EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), DECEMBER 22, 1947 VUL. XXX. — LETO XXX. ŠTEVILKA (NUMBER) 248 Izvršujemo vsakovrstne tiskovine oglašajte v najstarejšemu slovenskemu dnevniku v ohio Commercial Printing of All Kjnds advertise in the oldest slovene daily in ohio Novi grobovi MARIJA SKRLJ V soboto večer je po dolgi bolezni preminila v St. Luke's bolnišnici Marija Skrlj, rojena Pe-ruzin, stara 42 let. Stanovala je na 5095 Turney Rd., Garfield Heights. Doma je bila iz Dolj-nega Zemona pri Ilirski Bistrici, odkoder je prišla v Ameriko pred 18 leti. Bila je aktivna pri Gospodinjskem klubu SDD na Prince Ave., članica podr. št. 47 SŽZ in društva Naš dom št. 50 SDZ. Tukaj zapušča soproga Franka, ki vodi čevljarsko po-pravljalnico, hčeri Elsie in Mrs. Mary Turkovich, brata Josepha v Argentini, v starem kraju pa mater Marijo, brata Franka, sestri Anico Basa in Nado Koren, teto Josephine Baučič in strica Joe Batista. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 9. uri iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Terezije na Granger Rd., Garfield Heights ob 9:30 in nato na pokopališče Calvary. # JOHN F, GODEC Snoči ob 11. uri je preminil na svojem domu John F. Godec, star 42 let, stanujoč na 6907 St. Clair Ave. Pogreb se bo vršil iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. Podrobnosti bomo poročali jutri. * GERTRUDE KREINER V Glenville bolnišnici je danes zjutraj ob 5:40 umrla poznana Gertrude Kreiner, rojena Sober, stara 82 let. Stanovala je na 1197 E. 61 St. Tukaj zapušča vnuka Frank SkNOOa in Mrs. Alice Sternen, štiri ipravnu-ke: Franka ml. in Charlotte Skoda ter Edwarda in Roberta Sternen, in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Lozinu pri Kočevju, kjer zapušča sestro Rezo, staro 90 let. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 9. uri iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 9:30 uri in nato na Calvary pokopališče. Mir nemogoč, dokler se Evropa ne postavi na noge Izjalovitev londonske konference pustila položaj neizpremenjen, je poročal Marshall v radijskem govoru WASHINGTON, 21. dec.—Državni tajnik George Marshall je v petkovem radijskem govoru rekel, da v Evropi obstoja politična praznina (vacuum), in da dokler se ista ne zadela z gospodarskim ozdravljenjem Evrope, ne izgleda, da bi se moglo s pogodbami na papirju zajamčiti trajen mir. Državni tajnik je v poročilu*--- I DomaČe vesti V bolnišnici V Women's bolnišnici se nahaja Mrs. Anna Laznik iz 16409 Trafalgar Ave. Prijateljice jo lahko o'biščejo, mi ji pa želimo skorajšnje okrevanje! Vile rojenice Vile rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. Rudolph Jelferčič, kij vodi cvetličarno na Waterloo Rd., in pustile za božično darilo zalo hčerkico. Mlada mati, katere dekliško ime je bilo Olga Novak, in dete se nahajata v Lakeside bolnišnici, kjer se dobro počutita. Tako sta postala poznana Mr. in Mrs. Frank Jelerčič zopet stari oče in stara mama. Naše čestitke! glede razbitja londonske konference zunanjih ministrov dalje dejal, da je razlika v gledanju na položaj Evrope med za-padnimi silami in Rusijo jasno začrtana. "Bojim se, da je vsak sporazum nemogoč," je rekel Marshall, "dokler prihodnji meseci ne pokažejo, da-li civilizacija Evrope poseda dovolj življenjske sile, da se dvigne nad uničevalne posledice vojne in se zo-' pet uveljavi kot zdravo občestvo. Razlika v mišljenju med zapadom in Sovjetsko zvezo "Predstavniki Sovjetske zveze in voditelji komunistične stranke odprto prerokujejo, da se to okrevanje ne bo izvršilo. Mi na drugi strani pa smo uver-jeni v obnovo zapadne civilizacije z njenimi svobodščinami. "Doklqr ne bodo rejulta,j,i te. borbe postali očitno jasni, bo zelo težavno priti celo do kakega sporazuma na papirju ali mirovne pogodbe." Marshall se je vrnil iz Londona v petek zjutraj. Na zrako-plovišču ga je čakal predsednik Truman, ki ga je pohvalil za njegovo delo v Londonu. S predsednikom so bili tudi ostali člani njegovega kabineta. Marshall je v radijskem poročilu ameriškemu ljudstvu povedal, da se mora evropska situacija "stabilizirati." Eden poglavitnih vzrokov » za izjalovitev konference Marshall je navedel več vzrokov-za izjalovljen je konference, potem pa dostavil, da eden izmed poglavitnih je bil, ker ni Rusija pod nobenim pogojem hotela pristati na to, da bi nad no kontrolo nad gospodarskim in političnem življenjem vzhodne Nemčije," je dejal Marshall, "katera je spremenila omenjeno pokrajino več kot popolnoma odvisno na Sovjetsko zvezo. Državni tajnik je v pojasnilo, zakaj je zavrgel rusko zahtevo za vojno odškodnino iz tekoče produkcije dejal, da bi tak sporazum "razširil tako obsolutno kontrolo nad bodočim gospodarskim življenjem vse Nemčije." italijanske ladje bodo razdeljene zares izborni pogoji. ampak dobiti se jih ne more vsak dan! i I Kakor poroča nevv-yorški j I dnevnik PM iz Washingto- i 1 na, se v Marshallovem načrtu za pomoč zapadni Evropi ni pozabilo na privatno podjetništvo. Pri proučitvi načrta, katerega je predsednik Truman predložil kongresu, je bilo namreč odkrito, da vsebuje točko, po kateri naj bi Zedinjene države za dobo 14 let dale polno jamstvo vsem privatnim ameriškim investicijam v zapadni Evropi do 5 odstotkov skupne vsote, ki jo predvideva Marsha Hov načrt. To pomeni, da ako bo kongres odobril polno vsoto 17 milijard dolarjev, bo vladi dovoljeno jamčiti privatnim interesom investicijo v znesku 850 milijonov dolarjev, katera vsota bo plačana do zadnjega centa iz zvezne zakladnice, ako »n investicija propadla. To jamstvo ima veljati za vse investicije ameriških korporacij a 1 i inozemskih korporacij, y katere so Amerikanci finančno zainteresirani. V Belgradu so 7 menihov obsodili na prisilno delo —"IPAPEŽ pravi, da nale della Sera je včeraj pri- občil seznam italijanskih ladij, za katere so zavezniški mornariški veščaki odločili, da jih mora Italija izročiti posameznim bivšim zavezniškim državam. Rusijdi Francija, Jugoslavija, Grčija in Nizozemska bodo dobile 97 bojnih ladij. Dve bojni ladji, "Italia" in "Vittorio Veneto," ki sta bili določeni za Zedinjene države in Anglijo, toda sta se jih obe deželi odrekli, bo Italija uporabila za staro šaro. razredno sovraštvo ogroža svet VATIKAN, 21. dec. — Papež Pij XII. je v soboto v svoji enci-kliki "Optatissima Pax" ostro napadel tiste "agitatorje," ki hujskajo človeka proti človeku in izjavil, da razredno sovraštvo ogroža temelje raznih dežel. Enciklika je delno naperjena proti italijanskim in francoskim komunistom. Papež ni imenoval nobene stranke, toda bilo je jasno, katere je imel v mislih, ko je dejal: "Tisti, ki s premišljenim načrtom brez pomislekov dvigajo maso, in jo podžigajo na vstajo, vrenje in napade proti svobodi ostalih, brez dvoma tega ne delajo, da olajšajo bedo ljudstev, ampak nasprotno, da jo še večajo in izzivajo skrajno uničenje." Naznanja se tudi, da bo papež FAŠISTI V TRSTU I odgovoril na čestitke kolegija NAPADLI UREDNIŠTVO j kardinalov s posebnim govorom, TRST, 18. dec. - V uredniš-i oddajan potom vatikanske sopisa "Progresso" STALIN JE STAR 68 LET ' I LONDON, 21. dec. — Sovjet-j ski premier Stalin je danes obhajal svoj 68 rojstni dan. Na njegovo željo niso moskovski časopisi ničesar omenili o njegovem rojstnem dnevu. ni" napadalci bombi. zmanjšala svojo kontrolo vzhodno Nemčijo. "Na seji se ni ničesar prido bilo, razen da so postali obrisi j j^aročajte, Urite problema in ovire mnogo jasnej-1 "SMo/coprouvtoaU" ši," je dejal državni tajnik. "Ob 1-- tem času nam torej ni mogoče , videti, kdaj bo prišlo do zedi-, njenja Nemčije. Mi moramo sto- i so nezna-vrgli dve ročni m 300 OTROK ZMRZNILO i V ŠANGHAJU j ŠANGHAJ, 21. dec. — Od I preteklega torka je na ulicah čitajte I šanghaja zmrznilo 300 otrok, I pravijo mestni uradniki. Prestala operacijo Mrs. Josephine Po d boy iz 15250 Lake Shore Blvd. je v petek srečno prestala operacijo v Hanna House Lakeside bolnišnice. Obiski so sedaj dovoljeni. Želimo ji skorajšnje popolno okrevanje! Češkoslovaška ima žensko za ministra industrije ^riti največ, kar moremo v ozemlju, kjer obstoja naš vpliv." Marshall je dal jasno razumeti, da se bo formalen mir v Evropi najhitreje sklenil, ako bo uspel ameriški program za pomoč zapadni Evropi. Takoj po njegovem povratku je šel na kabinetno sejo v' Beli hiši, na , , , kateh ^poro&U o teni, kar bo^%%Aw,kezahtewUe!wo]e&izen. rekd v svojem nwHjdwxn gmro ""nwtra, tdmda borydi ru. FAŠISTI NAPADAJO V TRSTU JUGOSLOVANE TRST, 21. dec.—Na udeležni-ke nekega jugoslovanskega shoda so neznani napadalci vrgli štiri ročne granate. Devet oseb je bil ranjenih. V zvezi z napadom niso bile izvršene nobene aretacije. PRAGA, 21. dec.