414. štev
V Ljubljani, sreda dne 19. februarja 1913.
Leto II
Posamezna številka 6 vinarjev.
„PAN“ Izhaja vsak dan — tudi ob rndeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znafca: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10‘—, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1‘70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se j::	poSilja	upravništvu.	:::
s::	Telefon številka 118.	:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo in upravnižtvo:	j?
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6,
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana *n zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju io-:::	pust. — Za odgovor je priložiti snnmko. •:
s::	Telefon	številk«	'l*5
oj za morje.
trst — DRAC — DARDANELE.
Včeraj smo pojasnili zakaj se je konferenca v Londonu za nekaj dni ustavila in zakai preti nov konilikt med Avstrijo in Rusijo. Pokazalo se je. da je vse le — boj za morje. Nemci imenuejo to prodiranje panslavizma na jug. Toda Nemci sodijo to krivo: naš hoj za morje ni prodiranje panslavizma na jut: — ampak boj za našo zemljo, boi za naš obstanek.
Nemci imajo svoje morje na severu — na iugu pa se ustavi nemška meja' v Alpah — južno od Alp prebivamo mi in segamo do morja. Zato ne vemo. s kako pravico si svoje Nemci gospodarstvo ob Adriji. Kolikor je na jugu nemškega — to so sami priseljenci. Seveda Nemci to dobro vedo — in zato se zavedajo, da je šele potreba postaviti most do Adrije, ob kateri jim bo najvažnejša trdnjava — Albanija.
Albanija leži precej daleč od nemških dežel — zato potrebuje vezi in ta vez bo — Trst.
V	začetku letošnjega leta je posl. Dobernig pozival Italijane naj se skupno z Nemci bore proti Slovanom ob Adriji.
Na Dunaj so bili namreč prišli voditelji dalmatinskih Italijanov (možje s priimki na —ič) pritoževat se, ! kako se v današnjih časih zanemarja in zapostavlja italijanščina v Dalmaciji. To priliko je porabil Dobernig, da je ponovil svoje želje o skupnem nastopanju Italijanov in Nemcev ob Adriji proti Slovanom.
Zato so Nemci Italijanom radi pokazali tuintam prijazno lice — posebno kadar je šlo — proti nam.
Italijani pa bi Adrije ne delili radi z Nemci in vlada v tem oziru nesoglasje med Italijani. V resnici bo močna nemška albanska trdnjava obrnjena na sever in na jug — t. j. proti Srbiji in proti Italiji. To Italijani čutijo, zato niso nič veseli trdnjave v Albaniji; ki jo sta<vita Avstrija in Nemčija.
Za morje ob Adriji bijejo boj Italijani, Nemci in Jugoslovani. Na obalah Jadranskega morja pa bivajo od nekdaj samo Italijani in Jugoslovani
—	Nemci oh Adriji nimajo nič opraviti.
Med Italijani in Slovani, domačini ob Jadranskem morju, ni mogoč sporazum in kak skupen boj proti Nemcem ker Italijani odklanjajo vsako skupnost s Slovani, kateri pa vidijo, da bi bil slovanski-romanski blok najboljša trdnjava proti prodi-rajočemu nemštvu. Med Italijani in Nemci tudi ne pride do take sklopitve, v kakršno vabijo sirenski glasovi iz nemškega časopisja. — Umevno, da se tudi Slovani ob Adriji ne bodo vezali z Nemci, da bi ti želi sadove njihovega truda.
Jadransko morje radi nazivajo Italijani »mare nostrum«, pa tudi Ju-
goslovani, ga lahko opravičeno tako imenujejo, posebno Hrvatje in Srbi hm jo ob njem svoje zgodovinske prži vice.
Slovenci moremo biti ponosni na to, da stojimo ob skrajni severni točki Jadranskega morja — zavedati se moramo, da imamo v slovanskem bohi za morje važno postojanko — TrM. Varovati Trst in ga s svojimi silami pripravili za slovansko bodočnost na morju — to je naša svefa dolžnost.
»Edinost« je v nedeljo prinesla lep članek, ki kaže, kaj pomeni Trst za slovanstvo ob Adriji.
Italijan Pedrazzi je pisal:
»Vprašanje poslovanjenja Trsta ni samo tržaško vprašanje, temveč je tudi italijansko vprašanje in je je treba razmotrivati kot tako. Motil bi se, kdor bi mislil, da z našim prizadevanjem v prilog italijanstvu tržaškega mesta in drugačni njegovi bodočnosti od sedanje izkazujemo nekake dobrote Italijanom, ki so podaniki druge države; temveč vršimo obrambno delo za vitalne italijanske interese na Jadranskem morju,
Jadransko morje, ki ga imenujemo »mare nostrum«, s čimer hočemo označevati našo gospodarsko nadvlado in nadvlado našega plemena, ki smo si jo hoteli ohraniti, je še naše samo po italijanstvu tržaškega in re-škega pristanišča, toda v gospodarskem pogledu je naša nadvlada že izgubljena in italijanska zastava mora gledati, kako jo z vsakim dnevom bolj prehiteva avstrijska.«
Naj postane Trst slovanski, potem je obrežje Jadranskega morja slovansko od italijanske meje tja dol do albanske obali z vštetimi črnogorskimi lukami in tudi onim trgovskim pristaniščem, ki ga odpro velevlasti Srbiji.
Poslovanjenje Trsta bi bil pravcati gospodarski polom za Italijo, ki upa, da se odpro nova polja njeni trgovini v balkanskih deželah, kajti »slovanski šovinizem« bi napravil Trst za središče trgovine z Balkanom in tako zaprl Italiji vrata na Balkan.
Trst je ključ k nadvladi v Adriji In nam daje, če je Italijanski, pravico, da Imenujemo Jadransko morje italijansko morje, ter je mogočen faktor italiianstva v Sredozemskem morju In Levanti; če se pa poslovani, postane v kratkem času mogočen nasprotnik naše hegemonije in naše civilizacije.
Tako sodi Italijan o pomenu Trsta. Ali se mi zavedamo tega pomena — za nas?
Dalmatinsko obrežje je danes v rokah svojih nekdanjih gospodarjev
—	Hrvatov. Dalmatinska mesta ob Adriji so danes cvet našega jugoslovanskega prebujenja. Hrvaški in srbski narod ob Adriji si podajata roke k skupnemu delu — na morju. Tako smo skozi Trst zvezani z jugo-
slovanstvom ob morju, kakor smo preko Zagreba zvezani z notranjimi jugoslovanskimi deželami. Obe smeri sta enako važni — ako gre kulturna pot bolj po suhem, — gre gospodarska pot — ob morju.
Boj za srbsko pristanišče ob Adriji pomeni za Srbijo isto, kar za nas boj za — Trst. V obeh slučajih jc boj za morje — za naše morje — za slovansko morje. Srbsko pristanišče ob Adriji — naj bo Drač ali drugo — bo zvezano s Trstom. Pisalo se jc že kakega gospodarskega pomena bo to — zato govore Nemci —
o	trdnjavi v Veliki Albaniji. Kar veija za Trst — velja za Drač. Italijani bi ga prav tako radi imeli zase, kakor Nemci — priklenjen pa je Drač na srbsko zemljo in Srbi bojujejo boj za slovansko moč ob Adriji, ako zahtevajo to pristanišče zase — kakor se Nemci bore za nemško moč na Adriji
—	ako nasprotujejo Srbiji.
Ob Adriji pa se bori še tretja slovanska moč — Rusija.
Srbski boj za Drač imenujejo Nemci prodiranje panslavizma. Drač jim pomeni direktna zveza Rusije z Adrijo. Za enkrat še niso dane vse zveze za to trditev — toda gotovo je, da bi se v nekaj letih te zveze ustvarile.
Pravkar javljajo listi — da namerava Rusija zopet vzbuditi darda-nelsko vprašanje — in to je tretja točka današnjega slovanskega hoja za morje. Čas je zelo ugoden. V vsakem slučaju je sedaj zelo ugoden čas. Dardaneisko vprašanje se bo moralo rešiti z drugimi vprašanji, ki so nastala vsled izprememb v Turčiji. Pred koncem vojne je težko reči, kako bo to vprašanje rešeno — Rusija bo gotovo napela vse sile — da se reši nji v korist.
Tako se bije boj za morje na celi črti od Trsta do Carigrada — skrajno desno krilo tvorimo Slovenci skrajno levo Rusi. Moremo biti ponosni, da bijemo v tem skupen boj z vzhodnimi brati *— boj za Jadransko morje.
Boj se bije v treh točkah:
Trst — Drač — Dardanele.
V	vseh točkah stoje nam nasproti isti sovražniki: Nemci in Italijani. Ne pozabimo, da se oba nasprotnika družita proti nam, zato se tudi mi družimo proti njima.
Živa sila, ki sc danes giblje na Balkanu in zahteva svojih življenjskih pravic se je vzbudila iz pretesnih mej, ker so jo hoteli zadušiti. Manjkalo je morja. Morje je zrak za državo — brez njega ne more dihati. Velika Albanija ima namen Srbiji zabraniti prosto dihanje ... Toda jugoslovanski narodi po svoji zemlji pripadajo k obrežju Adrije — in obrežje Adrije mora prej ali slej postati njih last.
Živimo ob času. ko se bije največji — mogoče odločilni boi za Ja-
dransko morje. Izkažimo se kot bojevniki, ki znajo braniti svoje postojanke — zavedajmo se svojega pomena in stojmo krepko na najzapad-nejši strani slovanstva ob morju!
Vojna.
1S< februarja. SKADF.R. CRNAGORA IN ITALIJA
Eden najvažnejših činiteljev. ki odločajo v splošni situaciji in povzročajo napetost med Avstrijo in Rusijo in Avstrijo m Baikanom, je vprašanje Skadra.
Ali i nradc Skader Črnigori ali
ne?
Črnagora — v tem slučaju črnogorski sokolski narod hoče in mora imeti Skader; ne plaši se nobenih žrtev, ki jih bo moral pri osvojitvi položiti. Ako črnogorski narod ne dobi Skadra v svojo posest, nastane nevarnost za dinastijo Nikite, Čigar-rod se je vsled junaške preteklosti ter izrednili diplomatičnih zmožnosti dvignil nad ostale plemenske poglavarje. In Črnagora sedaj ne dobi Skadra, zapade vsa tradicija dinastije in rod Nikite bi bil ostalim rodom jerob.
Avstrija se pa odločno protivi, da bi bil Skader priklopljen Črnigo-ri. Voljna je pripustiti aneksijo dela Skaderskega teritorija — toda mesto samo zahteva za Albanijo.
Tu pa nastane za Italijo tež-koča.
S političnimi in rodbinskimi vezmi je Italija zvezana s Črnogoro oz. z dinastijo. Trozveza jo pa veže na Avstrijo, italijansko javno mišljenje je pa na strani Črnogorcev in nič kaj ne pozdravlja dejstva, da se ofi-cielna Italija zavzema za Veliko Albanijo. Ono hoče, da ostane Italija iz gospodarskih in političnih razlogov prijateljica balkanskih Slovanov ter se boji, da prestane Črnagora biti samostojna balkanska država, ako v tej vojni ne doseže potrebnega teritorijalnega povečanja. Italijansko javno mnenje zahteva, da se ne žrtvuje Črnegore Veliki Albaniji.
