"tsjs?" uto un. itn. izi U UuNlonl, v petek 31. mo]o 1929. Ceno Din 1 — Izbafe vsak dro popoktot, Izvzemši nedeUe to praznike, — Inserati do 30 petit a Dio 2.—, do 100 vrst Din &50, veCji Inserati petit vrsto Din 4.—. Popust PO dogovora. Inscratnl davek posebej. .Slovenski Naroda vcUa letno v Jugoslaviji 144,— Din, sa inozemstvo 3001— Din. — Rokopisi se M Tračala. — NaJc tetefoeske itevlike to: 3122, 3123. 3124, 3125 lo 312*. Zmaga drinsko stranke v Angliji Prvi rezultati vcerajšnjih volitev v angleško poslansko zbornico Po rezuHatih, ki so bili znani do davi, so doživeli konzervativci in liberalci hud poraz, dočim je delavska stranka mnogo pridobila fer bo najmočnejša stranka v novi zbornici — London, 31. maja. Včeraj so se vršile ob izredno veliki udeležbi volilcev zlasti pa volilk, ki so tokrat prvic imele sploš-no volilno pravico, volitve v angleško poslansko zbornico. Dasi se ni znan definitivni izid volitev, vendar kažejo že dosedaj znani rezultati, da je odnesla zmago angleška delavska stranka, dočim so doživeli konzervativci nepričakovano hud poraz. Liberalci, ki so v glavu em povzročili poraz konservativcev, sami nišo pridobili, marveč beleži pri rastek mandatov skoraj samo delavska stranka« Po doslej znanih izidih vcerajšnjih volitev v poslansko zbornico je delavska stranka dosegla izredne uspehe, konservativ-na pa velike izgube. Ob 5. zjutraj so bili znani izidi v 200 vo-lilnih okrajih, v katerih so dobili konservativci 78 mandatov (izgubili 51), delavska stranka 121 (pridobila 57), liberalci 11 pridobili 7, izgubili 11), neodvisni 4 (pridobili 2), dočim nišo komunisti dobili nobenega mandata ter so izgubili svoj edini do-sedanji mandat. Prvotno znani izidi so samo iz veliki mest, dočim se za končni izid ki more seveda še docela izpremeniti razmerje, še ne ve. Angleski parlament Šteje 615 poslancev, od katerih je bilo treba včeraj izvoliti 596. V enem okrafu so bile volitve zaradi smrti kandidata odgođene, v 18 okrajih pa so bili proglašeni za izvoljene skupni kandidati. Volitve so trajale od 7. zjutraj do 9. zvečer ter so po doseda-nfih poročilih potekle povsod mirno brez večjih incidentov. Definitivni rezultati bodo znani sele v nedeljo. — London, 31. maja. Prvi rezultati, ki so bili znani do zgodnjih jutranjih ur, so predmt obsirnih komentarjev v jutranjih listih. »Daily Chronicle« označuje poraz konzervativcev za ne* navadno občuten, povdarja pa, da se tuđi upanje liberalcev ni uresničilo. Doslej je znanih 200 rezultatov, kar seveda še ni merodajno za končni izid volitev. To so predvsem rezultati iz onih glavnih volilnih okrožij, kjer je bilo že od vsega početka pričakovati poraz konzervativcev. Kljub temu pa so že ti rezultati presenetljiv znak ve* like zmage delavske stranke. Mnogo so izgubili tuđi liberalci, kojih inter* vencija je največ škodovala konserva* tivcem. Med volilnimi izidi v mestih je kot zanimivo povdariti, da so konzervativ* ci v svoji trdnjavi v Birminghamu od svojih dosedanjih 11 mandatov izgu* bili 5, ki si jih je priborila delavska stranka. Nastarejši sin ministrskega predsednika Baldwina Oliver, je bil izvoljen kot kandidat delavske stranke z većino 3000 glasov proti konzerva« tivnemu kandidatu. Izmed konzerva** tivcev so propadli generalni državni tajnik in konzervativni govornik Incha* pe, šef trgovinskega u rada Williams, prosvetni minister lord Percv, koloni* jalni minister Amerv, mandat edine* ga dosedanjega komunista v poslanski zbornici Indijca Vale pa si je priborila istotako delavska stranka. Nazadova* nje konzervativne stranke je zelo ve* liko. Zanimivo je, da angleški listi žc pišejo o možnosti Macdonaldove vla* de. Ako bo delavska stranka dobila še 40 mandatov, kar pa je zelo verjetno. bo najmočnejša v novem angleškem parlamentu. Udeležba volilcev pri vo* litvah je znašala povprečno 75 odstot* kov. Večjih incidentov ni bilo in so volitve v splošnem potekle mirno in v najlepšem redu. — Pariz, 31. maja. Posebni po roče* valec »Matina« Jules Sauerwein je po* slal svojemu listu ob 3. zjutraj iz Lon* dona poročilo, v katerem povdarja, da bo na podlagi doslej znanih rezultatov delavska stranka odnesla ogromno ve* čino. Po njegovem mnenju je že več kakor sigurno, da bo prihodnji mini* strski predsednik Macdonald. Nejasno je samo še vprašanje, ali bo imela de* lavska stranka absolutno ali pa samo relativno većino. Verjetno pa je, da bo imela nad 300 mandatov. Dokazno postopanje zaključeno Državni pravdnik zahteva kazen za premisijen uboj Na današnji razpravi je bilo zaključeno dokazno postopanje - Po državnem pravdniku so začeli govoriti branitelji obtožencev — Beograd, 31. maja. Na vcerajlnji razpravi proti Punici Račiću ia tova rišem je bilo zaključano zasliševanje prič, na kar je ves dopoldno in popoldne trajalo čitanje izpovedi onih prič, ki so bile zaslišane v preiskavi, a nišo bile pozvane k razpravi, ali pa ee pozivu nifio odzvale. Med prečita-nimi izjavami so predvsem izjave bivših poslancev KDK, ki se v svojih izpovedbah. v glavnem omejujejo na opisovanje dogođ-ka samega, ki so mu prisostvovali kot oči-vidci. Z voli kim zanimanjem so navzoči zlnsti posluša]i čitanje izpovedb Svetozarja Pribičevića, ki je sedel v prvi klopi poleg Stjepana Radića ter je tako točno videl, kako se je odigral ves prizor. Vsi poslanci KDK, ki so bili ocividci dogodka, izpove-dujejo, da je Puniša Račić streljal hladnokrvno in premiSljeno t^r soglasno ugotav-Ijajo, da je Tonio Popović še več dni po-prej grozil z ubojem ter da jeJovanović-Lu-na tik po dotjodku samem odobraval zločin Puniše Račića. Današnja dopoldanska raznrava Na današnji dopoldanski razpravi eo bile prečitane šp nekatere izjave v preiskavi zaslišanih prič, med drugimi izpoved vpo-kojenega kapitana Ivana Groje, ki se je udeležil seje kot poslušalec na galeriji, nadalje novinarja Jovičića, ki je bil eotrudnik lista sJedinMvo , v katerem se je, kakor znano, že več dni poprej hujskalo k umoru Stjepana Radića. Nadalje je bila prečitana izpoved brivekega pomoćnika Rajka Gjer-manovića, ki je bil zaposlerl pri brivcu Ćiž-miću ter je dan pred umorom elišal, kako je neka gospodična pripovedovala, da bo Puniša Račić 20. junij.i ustrelil Stjepana Radića. Med drugimi je bila prečitana še izpoved bivšega poslan-ca Ivana Puclja, ki je sedel poleg Prihičevića in se poteka usod* ne seje Narodne skupščine natanko spo* mroja, ker jo vse od početka seje pa do streljanja vodil natančoe bcležke. S svoje* ga sedeža je natanko videl, kako se je od* igral ves dogodek. Puniša Račić je streljal v kratkih presledkih, premišljeno in hlad* nokrvno. Uverjen je, da je obstojal komplot, in da je bil zločin dogovorjen. Bivši posl. Nikola Preka je sedel v peti klopi za dr. Pernarjem in je videl, kako je Puniša Račić pomeril najprej na drja. Pernarja, nato pa pretnišljcno in hladno« krnio na ostale žrtve. Bivši posl. Stjepan Kljujić izpoveduje, da je neka gospodična po dogodlcu pred zunanjim mmisrrstvom vprašala Totno Popovića, kaj se je zgodilo, i:a kar ji je Toma Popo^ić odvrnil: »Kaj me vjjrašujete, to živino je treba vso po* biti.