SEMENARNA PRED UMETNO STENO FINANČNIH OVIR
Pravo seme za vsako zemljo
Leta 1984 sta se v Semenarskem kombinatu SEME-NARNA, export - Import, Gosposvetska 5, izenačila v de/ežu prihodka TOZD Proizvodnja in TOZD Trgo-vlna. Ustvarila sta po nekaj več kot 1,9 milijarde prometa. TOZD Proizvodnja je prihodek v primerjaviz letom 1982 skoraj podvojil. Ta podatek, ki je sicer flnančnega značaja, pa je pravzaprav odraz Izredno hltrega povečevanja pridelave in predelave — proiz-vodnje (člščehje, sortiranje, pakiranje) semenskega blaga.
Lani so pripravili za proda-jo od 14 do 151 in celo 300 odstotkov več semen n.pr. žit, krmnih rastlin in koruze, kot leta 1983. S temi povečanimi količinami domačih semen so nadomestili znaten del uvoza in se zapisali celo kot izvozni-ki semenske koruze v Nem-ško demokratično republiko ter semena cvetlic in vrtnin v NDR, ZRN, na Nizozemsko in Dansko. Še bi lahko zmanjšali uvoz semena, če bi dobili na Stajerskem in Dolenjskem nove sodelavce za pridelavo semen krmnih rastlin, detelje in lucerne na Gorenjskem, vrtnin na Primorskem in na Ptujskem polju.
Kar takoj smo odkrili eno od žarišč gospodarskih hotenj SK Semenarna. Direktor de-lovne organizactfe Franc Uše-ničnik pa nam je na prehodu s proizvodry6 na finančno pro-blematiko kombinata postre-gel še s podatki, da v njem združuje delo okrog 500 Ijudi, od tega dobrih deset odstot-kov z višjo in visoko izobra-zbo. Povsod, kjer je mogoče, imajo tudi pripravnike. Na-vedli smo imeni tozdov, pa še
dodajmo, da ima SK Seme-narna predstavništva v Zagre-bu, Beogradu, Novem Sadu, Nišu, Skopju in na Reki ter 63 prodajaln po vsej Jugoslaviji. Zanj prideluje semena nad 1000 vrtnarjev in kmetov -kooperantov in večje število kmetuskih kombinatov v Slo-veniji, Istri, Podravini in Voj-vodini.
Lokacijsko so močno raz-drobljeni, saj semena dodelu-jejo v Radohovi vasi, pakirajo v vrečke v Ljubljani, žito do-delujejo v Mariboru in Celju, hrano za ptice in male živali pa v Mariboru. Veliko organi-zacijsko, proizvodno in stroš-kovno olajšanje bo nastopilo, ko bo v drugi polovici letoš-njega leta pričel obratovati proizvodno-oskrbni center na Rudniku. Graditi so ga pričeli pred enim letom. Zaradi na-jrazličnejših zakasnitev pa se bo cena njegove postavitve povečala s 365 na 526 milijo-nov dinaijev.
Pa opozorimo še na finan-čne žujje, ki močno peklyo SK Semenarna, še posebno zato, ker ne nastajajo po nji-hovi volji.
Semenarstvo je dejavnost sezonskega značaja. Največji promet doseže kombinat spo-mladi, znatno manjšega jeseni in nekpliko poleti. Semenar-na skrbi za pokrivanje sprot-nih potreb vrtnarjev in polje-delcev; od 20 do 100 odstot-kov normalrie količine seme-na pa mora pridelati še dodat-no za rezerve semena za pri-mer slabe letine, izpada pri-delka semena ali izrednih raz-mer v kmetijstvu. Na vzdrže-vanje rezerv jo obvezujeta za-kon o semenu in odlok repu-bliškega izvršnega sveta ozi-roma samoupravni sporazu-mi, ki jih je Semenarna podpi-sala s slovenskimi oBčinami. Za rezerve semena pa morajo imeti od 800 milijonov do mi-lijarde (novih) dinaijev.
Zaradi sezonskega značaja se pri njih obmejo sredstva komaj enkrat letno, pri neka-terih pridelkih pa šele v treh letih. Ta finančna zakonitost je veljala že vsa leta; rezerve so izjemno težko fmančno breme za Semenarno. Sama mora poskrbeti za obratna sredstva, zanje pa kljub izje-mnemu družbenemu pomenu plačuje 45% obresti. Predpis, ki naj omejuje kopičenje za-log neprodanega blaga, ima v tem primeru povsem negati-ven učinek. Dodatna obreme-nitev tega 500-članskega ko-lektiva povzroča pomaryka-pje obratnih sredstev in na-ložbeno nesposobnost, ki v zadnjem času ovira razvojne načrte kombinata.