Ako zavzame Črnagora Skader, nastane za Italijo zelo težak položaj. Trozveza ter dogovor z 1.
1897.,	v katerem je Avstriji obljubila, da hoče avtonomno Albanijo, jo silijo, da gre z Avstrijo pri iztira-nju Črnogorcev iz Skadra roko v roki. Rodbinske vezi ter poznanje, da pogine dinastija Nikite, ako ne dobi Črnagora Skadra, pa silijo in prisilijo Italijo v to, da odreče sodelovanje.
Kaj bo s Črnogoro, če ne dobi Skadra? Rimski diplomatični krogi so prepričani, da nastane v Črni gori revolucija, ki bo imela za posledico zedinjenje Črnegore s Srbijo.
Črnagora jc podajala že premnogih žrtev, da bi mogla mirno
pretrpeti, da se ji vzame Skader pred nosom. — Že 25 procentov vse črnogorske armade je padlo v bojih za Skader. črnagora je pa tudi za to odločena, da se z vso svoio si lo postavi po robu onemu, ki bi ii hotel že enkrat zavzeti Skader iztrgati. V tem slučaju hoče raje smrt, kot da bi podlegla.
SPLOŠNA SITUACIJA.
Napetost, ki je trajala nekaj časa sem, se zdi. da odnehuje.
Izjava cesarja Viljema, izjave nekaterih velesil, da se vsled Skadra in Prizrena ne bo vnemala vojna, kažejo, da se od teh strani dela na to, da se Avstrija in Rusija mirnim potom poravnata. Baje je Rusija voljna, da se pj-iklopi Skader Albaniji. toda le v tem slučaju, ako črnogorska armada mesta ne zavzame. Zato pa da je Avstrija voljna, da ostane Peč Črni Gori.
TUDI NEMČIJA JE ZA MIR.
V	Frankfurter-Zeitung je izšel članek, ki izvaja, da je Nemčija odločno za mir, češ, da ni ničesar na tem, ako ima Srbija par albanskih gnezd več ali manj. Nemčija svetuje tudi Avstriji spravljivost.
BOLGARSKA VLADA IŠČE INTERVENCIJE VELESIL.
Pariz, 18. februarja. Iz Carigrada se poroča, da je bolgarska vlada zaprosila velesile za posredovanje v bolgarskorumunskem sporu. Obrnila se je najpreje na Anglijo. Anglija je prevzela iniciativo za posredovanje velesil glede na bolgarsko-rumunski spor. Angleška vlada je
v	Sofiji in v Bukarešti svetovala, naj se državi kmalu sporazumeta. Če sta se pa prepričali, da se diploma-tičnim potom ne moreta sporazumeti, jima angleška vlada prijateljsko svetuje, naj napiosita za posredn nje velesile, ki bodo ^ mnenje o sporu.
RUSKI POSLANIK ODPOKLlčAiN Z BUKAREŠTA.
Bukarešt, 18. februarja. Ruski poslanik Šebekov je odpoklican in pride na njegovo mesto Krupenski. Vzrok je nezadovoljnost ruske vlade, ker se mu ni posrečilo odtrgati Rumunije od trozveze.
TUJCI V DRINOPOLJU.
Pariz, 18. februarja. Prvi tujci so včeraj odšli iz Drinopolja (okolo 100 Rusov in Francozov) s privoljenjem turškega poveljnika in bolgarske vlade; odpotujejo v Mustafa-Pašo. odkoder nastopijo daljšo pot.
OGRSKE OBLASTI USTAVILE . ČEŠKO SANITETNO EKSPEDICIJO.
Praga, 18. februarja. »Narodni Listi« poročajo, da so ogrske oblasti , ustavile češko ekspedicijo na Bal-
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
... Približno ob tisti uri, ko je iz-omnii nesrečni Lemahu, umrši v h?6"1 ^enotku svojega življenja, ko bj? Prvikrat padla v naročje tisoč liver — približno
V	sohi™ ViPSt?pil grof De Monklar
ii r e ležal ^ ^stelji prečastiti Ignacij De Loioh
Srce velikega profo^je težila ironija, s katero je govoril krali Vzbuditi vladarjevo nejevoljo, ie bila tiste čase velika nesreča, dočim ie dandanašnji samo nezgoda.
Ko je videl vstopiti Monklarja, se je zasvetil Lojoli žarek veselja v poluzaprtili očeh. Menili ie bil izven nevarnosti. Vedel je, da mu ne bo treba umreti. Toda to ni bilo omililo njegovega sovraštva proti Lantneju.
»Častiti oče,« je rekel Monklar in sedel k Lojolovi postelji, »odločil sem se popolnoma ... Vaši nasveti, vaši modri nasveti so me navdehnili z milostjo. Vstopiti hočem v pobožni red, ki ste ga vi ustanovili v slavo Jezusovo in v blagor svete Cerkve.« »Vrlo, sin moj!« je dehnil Lo-
iola.
»Hočem torej zapustiti svet in Se odreči temu dvoru, kjer je vse
zgolj laž in prevara... Morda najdem v tihoti samostana vendarle svoj srčni mir! Rad pa bi izvršil ta svoj sklep čim preje.«
»Ne!« je dejal Lojola.
»Kako da ne, častiti oče?«
»Pravim,« je rekel Lojola s presekanim glasom, »da ne smete stopiti v samostan. Ostati morate na dvoru...«
»Pa ste mi vendar sami vdeh-niti to misel!« je vzkliknil Monklar ves osupel.
»Misel, da stopite v naš red ... to že! Nisem vam pa rekel, da postanite menih!«
»Ali morem biti hkrati dvorjan, veliki profos in člen družbe Jezusove?«
»Da!« je rekel Lojola jasno in razločno.
Monklar ni bii preprosta duša.
Genotje in začudenje je bilo v niem kaj redka prikazen.
To pot pa je bil resnično presenečen.
»Razložite mi jasneje, častiti oče,« je dejal.
Nato, kakor da bi se bal užaliti
Lojolo, je dodal:
»Seveda le, ako se ne čutite preveč utrujenega, častiti oče, in če se vam zdi, da je potrebno razsvetliti mojo globoko nevednost v teh kazuističnili rečeh.«
»Res sem utrujen, sin moj,« je
rekel Lojola, ki se mu je videlo zares, da trpi mnogo. »Tu gre za blagor človeške duše — in kakšne duše! Bog mi bo dal potrebno moč. Vedite pa, da sem povedal to, kar vam zdaj povem, samo še svojini najdražjim učencem — tistim, ki bi podedovali v slučaju moje smrti nalogo, širiti red, ki sem ga ustanovil in nauke, ki sem lih učil.«
Lojola je globoko zasopel.
Monklar, ki se drugače ni bal ničesar, ga je gledal s čuvstvom, ki je bilo pol spoštovanje, pol groza.
»Sin moj.« je dejal nato menih, »dva načina sta. služiti Bogu in Cerkvi. Prvi je najlaglji; izbirajo si ga malodušna srca, ki se zatekajo k Bogu, namesto da bi šla po svetu in se borila v njegovem imenu. To so ljudje, ki stopajo v samostan. Tam žive v miru; svetniki so, a večinoma tudi strahopetci...«
Lojola je govoril brez vzhičenja.
Kljub temu pa je bila v zvoku njegovega glasu nenavadna energija. dasi jc bil še šibak od prestane bolečine.
»Drugi način,« je nadaljeval, »je vreden krepkih duš, utrjenih duhov in src, ki ne poznajo trepeta. Menih, sin moj, menih je vojak. Vojak Jezusov! Kako lepo, kako slavno ime! Ta način, gospod grof, obstoja v tem, da ostanete v laičnem življenju in delate pred očmi sveta, kakor da niste s.torili nobene zaobljube, vendar pa obračate v vseh svojih
dejanjih, mislih, in naporih svoj um neprestano proti edinemu smotru: slavi Jezusovi in blagru svete Cerkve ...«
»Ali, častiti oče,« se je oglasil Monklar, »ta način je obenem pot vseh dobrih kristjanov, ki imajo krepko vero.«
»Slabo me razumete. Tisti, ki ga mislim, močni, razumni in duševno višji človek, ki ostane laik ter se posveti Cerkvi...«
Lojola se je mahoma prekinil; nato je nadaljeval;
»Slišite, sin moj, kaj pomeni ta beseda: Cerkvi!«
»Cerkev, častiti oče... to je družba vseh vernikov, čeda, ki jo pasejo naši svečeniki; nad svečeniki so škofje, nad njimi kardinali, a nad temi, tik pri Bogu samem — on, čigar noge stoje na zemlji in čigar mitra se dotika neba: Sveti Oče! To je Cerkev, ako se ne varam.«
»Do gotove meje imate prav. To je Cerkev za navadnega kristjana — za čedo. kakor ste se izrazili pravkar. Toda vi, sin moj, niste navaden kristjan. Ceikev je to, kar ste povedali, toda nekaj ie še višjega od duhovnov, škofov, kardinalov in celo papeža samega.«
»Kaj neki, prečastiti oče?« je prašal Monklar z nepopisnim začudenjem, bližajočim se že grozi.
Zakaj zdelo se mu je, da izve zdajinzdaj strašno skrivnost, in da obsije bleščeč dan reči. ki jih zakri-
va tema in tajnost navadnemu človeku.
»To smo mi!« je odgovoril Lojola.
»Mi? ...«
»Mi... to je, vitezi Device ali družba J&zusova. sveta in vsegamo-gočna družba, pred Katero so že sklonili čela kralji, cesarji in celo papež sam. Ako pravim Cerkev, mislim Družbo Jezusovo...«
In Lojola je pogledal Monklarja pozorno, hoteč videti kak učinek so napravile njegove besede.
Monklar se je naklonil.	«•
»Kar oslepilo me je. prečastiti oče!« je dejal s tresočim se glasom. »Ah, še le zdaj spoznam vzvišeno poslanstvo moči in borne, ki ste ga vzeli nase!«
Lojola se je nasmehnil.
Po svoji volji je gnetel dušo velikega protosa, tako kruto napram ubogim ljudem in tako nedostopno usmiljenju!
Nadaljeval je mirno:
»Poslušal bom vaše želje, sin moj, in sprejel vašo zaobljubo; kakor hitro bom zmožen, se mi izpoveste. Nato vam odkrijem pravila našega reda, in s tem postanete njegov član. Toda. kakor sem vam rekel — ta obljuba ostane tajna; za vse, za kralja samega, za ves svet, izvzemši mene, boste samo veliki profos Franca I., kakor ste bili doslej.
(Dalje.)
kan. Poslanec Maštalka ie tozadevno že interveniral pri notranjem ministru. ki ic obljubil, da bo preiskavo pospešil in o uspehu obvestil organizatorje ekspedicije.
PASIC NA DUNAJ?
Praga, 18. februarja. »Narodni Li-svi «poročajo. da se je z Dunaja srbskemu ministrskemu predsedniku Pašiču namignilo, da nimajo nič proti temu, ako bi se podal na Dunaj, da z Berchtoldom o perečih vprašanjih konierira.
NEGOTOVA VEST. — BOLGARSKA ZMAGA.