« Zdravstveno stanje obtožencev S tem je bilo zasliševanj.e prić in Čita* nje izpovedb v preiskavi zaključeno. Pred* sednik je nato prečital še razna zdravniška mn-enjao zdravstvenem stanju obtožencev. Zdra\-niki*ir\*edenci lzjavljajo, da so vsi tri je obtoženci zdravi ter v polni meri od* govori za svoja dejanja. Predloži zagovornikov odklo-njeni Sodni dvor se je nato umaknil po krat-kem posvetovanju o predlogih zagovorni-kov naj bi se na vsak način pozvala k razpravi zasebna tožitelja Ivan Grandja in dr. Pernar ter razne druge priče, ki jih je pred-laga obramba tekom razprave. Sodišče je po kratkem posvetovanju vse te predloge odklonilo z motivacijo, da je iz rezultatov preiskave in poteka razprave vsa zadeva za presojo dovolj pojašnjena. Državni pravdnik zahteva kazen za premišljen uboj S tem je bilo dokazano postopanje zaključeno in predsednik sodišča je podelil besedo državnemu pravdniku DobrivoJu Ni- koli^, U je v obširnem govoru orisaJ zločin, katerega obtužuje vse tri obtožence ter naglaSa, da je odlaganje procesa nepotrebno, ker so že podani vsi momenti merodaj-ni za odlok sodišča. V polnem obscgu vz-traJa pri obtoibi ter zahteva za vse tri kazen za premišljen uboj (ubijstvo). Govori traniteljev Po kratkem odmoru so nato pričeli govoriti Račićevi zagovorniki. Prvi je govoril slovenski odvetnik dr. Vinko Zore, nato pa sta govorila Jovo Kordič in Žika Nikolić. Ob 12. je bila razprava prekinjena in se bo nadaljevala popoldne ob 15. Računa se, da bodo govori braniteljev trajali še jutri ves dan. Angleški kralj zopet obole! — London, 31. maja. Krafi je nena-doena obo4e1 ki mora po nasvetu zdrav-ttikov ostati v po&teHi. Po zdravniškem buletinu se ie pojarila vročtca kot po-slecfica lalmega prehlada. Stanje bojnika ie zelo resno. Sklican je bH zdrav-niški konzJIii. V javnosti vlada vetiko vznemirjietije, ker je bH kralj po zadnji težki bolezni zelo raMega zdravja. Stoka obsofen na 20 let ječe — Zagreb, 31. maja. Danes je bila obj-avijena sodiba v procesu proti Ak>j-zijoi §tciku zaradi uunora branjevca Aioj-zija Š.korjanca. Glede umora m krhTe prisege je b:l Stoka zaradi porna-nđkanja doikazov oproščen, pač pa obsojen zaradi stiri'h dokazanih tatvin na 20 let ječe. Državni pra\id;nilc ie vk>žil priziv. Smrtna nesreća pri avtomobfl-ski diHd — Indianopollst 31. maja. Med avtomo-bilno dirko, kateri je prisostvovalo 140.000 ljudi, se je znani dirkač Soencer že pri prvi kurvi smrtno ponesrefitL Atentat na Habibullaha Med vojaško parado je eksplodirala bomba in ubila enega vojaka, več pa ranila - Habibullah je ostal nepoškodovan - — Peshavar, 31. maja. Pavodom včerajšnje vojaske parade je na doslej še nepojasnjen način eksplodirala na vojaškem vez-bališcu bomba, ki je bila bržkone zakopana v zemljo. Ker pa je eksplodirala bomba v neposredni blizini mest a, kjer je stal ai-ganski emir Habibullah, samozvani kralj Afganistana, sodijo, da gre za skrbno pripravljen atentat. Eksplozija je nastala v trenutku, ko so korakale vojaške čete mimo dostojanstvenikov. Enega vojaka je docela raztrgalo, več pa tcžko ranilo. Habibullah je kakor po naključju usci sigurni smrti. Uvedena je bila takoj stroga preiskava. Nad 100 oseb je bilo aretiranih. Postavljene bodo pred vojaško sodišče in sojene po prekem sodu. Ratifikacija lateranske pogodbo Včeraj so bile v vili Torlonija izmenjane ratifikacijske listi ne - Oanes bodo imenovani obojestranski diplomatski za- stopntki — Rim, 31. maja. V sredo zvećer so se razsirilj glasovi, da je ratifikacija lateranske pogodbe in konkordata ie izvršena, kar se je pa kas-neje demantiralo, ker se je izmenjava ratifikacije izvršila sele včeraj. Ratifikacija se je izvršila v vili Torlonija, v kateri stanuje predsednik vlade Mussolini. Po programu je prvi podPisal ratifikacijsko listino državni tajnik kardinal Gasparri, nato pa Mussolini. Da se je izmenjava ratifikacije izvršila na italijanskem ozemlju, je pripisati dejstvu, da je bila pogodba prej podpisana v lateranski Palači, ki vživa privilegij eks-teritorijalnosti, in je bil tako Gasparri dolžan vrniti poset Trdl se, dl bo v nedeljo pri italijanskem kralju svečan sprejem, ki se ga bodo ude-ležili kardinali, diplomatski zbor in poveljniki papeievih gard. Potrjuje se vest, da bo že danes ali pa najkasneje jutri imenovan za italijanskega Poslanika pri Vatikanu dosedanji italijanskl poslanik v Bernu Plgnatti dl Morano. Doznava se iz vatikanskih krogov, da je msgr. Borgonzini-Duca, ki bi moral biti imenovan za papeževega nuncija pri italijanskl vladi, zaprosil papeža, naj ne izvrši tega imenovanja, češ. da ie prc-obremenjen z delom, zlasti pri Pogaianjili za zaključitev konkordata z Nemčijo. V zvezi s tem se priča kuje. da bo za papeževega nuncija pri italijanskl vladi imenovovan msgr. Cireaci. — Rim, 31. maja. Te dni bodo izsJe prve vatinkanske poštne *namke v treh serijah po 28 do 40 centesimov. Poset egiotskega kralja v Evropi — Kairo, 31. maja. Effipstki kralj j© za-mistil Aleksandriio na parniku >Ansonia« ter se podal na 6mesečno štovanje po Evropi, ki vključuje rudi obisk v Berlinu dne 10. junija. Silen orkan na Filipinih Newyork, &). maja. Iz Manile se uradno poroča, da je divjal v petek v južnih pokra-jinah province eilen orkan, pri katerera je bilo ubitih 10 oseb, 30 pa jih sp pogrešajo. V šestih vaseh eo nastale zaradi ogromnih množin vode poplave, ki so porušile 15 h!š. Tudi na žetvi je napravil vihar ogromno škodo. Turctfa se brani tujih lotelektualcev — CarJsrad* M. maja. Da pretpreči silen dotok eujcerv, ki t» bili do mal«£a sJpoto zavael: v^e aiutelisjen&ne poldice. ie vlada izdaja naredbo. Je preTOved-uje mo ze me em izvrševanj« razn.h poklic^v na cz-emlju turSte republike. Tuicem je oncmioaočeno izvrica-acj« zdravniŠke i-n zfbc-»dranmi^kc iwafcsc; takisto se ne more*o udej-st-vovati kot odvetniki. notar ji io pravnj kn?iz4i-tentie. loot banon: uradaiitd Ln kemifci. Zlasti pa fie tudcem zabratr>mo redalan?e čavTcisov. Nemške priprave za sejo sveta Društva narodov B«rttnt iK>. maja. Grof W«*t*rp je vteiil ime-nom n«isš3te naciooaltie frakcije v nenuSfceTii drtarvmem itooiu intenpedacajc, v ka.tefi zabieva sfcHcafliie znmatiije-c^toične^a odseka ie pred od-pih tvornice. Sila eksplozije je bila ta-ko velika, da so Ie v od-datienosti 15 k-m popokale vse sipe. V biižmi K nastalo več pordnih požarov. Sre^a je hotela, da J« bil v posLcpju, kn-er ye nastala prva eksplozija, satno em delavce, ki }t bil ubit; drtr&ih čVveSkih žrtev ni. Kdor oglasuje, ta napreduje! Pbplave v češki Šleziji Opava. W V. V jx»edeljek je dtvjala tu. kaj in V bliŽllji okoliei velika nevihta, mrđ katero ee je utrpal tudi oblak. Povzro?ila je veliko škodo na poljih. V vaši Sau^r-*"itz je nara#el potok Troja v veliko reko m poruiil 12 hi§. Tramovj* je ubilo eno o*e. bo. Polja to deloma opustoSent in jih bo treba nanovo poaejati. Neurja na Francoskem t—^Pariz, -^. rnaja. W rrvn^,; -, Jr h Franci.i* *© dfvoa:: preteJd« dni SiLn. \ .^r, Pn To uru m fr**&!o v ocrktv im jt potar unići] er\tgi naj-levših sc»om€niiu>v iz 16. stoletja. V b'Mm\ Njti-cyria >e itreia udaj-ila v vojaiki oddciek, baš *w %e je mMijivala strtia i« ubila d\a podof:-cirja. Racija na sovjetske« kozulatu — Pflidmr » maja. FV» v^steh \z Harb.fi«. je irvedla kitajska policija na* ruskem u'm-zulatu veliko racijo, da bi raikrila zveze med kršćanskim peneralom Fencom in iru-J?imi kitaJBkirai voditelji ter holjševiki. Konzul in 70 namešcencev konzulata je bilo baj# aretiranib. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 22.8*25 " BeiTn 13^625—13^^5 (15.5775), Bruseli 7 90f, Budimpešta 9.925, Curih 1094.4-^ UK)7.4 (1095.9). Dunaj 7.7806—8.0106 (7 9956), London 275.74—276.54 (276.14), N>*york 56.715-56.915 (56.815), Pariz 222.M, FVatra 106.03-109.08, (168.79), Tr«t 896.80_298.»> (297.80). Efekti: Celjska 158 d. Ljubljanika kreditna 123 d, Praštediona 86t) d. Kreditni 170 d, Vev«e 126 d, Pu^ 230—240^ Stavbna 50 d. Šešir 105. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: London ?75.74—276.54, New-vork 56.706—56.905. Parir 221.58—22.1.5«. Milan 296.867—296.878, Curih 1094.4—1097.4, Amsterdam 22.85«5—22.915, Berlin 13.5625 do 13.5925, Dunai 798.06—801.06. Praca 16« 23 co 169.03. Budimpešta 991.994. Efekti: 402—403. INOZEMSKE BORZE. Curih: London 25.19 in ena osminka, Newyork 519.50, Pariz 20^1. Milan 27.1*75, Madrid 72.90. Berlin 123.84. Dunai 72.90. Beograd 912.50, Praca 15.38 in ena osminka, Bukareita 13.08» ĐuđimpcSU 90^2, Zo-fi?i 3.4SM. Stran 2 »SEOVENSKT NAROD«, bil kakor drugi moji kolegi, naroćila. ki mi naj pomagajo na noge. Kajti, verujte mi, nam Bosancem se zelo slabo godi. — Kako to mislite? — Rosna je ena naj bol j siromašnih kra* jin v Jugoslaviji. Kamor se pri nas ozreš, je velika revšcina. Pokrajina ima mnogo naravnoga boga-tva, toda kaj pornaga, ko rtista rabiti trgovina in industrija, ki bi naj vnesli življenje v naše siromašne raz» mere. Pri vas se da se živeri, čeprav imate brezposelne ko»t povsod. Toda dočim za* služi pri vas delavec povprečno 40 Din na dan, zasluži pri nas komaj 10 Din in še vesel mora biti, če iztakne dobrotnika, ki mu plača toliko. — Koliko stane ta*le prcproga? — 