—Imenovanje 50 let stare Ludmile Jankovcove za češkoslovaškega ministra industrije je v ženskih političnih krogih vzbudilo nemalo zavisti. Izgleda, da bodo komunistične*"---- Vzhodna Nemčija popolnoma odvisna na Sovjetsko zvezo Opisujoč sovjetsko kontrolo vzhodne Nemčije, je državni tajnik dejal, da Rusi jemljejo vojno odškodnino iz tekoče nemške produkcije in da je Rusija "pod krinko reparacij zasegla velike lastnine in iz njih ustvarila gigantičen monopol, ki obsega večji del industrije v omenjeni zoni ■■ ugled soglašal s social-demokra-tinjami, katerim pripada novi minister. V češkoslovaškem parlamentu je sedaj 25 poslank: 13 komu-nistinj, šest socialnih socialist-kinj, štiri socialne demokrati-nje, dočim imata ljudska stranka in slovaške demokratska stranka vsaka po eno. Ludmila Jankovcova je vdova. Njenega moža so za časa okupacije ubili nacisti. V Češki "To je prineslo monopolistic- je poskušala poučevati, pozneje pa je bila prisiljena, da je za časa okupacije delala v tovarni. Navzlic težkim skušnjam je s svojim 14 let starim sinom preživela okupacijo. Na položaju ministra industrije je Jankovcova zavzela mesto Bohumila Lausmana, ki je bil pred kratkim imenovan za predsednika soeial-demokratske stranke in je podal ostavko. Njena naloga bo, da nadzoruje izvedbo dve-letnega vladnega načrta za obnovo dežele in da pripravi nov pet-letni načrt, ki se bo začel z januarjem leta 1949. BEOGRAD, 21. dec. —Beograjski časopis "Borba" poroča, da je sedem menihov bilo obsojenih na prisilno delo od šest mesecev do šest let zaradi sodelovanja pri zaroti proti jugoslovanski vladi. Menihi so bili obtoženi, da so organizirali podtalno organizacijo, ki je pomagala ustaškim in četniškim vojnim zločincem pri begu iz Jugoslavije. Obtoženi so bili tudi, da so za neko tujo silo zbirali podatke politične in ekonomske narave. Od obtoženih je bila oproščena vsake krivde redovnica Bri-gita Dvorak. "Borba" pravi, da je glavni obtoženec Tavčar, župnik v bližini Ljubljane, imel tesne zveze z menihom Modestorn Martini-čem iz Zagreba, ki je bil eden od obtožencev pri obravnavi proti nadškofu Stepincu. V Italiji se je vrnilo na delo 300,000 delavcev RIM, 21. dec.—Stavka kakih 300,000 delavcev, ki so uposleni v živežni industriji, je po 48 urah končala. Trgovine so zopet zopet odprte, tako da bodo Italijani mogli za božič kupiti potrebni živež. ■ Iz uradu ministrstva za delo so izjavili, da so se delavci uposleni v trgovinah, mlinih in tovarnah špagetijev vrnili na delo potem, ko jim je vlada obljubila zvišanje plač. V uradni izjavi je rečeno, da je minister za delo Amintore Fanfana sklenil sporazum za preklic stavke s predstavniki Delavske konfederacije po pogajanjih ,ki so trajala cel dan. Stavka živežnih delavcev je bila napovedana, kot del splošne kampanje proti de Gasperijevi vladi. Nocijalistišni voditelj napada Trunianovo doktrino Socialistični voditelj Pietro Nenni je v Avezzani na delavskem shodu izjavil, da Truma-nova doktrina želi iz sredozemskih držav ustvariti postojanke bodočega konflikta med vzhodom. in zapadom. "Ako bo Italija popustila tej politiki, bo postala bojišče tretje svetovne vojne," je dejal Nenni. Levičarji so priredili tudi shod zveze kmetov in poljedelskih delavcev v Boloniji z namenom, da pokažejo svojo moč v vrstah kpietov. TAFT NAPADEL TRUMAMA IN POMO( ZA ZAPADNO EVROPO Dejal je, da ima predsednik dosti pooblastil, da se bori proti inflaciji, ako to želi WASHINGTON, 20. dec.—Republikanski predsedniški kandidat senator Robert A. Taft je dbnes ponovno napadel predsednika Trumana in njegovo zahtevo, da se odobri Sl7,000,000,000 za pomoč zapadni Evropi v okvirju Mar-shallovega načrta. Taft je dejal, da ima predsed-*-------------- —-- nik Truman zadosti pooblastil | policija je morala za borbo proti inflaciji, ako se i zaščititi miklavža res^mčno želi boriti proti njej. ipred napadi otrok Ohijski senator je dalje rekel, i da ne vidi nobene potrebe, da se j GLEN CLOVE, N. Y., 18. dec. ponovno ustanovi kontrola cen, i— Z veličastno pompo so tukaj kot je to zahteval Truman. j priredili slavnostni sprejem Mi- Marshallov načrt bo ' ""'"''T' uničil našo ekonomijo ^ nega sve m- ■' ka dočakala godba brojeca 100 Glede Marshallovega načrta muzikantov. za pomoč zapadni Evropi, je, Toda malo pozneje je Miklavž Taft rekel, da bo uničil ekono-1 moral zapustiti mesto pod za-mijo Zedinjenih držav in da tak- ščito policije in spremlja z šna obsežna pomoč Evropi sploh j ogorčenimi protesti 1,000 otrok. ni potrebna. To je prvi slučaj, da je eden vodilnih republikancev gladko naznanil, da je proti predsednikovemu načrtu, da se pomaga zapadni Evropi in ustavi "sebično, totalitarsko agresijo." Taft je napadel vlado, da pretirava glede potreb zapadne Evrope. Manj naj se troši in hrani, pravi Taft Trgovinska komora, ki je poslala Miklavža, je odgovorna za vse njegovo gorje. Vse se je dobro začelo in da ni bilo tistih nesrečnih praznih zavojev, bi se tudi vse dobro končalo. Otroci so dobili Miklavža v roke, ko je trebal stopiti na flo-tilo, na kateri je bila cela gora sijajno okrašenih paketov. Miklavž je začel deliti slad-kor^-?. Ko je to pošlo so otroci začeir Isahtevati sijajno okrašene Glede pobijanja inflacije pa j pakete. Ker je Miklavž odklonil, je Taft rekel, da je edini način i (odklonil pa je, ker so paketi pobijanja, da se zniža trošenje,! prazni in namenjeni samo ki "dviga cene" in da bi pred-' okras), so se otroci kar sami sednik olajšal program s pou-' poslužili. čevanjem ljudstva in s kampa- j Kako so pa bili razočarani z njo, da se "manj troši in več I Miklavžem ko so ugotovili, da hrani," ampak da bi ta kampa- j prazni. To jih je Mi- nja morala biti vodena z večjo | k^^vž slišal! Iz vseh stran so za-učinkovitostjo, kot pa "Luck- "jega letati prazne škat- manov fiasko." (Charles Luckman je bil načelnik Trumanovega programa za štedenje hrane). Taft je izjavil, da je kongres dal Trumanu zadosti pooblastil za borbo proti inflaciji z izjemo pooblastil za ponovno usta le in pod zaščito policije se je moral umakniti. SODNIK UREDIL "DELAVSKI SPOR" WAUKESHA, Wis., 18. dec. —John Szibel, ki je star 72 let, novitev kontrole cen, racionira- \ tožbi za razporoko izjavil, nja, industrijske prednosti in njegova 62 let stara žena inventarske kontrole. zahtevala, da ji za njena ■hišna dela plača 75 centov na "Za sedanji položaj (dragi- njo) je odgovorna vladna politika. Vlada lahko ta položaj spremeni, ako resnično želi, da ustavi naraščajočo draginjo. Pripravljeni smo, da razmotri-vamo glede določenih pooblastil na nekih omejenih področjih. "Ne vidim nobene potrebe, da se za sedaj ustanovi državne policijske metode cen in ne vidim Szibelova žena pa je moža obtožila, da jo je-prisilil, da opravlja hišna dela navzlic temu, da je imela srčno napako. Sodnik je razporoko dal ženi. OBRAMBNI PAKT MED JUGOSLAVIJO IN ROMUNIJO V INDIJI SO ZOPET IZBRUHNILI NEMIRI BOMBAY, 21. dec.— Danes so bile ubite štiri osebe v nemirih, ki so izbruhnili v južnem delu Bombaja med Hindujci in Muslimani. Krepak odgovori Na včerajšnji letni društva Ribnica, št. 12 SDZ je bila zavr-|žena prošnja odbora za pomoč I beguncem, nato pa je članstvo j odobrilo $25 za obrambo svobodnega tiska. K tej vsoti je ' 18 članov dodalo po $1 vsak, kar pomeni, da je bila odobrena in 'zbrana lepa vsota $43 za boj proti mahinacijam reakcije, ki skuša s tožbami za ogromne I vsote zatreti napredno slovensko časopisje v Ameriki. BUKAREŠTA, 20. dec. — nobenega razloga, za kaj bi mis-; Maršal Tito je danes naznanil, lili, da bodo te metode uspešne, i da je bil med Jugoslavijo in Ro-ako se jih poskuša v Ameriki," = • ' ^ ■ je rekel Taft, ki je poudaril, da draginjo ne ustvarja nedostatek kontrole cen, ampak ljudstvo, ki "lahko kupuje več stvari, kot pa ■jih je na tržišču." Pobiranje asesmenta Radi božičnih praznikov bodo tajniki društev, ki zborujejo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., pobirali asesment ta mesec v torek 23. decembra zvečer v spodnji dvorani SND. Članstvo je prošeno, da to upošteva in skrbi, da bo asesment plačan pravočasno. Tajnik društva "Napredek" št. 132 ABZ bo pobiral asesment v petek 26. decembra v Slov. društvenem domu na Re-cher Ave. muni jo sklenjen pakt za medsebojno pomoč. Zadnje čase je podobne pakte sklenila Jugoslavija tudi z Madžarsko, Bolgarijo in Albanijo- Nesreča na bulevarju V soboto zjutraj je neki velik tovorni avto treščil preko ograje kratkega kanala, ki veže elektrarno Cleveland Hluminat-I ing Co. z jezerom na Shore bu-levardu in E. 72 St., toda sreča v nesreči je bila, da avto ni padel v vodo. V ledeno vodo pa sta padla voznik in njegov tovariš in motorno vozilo so obje-|li plameni. Oba moška je poteg-, ni iz vode neki mimo vozeči av-j tomobilist, nakar sta bila odpeljana v bolnišnico. ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) -«- For Six Months—(Za šest mesecev) -- For Three Months—(Za tri mesece) -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto) -- For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class l^atter April 26th, 1918 at the Post Office at , Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 POSLANSTVO RESNICE Resnica se izreči mora breg straha graje in ukora! Simon Gregorčič V večjem delu ameriškega tiska že dve leti zaskrbljeni komentatorji, časnikarji in poklicni lažnivci pišejo zava-jalne članke o novi Jugoslaviji, potvarjajo dejstva in se poslužujejo najbolj hinavske taktike obrekovanja, ki bi služila na čast samemu Goebbelsu. Neki nepoučeni Američan, ki dan za dnevom čita te proizvode laži in potvarjanj dejstev, si novo Jugoslavijo ne more predstavljati na noben drugi način, kot pa deželo, v kateri brez vsakih razlogov pobijajo duhovnike in častite sestre, zažigajo cerkve in zatirajo versko svobodo, ter brez vsakega usmiljenja čistijo "politično opozicijo." Veliki del ameriškega tiska, danes predstavlja ameriški javnosti to novo Jugoslavijo, kot deželo, ki se pripravlja na agresivno vojno proti Zedinjenim državam! ' "Laž ne ubija s kolom, ali plazi se po žilah kakor strup, počasi in oprezno, ne opazi se, kako deluje," je zapisal Cankar v svojemu delu "Za narodov blagor." To je posebno velika resnica, ako se pomisli, da se ta velika laž o novi Jugoslaviji plazi po žilah aiheriškega javnega mnenja kakor strup in da to javno mnenje s,ploh ne opaža kako deluje. Na vseh področjih našega ameriškega življenja je nova Jugoslavija postala sinonim za vse, ker je na svetu najhujšega. Saj je preteklo pomlad neka privatna organizacija pri svoji kampanji za. ukinitev racioniranja sladkorja zapisala, da se ameriški "slaoKor pošilja celo v Jugoslavijo." Poudarila je "celo v Jugoslavijo" iz razloga, ker je računala na ta zastrupljeni sentiment javnosti. Te peticije so mesece in mesece visele v trgovinah, gostilnah, barih itd. Ni bilo zapisano, da se sladkor pošilja v Španijo, Italijo in Nemčijo, za katere dežele ta isti ameriški tisk, ki se ukvarja z obrekovanjem nove Jugoslavije, poskuša ustvariti čut naklonjenosti, sočustvovanja in prijateljstva. Vsled tega je potrebno, da se resnica o novi Jugoslaviji še bolj poudarja in da se objektivno in brez predsodkov piše tisto, kar je; da se poročajo dejstva takšna, kot so. To je seveda zelo težko in nepopularno. Tisti, ki fanatično širijo laži o novi Jugoslaviji, z istim gorečim fanatizmom sovražijo resnico o njej. V ameriškem tisku je bilo in še bo dosti govora o slučaju zagrebškega nadškofa Stepinca. Seveda ameriški'tisk ne obravnava ta slučaj s stališča dejstev, ampak s stališča zvezi s slučajem Stepinca. (Prva je zapisnik z obravnave predsodkov. Dve debeli knjigi sta bili tiskani v Zagrebu v proti Lisaku, Stepincu, Šaliču in družini, ustaško-križarski-mi zločinci in tistimi, ko so jim pomagali. Druga pa je knjiga dokumentov o protiljudskem delovanju enega dela katoliškega klera.). Tisti, ki želi objektivno razmotfivati o slučaju Stepinca, ne more enostavno prezreti 1,000 strani obsegajoče dokumente, dokaze in fotografske posnetke, ki pričajo proti Stepincu. Objektivno poročati o tem slučaju 'ne pomeni, da se mora podati enostransko sliko zadeve in napadati novo Jugoslavijo, ker je obsodila* Stepinca, ampak je potrebno poročati s kakšnimi dokazi seje proti Stepincu nastopilo. Po svojih spletkah, obrekovanjih in lažeh že dobro znana A. D. nas vedno obtožuje, da drvimo "za "Titom," ker podajamo baš takšna dejstva in ker želimo, da bi vse bilo razsvetljeno tudi z druge strani. Ni potrebno posebej poudarjati, da to ne pomeni "drveti za Titom," arripak pomeni podajati resnico brez ozira koga bo udarila. Nam na primei ne more biti vseeno ako A. D. poroča, da je na primer sarajevski nadškof Šarič "odličen katoliški pesnik." S tem si čitatelj še ni dobil pravilno predstavo tega "odličnega katoliškega pesnika," ampak le enostransko. Toda, ako bi^ mi brez kakršnih koli komentarjev priobčili par "pesniških" del "odličnega katoliškega pesnika," bi nas A. D. zopet napadala, da "drvimo za Titom." Kajti dejstvo je, da je Šarič spisal znamenito odo "Poglavniku" (znanemu hrvaškemu morilcu), v kateri opeva slavo temu največjemu zločincu v zgodovini sveta in med ostalim pravi: "Doktor Ante Pavelič ime drago—Ima u njem Hrvatska svoje blago!" Ni samo naslov "pesnik," ki iz Šariča ustvarja "odličnega katoliškega pesnika," ampak so to njegova dela, njegove pesmi. Omenili smo le par primerov za dokaz, da lažnivi obre- VERA V JUGOSLAVIJI Poročilo o razgovorih s katoliškimi, pravoslavnimi, muslimanskimi, judovskimi ill protestantskimi voditelji in o preiskavah s pomočjo verskih zavodov ter dokumentov To poročilo je sestavilo sedem ameriških proiesiant-skih duhovnikov in urednikov verskih listov, ki so obiskali Jugoslavijo poleti 1947. (Nadaljevanje) Teh mož nismo povpraševali le o njihovih lastnih verskih skupinah, temveč tudi o drugih —o metodistih, baptistih, naza-rencih, adventistih sedmega dne, o pričah Jehove in Salvation army. Vse te skupine so vršile svoje delo—baptisti imajo svoje stojnice s tiskovinami na cestnih vogalih. Kjer koli imajo opraviti s poslopji, ki so bila poškodovana v vojni ,ali v slič-nih izrednih slučajih, so dobili pomoč ali obljubo za pomoč od države. To pomoč izvaja komisija za verske zadeve vsake posamezne republike, katera sestoji iz predstavnikov glavnih verskih skupin v tistem okolišu. Ustava določa, da se dokončno ustanovi še federalna komisija za verske zadeve, toda doslej še fti bila imenovana ali izvoljena. Vsi tisti, s katerimi smo govorili, so pričali o pravi enakopravnosti vseh verskih skupin v Jugoslaviji. Posebno protestanti so hvalili svoj sedanji položaj kot vidno izboljšanje; v preteklosti so bili majhna manjšina, obkoljeni na Hrvaškem in v Sloveniji od katoličanov, v Srbiji pa od pravoslavnih. V Zagrebu smo se pogovarjali z luteranskim pastorjem Edga-rom Poppom, čednim mladim možem, ki smo ga našli sedečega pod kipom Martina Lutra v njegovi pisarni. Pripovedoval nam je o težkih odgovornostih, povezanih z upravljanjem šestnajstih protestantskih naselbin, nekatere celo dve sto milj od Zagreba. Dejal je; "Predvojno so katoličani včasih zatirali evangelijske cerkve, sedaj pa vlada verska svoboda." Govoril je o potrebah knjig in cerkvenih oblačil. Obiskali smo njegovo cerkev in se priklonili v rnolitvi, ko je dr. Trexler, luteranski član naše skupine, prosil božjega blagoslova za vae člane kongregacije. Pastor Popp je izrazil svojo zahvalnost vladi, ker je že dvakrat odložila njegov poziv k vojakom, da lahko še nadalje pomaga svojim ljudem; ravnota-ko za naknadno finančno pomoč, ki jo dobiva od države za kritje potnih stroškov v zvezi s službovanjem šestnajstim raztresenim kongregacijam. Pokazal nam je fotografijo mladine njegove kongregacije in je ponosno pripovedoval o uspešni počitniški konferenci, ki jo je imel z mladino. Nadaljni stik s protestantsko skupino je bil napravljen zadnji dan našega bivanja v Beogradu, ko so se nam pri večerji pridružili člani cerkve adventistov in nazarencev, kakor tudi škof Agoston Sandor iz Feketiča, Bačka, vodja madžarske reformirane cerkve. Prevozil je 16 milj z jeepom od njegove župni- enem pa da ima v obziru načelo je blizu ogrske meje, samo da je bil z nami. • Ker govori le madžarščino, smo pozvali nadaljnega tolmača, in tako je tekla govorica iz angleščine v srbo-hrvaščino v madžarščino—in zopet nazaj. Povedal nam je o 40,000 članih njegove cerkve v Jugoslaviji, vsi sami kmetje. Rekel je, da se počutijo zelo dobro in da zahajajo vaščani v cerkev ravno tako ali še bolj kot pred vojno. Rabijo več duhovnikov in ker nima ta cerkev nobene bogoslovne šole v Jugoslaviji, je dobila od države dovoljenje, da pošilja mladeniče izven države na teološke študije, največ v semenišče v Cluj na' Romunskem. Slišali pa smo že prej od pravoslavnih, da imajo tudi oni omejeno število takih dijakov v semeniščih v Grčiji, Bolgariji in Sovjetski zvezi. Judje, s katerimi se je med vojno postopalo zelo žalostno in kojih sedanje stanje je še vedno vredno usmiljenja, so pripovedovali z zaupanjem o svojem položaju pod novo vlado. Na koncu poslovilne večerje v Beogradu je dr. Shipler naprosil rabinca Benziona Levija, pomožnega predsednika judovske kongregacije, ki je bil tudi gost na večerji, če bi. napisal poslanico svojim judovskim prijateljem v Ameriki, kar bi urednik revije The Churchman ponesel nazaj v svojo domovino. Takoj je pristal na to in napisal; "Kot predstavnika Judov v Jugoslaviji me veseli ,da mi je mogoče poslati svoje pozdrave vsem našim prijateljem v Ameriki z željo, da bi nadaljevali z vseini našimi močmi z delom za dobrobit človeške družbe, za boljše odnošaje med vsemi ljudmi, ki so dobre volje, ter za trajni mir med narodi.'^ Ti duhovniki različnih veroizpovedi so nam povedali, da jim vlada nudi direktno finančno pomoč na različne načine. Katoliške škofije dobivajo podporo za popravila katedral in cerkev, ki so utrpele škodo med vo;no. Ljudski odbor v Dubrovniku je ravnokar odobril 1,000,-000 dinarjev za popravila in izboljšanje katoliških cerkev v tem starodavnem turističnem irestu; judovski kongregaciji v Zigrebu je obljubljena pomoč za izgradnjo sinagoge v nadomestilo lepega starega poslopja, ki so ga Nemci med okupacijo po ušili; luteranski pastor pa( pr. jema že prej omenjeno fina. učno pomoč za potne stroške pc 3g plače, ki mu jo plačuje nj gova kongregacija. .'ako številne so te postavke vi: dne pomoči, da spričujejo sj"ošno namero za pomoč cer-k\ im vseh veroizpovedi, ob- kovalci nove Jugoslavije ne ljubijo dejstva in resnico. Zato tudi tisti, ki največ lažejo, najbolj strupeno napadajo tiste, ki se trudijo, da bi pobili njihovo lažnjivo propagando. Ne želijo sploh govoriti o dejstvih—od drugih pa zahtevajo naj zatajijo resnico! Strupeno propagando laži, obrekovanja in potvarjanj a dejstev bi moral vsak objektiven in resnicoljuben Američan zavreči v svojem lastnem interesu in v interesu jugoslovanskih ljudstev, ki si danes na razvalinah preteklosti gradijo svoj nov, srečnejši dom. Dolžnost pa je predvsem naših jugoslovanskih časopisov tu v Ameriki, da zagovarjajo resnico, da z dokazi in dejstvi pobijajo poskuse obreko-valcev in lažnivcev, ki želijo med našo novo in našo staro domovino dvigniti neprestopen jez. ločitve cerkve od države. Drugi, s katerimi smo imeli pogovore, sta bila katoliška duhovnika dr. S. Cankar, predsednik verske komisije Slovenije, ter župnik Franc Finžgar, sloviti slovenski pisatelj; tudi frančiškan p. Bono Ostojič, član verske komisije za Bosno-Hercegovino, ki je rekel; "Kot predstavniki ameriških cerkva vi ljubite svobodo. Povedati želim, da ljubi svobodo ravno tako ali še bolj tudi jugoslovansko ljudstvo. Zedinjene države so nam veliko pomagale v borbi, v kateri smo si priborili to svobodo in hočemo jo braniti za vsako ceno. Ponesite to sporočilo v Ameriko." (Opomba; Žal nam je, da ni bilo mogoče imeti sestanek s škofom Hurleyem, zastopnikom Vatikana v Jugoslaviji. Ko smo telefonirali njegovemu tajniku za avdijenco, nam je sporočil, da škofa ni doma). Naš namen ni bil, da bi izražali sodbo o politični obliki ali o socialni politiki nove jugoslovanske vlade, toda ker se duhovščina v Ameriki briga tudi za socialni program, smo hoteli videti, kakšno stališče zavzema vlada napram