Carigrad. 18. februarja. Pri vasi Velika na galipolskem otoku so Bolgari izkrcali veliko vojsko, ki so jo prepeljali iz Dedeagača grški parniki. V soboto je prišlo do bitke, ki je trajala ves dan. Na obeh straneh ie padlo okrog 20.000 mož. Iz Galipoli-ja beži prebivalstvo v Malo Azijo.
V	Carigradu zanikujejo, da bi se bila večja bitka.
NOV BOLGARSKI USPEH.
Carigrad, 18. februarja. Snoči je dobilo vojno ministrstvo obvestilo, da so Bolgari po hudem in skrajno krvavem boju osvojili utrdbi »Viktorija« in »Napoleon«, od koder obvladujejo ves morski zaliv Saros.
Zadnjič je bi! v našem listu popis teh utrdb in pojasnen tudi pomen njihov. Ako se vest o zavzetju potrdi potem postane dardanelsko vprašanje silno akutno. Dardanelske utrdbe so ranljive samo s kopnega in ako so Bolgari zavzeli Bulairske utrdbe potem imajo pot proti Dar-danelskim trdnjavam odprto.
Slovenska zemlja.
T rbovlje.
Razmere delavcev pri podjetju Šuligoj postajajo od dne do dne ne-znosnejše. Nobeno drugo podjetje se ne more ponašati s takim sistemom šikaniranja, zapostavljenja, izkoriščanja in preganjanja, kot to podjetje na Doberni, ki ga vodi in osrečuje preslavni paznik g. Hauck. Sistem tega gospoda bi zaslužil posebno poglavje. Postopanje s tukajšnjimi delavci, ki so izročeni brezpogojni milosti in nemilosti več ali manj visoko postavljenih paznikov, ki neprenehoma na delavce kričijo, nima primere. Posledice neznosnega šikaniranja občutijo enako vsi delavci, zlasti pa ženske, ki morajo ravno toliko delati za 2 kroni, kakor en Ru-mun, Mažar ali Macedonec za 3 K na dan. Petnajst in šestnajstletne deklice morajo naložiti 20 voz materi-jata, ako ne naložijo, pa nimajo cele plače. Plača je pa 2 kroni. Ravno nasprotno pa Rumuni in Madžari: oni imajo svojo plačo, ako naložijo 10 — 12 voz in ima vsak, ako je le Rumun ali Madžar 3 krone. Zenska pa z enako istim delom ima 2 kroni in ako napravi toliko kakor Rumun, dobi 1 K namreč pol šihta. Ako si upa katera kaj ugovarjati, se ji hitro grozi s kaznimi, ali pa z globami. 'Pred 14 dnevi je kaznoval eno delavko za 1 K paznik Cvetan, ki ni znal zapisati kazni, in je moral nesti nekemu drugemu pazniku, da je zapisal zgoraj omenjeno kazen. Gosp. podjetniku častitamo. da ima takšne ljudi za paznike, ki niti pisati ne znajo. Nekateri so čevljarji, natakarji, mesarski pomočniki itd., ker * svojemu stanu niso bili kos, so prišli sem nad delavce kričat. — Na delo seveda ne razumejo, kolikokrat se vsled neprevidnosti paznikov zgodi kakšna nesreča.
V	četrtek dne 6. t. m. zvečer so sc pri delu sprli Slovenci z Rumuni. Rumuni, ki so prepir začeli, so leteli na povelje Istvaneta, ki je bil isti večer nastavljen kut paznik, na Slovence s krampi in lopatami, na vse zadnje so morali Rumuni odje-njati. Le mirnosti Slovencev se je zahvaliti, da ni prišlo do hudega pretepa.
Drugi dan. dne 7. t. m. je odpustil od dela pet Slovencev zaradi zgoraj omenjenega prepira. Slovencev je pet odpustu, Runmnov pa. ki so bili vsega krivi, niti enega. Gosp. Hauck noče svojih sobratov zatirati, ker je tudi on nekaj tacega kakor — Madžar, in se mu dobro zdi, ako ma-
lo	udarijo po Slovencih.
Dne 7. t. m. zvečer sta Hauck in hišnik Jugovar enega Slovenca, ki je mirno šel iz Terbovelj na svoje stanovanjc, na cesti napadla. Pretepla sta ga tako, da je bil v trenot-ku ves krvav in je obležal nezavesten, dokler niso prišli drugi, da so ga nesli v stanovanje. Stvar ima v rokah orožnišivo!
Eden v imenu vseh.
Iz Maribora.
Kdo že ni bral o narodnem davku, ki ga plačujejo Mariborčani vsako leto v višini več tisoč kron? A vse to ni zamoglo preprečiti ustanovitve tretje podružnice C. M. D. v Mariboru. Takrat so se zbrali dne 16. t. m. slovenski železničarji s svojimi ženami. Nismo pričakovali tolikšne udeležbe. Zborovalna soba v Narodnem domu ie bila nabito polna. Prihiteli so iz vseh delov mesta, da, tudi Studenci so bili častno zastopani. Izvoljeni so bili: g. Lukašič, predsednikom, ga. Koroščeva, podpredsednica fpodružnica je mešana), tajnik g. Jarh. tajnica ga. Lukašiče-va, blagajnik g. Kranjc, odborniki so gg. Karba, Kokač, Rebolj, Sajovic in Zorko; odbornice pa gospe Pavlovič in Gajšek. Govorili so gg. Kejžar, dr. Dolar (kot predsednik že obstoječe moške podružnice) Rebolj, Karba in Slomšek. Prvi je obrazložil pomen in namen, drugi je pozival na vztrajno delo, na plemenito tekmovanje trojice ter izrazil željo, da bi
i	uajmlajša posestrima napredovala in pomagala širiti luč nar. samozavesti. G. Rebolj je povdarjal pomen D. C. M. med železničarji, kot zožujočo vez v časih, ko sc na nas pritiska od vseh strani in se nam že skuša na dvojezični c. kr. vadnici vriniti učitelja Nemca za Nemcem G. Karba se ie v ostrih, jedernatih besedah obračal proti občinski upra-
vi	v Studencih. Slovenska šola tamkaj, ne velja obč. nič, dočim zahteva razširitev nemške, tisoče in tisoče, za katere bodo morali občani prispevati, dasi proti lastni volji. Za slovensko šolo se je naredila prošnja. Pa glejte! Svinjake se dovoli, šole — slovenske — ne! V studeni-ški šoli učiteljstvo sistematično germanizira. Otroci vsled tega zasmehujejo, komaj pridejo v II. ali III. razred. svoje slovenske starše. Bog ne daj, da bi videl učitelj na tej Šoli slovenski svinčnik. Učenec dobi klofuto, svinčnik pa se — zlomi. Naravno je. da vsled tega trpi tudi poduk. Vrli tega se zatira slovenske — večinoma bolj nadarjene — učence v prilog nemškim. »Častna dolžnost vseh Studenčanov je, pristopiti podružnici, da na§ ne bodo kedaj lastni otroci zaničevali.« Isto je vseboval govor g. Slomška, samo, da tare njega še vrh tega skrb, kam s svojo deco
—	ki že čaka na šolo. S pozivom, da naj slovenski železničarji skrbe, da se prvim 1000 K C. M. D. še pridruži v kratkem več takih, je za-
tljučil g. Kejžar to velepomembno zborovanje.
Rodbinski večer ob 9. uri — po
zborovanju železničarjev — »Obrtniškega kluba«, je istotako izborno uspel. G. dr. R. Pipuš je imel priliko, pozdraviti dvoje organizacij. Železničarje — obrtnike in le teh prijatelje, sotrudnike in podpiratelje. Ob veselih zvokih tamburaškega zbora se je na to razvila splošna, kaj živahna zabava, kateri je po polnoči sledil tudi animiran ples. Pa ne, da veje v Mariboru nova sapa? Čas bi pač bil —!
Iz Središča.
»Koder je klerikalec — tam je zdražba!« Se ni tako dolgo setu, ko je eden naših mestjanov rabil sledeče besede. Pa kaj, da je samo zdražba tamkaj! Te bi se človek še koncem konca ubranil, a nemoralnosti ki slede iz vsega tega, to je ono, kar človeka mora boleti. Kamor pridejo naši črni »prijatelji«, povsodi se kaj zgodi, samo, če je pri hiši nepokvarjen mladenič ali mladenka. Če pa drugače ne kaže. pa toliko časa ru-jejo in podpihujejo, da se odcepi ali sin, ali pa hčer od domače hiše in gre v svet. Ko pa pridejo nazaj.« No pri nas samih še ni tako hudo, pač pa v naši okolici. Komaj so, posebno dekleta, dva ali tri mesece v mestu, se nam vrnejo nazaj narodno popolnoma popačene. Sram jih je govoriti svoj materni jezik, zaničevanje imajo za one. ki so jih vzgojili. Klerikalizem jih podi v svet. klerikalizem pa jih tudi pušča, da v tujini poginjajo brez moralne opore svojemu narodu za vedno. In taki ljudje se vtikajo v naše ne samo javno, marveč tudi rodbinsko življenje.
Dnevni pregled.
Spričevalo uboštva na duhu.
»Slovenski Učitelj« prinaša v letošnji 2. številki za slomškarje tako-le duševno hrano:	Na štirih straneh
dva članka, ki se nanašata na šolo in sicer o jecljanju in o kmetijstvu. Ta dva članka sta spisala dva učitelja, vso ostalo vsebino so pa izpolnili katehetje in sicer: J. Zaplotnik: »Pouk malih o sv. maši.« — A. Čadež:	»Evharistična	vzgoja.« —
J. Brezavšček: »Družba sv. Mohorja in molitvenik.« Za temi katehetskimi članki sledi »Katehetski vest-
treba pokazati katoliško zavest (to j Ivanu Hribarju iz Smolnika in sta
nik«. ki obsega pet strani in nazad- —. ........................... -•	-r-~
nje pride na vrsto dve strani obse- \	c^ne..
se pravi, tu je treba postati klerikalec; opazka stavčeva), se pa vržejo z nepričakovano strastjo v boj za protivnike verske (kajneda, klerikalne) šole, za propagatorje svobodomiselstva (uh!) in krščanstvo (t. j. klerikalizem; stavec) uničujočega liberalizma. (V očeh tega kateheta Čadeža so napredni učitelji res grozne, strašne pošasti; stavec). Ljudstvo jih ne mara, bi se jih rado otreslo, pa se jih ne more. (Verjamem. da ne; pa se jih tudi ne bo; zakaj to »ljudstvo« so klerikalni ko-ritarji, priprosto ljudstvo je pa naklonjeno šoli in naprednemu učiteljstvu. Tako je, pa nič drugače, g. katehet Čadež, ki ste po liberalnih priporočilih prav ponižno pricapljali v Ljubljano: opazka stavčeva.)
Imenovanja. Justični minister je premestil okr. sodnika Štitomirja Dolenca iz Podgrada v Sežano, okr. sodnika Albina Komavca iz Trsta v Gorico. Prideljen je okrajni sodnik dr. Janki v Trstu dež. sodišču v Trstu. Okr. sodnik in predstojnik dr. Lavrenčič je premeščen iz Komna v Podgrad. Dr. Milic iz Pulja je premeščen v Buzet, okrajni sodnik Prati pa k dež. sodišču v Trstu, namestnik državnega pravnika Beu-chig pa iz Rovinja v Trst.