150 Din. Kot nalašč je ustvarjena, da jo imate pred posteljo ali pa pred go* spejnim zrcalom. Ce Iočete imcti kaj po* sebno lepega, kupite to»le veliko preprogo, ki stane samo 1500 Din. — Koliko časa ste zaposleni z izgotav* Ijanjem take preproge? — Najmanj mesec dni. Žena in hči mi vbadata s šivanko po ves dan in včasi tuđi vso noč. Preproge mi pomagajo izdelovati še štiri dekleta. Oim jih imam ducat, se odpeljem v mesto, kjer jih skušam pro* dati. Za praznike, za božič n. pr. ali za ve= liko noč, že še cvete kupčija, drugače je pa slabo. Kakor je videti, se mi obeta kup* čija samo še na velesejmu. — Kdaj pričnete prodajati na Cankars jevem nabrežju? — Od pol 8. zjutraj do pul 8. rvećer. Interesentov je sicer mnoge, a kupčev malo. — Kje prenočujere? — V hotelu Llovd. — Ali se vam zdi, da je pri nas življe* nje drago? —Pa še kako! Jaje dobite pri nas po 50 para, kolikor jih hočete. pri vas so pa količkaj debela po 9 kron. Da. še cenejša so pri nas, a kdo naj jih kupi, ko pa smo vsi siromaki. Smili se mi družina, ki gara od zore do mraka in hira, ker nima za koseek kruha. Jaz «.am stradam in si skušam po* magati s svojo obrt jo. a od'jemalcev ni, tako da vsi tonemo nekam v prepad Poklicno in prostovoljno gasilstvo v Ljubljani li referata načeinika tinančnega odseka g. Ivana Tavčarja na proračunski seji občinskega sveta Organizacija poklienega gasil- ] stva Poklicno gasilstvo je nastanjeno v pro-storih Mfstuesa doma in ima v pritličju del orodi^ča (garaže), kj>r so shranjeni av-tomobili, potem telefonsko sobo in pisarno. v T. nadstrapju ?kupno spalnico za moštvo t?r mizansko in ključavničarsko delavnico. Poleg trga je &e šest družinskih stanovanj, rasedenih po gaeilcih. \'odstvn poklienega erasilstva in tehnično vodstvo r^ilne postaje je poverjeno gasil-skemu vod.ii. ki vr>i v«o pi>arniške posle, skrbi za teoretično in praktično izvežbanost jjasilcev, vodi delavnicp, vrši požarno policijo itd. Službeno osobje gasilskejza urada in re-siJne postaje Mej«-1 poieg poveljnika še 21 m«'ž gasileev ter dva telefonista. Vsak gasiler in resevalec ima ne glede na nedelie in praznike po 48 urni permanentni fflužbi *24 ur prosto. Telefonista ee menjavata na vsakih 24 ur permanentne službe. Gasilci in reševalei so raz-deljeni v 3 fr-te po 7 mož tako, da je dnevno v službi 14 mož, 7 mož je pa prostih. Tako ima vsak mož po 48 urni službi 24 ur prosto, sevedn, če služba drugače ne zahteva. Vsi gasilci brez izjeme so obenem tuđi reševalci in je z ozirom na zaposlenost na-tančno stevilo crasilcev odnosno r*»5evalcev točno težko določiti. Veak <1an točno ob 8. itjutraj se izvrši na«top v popolni opremi, ki je določena za požare in s^ prečita dnevno poveljo pasil-skepa urada, obenem pa dolodi stevilo g-'t-silcev. ki i majo Č*»z dan in no? reševalno elužbo. vsem druarim pa izda podrobna na-vorlila za dela, katera morajo izvršiti v de-lavnicah ali izven delavnic Mestnega doma. j^oferji prevzamejo in pregleda jo avtomo-bile ter izvrSijo event. popravila, nato pa druga dela v delavnicah. ?e nišo 7^apo*l?ni z resilninii vožnjami. Dnevno se določijo Še 4 resevalci za re-Sevalno službo, vsi drugi pa gredo takoj na delo. pelovni čas traja od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. V slučajib, da se rabijo ge nadaljni rrfevalci, se jih pokliče od dela in ko se vrnejo. gredo iopet na delo. Po-gostoma se dogaja, da je hkrati zunaj 10 do 12 gaeilcev ox. reSevalcev. Kljub temu, da se stalno ne potrebuje omenjenega 5te-vila reševalcev za rešilno postajo, je z ome-ojenim številom reievalcev dnevno računati in mora biti to Stevilo za izvrievanje re-ševalne službe redno na raipolago. Pol^g tega je dnevno še kak gasilec in ioler na lelu izven dolavnic Mefltnega doma. Iz navedenega je razvidno, da v gotovih Časih za event. požare sploh ni gasilcev na razpolago in si moramo pomagati s tem, da obdržimo doma gasilce, ki imajo v Mestnem domu družinska stanovanja. Tuđi je razvidno, v kako teeni zvezi z gasilstvom je rešilna postaja in pa, da je na rešilno postajo računati (vštevši gasilce, ki imajo prosto) vsaj polovico vsega službenega osobja. Delovanje gasilskega urada v L 1928 V letu 1928 je bilo 6 srednjih pozarov, 25 malih, 16 dimnilkih požarov in 3 nezgode. Veeh gasilskih vaj in predavanj je bilo 48. V letu 1928 je izvrši 1 gasilaki urad tuđi revizijo vseh hidrantov v meetu in nedostatke javil mestnemu vodovodu. Poleg tega so bili gasilci, v kolikor jih ni ovi rala rese valna služba, zaposleni v delavnicah in izven delavnic Mestnega doma zla-sti po šolah, magistratnih uradib in poslop-jih. Samo za dela v delavnicah, izvzemii {X>pravila avtomobilov, pregled vsakovrst-nih del, izvršenih po obrtntkih in drugih popravil, so zaslužili mestni oblini Din 80.694.—. Naročila za dela izdaja mestai gospodarski urad. Statistika požarov Statistika požarov od leta 1924 do 1928: 1924: 6 velikih, 9 srednjih, 13 malih požarov; 1925: 1 velik, 5 srednjih, 13 malih požarov, 2 gozdna, 5 nesreč; 1926: 4 veliki, 3 srednji, 8 malih poiarov, 1 goadni, 13 dim-niških, 3 nesreće, 20 iutervencij ob poplavi; 1927: 4 veliki. 4 srednjih, 17 malih požarov, 12 dimniskih, 4 nesreće; 1928: 6 srednjih, 25 malih požarov, 16 dimniikih, 3 ne-ereče. Gastbke straže in inspekcije Za gasilske straže v gledališčih, društvenih odrih in vseh večjih dvoranah ikr-bi Prostovoljno gasilno in refcevalno društvo v Ljubljani, za inspekcije pa mestni magistrat. Vseh pred«tav je bilo v letu 1928 v drami 243, v operi pa 169. Za vsa druga gledališca, dvorane itd. ivzemli Narodno gledaliSče pa skrbi za ga-silsko stražo in nadzoretvo Prostovoljno gasilno društvo, ki odpošlje na vsako pred-etavo konjisijonelno določeno število m«^ž in četopoveljnika, ki vrši ob enem tuđi nad-zorovalno službo. Račune iztUvlja in potr-juje mestni gasilski urad. Or^anszaciia prostoroljoega guibtra Za požarno varnottno službo v meitu Ljubljani ro poleg poklicaega gasil^tva #e sledeče organizacije; Prosto voljno g vi Ino in reševalno društvo v Ljubljani; ?ro«tovoljno gasilno društvo Spodnja Siska; Prottovoljno gasi Ion društvo Barje in Gasilska straža državnp tobaČne tovarne. Ker priđe v >p!o*nem za gašenje poza rov v mestu v poštev samo i*» I. prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Ljubljani (vea druga društva se udel<»ž> požarov samo v svojem okraju), *? v podrobn«?ti organizacije navedenih dru?tev ne borno spu-ščali. I. Pro«tovoljnn ga?ilno in reševalno dru-žtvo v Ljubljani ima 72 rednih članov in okroglo 2 podp-»rnih članov. od kadrih razven vpžbalea KavčiOa in par-iloa Zupati-čiča nobeden n* -tanuj^ v Me*tnnm d"ni". in jih je, c> nastane pr»iar, *p!p ix^klicati. To se zgodi na «trel z Gradu pri v§*h vrtjih požarib. Društvo razpolaga z 1 motorno brizialno in agregatom, 1 ročno brizgalno in xn*gi-riM-lestvo. Vt€ drugo prodj^ jf ali ta**ht»\o ali nerabno. Od 72 radnih člauov je okrogl-* &) dla nov, ki #K) sposobni za gaienj^. faktično *e pa udeležuj** pr»iarov najvei 10 do JO članov. Vzrok. da sf re ^••M^nili mnogo. To |m č*»z not \ »-^danjih razmerah ni mo^oče od praviti. Zato je ^le^Jati na to. d;* »p čimprej^ odkažejo dmMvu primerni prostori, kpr mdio pM tpnrt pt^g'^em -»> ■ o niog!.< izp#»!J3ti organizai-iia Pro^t,^ olm^.'a ga#>ilnega društva pi> pt.»trebah in aaht^vah ljubljan^kega me*ta. Stavbišče za pravoslavno cerkev \'aš crnjeni list služi ko: nekaka javna tribuna, kar je hvalevredno, ker je zelo ko-ristno slišati mnenje javnosti. Dovolite, da se tuđi iaz poslužim te tribune in spreso-vori.