric, ki proizvaja v IV. mej- proizvodnem okolšii, kor ni, de kmeteva v Brkineh. Ma šje bulje bi blu, če bi ta rejč prišla pred 20 lej'ti; zde j mej nje ruok nje rjepu ne kmetijah. Verjemite al nje, de so tisti, ki imajo automobile, največji sro- maki, in teh je pr nos okuli 500. Ce se mašina pokvari, je nar bu¬ lje, de jo odnjeseš na »Odpada, ki u Bistrci je nejma kdu popra- vet. Ku smo glih pr auitomobileh, ne j povej m šje tu, de so ze tiste, ki gre jo ne službene vuožnje z avtomobiiam, ne razpolago štiri vrste bencina, ki ponejkoud dobi¬ jo za kilometr vuožnje po 50 di¬ narju, 1 drugem daljo 45, spjeltli trjetjem 35 in ta narbol počasnem pa po 25 dinarju. — misilte, de sm vse te mejsee spestu, ki njeh cejne ne zani- mučov ze radi kokeh id e jne h rez- luogu, marvječ samu z ekonom- skeh. Spekulirou sm nomreč, de buo cejna kritike šla guori toku kuker vse druge cejne, no 1 , pa sm se pošt jenu iprevarou. Cejne mje- si guori, cejne kritiki pa duoli! Toku je, dragi člani dejlovneh or¬ ganizacij, samostuojni kmetje in liki! (Upokojence sm ta buot majo). Razen cejn gr j e pa use drugu ku nemaizanu. Ne prmjer samo- uprauljanje. Toku mi je djau prjlaltu Pjepe, ki je član dejlou- skegai svejita u ani naši tovarni, de so' pred kratkem obrau navali ze ki učni račun. Rjeku je, de je bi a suoba tuoplu zekurjena in tu- Duosti se govori o šulstvi in učiteljneh, prozeprou o njihoveh družbenu prznaneh mejsečneh pr- jemkeh (plačah). Pa sm govuoru z a ne m mladem učiteljnam in mi je rjeku, de ne j toku slabu in de se že vi. Do pred kratkem je do- bivou 36 tisoč ne mjesec. Ze hra- suobo di ze malco s pršutam, sirarn, vi- leh 3 tisoč ze no je pilačou 28 tisoč, 5 tisoč in toku mi je ositalu cej- standard (rjecmo ze an čižem). No, toku je blu, ma ROJSTVA — POROKE — SMRTI - ROJSTVA — POROKE — SMRTI ZAHVALA ROJSTVA: Udovič Vladimir, Jelšane 12, Drobnjak Zoran, 11. Bistrica, Rozmanova 13, Mršnik Damijan, II. Bistrica, Gregorčiče¬ va 1, Logar Helena, II. Bistrica, Bazoviška 19, Valenčič David,, II. Bistrica, Gregorčičeva 26, Bošt¬ jančič Vemer, Velika Bukovica 36, Rutar Marija, Zabiče 8, Ka- lister Danilo, Dolenje 3, Dakič Mira, Kilovče 7, Frater Drago, 11. Bistrica, Gregorčičeva 23, Med¬ ved Gordana, II. Bistrica, Prešer¬ nova 26, Pavlovec Ivica, Koritni¬ ce 13, Česnik Vilma, Knežak 99, Dodič Mirjan, Pregarje 59, Ivan¬ čič Rajko, Huje 11, Ljubič Moj- m r. Hrušica 41. POROKE: Samsa Pavel, dela¬ vec iz Smrj 8 in Ljubič Marija, delavka iz Zarečja 26, Delalič SmajdI, mizar iz Sanskega Mosta in Sestan Marija, delavka iz Ko¬ sez 40, Logar Elmil, šofer iz Dol. Zemona 16 in Muha Breda, go- spodinija iz Velike Bukovice 11, Stanič Jože, krojač iz Podgrada 36 in Zimstein Ernesta, trg. po¬ močnica iz Podgrada 3 a, Pregrad Alojz, natakar iz Sromlja 28 in Zirnstein Ana, trg. pomočnica iz Podgrada 3a, Nikolič Mirko, pod¬ oficir JLA iz Podgrada 107 in Vi¬ čič Angela, delavka iz Podgra¬ da 107. SMRTI: Kovačič Stanislav, kmet iz Rečice 10, star 45 let, Ro- lih Marija, gospodinja iz Pod- stenj 4, stara 83 let, Ul jan Alojz, upokojenec iz Zabič 74, star 65 let, Grbec Antonija, gospodinja, iz Ilirske Bistrice, Prešernova 33, stara 78 let, Baričič Vincenc, kmet iz Podgraj 59, star 96 let, Dekleva Jože, kmet iz Podgrada 68, star 85 let, Fatur Marija, dfuž. upokojenka iz Bača 36, stara 83 let, Maslo Ivan, iz Hrušice 17, star 78 let, Ljubič Anton, kmet iz Hrušice 41, star 71 let, Čelhar Marija, gospodinja iz Smrj 3, sta¬ ra 92 let, Tomšič Antonija, go¬ spodinja iz Knežaka 182, stara 90 let, Udovič Ivan, delavec iz Koritnic 21, star 25 let. ZAHVALA ob izgubi našega predragega mo¬ ža, očeta, starega očeta in tasta ANTONA CELINA se najprisrčneje zahvaljujemo ko¬ lektivom »Lesonita-« in »Trans¬ porta-«, Gasilskemu društvu in učiteljskemu zboru, sosedom za vsestransko pomoč ter vsem osta¬ lim, ki so mu na katerikoli na¬ čin lajšali