Iz ljudskošolske službe. Namesto prostovoljno odstopivše učiteljice Angele Kuhljeve je imenovana za provizorično učiteljico v Kostanjevici izprašana suplentinja Marija Hladnikova, za suplenta na ljudski šoli v Trebelnem pa je imenovan z dovoljenjem dež. šolskega sveta, ker ni druge izprašane učne moči na razpolago, absolviran gimnazijec V. Skebe. Za suplentinjo na 5razredni dekliški šoli pri Uršulinkah v Ljubljani je imenovana namesto obolele učiteljice Ksaverije Finžgarjeve izprašana učiteljica Mar. Kastelčeva.
Glavni nabori. C. kr. deželna vlada za Kranjsko je določila dneve in kraje glavnega nabora vojni dolžnosti zavezanih na Kranjskem za I. 1913 lako-le:	I. naborna komisija
c. in kr. dopolnitvenega okrajnega poveljstva Ljubljana. Nabori bodo: v Kamniku dne L, 3.. 4. marca: v Lukovici dne 6., 7.. 8. marca; v Tržiču dne 10. marca; v Kranju 11., 12. marca; v Škofji Loki dne 14., 15. marca; v Metliki dne 17. marca; v Črnomlju dne 18. marca; v Radečah dne 27. marca; v Krškem 28., 29. marca; v Kostanjevici dne 31. marca; v Mokronogu 2, aprila; v Vi-
v Litiji
zajoči »Učiteljski vestnik«, v katerem se urednik katehet Čadež čoha in drgne ob napredno učiteljstvo. Za izboljšanje učiteljskih plač ni nikjer niti besedice. Ubogi slomškarji, ki morajo uživati in plačevati tako hrano! Res dobre želodce imajo. Največjo revščino Pa kažejo v dejstvu. da njih glasilu ni urednik učitelj, ampak katehet. To je spričevalo uboštva na duhu za učitelje-slom-škarje.
Kranjski deželni odbor nakazuje zopet potom poštne hranilnice učiteljstvu draginjske doklade in seveda zopet »po previdnosti«. Brusov tragični slučaj teh možakarjev še ni izpametoval; na vsak način hočejo vzgojiti kakega Kunšaka.
Aha! Tu tiči zajec. »Slovenski učitelj« opravičuje krivično postopanje deželnega odbora, ki »po previdnosti« deli draginjske doklade učiteljstvu med drugim tudi tako-le: »Med prezrtimi so osebe, ki kažejo v šoli prizadevanje, ki se jim glede šole same ne more nič °eitati; toda, ko pride čas volitve —- (Aha, tukaj je zajec! Opazka stavčeva..) — in je
7., 8., 9. aprila; v Kočevju dne 11., 12. aprila; v Ribnici dne 14., 15. aprila; v Velikih Laščah dne 16. aprila; v Radovljici dne 17., 18., 19. aprila; v Trebnjem dne 21. aprila; v Žužemberku dne 23. aprila; v Rudolfovem dne 24. 25., 26. aprila. II. naborna komisija c. in kr. dopolnitvene okrajnega poveljstva Ljubljana. Nabori bodo; V Ljubljani 17., 18., 19. aprila; na Vrhniki dne 21., 22. aprila; v Ljubljani dne 24., 25., 26., 28. aprila. Naborna komisija c. in kr. dopolnitvenega okrajnega poveljstva v Trstu. Nabori bodo: V Vipavi dne
27., 28. marca in 1. aprila; v Ilirski Bistrici 2., 3. apiita; v Logatcu dne
7.	aprila; v Ložu dne 9. aprila; v Cerknici dne 10. aprila; v Idriji dne
12., 14. aprila. Glavni nabori za mesto Ljubljano se vrše dne 17.. 18. in 19. aprila. Dne 17. aprila pride k naboru l. in II. razred domačih, dne 18. III. razred domačih in I. razred tujih in dne 19. aprila II. in III. razred tujih nabornikov k naboru.
Nasilni cigani. Pred 14. dnevi sta prišla dva neznana cigana v spremstvu neke ciganke k osobenku
zahtevala od njega denar. Iz strahu pred nasilneži je hotel Hribar pobegniti v hišo. Cigani pa so mu zaprli pot z grožnjo, da ne sme zapustiti hiše prej. doklei jim ne da denarja. Ker je bil Hribar ves prestrašen, je izročil ciganom svoj denar v znesku 26 K, na kar sta se potepuha in njuna spremljevalka odstranili, — Tretji dan nato se je prikazala v Brisali pri Polhovem gradcu ciganska tolpa, ki je štela 20 glav in ki je ukradla posetniku Ivanu Dolinarju neke sani. Ta ciganska tolpa se je nato pomaknila proč v smeri proti Logu. Ker pa jo je orožuištvo zasledovalo, so cigani popustili sani in so izginili v bližnjem gozdu.
Kamenjala sta ga. Ko se je posestnik Martin Kržin preteklo soboto vozil v spremstvu nekega tovariša proti Dobrunjam domov, sta napadla njega in njegovega tovariša’ na cesti dva tovarniška delavca, ki sta na moža na vozu začela metati kamenje. Kržin je zadobi! na glavi več poškodb in tudi njegovega tovariša je zadelo več kamnov v hrbet. Vzrok tega napada je bil ta, ker ni hotel Kržin delavcema plačati zganja.
Težke opekline zadobil. 471etni Jernej Kregar iz Komende, občina Kaplja vas, je kuhal te dni doma pi-čo za prašiče in je zaspal pri kotlu. Med spanjem pa mu je padel na obleko tleč ogelj in naenkrat se mu je obleka vnela. Kregar je dobil na hrbtu težke opekline.
Dva predrzna vlomilca. Pred kratkim sta poizkusna dva fanta ponoči vlomiti z železnim drogom v hišo posestnice Terezije Megušar iz Krope. Ker pa je Megušarjevo ropot prebudil, sta vlomilca pobegnila. Vendar se fanta nista dala s tem ostrašiti. Prihodnjo neč sta zopet prišla in sta hotela vlomiti v hišo. To pot se jima je posrečilo izmakniti iz miznega predala 40 K 60 v, katere sta si potem razdelila med seboj. Za slovo pa sta popila še dva liira mleka. Ze večkrat prej je bilo pri Megušarjev! vlomljeno in neznani storilci so odnesli Megušarci več denarja v skupnem znesku 200 K. Orožništvo tatove in vlomilce pridno zasleduje.
Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo 2. sušca se uprizori na našem odru prvič zgodovinska slika v štirih dejanjih «Benhur«. Ta igra po krasni vsebini in še lepši sceneriji nadkriljuje že znani igrokaz »V znamenju križa« in obeta res nekaj izrednega, kar se še ni videlo na na-
Šeill odru. Dramatično društvo se ni strašilo ne truda ne velikiii stroškov za opremo in pričakuje, da si bo slavno občinstvo od blizu in diu leč to igro ogledalo. Začetek ob polu
8.	uri zvečer. Za prihodnjo nedeljo 23. svečana napevodana igra »Rokovnjači« odpade tokrat vsled velikih predpriprav za »Benhurja«.; vpri-zoritev iste se je preložila na poznejši čas. Dramatično društvo v Mariboru vabi na izvanredni občni zbor, ki se vrši v četrtek 20. svečana 1913 ob 8. uri v restavraciji Narodnega doma v Mariboru. Na dnevnem redu je odobritev poslovnega reda in slučajnosti. Odbor.
Drobiž iz Štajerske. V E r v e l-ž u si je pognal iz stahu pred neko grožnjo iz revolverja kroglo v leve prsi viničar K. Weiland. V brezupnem položaju so ga prepeljali v dež. bolnico v Gradcu. — V Sevnici so zaprli posestnico J. Gubenšek, ker je na sumu, da je svoie novorojeno dete umorila. Pred tremi leti je šel nje mož v Ameriko in zena dasi mati — je začela zelo razuz-
Piščalka.
Spisal Cornelie K a r d o s. -s- Prevel J. R.
V	malem, starem Losoviku, ki je bil sicer prazen in zapuščen, je bilo izredno živahno vrvenje. Velika množica ljudi se je gnetla po ulicah: privabila jih je vest o poroki Mirana Petroviča z lepo Milico. Petrovič je bil najbogatejši kmet v .vsej okolici.
In kako lepa je bila nevesta Mi-lical Bilo ji je komaj osemnajst let, a bila je najgorše dekle v okolišu, utelešena lepota, kakor bajna cvetka. Lep. zelo lep je bil njen nekoliko 'zagoreli obrazek s črnimi lasmi, ki so se ji usipali v dveh močnih pramenih preko ram; zapeljive so bile njene črne, iskreče se oči!
Petrovič Je hotel svojo poroko praznovati po srbskem običaju z največjim sijajem in ker je bil majnik izredno mil, je sklenil napraviti gostijo na prostem. Za hišo je ležal krasen vrt, za njim pa so se razprostirali travniki in vinogradi v prvem pomladnem zelenju.
Po dolgem času so se zbrali svatje na Petrovičevem domu; stre-
li	so naznanjali, da odhaja sprevod na nevestin dom, da jo odpeljejo v cerkev, kakor je to srbski običaj.
-	Na čelu sprevoda je stopal sreč-
ni ženin Petrovič v svoji živoboj-nati, svetli opravi s škrlatastim fesom na glavi; spremljala sta ga starešina in priča. Sledile so jim najodličnejše in najuglednejše rodbine iz okoliša v lepih, bogato okrašenih narodnih nošah. Zadnji v sprevodu [e stopal godec, zavedajoč se današnjega svojega imenitnega in važnega posla.
»Milica, danes je dan tvoje sreče,« je rekla mati, ko je polagala niz cekinov hčerki za vrat. »Petrovičeva ljubezen in bogastvo ti bodeta nudila vsega, česar boš poželela, kar. te bo moglo osrečiti. Lehko boš v tej sreči pozabila na ubogega pastirja, ki te niti vreden ni.«
Milica je povesila oči in ni ničesar odgovorila; iz njenih^ solznih oči pa je odsevala neskončna bolest, Stopila je k oknu. nasitila vroče čelo na mrzlo steklo in strmela topo na ulico. Razne misli so se ji podile po glavi, v njeni duši so vstajale podobe in spomini iz preteklosti, sapje njene prve, čiste in edine ljubezni.
Bila je še brezskrbno dete, ko sta se že poznala in je čutila nagne-nje do njega. Ljuboja. Bili so srečni, blaženi dnevi brezskrbne mladosti, ki sta jih preživela skupaj, pohajajoč po travnikih, po gozdu, ali pa sta ležala v mehki travici in poslušala
kakega pastirja, ki ie,jgf.a^ 9a Piščalko. Kako so vplivali ti glasovi na njiju srca! Dehteli sta jima duši in zdelo se jima je, da PW> sami božji angeljci. Tako sta se mnogokrat zamaknila v te giasove, da nista opazila, kako nizko je že solnce. Ko pa je začel pihljati lahen vetrček, sta se roko v roki vrnila domov.