-n par besed z ozirom na mišljenje »Ljubljančana« o prostoru za z^radbo pravoslavne cerkve. Pomisleki, ki jih ima dopisnik radi Tru-barjevega parka, ne bodo preveč drža.:. Jaz si predstavljam sliko vse drugače kct pa dopisnik, ki se boji, da priđe Tubarjev spomenik ob veljavo, če bi se za njim dvi-gyla mogo^na, v bizantinskem sloju zidana pravoslavna cerkev. Po mojem lajiskem mnenju bo impozantna stavba. in kakor sli-šim, se res misli zaraditi nekai reprezen-tativnega, gotovo dala ćeli okolici in pred vsem TrubarJevemu spomeniku samemu samemu najlcpšo harmonično sliko. Dopisnik srovori o uničenju lepeza parka. No, če je ta park !ep, bi se dalo govoriti. Meni se zd: mnogo lepši novi, tkzv. angleški parki za. Jakopičevim paviljonom. Zraka je tam več in solnea tuđi tako, da bi se s te strani ne posrešal Trubarjev park. Kdor si pa želi sence. mu je na raz-pclaso ves ostali kompleks Tivoliia, ki ima dokai !epše točke, kot je Trubariev park. Srbska pravoslavna cerkvena obiina v Ljubljani /e d-olgih osem let i^će prime-ren prostor in mnogroštevilne so bile njene poti. da priđe do primernejra stavbi^ča. Seda:. ko Ka po zasluzi občinskeaa sveta ima, pa nai se poslušajo različna mnenja nikoji zadovoljnih godrnjačev in se priine iskanje znova. Ne, tako ne smemo reše-vati takih vprašanj. Ce se je občinski svet cdločil za ta prostor, ie sotovo slišal mnenja nairazličneiših merodatnih faktorjev-strokovnjakov in če je t.i prostor podari!, sg bila mnenja gotovo za ta prostor. Pustimo torej onim, ki so poklicani resiti vsa taka vprašanja, da tuđi to rešiio in *e ne rresaimo v njih posle. Kdor dela proti stavbišču za pravoslavno cerkev, ne more biti nje prijatelj, pa če se *udi trikrat vnaprej priduša. da dela to iz drugih motivov. — K-s. 0 anonimnih junakih Ker me pisee flanka >Vprašanje n bon tonut v >Slovencu- z dne 29. maja 1929 poziva, naj mu javno odpovarjam na neko vprašanje, ga še enkrat opozarjam, naj pre-čita > Bontont. Kajti dejfitvo. da se omenjeni junak ni upal podpisati p°^ SVOJ* ^ori °nie-njeni članek, da?i «em jaz kljub njejfovim prožnjam na?topil Radio-Ljubljane-, da Miti svoje uaroč-nike proti morebitnim šikanam od gotove strani ali pa od potameinika, kot n. pr. na-gajivci v Roini dolini, za BežigTadom, na Sv. Petra cesti itd. V drugih državah ščiti država «ama radio-amaterje, pri na* pa ne najdejo razumevanje v onih krogih, ki ?o prvi poklicani za to. Upamo, da bo ž* konec večnih pritoib, tako od radio-araaterjev samih, kot od druge strani. Naj samo omenimo, kako so ee slovenske občine bale v preteklem »toletju v svojo blizino ž>l«*nice in slično se nam zdi eedanje postoppnje mestne uprave. Manj sv- Birokracije. Vec priiadetik. Za enotno pisavo Pri nas se j*» ž^ mnos:o pikalo o fpj 13-devi in se je s tehtnimi razlogi dokaz^vsla. kako umestno in potrebno j<=> iz kulturnih in gospodarskih vidikov, da bi p*1 tuđi v naši državi nepraktična ćirilica zamenj^la z latinit-o. Ral bi pa navede] ?e en razlog, ki £ovori ta o<1pravo ćirilice. Ćirilske frke nišo po oblikah ličn- in ra-zun tega tuđi nieo enotn^, k^r v*ebuj«» ta abeceda skoro polovico črk iz latinice. Ta mešanica zelo kazi tiskano in pisano best--o >i pa mnogi Ljubljančani ze prvi dan ogledali bopato založene paviljone in na prostem razetavljene vzorce. Vwi poset-niki će izraiajo o letoinjem velesejmu pohvalno in pravijo, da kaj takega ni#o prifa-kovali. Najbolj>i dokaz, dopoldne na *«»jmi£Ču dokaj živahno. Komisija mestne občiiif j«» ogledovala avtemobile na parni pogon in ee zanimala za cene v t^vrho morebitnega nakupa. Splošno pozornost vzbuja na leto*-njem velesejmu poleg razstave meicanskih šol in drugih atrakcij tuđi perutninarika razstava, name^čena pri večjem paviljonu sre^ii velesejma. Pravo vrvenje na s*»jmišču se obeta jutri, posebno pa v nedeljo. ko je ii.;»ij večjega dotoka zunanjih in ino-zem#kih po*ietnikov. Razatavljalci 90 zadovoljni in bodo nedvomno 5e bolj, ko ofcivi prihodnj> dni sejmiiče tako, da se bo vse trio. <2£eiemnnca kOLEDAU Dtn^i; Pet#>^. dne 81 maja 1^9. Eit«. ličan:: AngH-i Pravo§Ii\nu dn» 2&. ma»i 1923. Ba>Uv. DA%As^Jf PtlirhlT^'E. <»|nti; Tra\t.itj B. Drama: Greh C. Kiun Matira: Kn/^i^i. kin« Id^Al. >\.itr^na nV DF;tI RNf LEKAR5C. l^ame«: L^uM**. R^šIj^v^ r#»t«, B»Hin^>, Riiskt re*t* — Šolska vodstva, pozor! Letošnji liub-ljansk1 velesejem se vrši med šolskim letom. šolsVa vodstva, posebno ona na de-žel:. naproSa uprava Ijublianskeea vffle-se:ma, da naj svoje majske izlete uredt tako. da si bo mladina v zvezi z izletom mcsla ogledati tuđi velesejem. Na velesejmu ie zbrano vse. kar more zanimati tud! rrladino in dvisnitj njen narodr" ponos, kajti većina razstavljenih predmetov i? ustvarila slovenska roka in slovenski um. Rarlaga pod vodstvom strokovne^a uo'.-tel.i$n-a bo mladini v največjo knr;st. Velesejmu ie priključena prvt velika razstava slovenskih me>čanskiti Sol. ki kompaktno sodefujeio. Nekaj tako impozantnefa na$a mladina Se ni videla. — Na£!m kadilcem. MononoKka uprav« le sklenila izdati za leto^nj: Uub!;ansM velesejem posebno vrsto -»Varđar-r cijaret, k! se prodajajo polec vseh naSih specialitet v sejmskih trafikah ?tl obisko\ alce vele-sejma. Ena teh trafik je v glavni aveniji, ki vodi od alavneza vhoda proti čeSkemu paviljonu, druga pa v Lattermannovem dre-voredu, ki bo odprti tuđi do 6. uri ivečer, na kar opozarjamo zlasti obiskovalce vese-ličnejca prostora. Omenjene ^Vardar* cis^-rete se bodo prodaiale v Skatlicah po Vs kom. po cenf. ki velja %% nivtdne »Virdtr« cigarete. - Sekcija ZN$ (službeno). De.»s rs'e se k teknum Une 2.6 ob 10. na isr.sču II;ri e —■ S\cboda rez. : Reka rez. ^. Crcr. n> : ofi 15.10 na igr:sću Pr.'mor'i — Svo-hoda : Reka 2 £et;ru ?transka v.uJniki pr: tek:n: Prjnor e : G;jd'imki z: Jesih in Luke>\*. — Tamik Koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice b*v* Matic« v F.:h«fmon«ji prired'iO ^.*»j drur ki i?- Ritt©^ ^d &\o?fsi pN>\ojtiefa obfttanka, ki t:*m \«s £*« rt'net* d-, \r3r\4 Ktrlini rfcne.ih*: ^ niš: k^ncertni pjb"k: r»!:u«>I: '?.-orwe r&z'.Ase ^-\ »iati:h d«l, r* *^di dr. %. Ru-pel jt u.odoma v kr-'kea, jtifwin f*\oru pr-vcdal 0 pr-ofr-imu v a, kar j* bik) treba poslu-ia^m ved-t o na ^ofTl-HMi *e uahaji^v *i &k!a-dar^ijih ;n nHho\ h delih. T«V u-vodn: ri^mK1 jnvoT i>i »i tt\\. pred vsA;m koncertem. krr f>u%'A^ nima \ed>'- cjsa hitili vsfli notic © prM-mioit-iž k=nverrr!' ?'iređ:Ki v diicviiii,i>1i. p« ic t*-to fi\v.rii k . .i.cdu zamere \ kratkei« 6**'J ivrnter"-1 r*f r>ra\ iti n* s'td«ča i«-. aj»«)» Ok dr. }t M p«>t na fconcertBi oder ^»tavilo svoj nad ¥» tim*»v btejtlu po iiwtTum#«!aif!;h skui>:iiah dvl>ro odrehtani (žc-Itli bi Ie --a; ! konrrj^>» j-'ia'.n: korpus, ki ie fa ft^rmt-z '., t« neka:«ra 4t* i:rje ć'.*n: »u«4t Dr. d:-\. ^v (#!*\tj, klarinet, koii-rahas in k«il^*on). &■. * k-'a-virii in. k«pns. Sivic i« Upovt^V). hirfa (ćlin■• ca 07. • rk. g. Duhia-vsii«), b*ri:oti:jrt U^n*. i M. Rus). Med z\ aia>rvčitvi :« sedel^ ne4ai mladih dam. Var da • rb-enem 'ud 'dokazu)«, da v trjem vUdaki pri?at«l)-ske raronere. ki so raraacija za n)efov kr»p*ti m »dravi ohstoj m ra»voj. (1 I, M. 54-enan* »e je 1 veiik' \ n«nx> n vfjtioi'K', »prftno rtxko in mr»6no iumetfli*ko Min-b)dk> zavx>c! kot d:rife»t xa ČB.m na-Jhoj utink*-\'"ta podavati.j« ^rofratna ter 10 tud -' ?^.n' m«n dosege'. Stekm mru z'.atti v ^-re*.Ar> za-»li»io. da :e livajal »tvacd. ki so b^c za nas. r*o-polnoma. nove, u;poi>tevaK>v p-ri iz beri r>rofframa v prvi vir*ti f pa :e pristavi! na v*poTed po!et pTaflc^ww rud: Italjatia Bossij*. acaifecca hebrejca Mahl-er-ja ia tad- sa>t» 5>t«vili etiakuh ik:a-dt») so jKAazah fous v po liton-sicerru na Baera sp->mijtjt>6iem muiic;r«fi>u, ti s:a\i na izvt.'ioo&e d^kaj teij« na:«ro. kaker bi to ty»rek po lahkotBem, rladkem l»vaja«i)u »-d:!. Muzikalno B^vefi iicer ti trine *ta^'ki »i*« P*r;flesli, ve«dar so *olid*nt. v«l.ik« toofMrarvunk-ti&no jf.na.nie znarrveniteza komponi*ta KaroCa drla. Prvi iurermezzo kaže p-ri pouovnem w^«'janri krajlati: Mahlerjev »A4a»i«ttO€ t ohdiratno harfo se mi je iAc\ \ &!ed svoi« dHjo\eztiosti i« s!ao!no«na moderne Mneri, v za« nimivi dvod«l«: oblikd, katere prvi stave* j« na o*tmat«ih naških notah polifonsko :rra>r»ć *t nxttiv. prehaajoč iz instrumeiKa v Initrumciit. druci »ordi«iiTa«i »tavek, ki »veni jM-av itkceno In intimno, zak'lj-učui« kot močan k^wfra*1 zafl;-mivo delo. Žele! bi. da bi se komponist-diTi^riif Je to.p.eiše zavre 1 za »vojo konrpozicik)? Dru.r. franjo-ski del. te c>r:5e! Rameau s «v*>. ji.m 1. Iclavirskiim koncertom v c-n*olu ob ipfem-st\ u maleja fi^đ. orke*fTa. Trodelna kompozicija s>vite«a klasja j« Iabkotno. lubiilfMJ, nad ^t \f\ibezi\i\c dek\ U ie bik) v*orno icvajaiMt in .i« klas:fino muz ko liu^etemu delu ob*iti*fva nudilo šzreden L»metn:šk: uiitek. M!ar: ka tHPko dtle »e Ork. d'ruin*« i»vaJaVo iwecii«io in i*med v»«-fa profrajn« nanpreipričevalfle]!