pohabljencem in onemoglim. Našli smo, da nudi jugoslovanski socialni program najboljšo mogočo skrb ter pouk za slepce, za veliko številno gluhonemih, posebno pa še za 200,000 vojnih sirot. Obiskali smo devet raznovrstnih zavodov na polju socialne službe. Prona-šli smo, da posedujejo vzgledno visoko mero socialne preskrbe za človeška bitja. Pri velikih mladinskih gradnjah se nam je zdelo, da se vzdržuje in neguje visoka stopnja discipline in moralnosti. Na cesti med Zagrebom in, jetnišnico Lepoglava, kamor smo šli na obisk k nadškofu Stepincu, smo srečali kmečko cerkveno procesijo, ki se je pohii-kala ob deželni cesti. Na čelu procesije so nosili velik križ in cerkveno bandero. Nazajgrede po drugi cesti smo naleteli na stotine kmetov, ki so potovali peš ali z vozovi, večinoma praznično oblečeni. Kasneje smo zvedeli, da romajo velike skupine na največjo hrvaško božjo pot k Materi Božji na Bistrico, ki je svoje vrste jugoslovanski Lurd ali pa St. Anne de Beau-pre—kjer smo se zamudili nad eno uro. Na trgu sredi vasi, kjer stoji lepa s kapelicami obdana cerkev, je bilo na tucate stojnic; tu so bili naprodaj verski okraski, molitveni predmeti, igrače ter okrepčila. Okrog teh so bili vrtiljaki (ringelšpil) in mehanične naprave za, zabavanje. Zdelo se je kot na ameriškem pouličnem bazaru. Ko smo bili v Zagrebu nastanjeni v hotelu Esplanade—ki ga lastuje in obratuje država—smo govorili z nekaterimi izmed 70 ali več srbskih pravoslavnih duhovnov iz vseh krajev hrvaške republike, ki so prišli tja na svojo cerkveno konvencijo. Verske vodje smo izpraševali o mnogih točkah in se zadovo-! Ijili, da so sodne obravnave proti posameznim duhovnikom ali menihom, ki so se vršile, bili le posamezni slučaji, ki so ge tikali sodelovanja s sovražnikom ali činov sabotaže. Na noben način ne predstavljajo preganjanje verskih skupin. Nasprotno—srečali smo duhovnike, ki j ' 'so med nemško in italijansko 'okupacijo vršili svoje dolžnosti 'in bi se lahko smatrali za "manjše kolaboratorje." Toda zadela jih ni nikakšna kazen. I Katoliške oblasti same so odpr-|to potrdile. Monsignor Ritig je povedal naravnost, da je ". . . vlada nastopila le proti glavnim ' sodelovalcem." (Dalje prihodnjič) Nairn Frasheri (Albanec): ŽIVALI IN POLJEDELSTVO (Odlomek) Ko začuje matere glas, o kako jagnje veselo poskoči, dva ali trikrat zableja, potem pa od črede se loči; ovir se na poti ne straši, po blislcovo s& vzpne čez ograje._ j&KoJko je mioje srce; žeZjo Aifi v domuače nti/craje. Tja, kjer so hladni izviri, kjer severni veter pihlja na poletje, kjer sladkih vonjav polno, prepolno prelepo je cvetje /cfer pia/K* piščodTco, jbowkM-j&Mfwto ae fwzae, ' Tcjer ovoR 2 zmxMcewjDoztxzMjo, ao ,%o;ei;ae čcuM;. aoMce amwyioag je, %gagjb, fom ;pea,Mi ZK,«) ae tam dnevi rode iz noči se in spet v noči prelijo se • foHM ana&i je a&nko, f&obroik; &. OM,# (fomujk;, sredi zelenih gozdov prekrasno božanstvo kraljuje. D. Košmrlj Filmska slika Gentleman s Agreement" v "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o do-' godkih po svetu in doma! Problemi predsodkov in diskriminacije so postali briga vseh Američanov. Dogodki zadnjih deset ali petnajst let potrjujejo to dejstvo. Mnoge državne zbornice dežele so sprejele zakonodajo, ki ščiti civilne pravice in omejuje zapostavljanje; na javnih sejah in sestankih se razpravlja o tem predmetu, ki se ni zdel posebno važen v za-jetku devetstotridesetih; mesta in občino širom dežele so vzpostavile in organizirale odbore, ki se bavijo z vprašanji človeških odnosov; in število organizacij, katerih izrecen namen je odpraviti zapostavljanje in predsodke, ki ločijo plemenske, narodnostne in verske skupine, se z vsckim dnem veča. Ali treba je še nekaj drugega, nekaj kar bi seglo do srca in vesti, kar bi Američanom' dalo zavest, da je vsak posameznik upravičen do svoje človeške dostojnosti, pa naj bo protestant, katolik, Žid, črnec, domačin ali drugorodec — treba bi nam bilo nekaj, kar bi pred našimi očmi poosebilo človeško degradacijo izvirajoče iz predsodkov. In mnogo Američanov bo našlo morda to v senzacijonal-no uspelem' filmu "Gentleman's Agreement". Ta slika je prirejena iz novele, ki jo je spisala Laura Hobson in ki je med najbolj razpečavanimi knjigami na trgu danes. V filmu "Gentleman's Agreement" se prelevi neki Američan "starega izvora" v Žida, da bi tako mogel zbrati material za serijo člankov o antisemitizmu. Kot posledica tega dobi mož skušnje, kaj se pravi biti član manjšine in kakšnim diskriminacijam so izpostavljeni židje. To ga boli in grize. Zgodba je prepletena z ljubavno,. zadevo dveh mladih ljudi — dekle, katero ljubi mladi mož, je navidezno brez rasnih predsodkov, toda globoko v njej je vrašče-no nekaj, kar ji brani, da bi se docela otresla predsodkov, ki so doma v njeni skupini. Filmski kritiki in pisci uvodnih člankov s o pozdravili to premično sliko iz vidika njenega pomena za demokracijo in človečnost. V sliki je prikazan incident, v katerega je zapleten Tommy, mlad sinko dozdevnega Žida. Kot otroku, ki rad posnema dejanja odraslih, se Tom-my-ju zazdi imenitna vloga njegovega očeta, zato pa še sam reče enemu od svojih součencev v šoli, da je "delno Žid." Nekaj dni zatem prijoTca domov, ker ga je neki deček nahruhl in napadel s psovko; umazani židek! Vendar ni prijateljem sošolcem povedal, da ni res žid — kakor I oče je tudi on igral svojo vlogo do konca in dobro, kar je j bilo zelo po volji njegovemu I očetu. Dejal mu je: "Mnogo ' tvojih vrstnikov je res Židov in če bi ti brž iskal boljšega priznanja v očeh sošolcev s tem, da bi povedal, da nisi žid, bi obenem priznal, da je nekaj slabega v tem, ako je človek žid". Značilna situacija nastane tudi, ko Tammy-jev oče objavi serijo člankov, spisanih na po- dlagi njegovih dognanj. Pove namreč obenem, da je v resnici protestant. In y očeh nekaterih ljudi mu to prinese namah več spoštovanja, četudi se prav nič ne razlikuje od "Žida", ki je iskal gradivo za članke. Razlika je samo v besedi "kristjan". K temu^ sam pripomni; "Nekega dna mi bodete verjeli, da ljudje so ljudje, zaman je jih razločevati po vzdevkih in znamkah." Tekom osmih dnevov, ko je člankar živel kot žid, se marsikaj naučil, ne samo kaj ge pravi biti žid. Uvidel je, kaj se pravi biti eden od manjšinske skupine. To mu da globok vpogled v preizkušnje ljudi pripadajočih manjšinam. Igralci nastopajoči v "Gentleman's Agreement" dobro izvajajo svoje vloge, saj so med njimi nekateri od najboljših — Gregory Peck v vlogi reporter-ja, Dorothy McGuire kot glavna igralka, John Garfield pa igra kapitana Goldmana. Pilm je spisal Moss Hart ter ga spretno in dovršeno sestavil. Direkcijo je imela v rokah Eliza Kazan, produkcijo pa Darryl E. Zanuck od Twentieth Century Fox družbe. Skupen uspeh vseh je v tem, da so spravili na platno sliko, ki kaže Američanom kako nas vidijo drugi, obenem pa vidimo v tem filmu tudi sami sebe in druge, do katerih morda nismo imeli v svojih srcih pravega človeškega upoštevanja in spoštovanja. Common Council. Razne novice Posestnik in mesar Ivan Obersnel v Lokvi si je v trenutku duševne neuravnovešenosti prerezal vrat z britvijo in obležal negiben na tleh. — V tržaških zaporih Coroneo se je obesil z dvema brisačama na okensko omrežje 32-letni Aleksan- ' der Di Pabello. — Iz drugega nadstropja hiše št. 26 v lici S. Frančiška je Skočil 25-letni L ju-" bomir Furlan, doma iz Kopra. Zdravniki upajo, da mu bodo rešili življenje. — Drzni roparji sa vdrli v hišo Antona Ben-čiča v Pastoranu št. 1. ter s samokresi v' rokah pretaknili vse stanovanje. Odnesli so razno zlatnino in denar v skupni vrednosti 150,000 lir. — Neznani tatovi so odnesli iz slaščičarne v ulici Palestrine 4. razne slaščice, vredne okoli 40,000 lir. Policija ni izsledila nobenega krivca. # Zmerom novi odpusti delavstva Še zmerom se nadaljujejo odpusti z dela. Zaman so bili vsi protesti. Med tržaškim delavstvom je pričelo zaradi tega vreti. V konopljarni in v tovarni jute so delavci izvedli protestno stavko. Ponekod navajajo kot vzrok za odpust delavstva "sezijske" razloge. Zavezniška vojaška uprava ne kaže za to nobenega zanimanja in se prav nič ne zgane,-da bi se pre- \ prečilo to socialno zlo. PREŽIHOV VORANC: Jirs in Bavli tp so govorili: John Bukovnik Uas slikar 162 East 185lh Street IVanhoe 1166 SE PRIPOROČA VSEM ZA NAKLONJENOST Želim vsem vesele božične praznike! Vesele božične praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! i HERE, INDEED, IS THE RANGE YOU HAVE BEEN WAITING FOR — THE RANGE THAT HAS EVERYTHING! No more waiting for the roast to come out of the oven before you can put in the casserole dish'or the biscuits. In the separate Meat Ov^n whole roasts, whole hams, whole chickens are broiled, or barbecued, to perfection, leav. ing the entire capacity of the big (l8-inch wide) bake oven free for biscuits, cakes, pastries, casserole dishes, etc. • fiberglas insulation • charcol-ator broiler —cooks mwts with iafra-red rays, like a hot bed of charcoal. • automatic oven control • divided cooking top —two giant speed burners, two simmer burners—all light automatically. Removable aluminum heads. All top burners guaranteed for life. • safe-tee-kee locks all burners, eliminates unin« tentional lighting. • two utensil drawers • gleaming white porcelain enamel • good housekeeping guaranty Guaranteed by ' Housekeeping i*'»oircmsto wt GAS RANGES FOR CITY GAS AND LP "BOTTLED" GAS FRED in LUDWIG RACE, lastnika Mayflower Dairy 448 East 158+h Street IVanhoe 5191 Podjetje se toplo priporoča slovenskim trgovcem in odjemalcem v iskrenem voščilu ^ božičnih in novoletnih praznikov! Norwood Appliance &|Fi]nuture 6202 ST. CLAIR AVE., Cor. Norwood Rd. JOHN SUSNIK, Prop. ENdicott 3634 Open Evenings _______ jSVfejMfkjMfk jMOkiMfh ________ ....... ........