In prišel je dan, ko sta se zavedla svojih čuvstev. ko sta si povedala, da se ljubita. Začudila sta se temu spoznanju, dasi sta vedela že davno, da ločena ne bi mogla živeti. Njuni srci sta se stopili v eno, ustni pa ste se vjeli v prvem poljubu^ Prvi sladki, čisti uri ljubezenske sreče — jih je sledilo se mnogo. —■
Od onega dne je minulo komaj leto dni, a vendar je vse to ležalo kakor bajni raj daleč za njo, ah, tako daleč! —
• *
♦
V	njeno nežno življenje je posegla usoda s kruto roko. Prišla je ona strašna, usodepolna ura, ko ji je mati naznanila, i°. ie zasnubil bogati Miran Petrovič in da mu je že obljubila njeno roko. Milica se je prestrašila te grozne novice in je ponudbo odklonila.
Tedaj pa se Jo je mati oklenila in jo s solzami v očeh prosila, naj se vda v svojo usodo, naj ne zavrže sreče, ki se ji ponuja. Dolgo časa se
je borila Milica sama s seboj, končno pa se je odločila izpolniti materino željo, žrtvovati se materi na ljubo. Takrat se ni zavedala še popolnoma, kaj je storila s tem korakom.
Prišel je dan ločitve z Ljubo-jem. Kakor navadno sta sedela tudi ta dan v senčnatem gozdu jokaje v tesnem objemu.
»Ali je res, Milica? Ti me hočeš zapustiti?« jo je vprašal Ljubo, popolnoma zapustiti?«
»Da. Ljubo, popolnoma — za
vedno!«	....
»Toda. Milica, ali more biti pri kakem drugem tako lepo in dobro kakor pri meni, kjer šepetajo gore in doline o najini sreči, kjer te uspavajo ptički in ti glasovi moje piščalke razodevajo moje hrepenenje, mojo ljubezen?!« —
»To so same sanje, pravi mama, kaj imam od cvetic in pesmi, kjer vlada revščina in pomanjkanje?«
»Milica, ostani, ne zapusti me, ker te tako neizrečeno ljubim. — moje vse!«	.	.
»Imaš prav. — ali v resnici je vse drugače, mi pravi mama. Kot ženo ubogega pastirja bi me vse zaničevalo. Delati bi morala dan dnevom in tako bi mi kmalu minila mladost in lepota! — Ne, Ljubo, postati hočem bogata. Mlada sem, ho čem živeti, biti hočem srečna!*
»Dobro! Torej bodi srečna. Milica, bodi vedno srečna!« ji je še zaklical — potem pa je zbežal od nje...
Ko bi slutila, da ga ne bode mogla nikdar pozabiti, bi raje umrla, kakor pa privolila v zvezo s Petrovičem. Zakrila si je oči z rokami, ker je videla čisto jasno Ljubojev obraz
pred seboj.	.
Ne, sedaj, v tem položaju m smela misliti nanj, na pretekle čase, na njega, svojega ljubljenca!
Zdrznila se je, mraz jo je pretresel in obledela je ko zid. Sliši že godca — še nekaj minut in Petrovič pride, da jo odvede pred oltar. V glavi ji je vrelo in šumelo, srce se ji je krčilo bolesti in obupal toda, materi je obljubila in prisegla.
Obrisala si je solzne oči, na njenem obrazu se je pojavila neka odločnost. .....	v	.	,
»Grem!« je tiho zašepetala in stopila negotovih korakov Petroviču nasproti.
Tiho. nemo je stopala poleg ženina. On je čutil, kako seje njena ročica tresla v njegovi, videl, kako so na njenih trepalnicah blestele solze. Smatral pa ie te solze za solze, ki so običajne pri nevestah pred po-
rqk0-	(Konec.)
i v " * ■’~r
/
05E«KdUlili Ifr"”—"—1a—u—n—  mm   ifrrmrr
!aCTgaWPHW«i!IMBErai
Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi v
restavracijo ,Tivoli';
tam je Izvrstna češka kuhinja, dobiti je tudi vedno sveže pivo in razna pristna ::	vina	po	zmernih cenah. ::
Velika dvorana Hotelske sobe
je vedno brezplačno na razpolago za :: veselice, shode, predavanja itd. y,
po jako nizki ceni vedno na raz ::	polago.	::
, :
Za obilen obisk se priporoča
Alex. Heger.
dano živeli. — V Ptuju so zaprli 201etnega viničarja Mihelača. Vlomil ju pred kratkim pri trgovki z vinom Kazimiri v Vareji. — V Slovenj. Gradcu in okolici je odredila ob-ast poostreno pasjo kontumaco. —
V	Brežicah so aretirali nekega Steršeta. ker se je plazil po Krškem polju ter zbiral nerazstreljene topovske krogie. Nabranih jih je imel že za meterska stota in jih shranjeval v Brežicah. — V J udenbur-g u je ponesrečil v jeklolivarni Dan-ner in drug delavec Wienberger. Stisnilo mu je prsa. — Iz Maribora. Pri odpiavljenju na pogorišču mariborske klavnice so našli škatljico užigalic, ki so pa bile do polovice uničene. Sumijo, da je iskati v tem vzrokov požara. Južna železnica gradi dvoje novih poslopij za svoje uslužbence. Prostora bode za 52 strank. Zaprli so več fantov, ki so pokradli v mariborski okolici vrednosti in gotovine za okroglo 700 kron. — VJurovcih pri Ptuju je pred kratkim nekdo zdelal vola posetnika Jurija Zupančiča tako, da so morali živinče namestu zaklati. Škode je 300 K. — V Mariboru so prijeli vojaki F. M. ker je okradel svojega tovariša za večjo svoto denarja, katero so pa še skoro ,vso našli pri uzmoviču. —- Blizu O r m o ž a je prišlo med svati do prepira, v katerega poteku je bila tudi nevesta ranjena. — V S p. P o 1-skavi pri Pragerskem je nekdo ukradel posestniku Vidmarju okrog 400 K. V stanovanje je prišel skozi okno. Na potu v Limbuš pri Mariboru so srečali mestni paglavci sinovi »mestjanskih« rodbin, starčka berača. Obsipavali so ga z naj-gršimi imeni, dokler jih ni skušal s palco napoditi. V tem pa so ga začeli nadebudni dečki bombardirati s kamenjem in -- kepami blata. Starčka, ki se je kmalu zgrudil, so fantje zapustili šele, ko so po poti prišli neki kmetje. Pobaline išče policija. — Dravski most v Mariboru bodo za gotovo maja t. 1. otvorili. — Na poti med Laškim trgom in Rimskimi toplicami je ponesrečil neki posestnik motorja. Zavozil je v katon in telebnil ob neko pečino. Mimoidoči so ga prenesli v neko hišo.
Ruski vohun. V mestecu Roha-'dan v Galiciji so te dni aretirali tajnika okrajnega glavarstva Romani-ka zaradi vohunstva.. Romanik je bil šele pred kratkim vpokojen. Preiska-y?J^d'ognala' da mu je dal prostak
/™£?rnizi3e- ki Je bil zaposlen pri tamosnjemu kornemu poveljstvu ko risar, več važnih aktov, kakor tudi razne risanje Pri Romaniku so našli vec obtezujočega materijala kakor tudi hranilnično knjižico, na katero je bilo vpisanih 70.000' K.
Cerkven tat. V Kopru so prijeli 56letnega r ranča Edarja v trenotku, ko je hotel oropati gjavni oltar cerkve San Basso. v katero je šiloma vlomil. Pri njem so našli veliko vlomi! nega orodja. Edarja, ki je doma iz Koroškega so izročili sodišču.
Nepošten bančni uradnik. Bančni uradnik Richter iz Draždan je te dni poneveril 50.000 mark in je pobegnil. Nepoštenemu uradniku pa so prišli kmalu na sled in ga zaprli.
Krvav čin slaboumnega stražnika. Nekega stražnikav Delhah je nenadoma napadel naval slaboumnosti. Stražnik je tekal po ulici s samokresom v roki in je streljal na vsakega človeka, ki mu je prišel nasproti. Pri tem je vstrelil tri stražnike m ranil več oseb. Slednjič je nameril samokres tudi proti sebi samem in si je pognal kroglo v glavo, Bil je na mestu mrtev.
Samomor študenta zaradi slabega spričevala. Te dni so se razdala spričevala na vseh šolah. Mnogo študentov je bilo veselih, a preče, je bilo tudi takih, ki niso ravno hitel s spričevalom domov. Eden izmec njin je bil tudi Peter Hahn, 161etn študent 5. razreda II. češke realke v Plznu. Ker je dobil slabo izpričevalo, si je končal življenje. O tem tragičnem slučaju so nam znane sledeče podrobnosti. Dne 15. februarja 1913 po polnoči je prišel na policij sko stražnico v Plznu sprevodnik državne železnice Peter Hahn in je povedal, da je odšel pretekli petek ob 3. uri popoldne njegov 161etni sin Peter, učenec 5. razreda II. češke realke od doma ir. da se doslej še ni vrnil. Ker se je študent pred tem Poslovil na plzenskem glavnem ko-'°dvoru od svojega tovariša, kateremu je rekel, da ne pojde nikdar več po spričevalo, se je oče bal, da
si ne bi sin storil kaj žalega. In ta temna slutnja se je žalibog uresničila. Medtem ko so na vseh krajih iskali študenta, se je odigralo poslednje poglavje drame mladega živ-jenja na železniškem tiru pod ko-esi lokomotive na kolodvoru v Robanih blizo Plzna. Še preteklo soboto zjutraj so iskali Malinovi sta-riši svojega sina. Tu p,h je nenadoma prišla v Plzen vest. da si je v ne-tem hotelu v Rokvcanih v petek zvečer najel stanovanje neznan, kadil 18 let star mladenič, ki je napisal v sobi pismo. :ia kar je odšel ob 11. uri ponoči proti železniški progi, ne daleč od tamošnje postaje in se vrgel pod kolesa drdrajoče lokomotive. Ta je nesrečnežu odtrgala glavo in eno roko, tako da je bil na mestu mrtev. Takoj po tem groznem sporočilu. se je odpeljal oče pogrešanega Petra Hahna v Rokycane, kjer e na svojo veliko žalost spoznal v samomorilcu svojega nesrečnega sina. Peter Hahn ni bil posebno talentiran študent. 2e prejšnje leto se Je očetu svetovalo, naj vzame svojega sina iz šole. Vkljub temu pa je Peter Hahn vstopil v peti razred realke, kjer je pade! v tem polletju iz štirih predmetov. To je bil vzrok, da je študent, na katerem je bilo zadnji čas opažati nekako duševno utrujenost, sklenil šiloma končati svoje mlado življenje. Ta tragični slučaj je vzbudil po celem Plznu in v Rokvcanih veliko senzacijo, kar je seveda razumljivo.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
Oprsnik na samojskih otokih.