«. C. Saiflt-Saenjov »Zhalsiu karn«\ai« t« h»-d^muieti ciklus đubovttega, »emfertam nekeliar« «k>hn* ijubltMntktm gfedttiBĆu V ne>deli<* 2. iuniji se jv>je oh jx>1 X> uri rvtčer v operi onerdta Grof Luxemhur*ki. v drttni pt ob 20- u" komediji *Thw>dAt ^ Comt> * «li »Niiboli bedatti zakortiki no;*. Tega rakort^kefja moža pr©d»t«>lj« 1 fl. Cesar Ostala zasedba kakor ohič«$nh e#» , nah. I »Vdovm Rošlinka« kot ljiKrska pred« > sta^"» v Ijuhlian^ki drami To inittno in vele^aHavno Golaricvo komedijo \t narod« riegt irvljenja vprizori ljiAljtnska drtmt poslednjič v leto*nj! sezoni v tohoto. dne 1. jiznljt ok> 20 uri kot ljudsko p're4S»ta>!o v Beoifradu s proeramom prelzko?nje I. dr. Je na vpo-eled v pfcarrrf Zbornica za trgovino, obrt fn industrilo v Ljuhlfanf. — Vreme. Vremenska napoved n»m obt-ta oblačno in defevno vr©me. Včcral se je vreme nenadoma poslabšate. Zffftra! je bilo Se popolnoma Jasno, v dooo!aro.. mfter v Ljubljani 761.8 mm. te-rpp^rat'jra 1e maSala 14.4 stopinje C. OBLEKCE m v**xiite ln» v fcratni zzicm, ipedtatRa •r»wtna otrofltfh oMi«. M, KEtSToriC - BUCAR, UubB—t Start trg 9. — Proces v PitvUtL Ti Plevlfd roroča* .fo. da razprav* proti morilcem popa Ne-nadića, med katerimi }t tuđi nekf b?v5i %tct-tUvar, U m končana. VčeraJ je bil tatli* S*n srezki porlavtr r>amjanović. kf pa rrdi. da Je nedolžen. Porpisaf fe strahote stran-karstva v Jirfni SrWjj ]n ^j^ da je tud! on trttv skrankarsrvg. Ko so xa prebijali uklenje^e^a v Plevlje, mu r* rekel srezkl porlavar Atanasijević: Bed*k. misli! sem, da si mož in da boS pobejnil v Albanijo ali da se preje usmrti?! Nadal'c ie bi! za-slišzn bivši narodni poslanec Frokopije Ši- ljak, ki tuđi trdi, da ie nedolitn. Vse, kar je proti njemu irjavil Damjinovi';, da je zlajano. Zaslišanih je bilo še 7 ebtožen-cev, ki so se pa vsi zagovariah, ai 5^ r»e-dolžni. Drug na drugeza vale ki.vdo. Kot morilca so navedii tuđi odmetnika Djako-vića. — Prijatelja vrgel v reko. Na Dunavu med Cerevićem in Futo^om se je včeraj pripetil dogodek, kl je razburil vse tamošnje prebivalce. Posestniki iz Futosa llić, \eseli6, Rakovaćki in Kucurac so najeli čoln in se odpeljali za zabavo v Cerević. Tu so precej pili v sostilni Vlade Soldate-vića. Ze v iostilni so se možje sprli in bi se bili kmalu stepli. Proti večeru so se odpeljali s čolnom domov. Ko so bili sred; deroče reke, se je Kukurac ponovno sprl z Veselićem. Kukurac je vstal in navali! na Veselica, Ki ;e pa bil močneiši in je priiel Kukuraca za vrat in sa vrge! v reko ter mirno veslal dalje, kakor da se ni n;Č zzodilo. Kukurac, ki ni znal plavati. se je obupno bori! z valovi. Suval in mahal je z rokami in notami in prišel tako na pol mrtev na obrežje. kjer se je onesvestil. Veselica so orožniki prijeli in za izročili so-dišču zaradi poskuScnega umora. — Zagonetni roparski poilavar Laja. Policijske oblasti v Vršcu so ukrenile vse, da uiamejo nevarnesa roparskeza poff!a-varja La?a, ki je izvrši! v Banatu veČ zlo-činov in ki se skriva v Rumuniii. §ef policije v Vršcu je pred dnevi v ta namen ?el v Teme^var, kier so mu pa povedali. da je roparski poglavar Laia ft tretjič ušel orož-nikom. Pri Aradu se je orožnikom posrećilo prijeti Lajo in njegovo ženo Tereza. Toda Laja je pobejmil na doseda' nepo-as-r.ien način. Njesrov bez ie vedno bolj zaso-neten. ^eno Terezo so pa izročili v tenic-svarske zapore, kjer so že ostali cigani. — Konec senzacilonale afere. Tz Veli* kega Bečkereka porocajo o koncu senzacionalne afere zastruplienia Nikole Kosti-ča, direktorja podružnice Narodne banke v Bečkereku. Kakor stjo svojećasno poročall, je Kostić iavil policiji, da sta s:.i hotela Ve-linka in Predrag Markov zastrupiti. Bila sta aretirana in pozneje izpu^čena. Na nju je padel tuđi sum, da sta zastrupila Velln-kinega ofroka in moža. Kemijska preiskava ostankov trupel je dokazala, da ne Jtre /a zastruplienje. Dunajski specijalist dr. \Veinberger je pa dokazal, da Kostič ni bil zastruplien, temveč ima bolezen, ki se javlja s simptomi, podobn'mi zastrupljenju. Državni pravdnik je na podlagi teli uzoto-vitev umaknil obtožbo proti Velinki in Predragu. Njun zagovornik je pa vloži! tožbo proti ravnatelju Košticu in zahteva visoko odškodnino. — iMačeho ubil. lx Osijeka poroča'o o straSnem umoru, ki ie bi! Izvrše-n v slavonski vas! BundincL ?OIetn! Rado Calić, ki je živel že dolgo v sovraštvu s svojo mačeho, se je predvčeraiSniim z njo zoptt sprl. Pri tem se ie tako razburil. da je p^-grabil sekiro in napadel Tnačeho. Udaril \o je po zlavi. Ko je mačeha ležala že mrtva na tleh, ]o ie pobesneli fant razsekal na kose. Prihiteli so sosedie, ki se Hm je nu-dil straSen prizor. Morilca so aretirali. — Nafden zaklad. Iz Osijeka poročajo, da so našli delavci, ki so kopali temelje nove zgradbe v Frančiškanski ulici, v ?!o-bočinl 2 m zakopano posodo, v kateri ie bil srebrn denar. Na novcih je slika salz-burške^a nadškofa in so iz 1. 1676. Iz l.niblian* —rj Sokolska slavnost na Taboru 2. Ju-nija. Sokol I, priredi ta dan svoio vsako-letno javno telovadbo vseh oddelkov s po-sebn^mi točkami, da pokažeio javnosti v^roio in napredek dela v telovadnici. Te-lovadni spored je iako pester. vsi oddelki močno zastopani ter bo razveseljivo gledati Žlvahnost in slikovitost celotnega spore-da. Po Javni telovadbi se vrJi velika narodna veselica, v večerni uri pa bo ce! prostor slavnostno razsvetlien (raznobarv-na luč. katera bo nudila posebno živo sliko). Na prireditvenem prostoru bo postavljeno veliko plesišče po primorskem običaju. Da bo vse veselo, rajalo staro In mlado, Je poskrbljeno za stare pleše (valč-ke in polke) bo svirala *odba Sokola I. Modern! plesi pa na radio riasbo. Tukaiš-no znatK) podjetje »Radlotehnikac Iastnik z. Tone PoljSak, Aleksandrova c. 5 opTemi za ta dan ojačevalec za radlo-^lasbo, k! pre-naša fodbo gramofonskih plošč potom ve-likega oriaškega zvočnika in bo za Ljub-Uano priietno iznenađenje. Naše narodno občiflstvo naj s svojim posetom dokale, da rna cenlti marljivo delo in vztrainost Sokola I, posebno š>. ker zasluži to društvo vso pokornost. — Zdravo! 399-n —11 Pozfr članom Sokola I. V nedeljo 2. junija se vrši telovadna slavnost Soko^ la L na Taboru. Začetek ob 16. (4. pop.) Vabit« vas, da slavnosti z nastopom vseh telovadnfh oddelkov prisostvuiete in s svojo navzočnostro dokažete, da ste člani, da se prištevate k živim članom sokolske družine na Taboru. Ker se pri red i te v vrši mi rtrvftem sokolskem praporu. naprošatno v?e hrate, M fmate sokolski kroj, da priđete pravo£asm> !« v slmvnostni odon. —■ Odbor. —IJ PođttnKke kolonije im šolsko nria. đtoo a« mttoie r vMktm \titm. Pri tem pov*roča največ tefltoč pomanikanfe prt-meririh stavb. #*di ttza nedostatka se je odlo&Io Društvo Skrb zi mladino v Ljubljani, da serida slovenski deci počifnillf* dom v Aleksandorvem na otoku Krku. V prid tei zgradbf se vrli prihodnio nedeljo na KoflfcTesnem trru velika tombola s prekrasni tH dobWki. Kdor kirpi taf>Hco. pod-pira revno đeco. 33š-n —11 Oodba drevike divizlfc Ni sodelo. vala na promenadnem koncertu v Zvezdi v nedelio, dne 2. junija ob 11.—12. ure pod vodstvom s. dr. čerina. Med koncertom, ki *a priredi krajevni odfeor Pdečesa krila, se bodo pobirali prostovoljni prlspev- ki za namene Rdečega križa. Razprcdajah ye bodo znaki po 2 in 5 Din. Cenjeno ob-čirstvo vljudno naprošamo. da se koncerta v Zverdi v obilnem števllu iidelefi in pokaže z odkupovan.em makov Rdečemc križu svojo naklonjeno^:. Znano nam je, da so ljudje ie nejevoijni \ zčv.čz-a pobiranja po ulicah. Zavcdamn se ti'di tožke krize, v katerj Živimo. Kliub temu pa smo prepriča-vi, da cerrcno občlnst1. o 7.\\i ceniti vzvi-Žcno delo, ki sra vr*i Rdcći kr!ž in niejo-vemu klicu ne bo odreklo. Posebno pa mora javnost pomagati Rdečemu križu sedaf. ko sre za našo mladino. Dajte na*i mladin! solnca, zraka in krepči'a, da bo nov rod zdrav !n krepak. Kdor bo darova' v nedeljo Rdečemu križu, bo daroval za na?t? deco. Ne odrecite prošnji, ne zavrnitc na~ s;h dam, ki vam bodo ponudile znake Rde-•fega križa. 1] Ruske organizacije v Ljubljani vliudno vabijo vse svoje elane, vse v Ljubljani bivaioče Ruse in vse prijatelje ruske umet-nosti naj se udeleže sprejema in pozdrava ruskeza zbora donskih kozakov pod vod-s1vo:n S. Žarova \- ponedeliek dne ^. jnnija ob 14. na jrlavnem kolodvoru. Morc-bitne izpremembe predviđene ure prihoda bodo v slučaju potrebe sporočene dodatno. —Ij Preskrba prenočišč v hotel ih ali privatnih stanovanjih za izvenliubljanske obiskovalce liubljanskeja velesejma je prevzel tuđi Ietos stanovan^ski urad vele-se;ma, ki posluje na srlavnem kolodvoru reprekidno noč in dan. Posebna ko-nisija stanovanjskejra urada bo prezledala vse prijavljene sobe. tako. da bodo obiskovalci dobro in pocen: preskrbijeni s čistimi in tidobnimi prenoči^či. — LiublliBskl Sokol naiiiinia svojernt. članstvu, da se vrSi od dne 31. m»!a redna telovadba vseh ;?dde-ko/ *.ia >mem te!ovadt$ču pod Tivol:i*r.i. Za ćteo in na-raščai ostaneio dosed^i določcre te'cvadne ure neizpremenjene. Teiovad^a Člancv se vr5i v ponedeljek. sr*dD In peiek ori po. 7. do 8. zvečer. telovadba č'anir pr v *oretf in petek od 7—£. zve^e" Zdrivo1 -- Prtd-njaškf zbor. —li PoHdfeka ura na vinske« pro«4om !jubljan#ke*a veleselma. Policijska ura 7i vinski oddelek ljubljanskeya velesejma bo dnevno do T. ure zjutra?. Upamo. da bo s tem ustreženo rudi veselejšim obiskov^l-cem velesejma oziroma vinskega pros*era in prosimo tem potom občinstvo, da ta-krat za-pusr! sef-nskf prostor, ker b* bili v slučaju event. prekoračenja rohdJsVs ure, Iastnik? vinotočev občutno Vaznovanr. ~l| Pevski zbor Glasb. Matice llubljaa-ske. V petek, 31. maja ob osmih skupna va-ja mešanesa zbora. Nastopi-no! Brer, izje-me vsi! Odbor. —IJ Pevtko društvo LjMMJaaskl Zvon. Danes zve^er ob osmih važna vala me$a-nesra zbora. Vse in vsi! Pevovodia. —II Posetlte koncert Vlnotaradskesa IĐtfcola v soboto zvečer ob oamih v Uni-onu! Vstopnsce v Matični knjirarni. —11 Občni zbor I. moike Podm in I j% Družbe sv. drila te Metoda v Llubilanl se vrši v ponedeljek 3. t. m. ob 6. uri zvećer v pisarni CM družbe, Beethovnova ni. 2. Vabite se prijatelji Ciril Metodve družbe. 340-n \r C#lia ~< Glasbeoa Matka v Celju. R?dni letni interni in javni nastopi jrlasbene Matice se vrše v celiskem zledališču v peiek 31. t. m., soboto 1. in ponedeliek 3. iun> ja ob po! 7. zvečer, v nedeljo 2. junija pa ob pol 11. dopoldne. Vstoy5 r>rost Ie proti sporedu, ki se dobi in pisarni Glasbeiie Matice in na dan nastopov pri fledaliSki bla-Z^jni. Klavirski večer gojencev višie kon-servatorijske stopnje se vrši v torek 4. junija ob pol devetih v mestneTi jrledališču. Na sporedu so skladbe Ramean - Godow-skega, Rahmaninova, Chopma, Smetan«, Vit. Novaka. M. Musor*ske*a, Cezarja Francka in Edvarda Griesa. —c V Savlnji postaj od dne do dne živahnejše. Kopalci irporablia.'o levi bresr. ker moško in žensko kopališče na desnem bregu Se popravljalo. Voda meri že 16 ; stopinj Reaumurja. —c Neoavadeii kaveraiikl cost. 191etra , Rudolf P. se ua je v nedelio popoldne tako rasrkal, da se ie ob tri četrt na 7. zvečer I na straniSču kavarne »Merkur« slekel i-n stopil v sami traJci v kavarno. Pokli- | caii so stražnika. ki je spravil fanta čez noč i v 7,apor. j -< Ženska podružnica CM drvitva v OUu priredi v nedeljo 2. jurrfia bonbonč-ioov dan v prid revni obmejni Solski deđ. Na|xa«cal)hro|$e srodtlro, -- Dovx>lif pmluteli. da H če«titafln, ker si podcdovil oel Tntii.tan. Rad M ve* del, kafleo t>o5 zapravfl toliko denarja? — Ne boi *e\ naČimoa-, kako zaprav-ljuti i«iar, nfco-li ne manjka. Naftpr« i se misMni oienrtl. • — SM. fa radostiij«. . . ■' Oeeh«L I Stari Safomoti uovra. Ob vnnim po- J stehii sto.ri sim in ipravi očetu: — Oče, kmalu se> sesttneS % moio ra^o fervo v nobeoih. V*s*m % da je tre to&m nfVoli rjogatjrf. — Kaj. ko K t" sam iipotafl to naro* ; Ćno, mu t^^a^ Oce. Položaj naših akademikov na Češkoslovaskem Odgovor na nas riantJf, priobcen pod btfan mIotoci do« 25. t m. — Enalri potfojf trn će*e in oak akadcmlc« V eni zadnjih stevilk *rno priobćili članek o poioiaju naših akademikov na Ceikoflova^kem. Kakur >ino po-zneje ujotovili, je bil nai ilanek doslovno po>net po J\eh *:Unkih, ki sta bila objavljena v praski »Ceiko-slovenski Republika. Prvi ćlanck je napisal g. dr. Zvefina, drugeta pa Castni in faktični predsednik .Pod-pornesa društva« slovenskih akademikov v Pragi g. dr. Volka r. Na u elanek smo prejeli iz Prage dalj^e pojasnilo, ki ga v celoti priobčuiemo s pripombo, da je avtor najbri prekri obja\ o omenjemh vlankov v »Ce-.škckslovenski Republiki« in da temelje »»iesova i/vajanja na napačni pre-iiiisi, čei da smo nn phobčili orizi-Mdlrn dopis nekega našega studenta i/ Prase. Pojasnilo se glasi; Kn^ke pritoibe, kakor jih navaja Student Jugosloven glede visoke sole v Pragi, univerze in tehnike, zlasti pa medicinske in strojno-inženjerske Ptroke, bi lahko izrekel tuđi student Ceh. Obstoječe razmere nika-kor ni^o posledica kake aserzijc Celio\ in Pražanov napram Jugoslovenom ali Slova-nom vobče, marveč izvirajo iz danega položaja. Praški student ^e pritožuje v »Sloven-skem Narodu <. da Juijosloveni nišo opro-ščeni pristojriin ra dijaški kolegi, da rao» rajo plačevati pristojbine in takse, dočim jih na drugih univerzah ne plačujejo. K temu ie treba omeniti: Na visoki tehnični Soli v Pragi veljajo glede taks in pristojbin za Jugoslovene iste določbe, kakor za češko-slovaSke državljane. Ce ima student na podlagi uspehov in pogojev pravico do oprostitve plačevanja pristojbin, ga oproste, pa raj bo Ceh ali Jugosloven. Ce pa mora plaćati Ceh, mora pod enakimi pogoli plaćati tuđi Jugosloven. Ni res, da bi če£ka visoka šola vabila tujce na škodo domaćih Studentov na ta način, da jih oprosti pla-ćevanja taks in šolnine. Na češki unverzi v Pragi morajo tujci zdaj ^e plačevati pri-stojbine, toda vlada izda v kratkem odredbo, po kateri bodo veljale za univerzo ena-ke določbe kakor za tehniko. To je potrebno, ker e medicinska fakulteta, na katero je bil največji navai iz inozemstva, na ta način omejevala Stevilo slulateljev, seveda pa nikakor ne iz averzije proti JugoMove-nom. Razmere na obeh čc&kih visokih šoiah v Pragi so slabe zato, ker ie število sluša-teljev visoko nad normalo. Iz vse republike silijo studenti v Prago, posebno na če$kc visoke Sole, čeprav so jim na raz-polago visoke sole v Brnu in Bratislavi. ! Ceprav ni uveden numerus clausus, niti ka-ka druga omejitev. gredo zlasti študentje « Slovaške, Slovaki in .Madžari, ra tuđi Moravci raje študirat v Prago, nego v Bra-tislavo, odnosno v Brno. Vzrok je deloma privlačnost prestolkc. njene posebne prilike, razmeroma cenejše življenje v Pragi in većja možnost postranskega zaslužka. — Kljub temu. da je brativlavska uni\erza bolje opremljena, nego praška, sili pretežna večina Studentov v Prago in to dejstvo je vzrok, nervoznosti študentoA. zelo ri|po* roznih izpitov iu sploli strogih po^ojev. To se kaže tuđi pri nostrifikaciji doktoratov s tujih univerz v Piagi. Absolvcnti, ki so položili drugod izpite z odliko, jih v Pragi ne polože, in to nišo Slovenci, temveč sami CehL Praska univerza in tehnika sta postali po prevratu zaradi pretirane strogosti zloglasni v prvi vrsti med Cehi. Nekaj let po prevratu, ko so bile razmere posebno težke, je padlo na medicinski fekulteti v Pragi pri izpitih 50 odst. studentov, na ju-ridični ćelo 70 odstotkov. V strojnem od-delku tehnike so razmere enake, če ne Se slabše. Kljub temu pa te Sole ne izgubljajo privlačnosti, marveć nasprotno, absolventi teh h ne upajo v Prago, a Madžari s SN> \ alke telo radi ^udirajo na čeških viso« kih lolah — skušajo n-emike k>le p rivati ti Slevsem nepotrehno ukinilt, kaj ti dve nem» *ki vi»cki ik>li v ČSR sta ne odveć. Delorn* delalo Nemci i vieokira številom •ltjimteljev s\-ojih \isokih iol v inozemtkeTn trsku prop«g«Jido. Ttditev itixientA v »5kn«o»k duc je rorej remični, toda to je ž«lo«rna rrsnic«. Student, ki res fruđlrt, ne potre« Kute ugodnosti ra prnHbfnih tre*li na predavanja ali se« mffcftrje. Ne trpe, de bi Irudeoti prihtjiH ▼ fc>k>, kakor ee komu zljubi, ispite mo raj« polagati v doloeenfh termin ih. Veega tega pm ni tit nerntkirt \i«okm Mah in student, ki je pieal v »Slorentki Narod«, hi bil lahko pohvali I tud) to kot ugodno«* I Irudrraa)* na ncmtkih vtookrh *ol*h v Pratfi. Ce bi hotel b*i objekt veo. bi bd moral povedkti« ck \led*to na aemiki me» dioinaki fakulteti, kjec je dorolj ilue*te« ljev. i^te run«r», kmkor na čestih visokih iolah. NemAlui proleeorj* Schkrffer m Ciermak ravnati s stud-nti prav raJko, kakor naJ S>*iiaha, roda i vteh rreh ttoltc od* haj«>o abeolventi grelt, pa naj bodo »mori <*SR ali hiazeiTi»r\ra. Goia nmiAljotuia js tudftev, Ja bi bil kateri procesor fe&e viaoks iole v l^ragi rako zaovtai, da t>; čuttl avenijo bai proti Jugotlovanofii. Caal, ko je student, ki ie bil (Vnofiorec položil i*pit. pa nai je bl«» betil hr tak« netimno#fi. »» kvala bo^u ie minuli. !