trpljenje med dolgo in mučno boleznijo, se poslovili od njega, ga spremili na zadnji poiti, mu poklonili cvetja in z na¬ mi sočustvovali. Zahvaljujemo se zdravnikom in zdravstv. osebju ambulante v Ilirski Bistrici za njihov trud in pomoč med njegovo, boleznijo. Prav tako se zahvaljujemo g. župniku Milanu Grl ju, sovašča¬ nom iz Kuteževega ter vaščanom iz Podgraj za spremstvo na zad¬ nji poti in za lepe poslovilne be¬ sede. Vsem prav iskrena hvala! Žalujoči žena Katarina, hči Rozka in slin Anton z družinama. Ob težki izgubi našega ljubega sina, brat, moža in očeta STANISLAVA KOVAČIČA, kmeta iz Račiče št. 10 pri Ilirski Bistrici, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje; zahvaljujemo se vsem vaščanom, pevskemu zboru iz Ilirske Bistrice in vsem, ki so po¬ kojnika spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Viktorija, sinček Stan¬ ko, mati, bratje in sestre in ostalo sorodstvo. Rečica, Ilirska Bistrica, Koper, Knežak. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi na¬ šega dragega moža, očeta, brata ANTONA JAKSETICA, kmeta iz Zarečja številka 16, se iskreno zahvaljujemo vsem, kd so nam v dneh žalosti pomagali, izrazili sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje in vence. Se posebno se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sorodnikom in vašča¬ nom za izraze iskrenega soču- zdej se čuje, da se buo tudi šul- stvu premakelnu z mrtve točke in de buo pr dejli pomagala tudi republika. Samu de bi blu duosti sr ječe! Vsi vejmo, kaj je gospodarstvu. Ne vejmo pa, kaj je višje gospo¬ darstvu. Tega imamo u Bistra in izgljeda tokulje: Iz »Topola« u Bistrci prodajajo jetovu zaman je u papirenco Videm-Krško, »Leso¬ nit« iz Bistrca pa kupejva take odpadke po usi državi. — Zadneč se je muoja žjena od- proulala u ta novo trgovino Muo- do, ki smo jo pred kratkem od¬ prli u Prešernovi ulci. »Zekaj pa jemleš dežnik se sabo?« sm jo uprašou, ku sm vidu de zunej sunce sije.« »Sej ne cejsti ma- rejle ne buom nucala,« mi je od¬ govorila. »Odprla jo buom u trgo¬ vini, kjer duoli se struopa kap¬ lja.« Smjentanu prefrigana rekla¬ ma ze dežnike, sm si mi slu, ki jo je »Iliriji« preskrbejlu pod¬ jetje »Gradnje« zestuojn. De gostinstvu napredeva, do¬ kaze j va nova mašina za proizva¬ janje pekljenskega hrupa (juk- box) u kavami Turist. Ku sm šou zadneč s prjatiam ne kavo, je blu nuotri vječ mladjenču, ki znajo žje izvrstnu jegrat ne ta štrement in mi nejso pestili trenutka, de bi se malu oddohnu. Prjatla sm vidu samu uojsta odpirat in uon m jene glih toku. Ku smo odha¬ jala, smo mogla najprej osnažet oblejka od apnjenga bejleža, ki je padou duoli se struopa, ku pr potrjesi. Toku sm skljenu, de u Bistrci ne grjem vječ prou neka- mor brez dežnika in bate ze ušjesa. PREKLIC V 2. številki glasila Snežnik iz leta 1964 je bilo v članku »Stari običaji se bodo izrodili« med drugim rečeno, da so jasenski fantje zahtevali za kolač 16.000 din in da je nevesta na predve¬ čer poroke dala kolač, zakusko in pijačo. Ker je bil dopisnik članka na¬ pačno informiran, s tem spodaj podpisana delno preklicujem na¬ vedbe v omenjenem članku. Ja- tsenski fantje so zahtevali le 10.000 din in ne 16.000, pa tudi kolača, zakuske in pijače nevesta na predvečer poroke ni dala. Vse ostalo pa ostane v članku* n esp remen j en o. Smrdelj Pavla, II. Bistrica^ Partizanski hrib 12 Knafelc Tone, II. Bistrica Bazoviška 25/a stvovanija in za vso izkazano po¬ moč. Posebno smo dolžni iskreno i ndu str i j skemu zahvalo lesno podjetu TOPOL v Ilirski Bistrici za pomoč, ki nam jo je dal de¬ lovni kolektiv, skupščini občine Ilirska - Bistrica za denarno po¬ moč, zavodu za socialno zavaro¬ vanje v Ilirski Bistrici, ki nam je v tako hitrem času uredil po¬ trebne listine za pokojnino in vsem, ki so nam kakorkoli v tež¬ kih dneh pomagali. Se enkrat vsem iskrena hvala? Neutolažljiva družina Jaksetič, Zareč j e 16