Vesele spomine na svoje bivanje na samojskih otokih je objavil ameri-kanski pesnik James Francis Dwyer v »Amerikan Magazinu«. Dwyer je dolgo let prebiva! na otokih Južnega morja, ki so tako oddaljeni od drugega izobraženega sveta. Živel je tam med prebivalci otokov in si je nabral veliko utisov, katere je potem predelal v živopisane novele in črtice. V svojem najnovejšem potopisu pa pripovedue veselo zgodbo o oprsniku (modercu), ki je na poseben način prišel na te daljne otoke. V Bostonu je misijonarska družba, katere članice, usmiljene dame, presneto malo vedo o potrebah rujavih dam na somajskih otokih. In tako se je zgodilo, da so bostonske dame nekega dne vtaknile med ponošeno obleko v zaboj, ki naj bi se odpeljal na samojske otoke, tudi star pariški oprsnik, ki je bil tako ozek, da bi napravil še tako vitko ženo. še vitkejšo. Zaboj je prišel v redu na samojske otoke. Ker pa je moral tačas misijonar, ki je tam prebival. nekam oditi, je izročil zaboj načelniku. Zaboj so odprli in nač. in njegovi tovariši so stali v nemi osuplosti pred neznano stvarjo. Vilau, načelnik je najprej dal oprsnik na golo nogo, toda ko je videl, da to ne gre, ga Je dal stran. Nato je sklical starčke celega rodu vkup, da bi se posvetovali. Gotovo je, da ima oprsnik neki namen, toda kakšen? Najstarejši iz rodu se je dvignil in Je napravil dolg govor. Imel je jeznorito ženo in njegovo življenje z njo je bil pravi pekel. Zato je svetoval, kaT se mu je zdelo najbolj pripravno. »Načelnik,« je končal, »mislim, da se je nam »to« poslalo zato, da bi s »tem« kaznovali svoje žene.« Vilau je zahteval od starca, naj mu natančneje pojasni, kar misli. »Zaveži mojo ženo v tega vraga in takoj boš videl posledice.« Ker je imel ta starec vsaj idejo in drugi nobene boljše, so poklicali starčkovo ženo in so jo vkljub joku in tarnanju zavezali v oprsnik, kar je cela vas radovedno opazovala. In ženo Kremplja so neu?miljno zavezali v oprsnik. Ko je načelnik to videl, ni nič več dvomil, čemu je oprsnik. Starka je jokala in obupno vpila, valjala se je po pesku in od bolesti je začela na vso moč prositi, naj jo odrešijo Obljubljala je, da ne bo nikdar več taka napram svojemu možu. Okolu stoječi so jo z začudenjem gledtali in opazovali. »V tej stvari je skrit hudič,« je preudaril načelnik, »in zato jo bomo rabili za kazen vseh žen.«
V	teku enega tedna so postale vse žene pridne in pokorne in slava oprsnika se je kmalu raznesla po vseh ostalih otokih. Dannadan so prihajale deputacije z drugih vasij s prošnjo, da bi jim načelnik posodil oni »Hudičev krempelj«, da bi tako tudi drugod poboljšali žene. Toda Vilau ni hotel za celi svet dati iz rok to čarovniško mašino. Tako je oprsnik ostal v njegovi občini in to
tako dolgo, da je vsled pogoste rabe razpadel. Ampak tačas je bila vas že pravi raj oženjenih mož.
Ženske »a Ruskem niso pripu-ščene k advokaturi. Veliko število ruskih žen, ki so se v tujini izobrazile v pravniškem oziru, je bilo pri-puščeno na Ruskem k državnim iz-cušnjam. Veliko žensk je dobilo potem službe pri ruskih advokatih, menitne korporacije učenjakov in znanstvena društva so bila za pripustitev žene k odvetniškemu po-dicu in ruska duma je ta predlog udi sprejela, ker je bila prepričana o uspešnem delovanju žen v zdravniški stroki. Gosposka zbornica na Ruskem pa ;e ta predlog odklonila in reakcionarne stranke v državni dumi so se tej odklonitvi pridružile; vsled tega je bila peticija žen in raznih društev negativno rešena. Rusija torej noče imeti žen-advokatinj, dočim na Francoskem že davno de-ujejo žene kot advokatinje in to z velikim uspehom. Tudi ena Rusinja si je pridobila na Francoskem s svojo odvetniško prakso čislano ime.
Dve leti z mrtvo v eni sobi. Neka stara gospa Mary Kealyjeva po imenu, je stanovala v Wimbornu na Angleškem celi dve leti v svojem stanovanju z mrtvim truplom. Sosedje so naznanili oblastim, da je zginila neka gospa Griffinova. ki je prej stanovala skupaj z gospo Ke-arlyjevo. Gospe Griffinove pa že dolgo časa ni nihče videl in nihče ni znal, kam je tako nenadoma zginila. Policija je udrla v stanovanje goske Kearlyjeve in je našla tam na postelji okostjnak žene. Gospa Ke-arlyjeva je to pojasnila tako, da je Griffinova njej pred svojo smrtjo grozila, da jo bo po smrti hodila strašit, ako jo bo pokopala. Zelo se je namreč bala. da ne bi bila živa pokopana. Kearlyjeva je pustila truplo ležati na postelji celi dve leti in si je vedno mislila, da ie Griffinova sicer živa, vendar težko bolna. Zdi se, da je manjkalo gospe Kearlyjevi par koleščkov. Dali so jo tudi v opazovalnico za umobolne.
Ljubljana.
—	Vprašanje trga Tabor. V zadnji občinski seji se je sklenilo, da se trg Tabor zazida. Trg Tabor pa bo v bližnji bodočnosti eden najlepših trgov v vzhodnem delu Ljubljane. Proti sklepu obč. sveta se je oglasil v sobotnem »Slov. Narodu« bivši župan ravn. Ivan Hribar in pravi med drugim sledeče: »Po vseh mestih, kjer so v upravo prodrla moderna načela, velja dandanes pravilo, da se napravlja, kolikor mogoče javnih trgov. Saj so trgi pljuča, s katerimi dihajo mesta. Res je sicer, da imamo v okolici trga Tabor dosti širokih ulic. ter da je ondi precej zraka in svetlobe, toda pri projektovanju trgov se mestna uprava nikakor ne sme ozirati samo na sedanjost, temveč tudi na bodočnost. Pogled v bodočnost nam pa veli, da bodo tamkaj kedaj nastale čisto drugačne razmere, kajti, če Ljubljana ne bode nazadovala — in to upamo vsi — bodo se ondotne, sedaj razmeroma še nizke hiše morale začeti, kedaj umikati visokim stavbam. Za vzgled naj nam bode bližnji Zagreb, ki ima dosti širje ulice, kot §o ulice ljubljanske v iztočnem delu mesta, ki pa poleg obširnega Zrinjevca in trga Franje Josipa vendar še napravlja nove velike javne trge. Ne morem si misliti Ljubljančana, ki bi obžaloval, da svoje dni niso zazidali Kongresnega trga in vem, da bi se vzdignila bur-ja nevolje, ko bi občinski svet sklenil, naj se ta trg zazidal enako, kakor se namerava zazidati trg Tabor. In vendar so v bližini Kongresnega trga še: Marijin. Dvorski, Turjaški in Valvazorjev trg. dočim iztočni del mesta poleg trga Tabor in Hrvaškega trga nima nobenega drugega trga. Prostor pred šentpeter-sko vojašnico tu namreč ni upoštevati. ker je pravzaprav le vojaško vežbališče. S hvaležnostjo se spominjamo razboritosti onih, ki niso pripustili, da bi se bil zazidal nekdanji kapucinski vrt. temveč so nam ustvarili Zvezdo. Ravno tako pa naši kasni zanamci ne bodo mogli dosti hvaležni biti občinskemu svetu, ako jim ohrani trg Tabor. Žal mi je, da se v občinskem svetu med svetniki, ki so svoje dni sodelovali pri določitvi uravnavahiega in razšir-jevalnega načrta, ni našel nikdo, ki bi se bil oglasil proti nameravani zazidavi trga Tabor, kajti kdor ve-
ruje v bodočnost Ljubljane — in jaz verujem vanjo — mora biti proti zazidavi trga Tabor. Ne bodem razpravljal o tcnL so li posestniki, ki so postavili hiše ob trgu Tabor, pridobili si kakšnih pravic do trga ali ne, da-si je to vprašanje tudi zanimivo; pravim samo to:Napravite na trgu park, otroško igrališče. pašnik ali — navsezadnje tudi — puščavo; samo ne zazidajte nam ga!
—	Sociialnodemokratični shod v Spodnji Šiški, ki se je vršil predvčerajšnjem zvečer v gostilni pri Štirnu, je privabil mnogo udeležnikov vseh tukajšnjih strank. Šlo se je za ali proti združenju Spodnje Šiške z Ljubljano. Sklicatelj tega shoda, gospod Anton Kristan, je že ves prejšnji teden v »Zarji« vabil sodru-ge na ta shod, odnosno dokazoval s številkami, kako visoko je obremenjena z dokladami ta ali ona okoliška občina in pa mesto Ljubljana. Da bi na shodu bolj imponiralo, je hotel z vsakovrstnimi dokazi dokazovati dobrote, ki jih z a m o r e (!) dati velika občina svojim prebivalcem. Povedal je, da bo občina Spodnja Šiška, ki šteje okrog 6000 prebivalcev, ako pride pod Ljubljano, lahko zahtevala od nje, da ji napravi pota, razsvetljavo, kanalizacijo, ljudsko kopelj itd itd., česar sedaj od male občino ne more zahtevati. Če pridemo Šiškarji pod Ljubljano, bo pozimi po trotoarjih in pred hišami odkidan sne£, izginile bodo greznice in sploh bo v higijeničnem oziru potem za vse boljše preskrbljeno, skratka, da Občinarji Spodnje Šiške nimajo za kaj protestirati, če se priklopi občina k Ljubljani. Tudi za reveže bo preskrbljeno, kakor dosedaj ni, že onemogli starčki bodo imeli večji up, priti v starosti v hiralnico ali kak sličen zayod. — Na vsa ta zares idealna razmotrivanja sta odgovorila g. Kristanu občinska odbornika gg. Kralj in Cimer-m a n. Prvi je v kratkih in prepričevalnih besedah povedal, da bo preje Šiška dobila svojo razsvetljavo, ako ostane samostojna občina, ker so priprave zato že v tiru in tudi z od-peljavo vode na javnih cestali se sedanji občinski odbor intenzivno peča. Ljubljanska občina ne bo takoj, ko pride Šiška pod Ljubljano, izpraznila svoje blagajne in obdarovala novo njeno predmestje z razsvetljavo, kanalizacijo, ljudsko kopeljo, hiralnico in kakor sc že imenujejo blagostanju prebivalcev namenjene naprave. Občinski reveži Spodnje Šiške brez-dvonino dobivajo- ravno tako podporo v Šiški kakor pa oni mesta Ljubljane v Ljubljani. Hiralci spod-nješišenske občine pa se pošiljajo tudi pod sedanjo občinsko upravo v hiralnico v Ljubljano. Gospod Cimerman ne pričakuje od Ljubljane vsega tega. kar je tako prepričevalno hotel dokazati g. Kristan svojim poslušalcem. Poudarjal je, da se tudi Ljubljana brani sprejeti to težko breme združenja in da je to za njo občutni udarec. Vodmat je že toliko in toliko let združen z Ljubljano, pa še danes nima drugega od nje kakor razsvetljavo in vodovod. Deželni odbor obema občinama to gotovo ni iz dobrote naprtil, ampak tukaj mora iti za vse kaj drugega. Kakor gosp. Kralj, tako je tudi on mnenja, da bo občina, če ostane samostojna, prej dovršila svoje potrebe, kakor bi jih dobila, če bi prišla pod Ljubljano.. — Druga točka, »Važna vprašanja občinske uprave v Spodnji Šiški«, prav za prav pa »Razmerje med vodovodno zadrugo in-občino v Spodnji Šiški«, je izzvala največjo pozornost, dasiravno je pri razpravljanju te točke kazalec ure kazal že pol 11. Na dolgo in široko je g. Kristan (soc. dem.) zagovarjal vodovodno zadrugo (kler. gosp. podjetje). Navzoča sta bila tudi gg. Pogačnik, predsednik vodovodne zadruge, in Oroszy, odbornik iste zadruge. (O tej špekulativni zadrugi je že javnost dosti poučena. Op. uredn.) Gospod Kristan je hotel sugerirati poslušalcem, da sedanji občinski odbor nima smisla, da bi prijel za pravo vrv in zadrgnil zadrugi vrat. Očital je ob-činkemu odboru, da se je prenaglil, ker je nastopil proti zadrugi tožbeno pot. On da je sedaj nadzornik te zadruge in da ni našel y vseh postavkah in računih, ki se tičejo prevzetja vodovoda v občinsko last, nobene napake, če so pa nekatere postavke visoke, je pač — bila to le kupčija. Občina bi lahko dobila vodovod brez tožbe za 44.000 K, češ tako poceni še nobena občina ni prišla do svojega vodovoda. Prišel je tudi z