><>mmi p«. eljajo »stt pokoji, kakor t* drutfe S!ova# ne. O Laki averraciji torej n; govora. SU ter p« j u gr**)* »venski ^tudonfi \ Pragi \ e« do. da «e lahko proti ljudem. Li hi ka/afi napram njim Lako a\er/ij<». pntoiijo in da ««e j'm ni treba ratekati k neuteme!lefiim msinuacijam \ domaćem titku. 100-letnica Oavyjeve smrti I(np 29. iiuij.t je iiiiiiujo !<•» Jet, o»1ktr je umri Mea aajzDameaitfjiih aagltikib nn-ravoaloTOtv in ixumitelj^v Humphrr P*vy. Od njegovih it^vilnlh ra Hov^štvo **\o ki-riitnlh hbnaj<1b nij otn^nimo Mino f>avyj#>-vo rudarako *ivetiljko, a kat*»ro j« 4^1«* orno-goteno rudarjrm biranja ^>od temljo, Davy-j#vo oMo&ioo, njegove ^l^ktro.!^ itd. Vt# t# izjiajdb^ no vplivnli* ndlr^ilno na ratvc»J moderne tehnike. Stoletnieo »mrti velikega anffle^ke^a umnjaka ao proslavili v*i kulturni narr»di in tuđi mi Slovenci amo fe#» epoininu v^Iike-ff« izumitelj« skromno oddoliili. Razt-n informativnih ^lankov o l>avyjevem fcvl>#>nia in d^loranju v dn^rn^m ^aiKvpifju, j«» f»m#»-niti alavnostno proslavo obletnjr« v dr. B*-larjevenj ob«<»rvatoriju pod Triglarom. Pr**d 101) l^ti m j# Davv n*tnrrt mudil na G<*-r<»nj#k«»m v Podkorenu in vfcval I^pMe Ma-?ih planin. T>daj je jioročal v ivojo d^JBft. vino, d* j# ni !#p** a^mlj« kakor j«» n«ža Gorenjakii ter je hvahl n»U dobro I/aOld htunt«. Prof. dr. Bi*lar, lastnik obi»#rvalonja >Tri-glavc, ki stoji ob Radovni, kj#r je Davv |,v ▼iI ribe In spiaal srojo uiaortv^no knjigro »Salmonia«, }f imfnoval «voj rvbi^rvatortj po tem infleSkem umnjaku. V tf>r^k te ta dan ogledali BeUrj^ obserratorij Iz policijske kronike Ljublj*!*, 31 maje. 251etn*ga etr#4aja v spkAsi bolnici Joaipe Sparovc« *ta napedla včeraj okoli pol 7. v Krtnikovi ulici dva Ljubljanfana. Pwlrla *ta pa na tla ter p« tele«no j>okoa bi se izognil nadaljnega napada, se je frpa-r^er zatekel v bliinjo veio, kainor »ta mu f>ba napedalra »ledila in ga obdelala po j;la-vi. Napadalra sta bila JW |x>l ure aretirana ter privedena na »trafeiifvv p. po pokliru sofer, «e je tak oj po prvem dogodi u »jiopri-jel na Dunajaki cesti s iTTIeUiim slugo ment-nega fi»ikata Antonom Zvoklom in ga 1 pelenom teleino po*kodr>val. Po Dunajsld reeti je gnal J«. t m. <>b p«| 11. dopoldne mesarsJti vajenef Mina P. teli-po W jo 1 bičem tako neusmiljeno pretepal, da je hičevnik zJomil. Mirooido^i »o ne zgražali na.1 {^onjacerim po^etjera. Pri Košaku n« Krekovem trg-u »ta Iva lejna Ljubljanfana narocila ve« htrov vine ter neopaieno iapiniH. Oba nepridiprav« sta i»ledena. V Berifevem je vlomij brf«po«elni Vfk-tor Cuderman roj. lfi©.T v Divaci v stannv i-nje Antona Vapaja in ukrade! moSko <»b!*-ko, vredno 175«) Din. Prodal >/> je delavr« Danijelu Kralju na č'rnu&th in neznane kam izginil. Lovr^nr Bohinr, 4m i«to-tam. konjsko kupfijo. Ker se je P. skmal kupČije, je uhteval M Bohinca konja naaaj. Bohinc pa mu konja nf bMel vmiti, radi tesar ga je P. udanl % vso moejo po obratu in mu zlnmil nosno kost. Hohinc« *o prepe-Ijali z rp«ilnim vo/r>m v «plo*no bolnice. Franfu GregorČiču, 331etnemu delavt-u is Družinske vaši pri Beli cerkvi, je vrijel Anton R.. d**laver istotam, neko stvar v Ie-vo oko in mu jj« tetko poikodoval. Prepe-ljali so ga z reiilnim vozom v splo*no bolnico. Policijsko se zasledujejo Franc Blatnik, roj. 1. 1892. v Loki, oblina Sv. KriMof, trez La^ko. osumljen, da je ukradel iz stanovanja poee*tnice Franfilke Irner v Trnove« oWiaa Kokerje moAko kolo -lpap< vredno 1500 Din; Josip Durfeld, roj. I. \m*. v K«-čevju, f»uinljen. da je skuSal vlomiti v de-lavnico krnja^kega mojstra Raurha v Okrilju, ob&ioa Mocelj, v kateri je bilo uhranjeno veg mo^kih obl^k in blaga v vrednosM .V)nt> Din; Viktor Smolnikar. roj. 1891. * Lokih. «rez Kamnik, oiumljen. da je rl pof»*»stnif^ Ane Brodnik ▼ Sol^avi in ukrade! benkovec aa KKln Din, 10 b«nkovr#v po 1(10 Din In nekij drobila w skupnem rneaku 3020 Din Učinkovito sredstvo. — Jutri se poeočim, pa Št nimuD rx>ro6n« oWckc. — Cc hoOei. ti prodani svojo. — To ne ?re, kaiti ti si suh kot trska, jaz pa deb«!. da komaj hrav. Kdor (olfliojc, ti nsprsdDje! KViO LfublfaiMlKi dvor Dan«s zadrr)^Ć (BasrdadtsJk: princ) DOUOLAS FAIKBANKS! Ob 5., 7. in 9. uri. Stran 4 »SCOVENSKI NAROD«, -đne 31. maja 1929. Stev 12! vtugu$f,<$tanofi$r " 4° SVa valovih strasti et frarikov. Toda pozatnl sem povedati, da i«ra moŽ Famniy Cenritto na gosli . . . žena pleše po taiktu moževih gosfi. Bogjme, to >e vredno več nego pet franikov, monsieur. — Konono so odiprli blagajno! — se je začudo iz prve vrst«. —Momsieur, ne rmit« tako naprej! Kaj pa išcete tam, monsieur? — je za-kriča] seržant na Cairribotia. — Pobe-rite se, sil vous plait! — Dva franka, moja zaditnja ponud- . ba, — je zašepetal Armand verižniku | na ušesa. — Pa naj bo, — je odco*voril veriž-nik in odstopil Anmamdu svoje m«sto. — EKra franka za tako plesafco! Udam se, zastonj vam prepušcani svoje mesto, naj bo, to žrtev doprina&am umet-nosti. Drugi bi vam morali za vi dati, mene pa pomilovati, toda uisoda mučenika je bofcsa od one srečneža. Ad ou, niortsieur! M-učenik je odšel z roko na srcoi ki s pogledom na dveh franfleih. Armand ie bU zado\roljen, kakor da je natpravil najbof^o topčijo na svetu. Raje bi bćl prodal svojo zacinjo bluzo, nego ostal brez vstopnice, a venda-r ni bil navdu-šen niti za balet, niti za glasibo, da o plesu Faimy Ceritto spiloh ne govoriano. KakSno bo nebo v junlfn Solnce se v juniju že bolj počasi dvi-ga nad nebesni ekvator, kajti 21. junija doseže najvišjo lego nad njim, potem se pa začne počasi vračati. Dne 1. junija vzhaja solnce ob 3.54 in zahaja ob 19.50. Dan traja 15 ur 56 minut. Najdalji dan bo 21. junija, ko vzhaja solnce ob 3.48 in zahaja ob 20.3 tako, da traja dan 16 ur 15 minut, noč pa samo 7 ur 45 minut. Dne 21. junija preide solnce v znamenje Raka in začenja se poletje. Popolni solnčni mrk, ki je nastal dne 9. V. so opazovale mnoge znanstvene ekspedicije in ker je bilo lepo vreme, so skoro vse ekspedicije dosegle svoj namen. Veči-na ekspedicij je imela namen znova potrditi posledice Einsteinovega principa relative, obstoječe v tem, da se svetlobni žarki, ki prihajajo od stalnic, nahajajočih se za soln-cem, ob zasenčenem robu solčnega kolo-barja lomijo. Luna je začetkom junija pod nebesnim ekvatorjem, kateremu se približuje in ga prekorači 2. junija. Najvišjo lego nad njim doseže 9. junija, potem se pa vrača in prekorači ekvator 15. junija. Najnižjo lego pod njim doseže 2 Junija in na povratku prekorači nebesni ekvator ponovno 30. junija. Lunine faze bodo: mlaj 7. junija ob 14.56, prvi krajec 14. junija ob 6.14, ščip ali polna luna 22. junija ob 5.15 in zadnji krajec 30. junija ob 3.34. Planeti: Merkur sev juniju ne vidi. Sele koncem meseca se prikaže na jutra-njem nebu. Venera se vidi na jutranjem nebu kot jutranjica. Vzhaja okrog 2. zjutraj in se vidi kot luna pred prvim krajcem. 