^ ^ ^ . —---SI—6102 St. Clair Avenue - HE %% KRASNO CVETJE ZA NEVESTE, ŠOPKI, CVETJE V LONCIH IN VENCI Zahvaljujemo se za naklonjenost v preteklem letu in se priporočamo rojakom v naklonjenost za bodoče. • ŽELIMO VSEM VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE! te Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem! J. BERGER (0. DVE TRGOVINI: 6919 Superior Ave. — HE 3659 852 East 185th St. - IV 6250 Polna zaloga stenskega papirja—tisoče vzorcev, linolej, rugs, barva za zunaj in znotraj. — Kem-Tone barva. B02I(NA DARILA PRI NAS DOBITE VELIKO IZBERO RAZNIH ELEKTRIČNIH PREDMETOV IN DRUGIH POTREBŠČIN ZA VAŠ DOM. NAPRIMER; radio aparate — električne čistilce — toaster je — Coffee Makers — Pressure Cookers — luči za gretje — električne grelce — stole — mizice — svetilke in še veliko drugih predmetov, pripravnih za božična darila. Voščimo vsem našim odjemalcem in prijateljem vesele \ božične praznike in srečno novo lelol NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE JOHN IN MARY SUSNIK, lastnika 6202 St. Clair Avenue Vsem našim cenjenim odjemalcem in prijateljem želimo vesele božične in novoletne praznike! KICK SPEIICH 6210 WhitQ Avenue SLOVENSKA MLEKARNA HENDERSON 2116 Kot do sedaj bomo tudi v bodoče skrbeli, da bomo vedno najbolje postregli. Se priporočamo za naklonjenost. Vesele božične in novoletne praznike vsemi JEREClBNGS-% DR. (ARI W. ROnER 628 East 185th Street DR. AUGUST A. URANKAR ZOBOZDRAVNIK Peter Leveč: TIŠINA (Mladinska proga, Nemila 1947) Ležimo po pogradih tihi, molčeči, skelijo nas žulji v odrtih dlaneh. V ozračju puhti razžarela vročina, zamrla je pesem, zamrl je smeh— v barako se seli tišina. Ne, treba nam ni ne pisati ne peti . . , Ko trudni počivamo, v dnevni sončavi za nas govorijo kubiki zemlje, nasipi v daljave brezbrežne razpeti, za nas govorijo predrte gore . . . Tovariš ob meni umirjeno diha, z odrto dlanjo podpira si glavo, v daljavo strmi in sinje oči bleste mu otroško sanjavo. V barako po prstih prihaja tišina. — Še enkrat nam v 'prsih begotno, molče so vtisi napornega dne vzvalovali. . . in mirno je vse—kakor vodna gladina, ki v njej se v brezvetrju majskega dne z višine opoldansko sonce zrcali. TESTAMENT PAVLA OBRISAČE (Nadaljevanje s 4. strani) Tu je Pavel Obrisača hotel počakati smrti Sprvo je vsak radovedno po izvedoval, kdo je tisti bogati gospod, ki je vzel v najem kar vso hišo in jo še povrh poprav-I Ija in preslikuje na svoje stroš-! ke. Zvedeli so kmalu, da je neki angleški inženjer. In to je vzbudilo pri vseh veliko spoštovanje "Oho, Anglež? ... Ni mala reč tak gospod Anglež. In prišel je k nam v Zajčevce? Kako se pa piše?" Tudi to so kmalu zfedeli. Ne sicer vse v enem dnevu, temveč polagoma in tudi ne vsi naenkrat, temveč po vrsti. Zvedeli so pa to iz naslovov, ki so bili natisnjeni na časopisih in pis mih. "Pavel Obrisača." Najprej so Zajčevčani začudeno gledali, da so tudi Angleži s slovenskimi priimki. Pa so se začeli nečesa spominjati "Obrisača? . . . Kako pa?! Znano ime! Tu je bil nekoč trgovec, ki se je pisal Obrisača. Nekaj, ki se pišejo Obrisača, jih še imamo. "V tisti dvonadstropni hiši je imel trgovino in gostilno. "Da, da... Zdi se, da je bil Jože." *'A sinu? ime sinu? kaj?" "Da, imel. Majhnega. Pavel je bil "Pavel, da, da, P^vel." "A kako se piše Anglež?" "Pavel Obrisača." Usta so se skremžila. "Glej, no, kakšen Anglež Zajčevčan, pa ne Anglež." Izginilo je polovico prejšnje ga spoštovanja. "Inženjer pa je vendarle." 'Hudiča . . . Falot." "Denar pa ima da "Če ga ima, še ni rečeno, je inženjer." Ta vest se je valila po fari, ne sicer kakor lava s 150 metrsko naglico, vendar ne mnogo počasneje. Pavel Obrisača je začel dobivati obiske. Prva je prišla Neža Vajnkiš, priletna ženska iz malotedenske fare. Dve hčeri, Julčko in Tončko, je imela s seboj. 'Vi me ne poznate, gospod", je rekla. "Sploh še nikogar ne poznam." "Zena vašega sestriča sera. To sta moji hčerki." "A tako? . . . Dobrodošli! Sedite!" Prinesel je vino. "Trčimo, ker smo sorodniki," je rekel. In so trčili in pili. Potem so govorili in si pripovedovali. A ko je Neža Vajnkiš s hčerkama odhajala, je imela v rokah cekin in tudi hčerki vsaka po cekin. "Obiščite nas!" je še klicala. . Kako je bilo Saj ga je imel. Tako je bilo malone vsak dan. Prišla je Lojzika Kupec tudi iz malotedenske fare, se-strična, ki se je omožila za Franca Kupca. Pripeljala je hčer Dorico in sina Pavleta in Valentina. Tudi Karel Grošič, sin bratranke Magdalene Obrisača iz Mačkovec, ki se je omožila z želarom Tonetom Groši-čem, je prišel. Prinesel je v naročju svojega sinčka Tomažeka. Pavlina Obrisača, bratranka, ki se ni hotela omožiti, ga je obiskala in se pritoževala nad dru-j gimi, kakšni so. Pepca Koled-nik, žena Jožefa Kolednika in Koklovec, ki meji na Zajčevce, sestrična, mu je pokazala hčerki Olgo in Klarico ter sinčka Urbana s prav materinskim ponosom . . . Pavel Obrisača je vse obdaroval. Vsak je dobil ce- kin. A še so prihajali. In vsi so ga vabili v goste. Ko je spoznal vse, — števila jim ni vedel — so začeli od kraja. In zopet je daroval vsem, vsakemu po srebrni kroni. Pozno ponoči še je nekoč prijel za glavo: "Zdaj razumem, oče, zakaj si bežal od tod." Ko so se med seboj bolje udomačili, so mu predlagali, seve, vsak brez prič, naj se preseli k njim. Bo imel vsaj domačo in rodbinsko postrežbo, česar še gotovo ne pozna, ker se ni nikoli ženil. Pavel Obrisača pa se je gi-njen zahvaljeval in trdil, da mu je tako dobro, ker je že tako vajen. Novotarij na stara leta ne bi rad uvajal. Poleg tega pa ne dela nikomur napotja. Ko so mu predlagali, zopet vsak sam za sebe, svoje hčere in sinove za služabnike, se je prav tako gin jen zahvaljeval. ' "Spoštujem vas." je rekel, "ali ne mogel bi gledati, da bi mi bil tisti, katerega spoštujem, služabnik ali služabnica. Za to so dobri tuji ljudje. Plačaš ga in mora te ubogati." Sicer niso na to ugovarjali, samo ta ali oni je pripomnil; "Vendar je prijetneje biti po-(Strežen od svojih kakor od tujih." "Gotovo. Ali ne za plačilo." Tudi v goste je hodil in vsakokrat prinesel darilo. Pa so mu govorili, seveda zopet vsak sam, da imajo to in ono, kar ne potrebujejo, in naj vzame, da ne bi tratil denarja po nepotrebnem. Pomislil je Pavel Obrisača nekoliko in komaj viden nasmeh je preletel njegov obraz. "Dobro, če daste, vzamem." Navozili so mu vsega, da že ni vedel, kam bi vse postavil. Od vsakega je nekaj vzel. Ko je bilo vse polno in so vsi dali, se je nasmejal in rekel sam pri sebi: "To so zastavnice. Vsak z njimi drži za moje cekine." # . . . Pavel Obrisača je legel. Zgoditi se mora po zakonu narave, kakor se zgodi vsakemu od žene rojenemu. Njegov neumorni duh in energija, vajena naporu, računanju, prerekanju in delovanju je v pokoju usihala kakor drevo, ako se mu olupi skorja. Moral je priti zdravnik. "Doktor," je rekel Pavel Obrisača resno in nekako uka zujoče. "Nisem iz ljudi, ki jim je tolažba in up orakelska diagnoza. Gpvorite, kakor je. To je vse, kar vas prosim." Zdravnik je rekel naravnost, zakaj videl je človeka, ki mu je umiranje v programu, kakor mu je bilo v programu življenje in delo. "Ne vstanete več. Nekaj dni še, morda, v ugodnem primeri nekaj tednov." Dvojni honorar je plačal| zdravniku za odkrito besedo in (Dalje na 6. strani) Želi vsem svojim klijentom in prijateljem vesele božične in novoletne praznike! Brodnick Bros. 16013-15 WATERLOO ROAD se priporočajo gospodinj am in javnosti za nakup fINEGA POHIŠTVA ZA NA DOM Imajo izvrstne kuhinjske peči, pohištvo za jedilnice, spalnice in družabne sobe, ter Grand, Zenith in Norge predmete. ako' želite, si lahko kupite na odplačila John Brodnick, mL Frank Jos. Brodnick IVanhoe 6072 želimo vsem Slovencem in Hrvatom vesele božične praznike in srečno novo leto! L& TOBACCO 8 CANDY CO. WHOLESALE JOBBERS of cigars — cigarettes — tobaccos confections Priporočamo se društvom in trgovcem za nakup cigar in slaščic JOHN E. LOKAR ERNEST MRAMOR 784 East 185+h St. - KE 8777 Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsemi SLOVENSKI tEVLJARJI V ST. CLAIRSKI OKOLICI, ŽELIJO PRAV VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE VSEM SVOJIM OBISKOVALCEM IN PRIJATELJEM! Naše popravilo čevljev je znano po kvaliteti iz-bomega dela. Pri nas je popravljanje resnična umetnost. Flrank Urankar - 7226 St. Clair Ave. Rudolph Kozan - 6506 St Clair Ave. Frank Longar - 6630 St. Clair Ave. PETRULIS DELICATESSEN 18203 WATERLOO RD.—Odprto od 8. zj. do 9. zv. Popolna zaloga mesa za sendviče, razne grocerij-ske potrebščine, sadje, sir, mehke pijače, sladoled, slaščice, cigare, cigarete in tobak. želimo vsem našim obiskovalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo letol D AMIGA'S CAFE MR. & MRS. JOSEPH IN DANICA HRVATIN. LASTNIKA 16901 Grovewood Ave. želimo vsem odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo letol Poskusila bova vedno postreči naše goste najboljše s okusnim pivom, vinom in žganjem ter prigrizkom. Se priporočava vsem za naklorijeno|t. Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem! Jean's Beauty Shop 741 East 152nd Street GLenville 8139 Našim ženam in dekletom priporočamo naš lepotilni salon v naklonjenost. HANDEL'S SHOE STORE 6107 St. Clair Avenue Poleg Grdina Shoppe obuvalo za vso družino želimo vsem odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto! TESTAMENT PAVLA OBRISAČE Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem klijentom, prijateljem in znancem! Ako želite zanesljivo postrežbo v zavarovalnini vseh vrst se obrnite na HAFFNER INSURANCE AGENCY USTANOVLJENA 1. 1918 6106 ST. CLAIR AVENUE A. Hoffner J- Haffner "A SERVICE TO RENDER MORE PERFECT TRIBUTE" GOlUB FUNERAL HOME I 4703 Superior Ave. — EX. 0357 ' V \ " 'i POGREBNI ZAVOD §M \ri DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DELAVSKEGA DOHA NA WATERLOO ROAD 15335 Waterloo Road IZREKA VSEM DELNIČARJEM IN ROJAKOM V SPLOŠNEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN IN SREČNO NOVO LETO! Veselo božične praznike in srečno novo leio želimo vsem Slovencem in Hrvatom! GROVEWOOD HOME BAKERY 17203 Grovewood Ave. Pri nas dobite vedno dober kruh, potice, kekse in druge dobrote! Prav vesel božič in sreče polno novo leto želimo vsem! SANABOR'S BEAUTY SHOP , 255 East 156th St. IV 5740 PRI NAS VAM NAPRAVIMO VEDNO FRIZURO PO NAJNOVEJŠEMU NAČINU (Dalje s 5. strani.) I bi! je zadovoljen. Nato se je zamislil. Mladost si je privabil v spomin, očeta, kako sta odšla 1 iz Zajčevec v mesto. Spomnil se I je svojih študij, očetove smrti in "laboratorija", kakor je ime-1 noval svojo razsipnost, kjer je I preizkušal vrednost in moč denarja. Spomnil se je, kako je I bil podoben Bogu sredi ljudi, ki I so pred njim, lastnikom boga-[stva, vihteli svoja kadila hvali-1 sanja in hlapčevstva, izlivali mu k nogam dišave ljubeznivosti, j Ko je tisti curek izginil, je utihnilo vse. Ako bi ne videl svoje I revščine, ki ga je po tistem pre-izkuševanju vrednosti in moči I denarja objela, bi malone sam I veroval, da je videl le nekako fato morgano. Spomnil se je po-1 tikanja po svetu, gladovanja in trpljenja. Prodal je angleški družbi svoje moči in imel je srečo, da jih je kupila. Z delom i in naporom je plezal po lestvici od klina do klina v položaje, ki so pomenili zaslužek. Na vsakem klinu je moral obstati, se na njem utrditi in udomačiti in I potem je smel tvegati više. Zakaj na slehernem klinu je bil 1 drugi položaj njegove veljave in zaslužka. Kot človek je veljal v družbi le toliko, kakršen I je bil klin, na katerem je stal. Sedaj je spoznal tudi drugo stran vrednosti in moči denarja. Ne tistega, ki mu je padel pred noge kakor sluga in se mu zakotalil v žepe sam od se-I be, temveč tistega, kateremu je bil on sluga in ga je moral s silo dela in truda mamiti,^ da je ostal pri njem . . . s posodo tudi ne razbiješ ti, je tisto, ki jih zbira okrog moje postelje." Bolno je leglo na njegove oči to spoznanje, ki pa ni bilo tuje, ker ga je videl že pri smrti svojega očeta, le da ga takrat ni razumel. Zatisnil je oči. Spomnil se je milijonov, ki jih je srečal v življenju, lačnih in siromašnih, stoječih na najnižjem klinu družabne lestvice, ki jo je iztesal kapital. Niso jih puščali na druge kline višje, ker je bila nevarnost, da se lestvica prelomi in ne nastane katastrofa. Zakaj, če bi se lestvica prelomila, bi se zlomili vsi klini in takih razlik bi več ne bilo. Veličanstvo kapitala bi bilo zlomljeno. Videl je, kako so morali umirati ravno tisti na najnižjem klinu, lestvice, da so se utrdili drugi, stoječi na višjih klinih lestvice. Videl je nešteto otroških teles, ki so bila prinesena k lestvici in jim je bil vtisnjen žig trpljenja in odpovedi samo zato, da je lahko stala lestvica mogočneje. Kajti trpljenje množic je steber družabnega reda ga. šentmartinškim revežem in za učila revnim otrokom v St. Martinu in pri Malem tednu je nakazal lepo vsoto. Ti naj bodo moji dediči," je rekel, ko je končal. Ko je odposlal napisane čeke, se. je nasmehnil. Kleli me bodo, kakor kolne siti lačnega, če mu je snedel drobtinico, ki pade z mize." Nato se je zamislil. "Nič ne pomaga," je zamr-mral. "Zaradi gotovosti je potrebno, da naredim tudi to." Poklical je strežnico. "Pokliči gospoda župnika hi gospoda učitelja. Govoriti mo- j ram z njima." Kaj so govorili, ni vedela niti strežnica, niti kdo drugi, čeprav so sorodniki možno želeli. Ko sta gospoda odšla, je Pavel Obrisača zopet poklical strežnico. Ko je prišla, ji je izročil lepo vsoto denarja. "Tobodi za tvoj trud, zakaj umrl bom." Strežnica ni vedela, ali bi se zahvalila ali bi jokala. Gledala je tako, da se je Pavel Obrisa ča nasmejal. "Nič hudega", je rekel. "Ne čudi se in ne jokaj, ker tudi ti umrješ. Pa tudi ne zahvaljuj se. današnje človeške družbe. Oh, česa se vsega ni spomi-1 ker ti nisem dal miloščine. Pač I njal Pavel Obrisača na smrtni j pa bodi tako dobra in obesi, ko j postelji. Saj je bil tudi on ob- umrem, sem na steno čisto bri-11 gehčen s senco veličanstva ka-. salko, da se moji sorodniki lah-1 pitala. ko po moji smrti obrišejo." j Pavel Obrisača je zmajal z J® strežnica odšla, je še j glavo in odprl oči. napisal pismo in ga vtaknil pod j "Tako je bilo in tako bo, do-1 zglavje. Nato je zaprl oči in za-1 kler milijoni ne utrgajo sad od j mrmral: drevesa Spoznanja. Treba je no-' "Tako pripravljen sem ve Eve in novega Adama, ki ne, bosta bežala pred plamtečim, • • • zgodilo se je. mečem." Nekako čez deset dni, odkar Spomnil se je, kako se je nastanil v hiši, kjer leži zdaj, čakajoč na smrt, in so ga obiskovali sorodniki. Videl je njih tajne skrbi in tajna pričakovanja. Spomnil se je, kako so se iskrile oči vsakemu od radosti, ko je čutil v rokah cekin, ki jim ga je podaril. To je lastnost denarja še s tretje strani, ki jo je spoznal šele zdaj. Hrepenenje, postati bogat s pomočjo smrti drugega, prevzema ljudi z neverjetno silo. Podobna je ta lastnost pojavom, ki jih je videl nekoč v "laboratoriju", ko je preizkušal vrednost in moč denarja. Stresel je z glavo. "Grd si denar. Naj si pridob Ijen brez truda ali s trudom, grd si. Niti trohice dobrote ni v tebi, a vse, kar se te drži, je samo kri in zloba človekova. Vsi tisti pokloni, usluge, kadila, iz razi prijateljstva so laž. Ker ne veljajo meni, temveč le tebi, denar. In vsa skrb, ki jo go je okrog mene umirajočega, je skrb za te, denar. Jaz sem le posoda, ki te hrani. Skrb, da se le postavljene na zelenkasto tis^ sorodnikov, je v njih krogu kanih lističih raznih gbank. Do' umrl. Zatisnili so mu oči in se jjoslednjega beliča je razdelil, spogledali. svoje premoženje. Ustanove rev- Tista žalost in gorje, ki je po-nim dijakom," podpore za Ijud- krivalo ves čas njih obraze, je ske šale. Bolnišnicam in sirot- izginilo. Hišnicam je nakazal velike vso-j "Svoje pohištvo imam tu", je te. Za izobrazbo delavstva in; zamrmral neki glas. kmeta je določil poseben zne- "Pa tudi jaz ... pa tudi jaz sek, in za visokošolce posebne-' Vzel je čekovno knjižico in jel pisati. Razne številke so bi- je odposlal čeke, se je tudi to zgodilo. Obkrožen vsak dan od (Dalje na 7. str.) This Christinas YOU CAN GIVE A Parker "SI" Desk Most amazing ) desk set ever crealcil! $1750 Mel J to bair ky ma^Jnetic attrac* tion, tlte ParLer **51" Pen ami holiler fwin^« freely in any direction. Smart moJem Chooae tliii most wanted jiift tomorrow. ________. Frank Cerne Jewelry 6412 ST. CLAIR AVE. & TWO'OVEN CAPACITY III a Standanl Size GAS RANEE Here, indeed, is the range yov have been waiting for— the range that has every« thing! No more waiting for the roast to come out of the oven before you can put in the casserole dish or the biscuits. In the separate Meat Oven whole roasts, whole hams, whole chickens are broiled, or barbecued, to perfection, leaving the entire capacity of the big (I8*inch wide) bake oven free for biscuits, c«kes, pastries, casserole dishes, etc. OTHER Fiberglas insulation; Charcol-ator Broiler; Automatic Oven Control; Divided Cooking Top; Safe-Tee-Kee Burners; two Utensil Drawers; gleaming white Porcelain Enamel. See tbem all compare — before you buy a range of any !•* GvatoiIiMl by^ GAS RANGES FOR CITY GAS AND IP "NTIilD" OAS OBLAK FURNITURE 6612 St. Clair Ave. HE 2978 DRUGA IZDAJA KERNOV Angleško-slovenski besednjak (ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY)—Cena $5.00 Angleško-slovensko berilo (ENGLISH-SLOVENE READER)—Cena $2.00 F. J. KERN, M. D. 6233 ST. CLAIR AVE. — CLEVELAND 3. OHIO JOHN KOVACIC PRODAJA VSAKOVRSTNO ZAVAROVALNINO Realtor — Broker's License FRANK MACK Realtor — Broker's License KADAR ŽELITE PRODATI ALI KUPITI POSESTVO, SE ZA ZANESLJIVO IN TOČNO POSTREŽBO OBRNITE NA NAS 6603 St. Clair Ave. - EXpress 1494 Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem^ Louis J. Perme, M. D. 21871 Lake Shore Blvd. RE 1716 želi vsem vesele božične praznike in srečno novo leto! AKO SI ŽELITE ZA PRAZNOVANJF BOŽIČA, NOVEGA LETA ALI KADARKOLI zaboj dobrega piva ali ale, finega domačega ali importiranega vina, PRIDITE K NAM ALI POKLIČITE IN GA VAM PRIPELJEMO NA DOM. WATERLOO BEVERAGE 16721 WATERLOO RD. - IV 4474 ERNEST MRAMOR, lastnik Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem! Prav vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem! lOUlS IN MARY TANKO 16011 Waterloo Rd. - IV 1415 Pri nas vas vedno postrežemo z dobrim vinom in svežim pivom ter dobrimi domačimi jedili. Ob nedeljah fino kokošje kosilo. IMAMO DVORANO NA RAZPOLAGO ZA VSE NAMENE Prav vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem! FANNIE S LUNCH Frances Boldan in Frances Kollar, lastnici 400 E. 156th St. - IV 6448 PRI NAS DOBITE VEDNO OKUSNA GORKA IN MRZLA JEDILA Se priporočamo za naklonjenost. rS Franc Kosmač: PRVE TRAČNICE Ko so sred razcvetelih sadovnjakov zarile v zemljo prve so lopate, tedaj je tod iz strganih oblakov rosilo na mladozelene trate. Udarec prvi dvignil je brigade: ko da jih žene gon skrit, neutešen, so strastno zaplesale noge mlade med obledelim belim cvetjem češenj . . . Fso mlado silo skupaj z belim cvetjem v zanosnem delu med prešernim petjem so položili delavci v to grudo. Srce se širi mi, ko gledam čudo: po svetlih tirih mi oči drsijo!