argumenti, ki so zbudili splošen smeh. Nadalje je orisal težkoče, ki jih je imela vodovodna zadruga pri kopanju jarkov in napeljevanju cevi. Trud in pota, katere so imeli vodovodni zadrugarji. da tudi ne morejo biti zastonj. Občinski odbornik gospod C i in e r m a n je temeljito zavrnil predgovornika in je med splošno pozornostjo izvajal, da vodovodna zadruga ni delala s svojim denarjem, temveč je uporabljala za gradnjo vodovoda državno in deželno podporo, vrhutega pa je občina Spodnja Šiška porok za 65.000 K. Ako je imela tedaj vodovodna zadruga njej zaupani denar, potem bi se morala izkazati sedaj, ko je občina hotela prevzeti vodovod, z avtentičnimi računi. Vodovodna zadruga ima račune, o stroških gradnje vodovoda, toda ti računi so pod>-pisani od predsednika, na katere pa šišenska občina kot javna korporacija ne more nič dati, zlasti že zaradi tega ne, ker se zde postojanke v ponudbenem računu previsoke. Ce je nastopil občinski odbor tožbeno pot proti zadrugi, je to zakrivila zadruga sama, ker ni hotela predložiti odposlancem občine računov. Deželni odbor se je tudi že pred nekaj meseci izrekel, da naj se občina Sp. Šiška in zadruga pogajata za vodovod sami, in da je to popolnoma njih zadeva. Nadalje je grajal g. Cimerman visoke nagrade, ki so se delile iz vodovodnega podjetja deležnikom, občina pa, ki ima tudi delež in ki ie porok za 65.000 K pa ni dobila še nikoli niti vinarja. Govornik spominja g. Kristana, kako je grmei pred približno tremi leti na nekem shodu pri »Reininghausu« zoper vodovodno zadrugo, a danes, ko sedi v nje odboru se pa peha za može, ki izrabljajo korist, ki bi imela pripadati občini, v svoje namene. Zanimivi shod je končal ob 12. uri ponoči. Socijalni stranki pa ta shod ni prinesel zaže-Ijenega uspeha, ker navzoči so slišali čisto nekaj drugega, nego to, za kar je bil ta shod sklican!
— Tajite, kolikor hočete — resnica je in tega si ne smemo prikrivati, da krase naša stanovanja pogosto take slike, ki ne delajo čast našemu okusu. Nemške in druge fa-brike imajo pri nas dovolj odjemalcev za svoje spakedrane slike. Kake nevkusnosti vidimo pogosto v naših salonih? — Pa bodete rekli: .»Kaj naj storimo? Originali so dragi
— ne moremo si jih kupiti.«. — Dobro! Potem pa kupite srečke umetniške loterije te so po 1 krono in dobite lahko zato lepo originalno sliko, ki bo delala čast vašemu salonu in bo morebiti čez par desetletij imela 1000 krat toliko cene. Zato je 1 krona naravnost lepo narodno naložen kapital. Naj ne bo Slovenca. ki bi ne kupil vsaj par teh srečk' in s tem obogatil sveje stanovanje z lepim originalnim delom.
— Srbske razglednice so te dni v Ljubljani zaplenili. Sapienti sat!
— Društvena statistika. V mi-nolem letu je bilo v Ljubljani 321 društev, ki so štela 144.667 članov, torej 1346 več kakor leta 1911. — 271 slovenskih društev je štelo 138.422 članov (95.62%),	50 nemških pa 6245 članov (4.38%). Vsako slovansko društvo je imelo povprečno po 510, vsako nemško društvo pa po 125 članov.
— Koncert Glasbene Matice dne 7. marca 1913 v Ljubljani. Kakor čujemc je operni pevec g. Josip Rijavec, sedaj na Dunaju, dobil od »Gl. Matice« povabilo, da sodeluje pri velikem koncertu »Gl. Matice«, pri katerem se bo izvajala svetovno-slavna Dvofakova zborova balada »Mrtvaški ženin«. G. Rijavec bo pel eno glavnih partij tega dela, namreč ženina. G. Rijavec je pred kratkim priredil v Ljubljani v zvezi z nadebudnim mladim skladateljem in pianistom g. Ravnikom v vsakem oziru lepo uspeli komorni koncert in dosegel veliko in povse opravičenega priznanja. On že danes lahko velja za najodličnejšega interpreta moderne slovenske pesmi. Njegovi nastop v koncertu »Gl. Matice« vzbudi brezdvomno vsestransko zanimanje.
— Koncert za mladino. Odgoja naše mladine naj bode vsestranska, manjkati ne sme tudi umetniške. Moderna pedagogika ne zahteva samo pametnih, temveč tudi blagih in značajnih ljudij. Zato je želeti, da se da mladini po možnosti tudi umetniške odgoje, ker s tem se Ji odpre brezkončne vire uživanja, povzdigne jo nad vsakdanjost in blaži Tudi
muzikalna odgoja je tedaj potrebna.
In samo iz tega stališča se mora razm etri vati koncerte za mladino. Taki koncerti se prirejajo po vseh večjih mestih, vendar veliko pogosteje kakor pri nas, kjer primanjkuje izvršujočih umetnikov, ki bi se žrtvovali. V četrtek se vrši v Me-st-iei domu ob 5. uri pop. tretji tak koi.cert, ki je dostopen vsled malen-kestne vstopnine pač veliki množici učencev in učenk. Iz vzporeda omenjamo samo večje skladbe. Pianist g. Trost, ki je pri zadnjem koncertu 01. M. z tako bravuro igral Lisztov klavirski koncert, je izbral dvoje skladb, katere morajo napraviti na mladino vsled izrednega temperamenta najglobokejši utis. Te skladbi sta: Fr. Liszt:	»Le Carneval de
Pesth in Chopin Scherzo, op. 39. Med vokalnimi skladbami so tri daljše: C. Loewejeva balada: Zlatarjeva hčerka, večno lepi »Erlkonig« mojstra Schuberta in slikoviti Grci-gov »Jesenski vihar«. Dalje so na vsporedu pesmi Amadiča, B. Ipavca, Curschmanna, Wolfa, Rubinstei-na in Dvofaka. Za prijatelje glasbe je reserviranih nekaj sedežev, kateri se dobe po 1 K pri knjigotržcu g. Schwentnerju.
Slovensko gledališče. Gosp. Iličič nam je ostal iz preteklih sezon v najlepšem spominu. Saj smo imeli v njem najboljšega operetnega tenorista in smo letos čutili njegovo z^nbo. Naš. damski svet se je v g. Iličiča tako zaljubil, da je mislil, da je samo en gosp. Iličič na svetu. Ko so listi pisali, da je padel na balkanskem bojišču poročnik Iličič — je šla ta vest v Ljubljani od ust do ust in z globoko žalostjo so dame mislile na priljubljenega pevca. To češ, da je padel v boju! To pa je bilo le znamenje, da dame premalo čita-jo tržaške liste •— tam bi se bile lahko prerričale, da gosp. Iličič ža-nie v Trstu lepe uspehe. Naravno je, da smo se ga razveselili, ko se ;e včeraj k nam vrnil. Grof Luksemburg je bila že nekdaj njegova lepša uloga. Zato je bilo včeraj gledališče polno do zadnjega kota. Gosp. Iličič je nastopil kakor svoje čase — veselo in živahno. Posebnih izpre-memb nismo zapazili —pa to je ravno. da je nam drag tak, kakor je. k ral je temperamentno, pel lepo. Imel je smolo — venec, ki je prišel na oder, je bil menda njemu namenjen — pa so ga prinesli, ko ga ni Klo na odru — v zadnjem dejanju pa se »šampanjec« ni hotel odpreti. Pa mislimo, da je bil gosp. Iličič prav tako z nami zadovoljen, kakor mi z njim. Ploskanja je imel obilo.
' — Drug junak večera je bila gdčna. Sc'\vezynska. Ne moremo najti danes dovoij laskavih besedi zanjo. Videli smo varšavsko Mesalino — gdčna. Lowczinska jo gotovo pozna — toda gracijoznost in ljubeznivost, ki jo ima gdčna. Lowczynska v petju in v kretnjah, je naravnost očarljiva in daje tudi navadnim prizorom — umetniško krasoto. Dobila' le v dar lep šopek in je žela aplavz. Govorila je prav dobro. Gdčna. Fantova je igrala ulogo Juliete. V tej ulogi s m o bili nekoliko razvajeni v prejšnjih sezonah. No, gdčna. Fantova je ustvarila prav bohemsko Jtilieto, odločno in ljubko, tako, da je žela mnogo pohvale. Gosp. Bohuslav je pel svojo ulogo kakor prejšnje čase — enako gosp. Povhe in gospa Bukškova. Skratka: bil je lep večer, ki je pokazal, da ima občinstvo rado veselo opereto in da se z veseljem spominja prejšnjih sezon. V splošnem pa lahko rečemo, da je včerajšnji »Luksemburg« eden najlepših, kar smo jih videli na našem odru. V četrtek se ponovi.
— Iz gledališke pisarne. Danes v sredo za izven vsakršnega abo-nementa kot kronska predstava prvič in zadnjič v sezoni ponovi Schwayerjeva štiridejanjska drama iz življenja mladega dijaka »Red iz nravnosti« z g. Šestom z Dunaja v vlogi dijaka Feliksa. Ob prvi letošnji uprizoritvi prošlo nedeljo zvečer je občinstvo to dramo prav toplo pozdravilo, g. Šest sc je moral ponovno zahvaljevati za glasno priznanje, dnevna kritika je uprizoritev soglasno hvalila kot vrlo lepo uspelo. Opozarjamo na to, da bo med odmori koncent iral polnoštevilen or kester »Slovenske Filharmonije« in da so se kronske predstave — nova uvedba letošnje sezone — kot najcenejše prireditve pri občinstvu ze lo priljnliile..__ Začetek predstave ob pol 8., konc ob 10. zvečer. — Jutri v četrtek (za abonente par) se prvič ponovi vsestranski priljubljena Le-harjeva opereta »Grof Luksemburški« z gosp. Ljubišo lličičem iz Trsta kot gostom.