4. junija zakrije Venero luna, in sicer pri belem dne-vu kmalu po 12. uri. Klub temu bo mogoče z manjšim daljnogledom opazovati ta zani-miv nebesni pojav. Venero vidimo podnevi ćelo s prostim očesom, če poznamo njeno lego na nebu. Luna se bo videla kot ozek srp tri dui pred mlajem na zapadnem nelu nebosklona. Mars je v sozvezdju Raka in vzhaja okrog 23. Jupiter se po svoji konjunkciji s solncem 14. maja počasi prikazuje iz solnč-nih žarkov na jutranjem nebu. Njegova le-ga za opazovanje še ni ugodna. S a t u r n je v juniju v opoziciji s solncem in bi bil za opazovanje v zelo ugodni legi, da ne stoji tako nizko pod ekvatorjem. Letos je namreč najnižje pod nebesnim ekvatorjem v sozvezdju Strelca tako, da se dvigne komaj 18 stopinj nad obzorje. Vidi se kot kolobarček, katerega dozdevni premer znaša 16M tako, da ga lahko opazu-jemo samo z daljnogledom, ki poveča 20-do 30-krat. Uran se vidi v drugi polovici noči. Meptun, ki se giblje od lanskega leta v okolici Regule, najsvetlejše stalnice v sozvezdju Leva, se ji začetkom junija zopet Približa. Z boljšim triedrom ga bomo lahko videli kot stalnico 8. zvezdne velikosti. M e t e o r j i. Koncem junija stopi v akcijo roj meteorjev z radijantom v sozvezdju Boota. Lega zvezdnega firmamenta začetkom junija opolnoči, sredi junija ob 23. in koncem junija ob 22.: na severovzhodu vzha-jata Andromenda in Persus, dalje proti vzhodu Pegaz. Na jugovzhodu nad obzorjem stoji Vodnar, nad njim pa Delfin, Orel in Labod; dalje proti jugu tik nad obzorjem sta Strelec in Škorpijon, nad njima pa Gadonožec z Gadom, Lira in Herkules; na jugozapadu se tišči obzorja Tehtnica, nad njo stojita Bootes in Krona. Na zapadu blizu obzorja sta Devica in Lev, na severo-zapadu se tišči obzorja Velika Medvedica, globoko pri severnem obzorju pa Kapela. Daleč so prišli Venem nai-elegantnejših berlkisikih botelov je bila aretirana v torek 24\ttt-na baronica Monrov, osurfjena, da je ukradla za 100.000 rnarfc draguljev. Baronica je na rx)licijiskeni ravnateljistvu tatvino v celoti priznala. Afera vzJbmia v Nernčiji s*plošno rx>zorno&t. Gre za po»no\Tno tah'ino clragirije\f in zaniimivo je, da so bili lani v decerrtbru v palači grofice Hermersberg tud i ukradeni dragulji, in sicer v času, ko je bik ha-ronica Monroy pri grofici na obisku. Tatvnna je bila izv^rsena v grofičnfti sobah pri belem dnevu. Med ukradeni-mi dragulji je bila tuđi biserna ogrlica v vredno-sti 50.000 marte. Afera s tatvino draguljev se bo naSbrž razvila v velik družabn: šlkan-dal, ki bo raztgalil \^so poikvarjenost nemtšlkega plemistva. V QriinewaMu so naimreč našli truplo 431etnega ritmoj-stra Fritza vcm We>dela. Wedel ie H\ zaročen z baronico Mo»nroy. UstrcJil se ie naravnost v srce. Are»tacija baronice Helge von Monroy je dvignila v nern-šski javnosti mnogo prahu. Zasliševanje so mo.rali prekmiti, ker je dobila baro- nica nad ŽAVčni napad. Drzna tatv na se da pojasniti samo s tem, da je teta grofica Hermersberg svoji nećakinji popol-Tiorna zaojpala in da je sJednja dc^bro vedela, kje ima teta spravljene dragu-kie. Ugodjne-ga čine je izrabila odsotnost afvoje matere in tete, da se je drasruliev polastila. Sredi maja sta se mat i»n hč-i sprli i.n hči je zapustila materin dom. Dobila je službo strojepiske v neki od-vetniški pisami, kjer pa ni ostala dol-go. Neftcaj drasruljev je odme-sla k nake-rrru bankirju, k: ji >e dal po!tojilo pod pogojem, da &me starejši nakit prede-lati. bVo je zsl briljantno ogrlico m dra-goceno zapestnico ruskega izAo-ra. Policija je pa oba nakita pri juvelrrju našla in zaplenila. Tako je pr.šla tatvina, na dan. Strašen samomor V trgovino Bene Ourher \- Jachy-moru na CeSkosIovaškem je pniel v torefc proti večeru delavec tobačne to-varne Anton Strait, ki je imel s trgo\-ko že delj časa ljubavno razmerje. S-trait je siklenil izrvrš:t: \i>rhčo svoje bubice saimornor. S seho-j je prinesel tr: dinamitne patrone in nibče ne ve, ka%^ je priiei do njih. Vtakmil jih ie y levj rokav pod lelov.iiik i«n jih v trgovini ne-oipaženo zazgal. Patrone so ©ksplod rale in Straita je rastrgalo na drobne kosce. Rksiplo-zija ie bila tako silna, da je hiša na rmno^h krajih razpolkala. §koda znaša 60.000 Kč. Trgova je bi-la težko ranjena m i>re»pefcali so jo v bolnico, kjer je pa kmaVi umrla. Strait je zapustil stiri p'sma, eno ie btfo na-slovljeno na njego\x) ženo. drugo na ćelavce tobačne tov a me. tretje legionarslki organizaciji, četrto pa ja\-nosti. V zadnjem pismu pravi, da ga i© trgo\ika Giinutiier zape 1 jala in da je uni-5:1a njegovo zakon-sko srečo. Preosta. jaJo ittu ni drugega, nego ufeiti sebe in nio. OTROiKi NOCAVtCK 'llOOH K U C N4bol|*e, n^tr^D€#c, uto 13 n^ccnHftfl Raztre&enoeL Profesor zagleda v kopalršču inožt pod prho. — Dovolite, mu prav; prijazno, da vatx>vtsu, častni^kemju ziboru, daro-valcem vencev, godibi drav. divizije ter končno vsem prijateljem vn znancem, ki so dragetga poflcojniika v tako čast-nem števiiu spremifli na njegovi zadn.ii peri. '*' '■ ' Ljfubllana, 31. tnaja 1929. Žalu^oci ostali. C -sssar ^™? mM 2 meseca na usni u Makulaturni papir kg * Din 4'-predais uorava "Sle«. Naroda" Zanesliiv pomoček za nego las Z rabo na novo iant^deo« fraooosk« ponude »MtSCL« se ostavi »padMiie in s/vin^e las, povtnejo se izzubHtmi Ia^e. se \u mianri. ki uradi njih iađfe iapAdJBjo in siv«. Uspeh je i.....iUlir pri 60 do 160 sramili, kakor so 90 U fcoava daH čas* sive U afi n«Md«Ji U^e. Gcoe z dostavitvijo -N"sađce«na naro^nilca na đom: 60 sr 116 Dim. 80 sr. 150 Din, 100 «r 196 Din, 160 sr 290 Din. Vsafceora naročita priložimo Bajanobo za popoJn uspeh sa ta lefc. Za shičaj, da bi ■« bilo uspeha, vmetno denar in poranrnamo vw stroMte. V tuzemstvo po&lja po p(wwetja De|» za J««o«i-vvijo pomada »MISCL«. Beograd, Vasfcia 8. — V Beosrada prodaja lekara« D«*W, Knez MOajtov* I. Vtaka hcBvrta •• l«r* Ploda «w lahko tuđi w mnamknK. Za odgovor gnatmkot - Na mpmiamja brm znamkm mm •m odtomMJama - Kajmani* ogla* Wm «W— «^ »WalteT« pletilm stroji po £eU? tudl s ap«ratocn sa vx>or£-ao pleteaj« r rtč barvah. d«lu-HJo oalsicurtieiSe, popravili ipk>h o« potrebu]c}o. Zai&ca Ja ponk v Liub'iatU F. Ko*. 2idovaka alJ-Ot 5. 4S/L Zaradi presditre se proda vtč, %tmvbaih parče 1, lepa vila s sadnun vrtom ie z veiđlutni vuKfchni kletml. Stanovanje takej. Več pove: Aatoo S-ttrn, Sp. S.iica. UnMđaaa VII. 1139 Krofaškega pomoćnika za majhno in veliko delo sprejme taiu>] Jože OaberSek, Oriie pfi Ce#u.________________________1125 Raz|>is. Solsko posiop-J« pci Sv. Pnr« (na Irtibtl. pot^u) s« bo voaM pre* novilo ter okna, vrata bi su. »to! prepkdrala. Rellelctaiid naj ti na Kcq mesta osteda^o. Pojasoifa daje nprav. Jole. Bpanđbe do 2. |d« Biia na kraj. Sofelć odbor pri Sv. Petra. p. Moste. 1102 Prodaja koinfe L Kbm te UnMiaoe bo prodajal t ae4*Wo. do« 2. )i»i)a t. L »vt)Jo tra.vo sa ob« leiofejl koiof. Pro-da|a se prifioe ob 2. popotdoe pd Anioflcovetn kozolcu v Sp. štikt 1118 Shrilfo pomočaico iprtlmea tako]. Naslov v upravi »Skrr. Narodac. 939 NARUAR06EU I ■anfaktuni« trgovini pecik) za dame in foepod«. BU«o doiro, ce«€ nidt«. Sv. Petra cesta 26 Mizarskega pofnočnika ra bot. njem v hiii ter p-laćo po do*tr>vt»ftt tatooj sjpretme Lo-vro Miči-č, Prfv*, iie. Koot^Ido. 1171 Letovitlce na Biedu, rm>ren m vLmie-n Icrij, se od da 1—2 tnebiovaiit »obj ev«»ni. tuđi s hraso, v mesecu frj?Mju. F>>-nudbe na upna\c# »SIov. Naroda«, pod M.rno 1169«. hm> Sobico s posebnmm vbod.un ;n električn« rarsvetljavo takoj oddatn. Poizr« se: Gospo*v*tska ce«a 12. II. nad. Posestvo in jostilna z vekskim prometom, biez k<-n4u-renoe, na velika dr£az*u ■a prodal. Obitoje»če: A joitra zem« Ije peve«a razreda, 1 JuitTO ^admja. ka. ve4dk vrt. v vrtu t^-stikia. I verandi, 4 sofee. louteflia » jtdttat-ca. 2 kleti, 1 h!ev im Irvmc, 5 hl«. •wv za »vin6e, 1 skeđetij. ve&k vrt, v vrtu vr»doja4. Getu 1^5.000 t>i«. Naslov: }wrw\ Varga. 'Tj^rvec v Cafcovou, Meidja^muirje • 116S Domaći jo obatotie^o :Z - z-đm-h in z op«ku Icritih hii, bVeva. i viti ja ka. vodnja-ka ie prttit§in ob hišah |e 50000 m* vr*a s prvovrstno zeorljo, prodam M 150 000 Dm. Po*e*tvo s< nalMla v BafHalukl o-b £e4. po«t«.ji. Prva hiia nna 3 sobe. lutHmjo a ie pod-Idetaa. visokotpritljćiia; đrus* eno* oad«ttouno po*k>wc, Vi ee da ure-d*ti u obrt. Obe bi*i ste modrtao zidani. Po«re+>e« kaptta! 100.000 Din, osuto državna tapotelot. — Oded ic posudbe do 15. Hanfa t. 1. aa naslov: Namrt, BamSaldka. AJfc«a»v« ulica 2, Bo«bi. 1170 Urvjuje; Josip Zopučifi, -. Za «N wdno tUcanios Hm Jwoiii< - Za ***•* \m taM»iai dal btta: doa Q**aL -Mir Iji^H^