_ A v dalji krampi še in še zvenijo .. . Šamac, 25. maja 1947. TESTAMENT PAVLA OBRISAČE Nadaljevanje s 6. str. . . . jaz tudi ..." je šlo kakor veter po listju. Skrb je bila na njih licih. "Ljudje bodo hodili kropit. Nerodno je ... " "Testament menda leži tudi nekje", je rekel nekdo. "Gotovo", so potrdili drugi. "Zato je tu res nerodno postaviti mrtvaški oder." Govorili so tiho, da bi jih mrlič ne slišal, ki je ležal nepremično z nasmeškom. "V mrtvašnici je lep prostor", je nasvetoval nekdo. "In zato je tudi postavljena, da so mrliči tam^" je pripomnil drugi. "Gotovo. To je pa itak hiša Kopreca, pohištvo in postelja pa naša." In so sklenili postaviti mrtvaški oder v mrtvašnici. "Hišo pa zapečatiti", so se oglasili nekateri. "Nikdo ne sme vanjo, dokler ga ne pokopljemo. Nikdo se ničesar dotakniti." Bali $0 se drug dt'ugega. Ko je strežnica ugovarjala, da bi prenesli mrliča v mrtvašnico, so jo zapodili. "Ti si doslužila. Ne mešaj se v dolžnosti sorodnikov." # Hišo so zapečatili. Mrlič je ležal na odru v mrtvašnici in ss smehljal vsem, ki so ga kropili. Zvonovi so zvonili. Sorodniki so hodili žalostni okrog. A ljudje so govorili: "Zvonijo, kaj bi ne. Saj ne bo napačna dediščina." Drugi pa so pripomnili z zavistjo v glasu: "Padlo jim je .v mošnjo, da še sanjali niso." # Tretji dan, ko se je zasula zemlja na Pavla Obrisačo, so sorodniki ogledovali pečat na hiši, kjer je živel in umrl. Najveljavnejši in najbližji sorodnik Pavla Obrisače, Jože Ko-lednik, je pokazal pečat vsem in vsak ga je moral pogledati in pritrditi, da je pečat neko-kvarjen. "Da ne bo pozneje kakšnega prerekanja in sumničenja", je pristavil. Oddaljenejši sorodniki so se spogledali in si pomežiknili, kakor da hočejo reči: "Glej ga, kako se dela velikega, kakor da je že vse njegovo." "Morda pa je?" "Ne verjamem. Pavel Obrisa-ča ni bil takšen." Ko so odtrgali pečat, so stopili v hišo. Zrak je bil mrtvaški, zaduhel. Ogledali so se. Vse je bilo, ka- Wr so pustili. Nekateri so pokazali na brisalko in se hoteli šaliti. "Še brisalka visi, kako^ da bi se moral kdo obrisati." Začeli so pregledavati. Jožef Kolednik in še dva druga, in sicer Tone Goršič in Pavlina Obrisača so stikali v spremstvu ostalih očes vsepovsod po hiši in po postelji. In res, ko so dvignili zglavje, je Jože Kolednik zmagoslavno dvignil in glasno čital: "Moj testament." Vsem je zatrepetalo srce v prsih v tesnem pričakovanju, kaj stoji v testamentu. Mrmra-je in nestrpen smeh, kakršen se pojavi v trenutkih upov in bojazni, je hitro utihnil. Nastal je molk. "Ali ga naj odprem", je vprašal Jože Kolednik s svečanim glasom. "Odpri!" so rekli vsi. S tresočo roko, da so vsi videli, je trgal ovoj in razgrnil papir. Pogledal je vsebino in — mrzel znoj mu je oblil čelo. "Citaj!" so 'rekli. "Citajte sami!" je rekel kratko in vrgel pismo na mizo. "Falot! kakor je bil stari," je siknil. Vzel je pismo drugi, pogledal ga in vrgel na mizo, renčaje kakor zver: , "Falot, ničvredni!" "Zakaj nikdo ne čita", so vzkliknili ostali. "Kar je, to je! Citajte!" ■ Nastalo le vrvenje in vsak je rinil k testamentu. I Vzel ga je neki Mihael Cigel, sorodnik Ž3 v četrtem kolenu, j "Bom pa jaz čital", je rekel. In je čital glasno: j "Dragi sorodniki! j Kar mi je kdo dal, naj si lepo zopet vzame. ■ Išlčesar drugega nimam kakor brisalko, ki visi tarh na steni, da se znjo, ko si od iskanja zaprašite roke, obrišete. Vaš Pavel Obrisača. Dne 25. t. m. Ko je prečital, se je zagroho-tal, nato pa takoj utihnil in odšel iz sobe . . . Primorske vesti Ozadje delavskih odpustitev V zadnjem času so pričela razna tržaška podjetja odpuščati delavstvo, češ, da nimajo dovolj likvidnega denarja za izplačevanje mezd. Vsi pa dobro vedo za mastne dobičl?e raznih . podjetnikov v času naraščajočih ' cen. Vsi razlogi pa govorijo za-|to, da je vzrok teh odpustitev nekje popolnoma drugje in da so nekaterim predmetom v zadnjem času padle cene. Padla je n. pr. cena masti, ker bodo prašiči kmalu godni za zakol, do-čim se bodo pozneje cane zopet ' dvigale. Vsekakor se opaža po-I litična tendenca, prikazati Ita-I lijo kot ono državo, kjer bodo ' zaradi padanja cen kmalu bolj-i Š3 gospodarske prilike, kar naj Dolgan Hardware & Electrical Appliances 15617 WATERLOO RD. iV 1299 OBIŠČITE NAŠO TRGOVINO KO BOSTjEI KUPOVALI RAZNE HIŠNE KOMADE ZA VAŠ DOM ALI ZA BOŽIČNO DARILO VAŠIH DRAGIH. TU IMAMO OZNAČE-rflH LE NEKAJ IZMED ŠTEVILNIH KRASMIH PREDMETOV. KI JIH BOSTE LAHKO DOBILI PRI NAS. General Electric - Stromberg-Carison - Philco-Zenith - Bendix kombinacijske radije Grand - Magic Chef =- Tappdn - plinske peči Royal - General Electric in Universal Vacuum čistilci propfog General Electric peči in ledenice Pressure Cookers TELEVISION General Electric Phlico vodi Ti-fačane do spoznanja, da ameriške pomoči, ki naj bi je gospodarskim zaledjem pred-bi se čim bolj navezali na go- bilo deležno tudi Tržaško svo- vsem pa z FLR Jugoslavijo, spodarstvo Italije. Po drugi bodno ozemlje. Končno ne sme-' • strani pa se opažajo ovire gle- mo prezreti, da je pri tržaških Odklonjena dvorana de tega da W pnšlo r%esb^debd%&lcni mwrom pm/lMk-j gvam anUbšistične inbdme v*m:ko b^Lgo na tnad« b%.:yak w%mškmju (b-^ezapmsibpnaktnuradvThr. OnMm%%,ca8ei,ro&r,a pmkvo- bvw!v, daimdijo kk*- mu bi bil dovt^bskeinawb^ie J%%wk.^)ra%oadnm ddav^v prwnwr.^KawMmnikm%;re8Zn!ze^wtif^ TMji. če 8 vdika gkKkuno zacklovčun neugodn^klskugne nibdine. I^mšnja pa * odpuste, potem lahko izlus.imo ših gmotnih in mezdnih pogo-|biia odklonjena. Tudi ta nova v njA ixdUbko odre gospodar/jdi. Ttžaško raaredno zavednOjodkk„,itey s abmni zavesnKke she bod* ]pn,t, naprednim,ddavahnfpa jetoUko zrdo, ckijimjaSke uprave ne bo zlmnUa ^auxknm državam. In bwshro se bo napn% bmrUo za IgMpc^lodiagnoaU antKaSktWrw inku%. tepohtdcejeTrtam^cesda TYst darsko poveauwat tr&dkega ne Tc&dkega awdxxkwga oaam-ne more gospodarsko ziveti brez svobodnega ozemlja z naravnim i Ija v obrambi svojih pravic. FINI OEVLJ so potrebni za udobnost nog V NAŠI TRGOVINI SI LAHKO IZBERETE ČEVLJE VSEH MER IN STILOV, NAJSIBO ZA MOŠKE, ŽENSKE ALI OTROKE Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem! VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ŽELIMO PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER. ZADOVOLJNO NOVO LETO! LOms MAJER Shoe Store 6408-6410 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio Phone: EXpress 0584 a lovenske me JOHN ASSEG—23550 Chardon Rd. HOLMES AVE. MARKET—15638 Holmes Ave. JOHN DOLENC—573 E. 140th Si. PAUL CLAP ACS—19300 Shawnee Ave. JOE JANES—632 E. 222nd St. JOE JANZEVICH—19131 S. Lakeshore Blvd. JOHN KAUSEK—19513 Kewanee Ave. LEO KAUSEK—15708 Saranac Rd. FRANK KASTELIC—19048 Shawnee Ave. JOE KUHAR—383 E. 156th St. JOE METLIKA—20251 Tracy Ave. KUHAR IN VRANEZA—315 E. 156th St. LOUIS OSWALD—17205 Grovewood Ave. kluba v Collinwoodu žele vsem svojim odjemalcem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ter se priporočajo za naklonjenost JOE PETRICH—26594 Lakeshore Blvd. LUDWIG RADDELL—111 E. 196th St. VICTOR SAYE—16016 Parkgrove Ave. JOE SETINA—777 E. 185th St. JOHN SKOF—1170 E. 174th St. JOE SISKOVICH—15804 Waterloo Rd. JOHN SIVEC—17931 Neff Rd. SOBER AND MODlC—544 E. 152nd St. MRS. ANNA TOMAZIC—16821 Grovewood Ave. WALTER CLAUSEN—16226 Arcade Ave. LOUIS URBAS JR.—17305 Grovewood Ave. LOUIS URBAS SR.—23430 Chardon Rd. ANDREW VICIC—485 E. 260 St. JOHN VIDENSEK—486 E. 152nd St. Kaj veste o vremenu Milijone ljudi v naši Ameriki prebira dnevno časopisje in malo jih je med njimi, ki bi ne pogledal navadno na prvo stran, kakšno vreme bo jutri. Imamo . državne vremenske postaje po velikih mestih in raznih važnih točkah naših držav, potem ima pa še slednje mesto svojega posebnega "vremenskega preroka"., ki napoveduje z večjim ali manjSm uspehom vreme za jutri. Kadar je tako, kot je pisal, pravimo navadno: "Danes je pa uganil." V nasprotnem slučaju mu velikodušno odpustimo, rekoč: se je pač zmotil. Mi rabimo izraze uganiti in zmotiti se, ker smo bili v starem kraju navajeni poslušati vremenska prerokovanja starih mož in ženic, ki so res ugibali. Največkrat je še uganil tisti, ki je samo rekel; jutri bo drugo vreme. In bilo je po navadi drugo, ker je v resnici vsak dan drugo. Ni dveh dni, ki bi bila povsem enaka. Ampak v Ameriki niso tisti, ki napovedujejo, nobeni preroki, pač pa resni znanstveniki. Oni ne gledajo na oblake, še manj na revmatične ljudi, ki tako vedo o vsem vremenskih izpre-membah. Oni so v brzojavni zvezi z vsemi vremenskimi postajami v naših državah. Ce se začne kje na severu — zapadu kak vihar, ki gre proti vzhodu z hitrostjo petdeset milj, potem pokrije ta v dvajset štiri urah tisoč dvesto milj. Imamo brzojav, v primeri s katerim je najhujši vihar čisto počasen polž, kajti elektrika ne rabi niti pol minute od enega pa do drugega konca naših držav. — Vremenski "prerok" torej izve, odkod gre vihar, koliko pokrije na uro in kako daleč sega. Ni mu treba potem kot preračunati, kdaj bo v tem ali oi^em mestu. In tako se vselej zgodi, če ne pridejo medtem nepričakovano drugi vetrovi ali" močni zračni toki, ki smer viharja večkrat obrnejo. Imamo zooet gotove vetrove, kateri prinašajo lepo vreme, kot je postavim sever, drugi pa sko-ro vselej dež, ali pa vsaj oblačno. Posebna mapa, ki jo izdaja vremenski urad, kaže tok vetrov vsak dan. S temi in drugimi znanstvenimi pripomočki pove viemenski "prerok" z gotovostjo, kakšno vreme bo. Ce ni vselej tako, so vzroki nenadne izpremembe, nepričakovani zračni tokovi. Da govorimo v Ameriki toliko o vremenu, je vzrok ta, ker imajo naše države bolj čudno vreme, kakor katera koli druga skupina na svetu. Vzemimo samo obalo naše Kalifornije. Tam je luka pri luki in v eni in isti deželi imamo najbolj vročo točko na zemlji, največ snega in najprijetnejše podnebje. Na severo-zapadni strani naših držav je največ dežja, na drugi strani v New England je pa najbolj viharno, megleno in ima več takozvanih mrzlih valov kot kateri koli drugi kraj. Najbolj mrzel kraj v naših državah je Poplar, Montana, kjer pride včasih toplomer do 63 stopinj pod ničlo. Doli v južni Kaliforniji je znana mrtva dolina — Death Valley — in v nji Greenland Ranch. Tam pripleza na vroč dan živo srebro do 134 stopinj v senci. Ce bi toplomer prišel tako visoko v krajih, kjer je več vlage v zraku, bi pomrla velike večina vseh ljudi. Ce izvzemem.o najbolj mrzle kraje na severo-zapadu naših držav, potem najdemo, da je najmrzlejša točka na tej strani Rocky Mountains v državi New York in sicer v okolici Og-densburg. Tam pride včasih živo srebro na 40 stopinj pod ničlo. Mi smo začeli beležiti vse vremenske prikazni v letu 1871 in ti zapiski nam kažejo, da ni nobenega kraja v naših državah, ki bi bil ves ta čas brez pozebe. Edino Key West, to je najskrajnejša točka naše Floride, je ostala ves čas brez tega. Naša zapadna obala ni imela nikdar ničle, dasi so jo imeli že tako južni kraji kot Mehiški zaliv. Minnesota je dokaj mrzla. Naša velika severna mesta Du-luth, St. Paul, Minneapolis imajo tako velike razlike med letom in zimo oziroma med gor-kim in mrzlim vremenom, da znaša ta razlika več kot sto stopinj. Vendar pa so največje razlike zopet na severo-zapadni strani. Prebivalci malega kraja Huron, južna Dakota imajo razlike med vročino in mrazom 161 stopinj. Med velikimi našimi mesti ima najmanj razlike med gor-kim in mrzlim San Francisco, največjo pa St. Paul v Minneso-ti. Povprečna gorkota v San Franciscu je za zimo petdeset, za leto pa šestdeset stopinj. Najbolj suh kraj v naših državah je Death Valley, najbolj suha velika mesta pa San Francisco in Los Angeles, kjer ni v juliju in avgustu nobenega dežja. V Los Angeles pade v najbolj mokrem mesecu — decembru le tri palce dežja. Astoria v Oregonu pa ima v enakem mesecu trinajst palcev dežja. Kar se tiče velikih neviht, jih ima naš severo-zapad povprečno po dve na leto. Največ jih je v eevero-zapadni strani Floride v okraju Suwanee River, Tam pride povprečno po devetdeset neviht na leto. Malo nižje leži mesto Miami, ki ima v let- 1 nem času največ dežja v naših državah. Kje pa pade največ snega ? Pogledati moramo v Sierro Nevada in Cascadsko gorovje, kjer i zapade včasih po trideset čev-! Ijev snega. Ce izvzamemo ta dva kraja, pride na vrsto severni Michigan. Tam pade po-I vprečno na zimo po sto palcev snega, kar je za polovico več j kot v okolici New Yorka ali ; vsaj desetkrat toliko kot v okolici Clevelanda. Najbolj megleni kraji so po državi Maine kjer imajo v letu povprečno 1600 ur meglo. Tudi San Francisco ima precej megle, vendar pa znaša povprečno število ur na leto le enajst sto. I Obala New Englandije je naj-I bolj viharna. Okolica Velikih je-i zer pa najbolj vetrovna. Chica-; go je znano kot vetrovno mesto.' Če bi vzeli povprečne vetrove za ; dobo enega leta, tedaj najdemo v Chicagu po šestnajst milj vetra na uro skozi vse leto. Povprečnih vetrov je v Virginiji le po štiri milje na uro. St. Paul v Minnesoti ima čast, da je izkazalo največjo hitrost vetrov, namreč 102 milj na uro za dobo petih minut. Eden iz-mec! najhujših tornadov v zgodovini Amerike, je zadel mesti St. Louis na 27 maja leta 1896, kjer je hitrost viharja presegla hitrost krogle iz puške. Ali ste že kdaj govorili s starimi našeljeniki glede vremena po naših državah? Ce greste v Minnesoto, vam bodo pravili stari, izkušeni ljudje, da ni več takih zim, kot so bile nekdaj. Greste v Chicago, Cleveland, v Pennsylvanija ali v New York, povsod slišite, da ni več takega mraga, kot je bil nekdaj. Mi pa imamo uradne zapiske za več kot petdeset let in ti kažejo, da se' ni izpremenilo podnebje POZOR, LOŽANI IN V OKOLICI Naprodaj je moje posestvo, ki je med Viševkom in Bajerjem. Hiša in vrt z dobrim sadnim drevjem, lekaj gozda, prostor v gmajni, gozd v gmajni, 4 njive v meri 88 or. Vse skupaj je cenjeno na vrednost 120 tisoč dinarjev. To je v ameriškem denarju $2,200. Jaz podpisana po-sestnica tega premoženja bi rada prodala kakemu kupcu tukaj v Ameriki, ki bi hotel kupiti za svojce v domovini. Po dogovoru dam tudi malo ceneje. Prosim pišite še za več pojasnil. MARGARET GRIMSICH, 290 E. Huston St., Barberton, O. niti za las. Posebno otroci se spominjajo \eliko hujših zim— ko so bili šest ali sedem let stari, jim je bil sneg do vrata, danes jim je samo do kolen. Tisti kupi snega so se jim zdeli tedaj celi hribi, danes pa le malo večji zameti. Veste, človek raste in pozabi. Tudi se ljudje ne spominjajo drugega kot prav hudega mraza ali pa prav velike vročine. Zato boste od slednjega slišali, da je bilo tega in tega leta prav posebno huda zima — one se spominja, drugih pa.ne. Imamo pa še posebne vrste vremenske preroke, katerih tudi ne smemo pozabiti. Poleg barometra je menda revmatizem najboljše merilo za vremenske izpremembe. Posebno za vlažno vreme vedo — koža tedaj manj izj^riva kot v suhem vremenu. Zaostaja več v telesu in povzroča delne bolečine. Sicer je pa več sugestije kot kaj drugega. 'človek zapazi po nebu ali vetru, da se vreme izpreminja in sam sebi nevede in nehote EUgestira: aha, drugo vreme bo — kadar je tako vreme, me rado trga. In res ga. Če bi takemu človeku za mesec dni zavezali oči, odkodar pride vse sugestija, pa bi bil ob vso svojo zmožnost glede prerokovanja vremena. JACK'S MOTOR MART, Inc. RABLJENI AVTI V DOBREM STANJU Wholesale and Retail 800 EAST 185th ST. — KE 4550 Želimo vsem vesele božične praznike in srečno novo leto! CARDINAL DRUG CO. 746 EAST 152nd ST. — GL 5647 ZDRAVNIŠKE PREDPISE IZPOLNIMO NATANČNO IN TOČNO Pri nas si tudi lahko nabavite kozmetične in druge lekarniške predmete ter razna darila Vesele božične in novoletne praznike želimo vsemi ADDISON SHADE CO. 1313 ADDISON ROAD — EX 8797 ŠENEŠldl ZASTORI — OKENSKI ZASTORI IN ZIMSKA OKNA "An Eyeful for a Trifle" Naredimo po meri — Proračune damo brezplačno. Želimo vsem vesele božične in novoletne praznike! OLGA'S FOOD SHOP 9711 EUCLID AVENUE V naši trgovini si boste vedno lahko nabavili razno meso za sendviče, grocerijo in pecivo. Želimo vsem vesele božične in novoletne praznike! NORWOOD SHOE REPAIR noi noawooD road Vesele boJične in novoletnfe praznike želimo vsci-! I GAS I ODORLESS ' ECONOMICAL I SANITARY I MODERN Ihit new, compUtmly aufomattc, on-the-«pot refute dispotal unit. Takes garbage and other household wasto, paper wrapped, wet or dry. Dehydrates wet moterlol—consumes it to useful fertilizer ash. Handsome, compact, easily Installed in kitchen, basement or utility room. Come in todoyi Oblak Furniture 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 KADAR POŽELITE OKUSNO PIVO, VINO, ALE ALI MEHKO PIJAČO, POKLIČITE "C" Charley's - 677 E. 185 St. - KE 4530 Najstarejša prodajalna pijač v Euclidu. POSTREŽBA JE VEDNO PRVOVRSTNA IN ZADOVOLJIVA Clarence Fafiik Specialisti v čevljih za zdrave noge 9711 LORAIN AVENUE — ME 4218 4256 PEARL ROAD — FL 4268 Darujte RED GOOSE čevlje za božič Farmer's Poultry NAJBOLJŠE VRSTE PERUTNINE ŽIVE IN OČIŠČENE — DOBITE VEDNO PRI NAS CENE ZMERNE — POSTREŽBA TOČNA 4303 SUPERIOR AVE. — EN 5025 MERRY CliristmasI and a EN ,0670 Happy New Year! BEROS STUDIO 6II6 St. CWr Ave. BOŽIČNI PRAZNIKI ISAM PRINAŠAJO PRILIKO da vam želimo veselje in da se vam zopet zahvalimo za vašo naklonjenost tekom proilega leta ter da vam želimo srečnejše novo leto! MERVAR MUSIC MART 6919 ST. CLAIR AVE. EN 3628 Za DODATNO podporo Za DODATNO udobnost MASTER CRAFTSMANSHIP IN i)ouqSaA Shoei THE JORDAN Style 6522 NOSITE DOUGLAS ARCH (EVLJE Cene: $8.95 $9.95 - $10.95 PRIJAZNA POSTREŽBA — NAJBOLJE BLAGO Želimo vsem vesele božične praznike in srečno novo leto! GARY'S SHOES 6904 ST. CLAIR AVE. Vsem vesele božične praznike in srečno novo leto! FRANK G. NOVAK STUDIO PORTRETI—PREMIKAJOČE SLIKE IN KOMERCIJALNE SLIKE 8000 UNION AVE. — BRoadway 3626 Naše delo je lično in moderno. Želimo vsem vesele božične in novoletne praznike! NOVAK'S HOME DELIVERY 10401 UNION AVE. — Tel.: BR 6220 EDWARD CHADIMA, lastnik Pripeljemo na dom vsakovrstno pivo, vino in mehke pijače. — Se priporočamo. Vsem našim prijateljem in odjemalcem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! GABBY'S 22400 Lake Shore Blvd. MERA KAKOVOSTI THE TELLING-BELLE VERNON CO. * Division of National Dairy Products Corp. 3740 Carnegie Ave., EN 1500 HI-SPEED SERVICE STATION EAST 74th STREET IN ST. CLAIR AVENUE Pripravite vaš avto sedaj za zimsko vožnjo. Gasolin, olje in druge potrebščine. Dr. Joseph F. Rapisarda 212 Huron-Ninth Bldg. 2132 E. 9th St.—MA 2573 ZDRAVNIK NA NOGE Uradne ure: 9. do 6. zy., ob torkih od 9. zj. do 9. zv. FISHER JEWELRY FINI DIAMANTI, URE IN KAMERE 670 EAST 105th ST. — GL 1517 KERRUISH JEWELERS, Inc. 818 EASt 152nd STREET — GL 2007 FINO ZLATNINO IN DIAMANTE TER URE DOBITE V NAŠI ZLATARNI Cene so zmerne. — Se priporočamo. CLIFFEL'S BAKERY 22030 LAKE SHORE BLVD. IVanhoe 0991 FINO PECIVO, KRUH IN TORTE, ITD. I. G. OSKAR - krojač 1233-35 EAST 74th ST. (zadaj) Naredimo obleke, suknje in vrhnje suknje po meri. Popravimo in predelamo staro obleko. POZDRAVI OD THE DILLE ROAD LUMBER CO. 1420 DILLE ROAD — KEnmore 0592 FIN LES IN GRADBENE POTREBŠČINE ZONE ELECTRIC COMPANY 8116 Si'. Clair Ave. - EX 5866 Fluorescent oprema in vsakovrstne električne potrebščine IMAMO OBŠIRNO IZBERO RAZNIH SVETILK Junior in Swing namizne svetilke od $6.95 in naprej, itd. Posebna razprodaja na senčnikih za svetilke.