— IV. redni občni zbor Sokolske župe Ljubljana L« se je vršil v Hedeljo. dne 16. februarja ob 10. dopoldne v restavraciji hotela Tratnik Sv. Petra cesta. Pri volitvah v odbor so bili izvoljeni sledeči: Starosta br. dr. Pipenbacher; I. podsta-bsta br. Ant. Schiffrer; II. podsta-rosta br. dr. Fettich-Frankheim; taj-
nik br. J. Mulaček; načelnik br. dr. Pestotnik; zapisnikar br. J. Klepec; blagajnik br. I. Kenda; predsednik izobraževalnega odseka br. prof. J. Keisner; namestniki br. R. Rozman, administrator župnega vestnika, dr.
G v. Sajovic in dr. J. Lavrenčič; pregledniki računov br.:	J.	Zajc,	Iv.
Smole in Anton Novak. — Župni zlet za leto 1913 se viši dne 20. julija v Ribnici.
— Šišenskega Sokola občni zbor vršil se je v soboto dne 15. februarja 1913 zvečer ob 8. uri v gostilni br. Burje (Ančnik), Zbor je vodil starosta Zakotnik, ki je v svojem nagovoru povdarjal, da je Šišenski Sokol kljub zaprekam, ki mu jih stavijo, čil in čvrst in stopa pogumno v 11. leto svojega delovanja.
Iz poročila br. tajnika Režeka smo posneli, da je imelo društvo v pretečenem letu 41 rednih sej. Društvo je obhajalo slovesno desetletnico. Nadalje se je šišenski Sokol udeležil vsesokolskega zleta v Prago, kjer so telovadili tekmovalci. Tudi na Bledu, Borovnici, na Viču je društvo sodelovalo pri telovadbi. Prireditve, ki jih je društvo v pretečenem letu imelo, so dobro uspele, tako Miklavžev večer, kakor Silvestrov. Blagajnikovo poročilo, ki ga je podal br. Čolnik, se je vzelo odo-bruje na znanje. Iz načelnikovega poročila br. Cuznarja so navzoči posneli, da je bila telovadba od časa, dokler ni krajni šolski svet v Šiški društvu telovadnice odvzel, redna. Pozneje se je moral Sokol vaditi deloma na prostem, deloma v skladišču, ki ga je odstopil br. Seidl društvu. Pri na to vršečih se volitvah, bili so izvoljeni v društveni odbor starosta br. Ivan Zakotnik, podstarosta br. Milan Cimerman, načelnikom br. Armin Cuznar, njegovemu namestniku br. Okorn, v ostali odbor pa bratje: Peter Burja, Janko Kelec, Fran Kralj, Ivan Tavčar, Fran Ogrizek st., Peter Porenta, Julij Cuznar, Erhovific J. in Alojzij Čolnik. Namestnika: br. Batteli-no Danijel in praporščak, br. Ogrizek ml., njegov namestnik, br. Albert Kolman. Revizorja:	br.	Ivan
Režek in J. Štrukelj. Zastopnika za zvezo sta br. Zakotnik in br. Cimerman.
— Občni zbor »Muzejskega društva za Kranjsko« se vrši danes, 19. t. m. ob 6. uri zvečer v predavalnici deželnega muzeja (vhod z Bleiweisove ceste). Vspored: Predsednikov nagovor. Poročila odbornikov. — Referat o znanstvenem delovanju Muzejskega društva. — Slučajnosti. Vse p. n. člane vabimo k mnogobrojni udeležbi; gostje, ki se zanimajo za društveno delovanje, dobro došli!
— Na včeraj določena javna prodaja blaga Vinko Sušlnove špecerijske trgovine, sc ni vršila, ker je sodišče šele na neposredno in nepričakovano pred prodajo došli predlog Mlekarske zadruge v Polhovem gradcu prodajo ustavilo.
— Za mestne uboge je podaril gosp. Oton Seydl, zobni tehnik v Ljubljani svoto 20 K.
— Umrli so v Ljubljani:	Ivan
Bogataj, vpokojcni kurjač tobačne tovarne, 50 let. Marija Berce, mestna uboga, 71 let. — Janez Sojer, kajžar, 65 let.	.
— Kininatograf »Ideal«. Novi spored je poln zanimivih slik. Prve vrste je salonska komedija »Dolarska princesa s Psylandrom, ljubljencem vseh dam. Pathe Zurnal je kakor običajno velezanimiv. Nepopisen smeh vzbuja sijajna burka Moric kot kino-aparater na Balkanu. V petek »Najdenec«, drama v 2 delih.
— Trgovino z glasovirji, pianini, avtomati, gramofonskimi ploščami pričel je dobro znani gosp. Josip Oblak iz Šelenburgove ulice, v svoji hiši na Glincah št. 92. Obenem sprejema v zgoraj omenjeno stroko vse spadajoča popravila in uglasnie Kot zanesljivega domačina-narod-njaka ga najtopljeje priporočamo slavnemu občinstvu, posebno pa p. n. učiteljstvu in slav. šolskim vodstvom.
dovoljevati na odru in kaj ne, pa naj bode Peter ali Pavel, pa to v vseh slučajih in pri vseh.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
BOLGARIJA IN RUMUNIJA.
Sofija, 18. februarja. Velesile posredujejo med obema državama, toda ni nobenega tipanja, da bi posredovanje iineio vspeh. Odločitev b'- koncent tega tedna; ako se ne pride do sporazuma, bodo prekinjene dlplomatične zveze tned Ruiuunijo in Bolgarijo in poslanik rumunski bo iz Sofije odpoklican.
NEKATERI UPAJO.
Dunaj, 18. februarja. Tu se širijo v sti, da je v pogajanjih med Ru-numijo in Bolgarijo nastopil obrat, ter da Bolgarija ugodi zahtevam Rumunije in ji odstopi tudi Sili-strijo.
MINISTRSKI SVET.
Dunaj, 18. februarja. O poslednjem skupnem ministrskem svetu se poroča sledeče: Sklenilo se je novo posojilo 400 milijonov kron za poklice stroškov, ki so jih zahtevale varnostne naredbe na južnih mejah Avstrije. Finančna uprava se je že obrnila na Rotschilda v svrho emisije 47*% kronske rente. Toda avstrijska vlada se je že prepričala, da v Parizu in Londonu na denarnem trgu politika tripelentente tako silno prevladuje, da Avstrija niti pri bankah, pri katerih so bili avstrijski vrednostni papirji vedno v velikem zaupanju, ne dobi posjHa, tako, da bo morala vzeti en de! posojila v Beigiji, en del na Nizozemskem, en del za pokritje pa poišče doma.
MONTECCUCCOLI ODSTOPI
ZA SVOJO 70LFTNICO.
Dunaj, 18. februarja. Montc-ccuccoli sc je vrnil s Pulja na Dunaj, kjer bo za njegovo 70ietnico, t. j. 22. t. m. sprejeta njegova demisija.
ČEŠKO - NEMŠKA POGAJANJA.
Dunaj, 18. februarja, češko-neinška pogajanja so se tu zopet pričela.
Za kratek
Prvi sosed: Ali veš. da so župnika Miklavža v Ljubljani zašili.
Drugi sosed: Sai se mi je zdelo, da ie imel hlače raztrgane.
Odgovorni urednik Radivoi Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Trst.
Naše gledališče. V letošnji tako l^po se razvijajoči sezoni smo pričeli opajati marsikaj, česar bi se ne smelo dogajati na tržaškem slovenskem odru. Pred vsem je treba grajati točnost pri pričetku predstav. Skoraj dosledno se iste pričenjuio četrt ure do 20 minut pozneje po napovedani uri in to posebno ob četrtkih, ko obiskuje gledališče največ izhrane občinstvo. Zadnjič se pa prične predstava skoro tričetrt ure prepozno in upravičeno so si dovolili otsikovalci par glasnih opazk, kar pa ni bilo prav po volji nekemu glavnih izvršujočih organov na odru, da si je dovolil pred svojim nastopom napraviti i on svojo neumestno opazko. Tako surovost se mora kritiKOvati in odboru svetujemo, da naj g. igralce poduči, kaj se sme
Kupujt® «1)»»“.
„Dan“
Dan“ Dan
V>
r>
v
n
Dan‘
Dan‘
n
Dan
n
Dan“
Dan
Dan
U
je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik.
je najbolje informiran slov. dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list
je najcenejši napr. dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev « pošto mesečno le < 170.
je razširjen v naj-šuših ljudskih slojih, ket ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
prinaša interesantne in znamenite zgodovinske romane.
prinaša znamenite sodobne politiške karikature.
je odločen zagovornik vseh zatiranih.
Sirite „Dan“ med ljudstvom.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem |e priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zu-nanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oclasov ob 6. uri zvečer.
Glasovirje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-Glince 92.
Išče se prijazno stanovanjc s
sobo in kuhinjo za takoj. — K Jo, pove »Prva anončna pisarna«.
Nov brek in en voz ima naprodaj po nizki ceni Anton Ogrizek št. 61., Razdrto.
Krznar in izdelovatelj čepic Feliks Žagar se je preselil na Stari trg št. 32, ter se slavnemu občinstvu vljudno priporoča.
Spominja i le se dijaškega društva „ Domovina" t
Najfinejši
ŠPIRIT
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarneUNION".
Kavarna
odprta celo S^noe.
Florijanska ulica št. 6.
Nova
na Tržaški cesti, 20 minut od Ljubljane z dvemi stanovanji in zemljiščem, je naprodaj. Proda se po dogovoru na obroke, eventuelno odda tudi v najem. Natančneje v „Prvi anončni pisarni”.
Teodor Kunc
Prešernova ulica št. 5, I. nadstropje.
Mn\ modni s4on
za angleška in francoska .*. dela se priporoča.
FR. P. ZAJEC
LfuUJjumi, Stari tur št. 9
priporoča kot prvi slovenski Izprašani in oblastveno koncesijonirani optik in strokovnjak svoj
optični zavod.*H
Daljnoglede, toplomere, in zrauomere vseh vrst. Očala, Sčipal-niki natančno po zdravniškem receptn.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
I
		
		
Gosti
,Triglav4 v Kranju,
Savsko predmestje št. 10, se odda v najem.
*>
Interesenti dobe natančnejša pojasnila pri Valjič-nem mlinu v Kranju.
Za obleko pomeri
7%
dobite edino nadomestilo
„v Angleškem skladišču oblek"
kjer so ravnokar dospeli najmodernejši kostumi, paletoji, bluzi in krila za dame in deklice kakor tudi obleke, raglani in klobuki za gospode in dečke v vseh barvah in kakovostih.
Vsakdo si lahko ogleda blago.
Postrežba tožna in solidna.	Cene	priznano nizke.
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št.
j
Ifajvečja zaloga ur, zlatnine In srebrnine
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg 25.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Tovarniišha znamka
ume- „i k o1 -mm
Cenik zastonj’ in poštnine prosto.
Ustanovlieno leta 1900.
imun Odlikovan«
Pariz 1905.
London lt05
Slavn. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
%
vencev m
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. - Cene brez konkurence. -
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako, da si vsakdo lahko izbere.
Fr. Iglič
Ljubljana
Mestni trg 11-12.
Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstr.