PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE CITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL OKCAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. —NO. 1967. Lalarvd m i4-«I*m Milil, Dk. «. 1M7, »t tlM pm* mlf*» at Cktaaa*. M Act «f Comgr»»» «| Ma.di 1. IM. tU. CHICAGO 23, ILL., 23. MAJA ojfrožcvalci tudi drugod. Najbolj Hitlerjevega sc je izkazal predsednik Irske, Eamon de Valera, o katerem smo nedavno že poročali. Potrudil se jc osebno v urad Hitlerjevega konzulata, da jc osebno izrazil svoje soža-Ije na izgubi "velikega firerja". Vatikan ni proti temu rekel nobene besede, a uradno menda tudi žaloval ni, ker sedaj piha tam druga sapa. A v Moskvi mu očitajo, da fašistične tendence še zmerom podpira, in da ni črhnil proti Hitlerju besede niti takrat, ko so naciji uganjali največja grozodejstva. Za Mussolinijem, ki ni nikoli i d7u*štveni se i i živel kot -vzoren katoliški mož", j kako težko jc J Zrs^kem drieh je zastopan s spisom "Spo-pa so bral. duhovni v Italiji, v drukivu idobiU člane za odziv minl 12 davn,h dm latinski Ameriki, v Španiji in na vabila za ^^ ako na PoHugalskcm slovesne maše zadušnice. Pred cerkvijo v Santiago, Čile, so sc dogodile proti maši za Mussolinija izgre-di. Škof je dejal, da so jih pod-netili "komunisti**. V Lisboni na Portugalskem se je vršila slovesna žalna maša za Hitlerjem v nemški kato- skupno z onimi, ki so izšli v prejšnjih jubilejnih številkah tvorijo pregled Proletarca in gibanja, ki ga zastopa skozi vseh 40 let. od kar izhaja. O značaju sedanjega njego- . . " „ . . .. . . • . , Joseph Snov ima v njemu cla-vega jubileja je v Majskem gla- , Ft,M . / ___•___,J„ A Spisi o naših ljudeh Marya Omahen-Mohar je v Majskem glasu zastopana s člankom "Nekaj o onih, ki delajo med nami v korist naroda' nek "Nekaj spominov'*, Anton Zornik je napisal članek "Se enkrat k spominu Jožeta Zavert-nika", Nace Žlemberger je na- su uvodnik z naslovom "Za nami štirideset let dela in bojev, pred nami pot k ciljem.'* Anton Shular ima v njemu, . . . . , , . satirično črtico 7. naslovom " Na P>f' kratek pregled zgodovine V nji opisuje. vzhodnega Ohia in Andrevv Vi- liški cerkvi. Angleška časniška agencija Rcuter jc 6. maja Po-^Vl o v a i bo po njegovem mnenju trajala harmonija, n. pr. med Edcnom in Molotovom. "Med močnimi deželami ni nobene harmonije," jim je odgovoril. Čeprav je Shavv satirik in ga ločile, da se mora podati njunim zahtevam, če noče hujših posledic. Spor ni težko izravnati Ta spor radi prisotnosti jugo- Jugoslovanska zahteva po Primorju bila v Zed. državah po radiu slabo sprejeta ročala, da so posebno ženske jokale, ko je monsignor Vurzer v svoji žalni pridigi dejal, da je veliki Hitler padel v vitežkem boju proti povodnji boljševizma. za podporo, ako je prošnja od Proletarca. Joško Oven ima članek "Jubilejni s|>omini", Fred A Vider članek "Ob 40-letnici Proletarca", Frank Alesh piše pod naslovom. "Zgodovina ameriških Slovencev bi bila drugačna" o vplivu Proletarca, ki ga je imel na naše delavstvo in skupno s socialističnim gibanjem oral in proti nazadnjaštvu. vcasi ne vzamejo resno, so bila slovanskih čet v Trstu ne bi bi-njegova izvajanja v * omenje-' lo težko izravnati, ako bi bila nem intervjuvu vendarle pra- dobra volja za to na vseh stra-vilna. nch. in ako imajo velesile res Iz San Franciscu so Naravno, da ker taktika ameriške vlade soglaša glede Trsta in ostalega primorskega vprašanja z angleško vlado, je dolžnost onih. ki komentirajo o dogodkih v radiu, ali v časopisju, da soglašajo, ali saj, da ne kritizirajo preostro, tudi ako so na- SHOD V PUEBLU ZA JUGOSLAVIJO j i V nedeljo 27. maja bo v Pue-blu, Colo., shod v pomoč Jugo-V. Kaltenborn, mečejo v svojih slaviji. Prične se ob 2 pop. v minule j iskren namen ustvariti pravičen I fProtn.iki P°litikc dneve prihajala sicer zelo opti- mir. Ampak mnogi sumijo, da rnH ° s? ° Je 8ovon ° mistična poročila o ustvarjanju imajo v Londonu glede bodoč-1ovlni " a v programu Trsta nove družbe narodov, ki bi naj | nositi Trsta in njegovega zale- SVojc.radio ^?J\,klJe °dda" ustvarila trajen mir in blago- j dja svoje posebne namene. To Jan sK°21 f*™07.** M "j P? V.SI stanje po svetu, ali kot pravi sklepajo posebno iz izzivalnel^^^or-Shavv, paradiž, toda drugod po j izjave omenjenega angleškega Kas*° n V?.,. not>cri ]Y1T^lor svetu se dogaja toliko takih i™ feId maršala proti Titu in iz o-| ^^k_Pobijal je zahteve Italije dogaj cidentov, ki nič ne pričajo, da je po svetu dovolj volje za od-stranjenje vzrokov, radi katerih je vsa Evropa postala ena velika podrtija in ves svet pa v vojni. Tržaški incident • Eden dogodkov, ki kažejo, kako piha veter, je bil napad angleškega feldmaršala Alc-xandra na maršala Tita, ker se ni hotel kar na kratek ukaz u-makniti iz Trsta in ostalega Primorja, dasi so ga osvobodile jugoslovanske četo. Tito je zadnjo soboto Alexandru odgovoril, da odločno zavrača njegov insult, češ. da je on v svo- DVE KONFERENCI Prosvetne Matice V nedeljo 27. maja konferenca društev in klubov Prosvetne matice ra Illinois in Wisconsin v MILWAHKEEJU v Sostari-čevi dvorani. Pričctek oh 10. dopoldne. Isto nedeljo oh istem času sc prične konfcrcnca PVosvetne matice in JSZ za severni Ohio in sosedno W. Va. Vršila se bo na Skoffovi farmi v BARTONU, Ohio. Po zborovanju zabava. strih izjav, ki jih jc podal ameriški izvršni državni tajnik Grevv. VValter VVincholl je prošlo nedeljo v radiu dejal, da se nc «me pozabiti, da ima Jugoslavija "na vzhodu" močne prijatelje, in Drevv Pearson je v svojem govoru v radiu izvajal, da sc bo odločilo v prihodnjih 90 dneh, ali bo sporazum mogoč, ali pa se bodo razprtije večale (Nadaljevanje na 5. strani.) po tem mestu — a ob enem poudaril, da tudi Jugoslavija nima nobene pravice do njega. Kaj je njegova alternativa, tega ni povedal, ker prav gotovo ne želi, da bi prišel Trst pod angleško kontrolo, ker on Anglijo mrzi. Vendar pa se njegov list v tem sporu nagiba veliko bolj v prid taktike angleškega generala Alexandra. iz enostavnega izvajanjih na stremljenja Jugoslavije po slovenskem in hrvatskem Primorju, ki je bilo doslej pod Italijo, zelo neprijateljske poglede. Nekateri "lokalni" komentatorji so bili v tem oziru še |x>sebno "ostri". Smatrajo, da hoče Jugoslavija Italiji ne- j Pueblu in okolici, da v nedeljo kaj ukrasti, ker je "poražena", 27 m»Ja napolnijo dvorano. namesto da bi jo (Italijo) upo-! - števali za zaveznico in jo pova- Novi ameriški poslanik bili na mirovno konferenco. A v Beogradu ie Richard izjav generala Alexandra Narodnem domu. Ker je sedaj sovražnik izgnan iz dežele, bo mogoče poslati relif sedaj tudi v Slovenijo. O tem in drugem boste čuli na shodu. Podružnici SANSa in JPO-SS vabita vse rojake v John Petrich opisuje v članku "Moji spomini na rojstvo Proletarca", težave, ki so jih imeli prva leta, da so list obvarovali. Frank Zaitz opisuje, kako je prišel k Proletarcu, pri kateremu je 26 let. Apel za več agitacije F. S. Tauchar ima članek o agitaciji za razširjenje lista in ob enem apel, da jo v tem jubilejnem letu čim bolj pospešimo. Črtice, opisi i članki Katka Zupančič piše vedno zanimivo. V tem Majskem glasu ima črtico "Nasedla barka'*. Louis Beniger je napisal članek o obletnici velike rudarske katastrofe v Cherryju, 111. "Bo-j dočnost socializma in svetovni mir" je naslov članku, ki ga je napisal Anton Garden. V njemu omenja tudi sedanji jubilej Proletarca. Zanimiva stvar v tem Majskem glasu je resnična povest o Otovskem viaduktu v Be-lokrajini. Njen avtor je Janko Zega. Ta spis je ilustriran. Anton Slabe je zastopan s člankom "Kam vodi pot?'* Članek o zadružništvu je napisal John Filipič iz Clevelanda. Koliko so klubi JSZ delali na prosvetnem polju? Nekaj odgo- 1 Nadaljevanje na 5. strani.) iz mnogi sklepajo, da on Jugosla vije niti za sobojevnico več ne smatra. Drcw Pearson je v svojem radio govoru minulo nedeljo prerokoval, da se bo to sporno vprašanje, zaeno z drugimi vred, odločilo v prihodnjih 90 dneh. Smatral jc. da jc položaj toliko napet, da lahko vsak hip pride do "incidenta ". In inci-dent je uvod v vojno. Silno čudo bi bilo, ako bi Angleži in Paterson Zdaj so vse tri velesile uradno zastopane v Beogradu, in sicer s predstavniki prvega reda Diplomati drugih dežel še niso na mestu, le Cehi in Francozi imajo že svoja vojaška zastopstva v Beogradu. Angleži in Američani prete, da jih bodo od poklicali. Drevv Pearson smatra, da to ni nič nemogočega in VValter Win-chell pa je namignil, da ima Ti- razloga, ker mu jc Tito večje i Američani zaradi spora na Pri- zl° morskem napadli jugoslovanske 1 to na vzhodu mogočne prijate Komentarci v radiu, kot je H. | čete na Primorskem. Ampak ! Ije. Živilski problem v Zed. državah v luči kritikov V tej deželi, kar se prehrane tiče, nismo imeft v primeri z večino drugih držav po svetu skozi vso vojni nikjer zares pomanjkanja. Izjema so le, posamezni kraji, kjer so se oblasti izgovarjale na pomanjkanje transporta. Vendar pa sc jc v ravnanju z živilskim problemom napravilo v Zed. državah toliko zmot, da jc čudno, ker ni proti njim več kritike kot pa jo je. A postaja glasnejša posebno od kar jc vojne v Evropi konec. Gospodinje po vsi deželi se pritožujejo. In premogarji na poljih mehkega premoga na vzhodu so zapretili s stavko, če nc dobe mesa. Kako naj vrše svoje naporno delo, če pa ne dobe pravega živeža, ki jim hi dajal moči! Merodajni kritiki, ki se razumejo na mesno industrijo in mesni trg, pravijo, da sc večino sedanjega mesa oddaja na "black market**. Mnogi repor-terji, ki so jih veliki listi poslali raziskovati to stvar, pravijo, da ako imaš denarno listnico dovolj nabasano, in si znaš poiskati prave restavracije, ti nc ho nič znano o kakem pomanjkanju mesa—kajti dobiš fudi najboljšega v izobilju. Kdo ie kriv, da se mesa ne razdeljuje sorazmerno, da bi ga bili deležni določeno količino! vsi prebivalci? OPA dolži gospodinje in restavraterje, ker "patronizirajo black market '. A kaj pa počne oblast, ki ima na plačilni listi proti njemu tisoče uslužbencev? Njihova naloga jo zadušiti "black market"! Pa samo govore o n;cmu. Sem pa tam koga primejo, a jedra sc nihče nc loti. Vzrok, pravijo kritiki, je, ker so uslužbenci večinoma taki, ki so za nalogo nesposobni, potisnjeni v urade skozi vpliv kakega kongresnika ali kogar ie, in te vrste ljudi je fudi lahko "mu-zatl". Vse, kar je bilo tako svečano obetano, da se v tej deieli v sedanji vojni lic ho dogmlilo, se vzlic temu dogaja. Tisti poznavalci sladkornega trga. ki so na kritični strani, dokazujejo. da so ga vladni uradi v tem oziru lani zelo polomili, ker niso znali izračunati, kako naj urede distribucijo. In ob c-nem so zelo zanesljive osebnosti v vladi in v kongresu vrgle v javnost vest. da so 'butlegar-jl" zvarili iz sladkorja lani več žganja ko* kdaj prej v času pro-hihicije. Kako so ga mogli dohiti toliko vzlic tako strogi vla-dni kontroli? Stvar diši po ma-lomarnostl in korupciji. In kongres obeta preiskave, kakor zmerom. Ko bo vojna že dolgo končana, se bodo njene posledice še vedno kupičile Tudi ako konferenca v San Franciscu zaključi svoje delo ie tako uspešno, se bodo posledice vojne tudi ko je bo povsod konecr večale. Vzelo bo leta, predno bodo pojenjale. Sicer bi ovire ne bile tolikšne, če bi vlade res verjele v vzajemnost toliko kot v San Franciscu poudarjajo. Toda kadar se gre o trgovini, kolonijah, regulacijah letalstva, vzajemni delitvi prirodnih zakladov, živil in o«dviganju življenjskega standarda, pa je med njimi toliko križajočih se interesov, da jih je vzlic lepim govorom nemogoče zatajiti ali skriti. Namesto višanja življenjskega standarda se ljudstvnm moogih dežel obeta za prihodnjo zimo velika lakota. Namesto zaposlitve delavcev z zaslužkom, ki jim bo omoogčil boljše življenjske raz-, mere, obetajo takozvani ekonomski veščaki brezposelnost, znižavanje mezde in vlade od vojne prizadetih dežel pa govore o prisilnem upoštevanju vojnih ujetnikov. Ljudstvo čuti, da se mu je bati še slabših razmer. Pa se je odločilo boriti se proti gospodarski in politični uredbi, kakršna je bila, in zahteva spremembe. V Franciji n. pr. se je v minulih občinskih volitvah obrnilo nad polovico volilcev "na levo". Isto nagibanje na levo se opaža v večini drugih dežel. Proletarec skozi vso to vojno dokazuje, da rezultat pod starim sistemom ne more biti drugega kot še več revščine kakor je je bilo. Taki listi bodo po vojni spet dobili tolikšen pomen, kot jim gre. Kajti delavstvo potrebuje glasil, ki služijo njihovim koristim. Letos je jubilejno leto Proletarca in letošnji Majski glas, ki je v tisku, je posvečen tej obletnici. Pridobimo v priznanje Proletarcu za njegovo delo letos vsak najmanj enega novega naročnika. 1 PROLETAREC LIST ZA INTERESE DSiAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. luUJa J.^MloT.n.k. D«Uv»ka TUkovn* Druiha, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA * Zedinjenih drtavan ta celo lato $8.00; ia pol leta $1.7»; aa čatrt let« 91.00. Inozemstvo; sa celo leto $3.50j ia pol lata $2.00. . vsi iokopisi in morajo biti v naAem uradu najpozneje do pomleljka popoldne sa priobčit«? v številki tekočega tedna. PROLETAREC HibhsheU every Wedneaday by tha Jugoslav Workmen's Publishlng Co., In«. Eatabliahed 190$. Editor.............. Business Manager... _____________Frank Zaits _____________Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: Inited States: Ono Ye«r $3.00; Si* Months $1.75; Threo Months $1.00. Foreign Countries, On« Year $3.50; Si* Montha $2.00. proletarec 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROČK. VVELL 2864 Jugoslavija bila v čislih le dokler je trajala vojna JOSKO OVEN: RAZGOVORI Komaj je legel bivši predsed- zadnje čase precej novic, katere nik Roosevelt v grob, že so se pa niso razveseljive Tiče se oglasili rcakcionarji vseh barv nemške ofen^tve, katera se je in poklicev. Konec vojne v Ev- vršila v teh krkjih oktobra 194d. OB SKRAHIRANJr NEMŠKE ARMADE so se vasi in mesta podajala brez odpora. Gornje Je slika Ko je zapadnim zaveznikom šlo v Afriki in drugje še jako |f cieselbacha. Nemški civilist t belo zastavo čaka zavezniških čet, da Jim naznani predajo. V ozadju slabo, je VVinston Churchill v parlamentu poudaril, da jugofclo- vidite požar. vanske čete pod vodstvom Josipa Broza Tita zaposlujejo 25 nem- j----— ---= Ških divizij. Nedavno je beogradski radio opozoril na to dejstvo. Ako ne j bi bilo v Jugoslaviji takrat toliko oboroženega odpora in sabotaže proti nemškim in italijanskim okupatorjem, bi Hitler lahko poslal večino tistih svojih divizij v Afriko, in to v času, ko so bili Angleži z osiščno armado v najostrejših bitkah. Angleži so bili . veseli te pomoči v Jugoslaviji in obljubljali partizanom potrebščine in kakor koli še jim bodo mogli iti na roke. KATKA ZUPANČIČ: ropi ter mirovna konferenca v j San Franciscu jim je dala še posebno priliko za njihove nakane. Seve, glavna tarča je kajpada Rusija. Rumenp meščansko časopisje, rimska klerikalna kli-I ka, razne domače fašistične skupine, zastopniki poljskega plem-I stva fn veleposestnikov, ter re-! akcionarji v državnem department u so pridno na delu, da se vse tisto edinstvo, katero se je I pridobilo v potokih krvi, razsuje. Kadar človek čita Hearstove I liste, ali čikaifcotribuno« miril, da je vojna z Rusijo neizogib* na. Ni je stvari na svetu, da niso za to krivi 'ta rdeči". Kajpada, da je to le mnenje neka-; terih ljudi, ali lahko prinese j 3gromno škode, . če se ta reak-| cionarni tok ne ustavi. Nobeden I ne trdi, da je vse dobro, kar je storjenega v Moskvi. Ali govoriti "though" z Rusijo, ko* je sedaj postalo geslo naših diplomatov. ne bo prineslo dobrega sadu. Vsak pameten človek ra-I zume, da Rusija noče sovražnih Začelo! ob 8V°iih mejah, ker ima j zato gotove skušnje. Isto zahte- IVERI To nesrečno poljsko vprašanje! Prižgal si je cigareto, poteg- L . * HP i »nI dim vase ter ga nekoliko ki- Angleški tisk je o osvobodilni fronti pisal večinoma zelo ^^^ /opct izpuhal "Kaj? Ali vam 'Old Gold' nič več ne diši?" sem ga podražila, "Oh' Stiska je, saj veste." je odvrnil in se nasmehnil. "Do- simpatično in Churchill je v zbornici ni samo enkrat pohvalil. Tudi v Zed. državah je morala vsled teh dejstev osvobodilni fronti sovražna propaganda, ki ji je prilival olja na ogenj ta- vedoč, da se je cigaret prej ime kratni poslanik Konstantin Fotič, pojemati. Po vzgledu angleške novane znamke držal tako zve-se je tudi ameriška vlada odločila priznati Tita, pogojno, ako sto, kakor sv. Jurij svojega ko-svojo vlado razširi in ako sklene kompromis s Petrom in njegovo nja. zamejno vlado, da bo vsa stvar "legalna". To se je zgodilo. Jugoslavija pod Aleksandrom Je malo pomenila. Veljala je za zaostalo balkansko državo, pod tiranstvom ministrov staroko- bra nam mora biti že vsaka zad-pitne mentalitete, nad kateremi je gospodarila klika, ki so ji rekli nia.smet Ko b' ,c.vedel; k*m "čaršija". Osvobodilna fronta pa je šla v borbo ne samo proti so lz8inlle vse ^^ vrste-okupatorjem in kvizlingom, ampak tudi s programom za novo Jugoslavijo, ki bo zgrajena v korist ljudstva. Prejšnja Jugoslavija je bila v Versaju osnovana na temelju protisovjetske politike. Osvobodilna fronta pa si Je dala v svoj program živeti v prijateljstvu in zavezništvu z USSR. Naravno, kritiki so pojasnjevali, da je to storila zato, ker so glavni voditelji osvobodilne fronte, s Titom vred, komunisti in bili šolani za svoje vloge v Jugoslaviji v Moskvi. Prejšnja Jugoslavija je bila smatrana za francosko in angleško sfero vpliva. Ko sta začela rogoviliti Mussolini in Hitler, jc čaršija v Beogradu uvidela, da ji Angleži in Francozi ne bodo pomagali. Mala antanta je vsled tega razpadla in Beograd je svoj oportunizem obrnil v prijateljstvo z Berlinom in Rimom. Predvojna Jugoslavija je bila do kraja zavožena in njena bi-, rokracija korumpirana do dna. Strmoglavljenje njene vlade, ki se je prodala osišču, pa ni bilo samo delo Srbov v Beogradu, kot so se ponašali, ampak v veliki meri uspeh angleške diplomacije ter njenih agentov, kateri je pomagal tudi ameriški diplomatski ter propagandni aparat. Toda vlada je takoj po napadu, oziroma že prej, ko ga je slutila, pobegnila s celim krdelom svojih zaupnikov, s kraljem in knezom Pavlom, in z bivšimi ministri, ki jih je nekaj dni prej vrgla s sedežev. Armada doma se je sesula v enem tednu. nekaj, ki nam po naših listih že namišljenem paradižu. je rositif ali zdelo se mi je po , . ... . . \__, » T vamo mi na naših mejah, zato t robno potegniti ga na realna • ._____ :„ ______.________ imamo in varujemo "Monroe doktrino". In Rusija bo storila , . . , . _ •« i vse, da bodo njene meje varne, tista vrv, ki jo vlečemo na pik-, . ' * , JV . itJit,^ i- -v«™ A bl danes obstojala evropska tla Dejala sem. da je bilo poljsko vprašanje na konferenci le !;' federacija socialističnih držav, bi tega kajpada ne bilo treba. nikih .. . Usekalo ga je. "Vem, ves čas vlačijo* ameriške tanke vem, da konferenca ni piknik. pred nos, nam naštevajo tone sem pohitela, ko me je napol Ali7e*ga še ni v Evropi. _:in___i- _i „ u: .»a; i pjnn nmuil i u nr» \ h »Vil 1 nn mn- n r Zato danes skuša svetovna re Koliko jih bo potegnilo za So- Naše'armade so se borile pri Mokronogu, Čatežu, Mirni, Kostanjevici, Leskovi dolini itd Iz Gomile pri Mirni so odpeljali Nemci vse moške, katere so našli v vasi in jih pobili. V Čatežu so pomorili enajst moških ter deset žensk in otrok V moji rojstni vasi — v Sv. Križu pri Litiji, so pulovili vse moške in jih zaprli v ledenico, v katero so nato metali bombe. Ko so po odhodu Nemcev ledenico odprli so našli štiri mrtve in deset težko ranjenih, od katerih so trije ie umrli. Tako se glasi dolga lista samega morjenja in požiganja. Da je bilo med temi nemškimi morilci tudi precej naših domobranskih judežev, Je jasno. Prav je, da jih sedaj zadene zaslužena kazen. Znani balkanski ekspert ter časnikarski poročevalec M. W. Fodor ima v "Chicago Sunu" zbirko člankov o Jugoslaviji pod imenom "Tito's Federation Plan Offers Hope to Country on Brink of Disaster." V teh člankih, ktteri bodo gotovo opisani v naših listih, je dobro ošvrknil našega bivšega poslanika Fotiča ter sanjače o veliki Srbiji. V teh člankih izvaja,: da je bil Titov način edino rešilen za naše dežele. Želeti bi bilo, da bi se dobesedno ponatisnili v naših listih. in milijarde, da bi odprli* oči j jezno, napol pomilovalno mo-nam ubogim 'slepcem... Ali; trii, "primera pa vseeno drži. pa kakor da kar vsi — razen njih, kajpak' — nosimo ob sen-ceh šajke kakor konj, pa zato ne vidimo drugega kot Ruse. Ce bi le enkrat vzeli zemljevid v roke in premerili razdaljo med Arktikom in Kaspiškim morjem, bi se morda domislili. akcija ponovno mobilizirati in vjetsko unijo in koliko proti nji, ustvariti nekak "cordon sani- to se jim je zdelo potrebno ugo- laiare' Proti boljseviski nevar- toviti, tako so koj spočetka za- nosli- Skuša se to v Angliji, v nesli na konferenco to. kar/bi ^ntralni Evropi, v Rimu in tu- ne smeli — separatizem. Za Poljsko, da so se potegnili? Kaj pa ve kakšen Venezue- ^ j v, v • • . £om obrniti neseelo Potem so v Sloveniji, na Hrvatskem, v Bosni, Hercegovini, pritisniti piko. Ni Črni gori in v Srbiji snovali novo, moderno uporniško gibanje ljudje, ki so ostali doma in bili izvežbani za to nalogo. Rekli so: Naša borba ne sme biti samo proti temu, česar nočemo, namreč tujih okupatorjev na naši zemlji, kajti vedeti moramo ob enem tudi kaj hočemo! Naš program je nova, federativna, demokratična Jugoslavija, so oznanili v svojem programu. In ob etiem izjavili, da zahtevajo vse tisto Primorje, ki ga je mirovna konferenca v Versaju dala po prvi svetovni vojni Italiji v nagrado. In pa slovenski del Koroške, s Celovcem vred, in pa še nekaj ozemlja na Štajerskem. Jugoslavija je bila v vsej Evropi edina okupirana dežela, ki se je vzlic temu, da je bila pod peto petih sovražnih armad (nemške in italijanske, ter madžarske, bolgarske in rumunske, dokler so služile Hitlerju), ves čas borila proporčno bolj kot katerakoli druga podjarmljena država. To ji je dalo ugled. Prej ga ni imela. Dobila pa si ga je v borbi proti fašizmu toliko, da je postala znana celo povprečnemu Američanu. Ampak po mnenju zavezniškega vrhovnega poveljnika v Sredozemlju je storila usodno zmoto, ker je njena armada šla za izgon Nemcev tudi v Trst in v ostalo "severovzhodno Italijo" (v Istro, Gorico in na Notranjsko). On smatra, da bi morala to nalogo prepustiti zavezniški armadi. In Jugoslavija je odgovorila: Mar nismo tudi mi zavezniška dežela? Ali se nismo borili v teh krajih še ko je bila Italija v vojni z združenimi narodi? Ali nismo žrtvovali v vojni proporčno več kot katerakoli zavezniška dežela? Cemu naj se sedaj umaknemo iz krajev, v katerih so naši ljudje pod Italijo toliko pretrpeli? Mi imamo prav gotovo saj toliko moralne pravice biti v njih kot pa katerakoli druga zavezniška armada. Tako je nastalo nesoglasje. Spor zato, ker zavezniško vrhovno poveljstvo smatra, da si hoče Tito "severovzhodno Italijo" s Trstom vred prilastiti s silo. Zato ga je general Sir Alexander prispodobil Hitlerju, Mussoliniju in japonskim imperialistom, Dejstvo je. da Jugoslavja NE MORE in ne misli postati imperialistična država. Ima pa PRAVICO zahtevati kraje, ki so ji bili ODREČENI zato, ker je ŠIBKA. Tito morda res dela tudi napake. A ni pa napačno, ako izjavlja, da ima jugoslovanska arma- "I, kam ..." sem zmignila z rameni, "vojakom jih pošiljajo, pa v bolnišnice itd. Da jih le ne kadi kakšen Goering!" "Skoro bi rajši videl, da jih kadi Goring, nego pa ruski bolj-ševiki..." Presenečena sem prisluhnila. Rusi in njihov režim ga ni nikoli prej motil. Zadovoljno se je vselej režal 'rdečim kleščam*, ki so tako mojstrsko od-ščipavale in drobile 'nepremagljivo vojsko Herrenvolka'. In če se je njegova žena kdaj obregnila ob boljševiško brezbož-nost' — oba sta namreč verna katoličana — je on igral glušca, ali pa jo je dobrodušno vprašal, kdo da jo je postavil za sodnika Domislila sem se, da je mož poljskega rodu, pa ga nemara žuli poljsko vprašanje. Hotela m obrniti besedo na vreme, mi dal prilike. Rusi so mu sr.šeli v laseh. da za tolikšno fronto ni zadosto- ° P?l'slV ir\ P°tre' val samo ameriški material, da bah Dwbro Jn zdravo s. je za-so i po ruskih jeklarnah in to- P?mniLli P°kojnega Nevilla pritiskali na polno Chamberlaina Kako se je izra- varnah paro." Moj sobesednik je vkljub temu imel še zmerom svoje tanke na jeziku. Treba je bilo nadaljevati. "Zmaga v Evropi je dobljena — hurej! Od ene strani so zmagovale ameriške, an- zil, ko se je šlo za Cehoslova-ško? Kaj bi se toliko brigali za narod, ki ga skoro ne poznamo! — Tako nekako se je odrezal angleški državnik. In Cehoslo-vaška ni kje na koncu Sibirije ..." Kar oba hkrati sva se spom- gldške in pozneje francoske če- ni| dfl dežujo ^ gya ysak tc cd druge strani pa amen-! . . ški tanki! Tu čete — tam tanki* Ali se vam zdi taka presoja po- ,, .. štena in pametna? Kdaj je še jecarj. postali kak tank ali top rešil le ped jetniki zemlje, ako ni bilo zadaj člove- Nemški ječarji So sedaj jet- ka, njegovih možganov in nje- niki Zaveznikov in njihove žr- govega poguma?! Zakaj ne po- tve. kolikor je ostalo živih, pa lagate na tehnico tudi življenj!" In ker mi je šinil na misel njegov margarin, sem še tega spravila na površje. "Pa v take cenene in glupe. vendar pa strupene bajke o ruskih škornjih in margarinu, da bi vi verjeli? Vi ...?" "Povedali so taki, ki se jim "Tem boljseviškim lopovom sme in mora verjeti. Povedali smo pošiljali vse, kar so si po- so nam še marsikaj. Boljševiki želeli! Tanke, topove, letala, so hujši, kot so bili naciji! — motorna vozila, pa še zdravila Kdo da nas hujska? Vi imate in hrano in seveda tudi cigare- predsodke. Cemu vam torej te! Kako nam vračajo? S pre- imena? — Zdaj ko so se prekle-varo! Tudi naše meso jim je ti komunisti z našo pomočjo teknilo, o da! Ne pa naš margarin! Škornje so si mazali z njim! Za njihove želodce smo morali pošiljati surovo maslo . . Strme sem sledila njegovemu izbruhu in ko je iztresel nekaj svoje nabrane jeze, pa umolknil, da bi popuhal par dimov, sem ga skušala pomiriti. S podporo Rusom da smo podprli tudi sebe. Ruske zmage so bile prav tako v prid tudi nam, kakor so bile naše njim .. , "Ruske zmage ..je zakrilil z rokami in pometel vsa nebesa s svojim pogledom. "Naši tanki! ta, ta so prinesla zmago! Pa naša letala, strojnice, topo-! i Naše milijarde dolarjev!" "Poznam to 'modrovanje', Hearstova in McCormickova trobila nas pitajo z njim pri večerji in zajtrku in še po radiu za nameček. Celu med našimi rojaki jih je osvobojene. Koncentracijske kempe v Nemčiji so sicer osta- di pri nas. Poljska armada v Angliji še vedno nabira prostovoljce, če tudi je vojne v Evropi konec in ima že okrog 200,-000 mož. — In to še ni vse — je še polno drugih slučajev, kateri kažejo isti namen. Političen položaj Evrope Kot je razvidno iz municipal-nih volitev v Franciji, se tam obrača ljudstvo na levo. Isto tako povsod, kjerkoli so bile f*ri nas Na mirovni konferenci v San Franciscu ni ravno preveč harmonije. Največ prerekanja je bilo radi pakta južno-ameriških republik, kateri je bil sprejet pred nekaj meseci v Mexico City. Države na ameriškem kontinentu so mnenja, da kar se njih tiče, je njihova stvar, ter da njih zadeve ne pridejo pred takozvani "World court". Kajpada, da je bilo dosti opozicije. Ce se to dovoli, bi zopet šli nazaj kot je bilo pred to vojno, v posamezne * skupine, brez centralne odgovornosti. Veliko se je govorilo o tako zvanih mandatih podložnih dežel. Tu je bila ameriška delega- slične volitve. V severni Italiji. ciJa v konfliktu z Angleži in v Belgiji, v novi vladi Avstrije I Francozi, kateri žele svoje man-vidiš iste vtise. V Londonu,! dale na2aJ v isti formi izkori-VVashingtonu in Rimu se tega ^t je bilo poprej Ame- nič kaj ne vesele. Nič ni hujšega za naše "rugged" individua-liste, kot je beseda "socializem". Boje se je kot hudič križa. A kot izgleda, jo bodo slišali velikokrat v prihodnji de-kadi. Seveda, težko je danes napovedovati kakšen tok bo zavzela Evropa. Faktorji so pač Priporočite prijatelju, si naroči Proletarca. naj Ak« vam Je naročala* potekla, prosimo, obnovite Jo či*spr*J! pritepli v Berlin, so razgalili svojo staro rdečo plat. Mislili so, da bodo vsi Združeni narodi sprejeli tak mir, kakršnega si je zamislil njihov Stalin, pa so se ukanili. Vaša Jugoslavija je že komunistična in zato proti nam .. "Eee, počakajte," sem ga naglo prekinila, "Jugoslavija ni komunistična! Drugič pa,, kaj pomeni to: proti nam? Kdo je proti komu?" "Saj ste poslušali in čitali poročila iz San Francisca!? Razen komunistov so se tam vsi izre- ho odziv tako dober, kot kli za Poljsko in njeno pravo jc bil v prejšnjih razpisih voj- le. toda jetnike v njih so nado- kakšen bo mir — in kdaj, ter v mestili nacijski tolovaji. koliko se bo razvil ekonomski položaj, kateri je dane? v skoro popolnem razsulu. Vojna, katera se je končala v Evropi, je prizadela, izvzemši v par državah. vse ondotne dežele. Treba bo ne samo ustvariti novo ekonomijo, ampak uspostaviti raz- in sezidati milijone novih hiš, ki so bile porušene v vojni. Kar je naj-glavneje, varovati bo treba milijone prebivalstva pred lakoto, katera grozi prihodnjo zimo. In tisti, kateri bo imel in delil živila, bo diktiral, kakšen naj bo političen položaj ... Saj tako se je godilo do sedaj. Obvezna vojna služba v Angliji ostane Premier Churchill je oznanil, da bo angleška vlada ohranila obvezno vojaško službo do . « 1 , I V I", u i 11 u« n UJUUJIB konca vojne z Japonsko tn brz- , , J____' . . A J. ; . . drta prometna sredstva kone tudi pozneje, ker bo potrebovala mnogo vojaštva v Nemčiji in v drugih okupiranih krajih. KAMPANJA ZA VII. VOJNO POSOJILO Dne 14. maja je hila uradno otvorjena kampanja za sedmo vojno posojilo. Vlada pričaku rika je s svojim korakom pode-lenja politične svobode Filipinskih otokov storila pomemben korak naprej v svoji kolonijalni politiku ali ta vzgled na Angleže. Francoze in Nizozemce ni dosti vplival. Na drugi strani zaliva, v Oaklandu. se je vršilo drugo zborovanje "VVorld Trade Union Conference". O tej konferenci ima zelo zanimiv članek Alva-rez Del Vayo, v reviji "Nation" z dne 12. maja Več o tem prihodnjič. Naše gibanje Opazil sem, da je število "šti-ristoterih" zopet narastlo. Se malo in bo doseženo. O ruskem relifu nimam nič za poročati. Tole mi ne gre v glavo ?. vlado. Vse je imela naša Poljska zn sabo!" Obraz se mu Je razbleščal kakor dečku, ki je s svojim novim fičefajem prvič pomeril in zadel. "Skoro vsa Evropa, domalega ves svet se je potegnil za Poljsko!" Kar lepo ga je bilo gledati v da prav toliko pravice biti na Primorskem, kamor je PRVA prišla. kot pa čete iz Nove Zelandije ali pa čete — bele in zamorske iz Zed. držav. Napačno je le, ker se je iz tega ob jutru zmage v Evropi ustvarilo težak spor, ki ne bi bil potreben, se gre res za popravo krivic, ki so bile storjene v Versaju in potem pod Mussolini-jem in Hitlerjem......................................... .................................... nih posojil, oziroma sedanji še veliko boljši. V In namen želi sodelovanja vseh. Zmagali smo v Evropi in zmagali bomo v vojni k Japonsko. A vojne stanejo. Vojni stroški v Evropi se bodo za tn deželo nadaljevali, ako hočemo, da ne zapravimo zmage. K u pu j mo volne bonde! Sodelujmo, da si jih nabavijo čimveč tudi drugi. « « ♦ V Jugoslaviji Zavezniki ne govore "though" samo z Rusijo. Zapovedali so tudi Jugoslovanom, da se naj umaknejo iz Trsta ter iz Istre, dokler se to vprašanje ne reši na mirovni konferenci. Italijanska vlada, za katero stoji tudi Rim, ima v Londonu in v VVashlntonug dobre zagovornike. To, da je bila Italija sovražna država, ter da bi bil njen kraljiček v slučaju zmage osi-šča i veseljem trgal kose angleškega imperija, torijske vlade ne briga veliko. Skrbi pa torije pač to, če dobi Rusija premoč na Balkanu. Isto je glede Celovca in raznih drugih krajev, katere zahteva Titova vlada In naši "politišni" tukaj vedo. da je vet- italijanskih glasov kot pa jugoslovanskih Seve, vprašanje vsega tega hc ni rešeno, kajti glavna beseda bo spregovorjena na mirovni konferenci. If naše Dolejnske dobivamo Cemu naj se vojne zločince v kutl izvzema iz seznama obtoženih fašistov, to mi nikakor ne V"tl*vo! Mar je grešnik, ako Je v talarjti. man{ grešnik, kakor pa oni v vojaški uniformi •Ii pa v civilni obleki? VLADIMIR RIJAVEC: Brazda o strehah, sta čebljala Vsak po svoje. ♦V— Articulatio tarsometatar-sea. — o da! Oral jo bom bra-zdo, — Articulatio metatarsea phalangea, — in jo izoral! — j a da- Do kraja!! Amen! — Articula-j tio talpcalcanea —" NEMCI VIDELI POČETJE "ELITNE" GARDE. Ko ho zavezniške čete prišle v koncentracijski tabor liuchenwa!d in videli grozote, ki so jih uganjali naciji nad svojimi žrtvami, ie zavezniški poveljnik ukazal prebivalstvu v okolici, naj pride v tabor, da se na lastne oči prepriča o delu svojih "nadljudi". "Zbogom! 1'rasec: . se j< zastudil Ivanu, ko je zaprl vr&-ta za sabo in je bilo slišati le še njegove težke, nerodne korake po kamenitih stopnicah. —- Potem je pozabil nanj. — "Kri pljuje,--ne bo dolgo —" "— V zadnjem času, odkar so nastopili lepši dnevi, se počuti malce boljše ... Skoda, da ji ne morem odpreti okna: zrak je poln saj in tovarniškega dima. O NAPORIH ZA OSVOBODITEV BAVERSA St. Louis, Mo. — Kdor kaj daruje za kako stvar, ima pravico tudi vprašati, kako poteka zadeva, v prid katere je prispeval. Ker sem dobil par vprašanj radi jetnika Joe Baversa, in ker sem obljubil, da bom poročal, kako bo prošnja za njegovo po-miloščenje izpadla pred "par-don boardom", naj služi vsem, ki se za zadevo zanimajo, sledeče pojasnilo. Prošnja za pomiloščenje bi morala priti pred omenjeni odbor že 10. aprila, ali saj kmalu po omenjenemu datumu. Vpraševal sem mojega odvetnika, če je žc dobil kaj sporočila, on pa mene. Tako sva čakala obvestila oba, a dosedaj, ko to pišem. še zmerom zaman. ' ] to, koliko bo zaslužil. V sluča- Imam prijatelja, ki se je po- ju, da smo bili kdaj v finančnih trudil, da je govoril z osebo, ki stiskah, v Prid. Odvetnik in jaz sva j m rad pomagal. Torej njemu umira čeprav ie v polnerrTeve- ,mcla s tem vel,ko dcla in s,t" zaslu8a' da Je P«vsko dru" r J —----- tudi znatno stro- štvo "Svoboda" uspevalo toliko tju. — Tovarne, tovarne ji ško-,., _ . .. rnt^BSKm .. dijo' — Veš Mariji sem se za- skov' ProsenJ Je bl,° lreba »BM let. Vsem nam je žal, ker je nri;i« sati cele kupe, v obliki, kot je preminul. Ali zakon narave je obljubila in jo prosila, naj po- . r .. 4 . . \ f. . rnaga Anki -- na božjo tx>t poj-1 ena *tran teRa llsta ^ rh tega Je tak m 50 mu mogoce upreti ' _____„;,„bilo treba iskati pravih oseb in Pokojni Berlisg je podpiral dem, cim se vreme ustali.--, .. 0 .... 4 . . . J. J? j Mogoče bo Anki le boljše __ scnfa- Pošiljati take prošnje po poleg glasbe tudi razne druge zadnjič je poskušala peti -1 NiP«stini veljavno. Treba jih je dobre ustanove, časopise, naro- mogla dolgo; — kašelj ji daje Nerabljeni električni pralni stroji so nujno potrebni! Izdelovalci so zaposleni z vojno proizvodnjo, zalo vsak mcsec bolj primanjkuje električnih priprav. Čimdalje več žensk, ki opravljajo vojno* delo pa še gospodinjstvo doma, resno potrebuje električne čistilce, pralne stroje, likalnike, priprave za pečenje kruha in druge priprave, ki prihranijo delo. Zato patriotično delite svoje z drugimi. Zberite vse električne priprave, ki jih ne uporabljate, in jih zamenjajte za vojne znamke pri svojem električarju. Vzel bo celo stare in potrte stvari, ker jih navadno lahko popravi in prenovi. Zapomnite si, da boste pomagali nekomu, ki potrebuje tako pomoč... Vojne znamke pa bodo pomagale dobiti vojno. Swap nces PltlPOMIIA: Common-wcalth Edison Company nc kupuje rabljenih električnih priprav, da bi jih spet prodajala, pač pa z veseljem pomaga čikaškim tr-govccm pri tem domoljubnem načrtu. COMMON WEA L T H EDISON COMPANT n ■ "Peti je poskušala," se je na-I smehnil Ivan. — "Peti, seveda. Labodji spev. — V bolnico bi jo poslali, — da, — toda —' izročiti vsakemu osebno v roke. Ko hitro dobim obvestilo, kako se je zadeva obrnila, bom takoj poročal. Želim in upam pa. da bo Joe Bavers osvobojen in začel novo življenje Kar je bi- Prvo pomladansko solnce je bo J®- se P°*»bilo. Pred prestop-m * kom je bil posten in delaven človek in to bo lahko spet, čim mu bo dana prilika živeti v svobodi. — Ciril Medved. vrnilo zemlji "— Anka bi Te rada videla. — Pridi, če moreš! Vem, da denarja za železnico nimaš. — pa pridi peš. če Ti šola dopušča. ■— Rada, zelo rada bi Te videla!—" "Ne bova se več videla," je vedel zagotovo in storilo se mu je inako. "Sc težje bi mi bilo, če bi se videla — Je boljše ta-1 »Hroit. Mich. — Johna Borko! — Zbogom, Anka!" Včasih ,is8a Jc poznalo mnogo rojakov, si je mislil, da bo kdaj pozabil j Poznali so ga kot dobrega pevo-nanjo ali da se jo bo vsaj spominjal brez bolečine: — šele selaj se je zavedal, koliko mu je pomenila Prazno in pusto mu je bilo v duši. — "Zakaj jc tako?" "Za-kaj? — Za-kaj?", čal knjige in se veselil napredka. kjer ga je bilo kaj zaznamovati. Bil je član kluba št. 144 JSZ do konca svojih dni, član SNPJ in dobrodelnih organizacij. Prispeval je v take namene toliko kot le redkokdo drugi. Oziroma več. Živel je zmerno. Ni kadil, ne užival alkoholnih pijač. Med prijatelje je ra bili slovenski klubi socialisti- renca Prusvetne mat ce m JSZ čne stranke, ^Proletarec >-1, K^S t < 111 k m 7flctnnmWnv knliknr ih rea e UM v . , , Tiče se sodobnih problemov. Referanti bodo tajnik konference Anton Garden, tajnik Prosvetne matice in JSZ Chas. Pogorelec in urednik Proletarca Frank Zaitz. Po poročilih bo razprava. Prosimo vse, da pridejo v dvorano točno ob 10., ker popoldne se vrši v nji seja krajevne organizacije SANSa. USPEŠNA PROSLAVA SprinKfiled, III. — Majska proslava tukajšnjega kluba J. bila uspešna, posebno upoštevamo današnje fantov je v armadi, toliko zastopnikov kolikor je klub imel članov. Večkrat se vprašujem, čemu so ti klubi propadli? Ampak drugega odgovora si ne morem dobiti kot da "staro umira, mlado raste". Štirideset let je v življenju posameznika že dolga doba, toliko večja pa za list, kot je Pro-; letarec. Včasi je bilo treba pre-|cej truda, da se ga je obdržalo, j In obdržal se je. Onim slovenskim delavcem, ki so se toliko trudili za list in katere že krije gruda, blag spomin. Delali so za stvar, ki bo objela vso člove- S. Z. je ško družbo. Za tiste, ki še živi- še, ako mo, pa je dolžnost, da storimo razmere, za list ob njegovi štiridesetlet- Precej niči kolikor toliko. In da ga ši- število starih naseljencev se kr-rimo. Kolikor naročnikov, toli- či in novih pač ni. "DVIGNI OBE ROKI!" je ukazal ameriški vojak nemškemu ujetniku, ki je držal v eni roki belo za staviro, drugo pa v iepu. Ta slika je is gosda blisu Nuerenberga, kjer so bili skriti naciji isgnani i* gošče. Veliko jih Je bilo ie v civilni obleki. Nekateri so na naše vojake streljali is sasede, a naše čete se jih primorale is skrivališč. ko zastopnikov bi moralo biti v vsakem kraju. ČCgftV je Proletarec? Ustanovljen je bil za delavce in je delavski. Prav v onem času, ko je pričel izhajati, je bilo naseljevanje iz Slovenije največje. Kaj bi lahko bilo, če ne bi začel izhajati Proleta- Vseeno, socialistični klub še . obstoji. Vemo, da je potreben in zavedamo se, da le s pomočjo socializma se bo mogoče izne-biti strašnih vojen in gorja. Vsem, ki so pomagali na priredbi, in enako udeležencem, izrekam v imenu kluba zahvalo. Joseph Ovca, tajnik. povrnitev prošlosti. Tam je ne je justični minister, Franc Les-bo več nazaj. Tukaj si jo lahko kovšek je minister industrije in ohranijo v svojih samostanih in rudnikov, dr. Vlado Vavpotič \mmmmmmMmMmmm*mmm»mmmm PRISTOPAJTE K 1 SLOVENSKI NARODNI | PODPORNI JEDNOTI i USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOVI IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina sa Združena driava (iivtn Chicaga) In Kanada $«.00 na lat«) $3.00 sa pol lata; $1.50 sa iatrt lata} sa Chicago In Cicaro $7.BO sa calo latoj $3.75 sa pol lata; sa inosamstvo $$.00. Naslov za list in tajništvo je: 20.17 So. Lawndale Avenue € hieago 23, Illinois štm 1111 i^^v^^Af« v^^k^KM«^ katedralah brez kake posebne škode za novo Jugoslavijo. ZSŽ (zveza slovenskih župniji si s svojimi posameznimi propagandisti na vso moč trudi, tako kakor srbski popi, da se kazalec na uri zgodovine pomakne nazaj. In prav tako ognjeviti v teh naporih so hrvatski "svečenici" v Ameriki. V svojih župnijah in *v svojem tisku se dušajo pravoslavni popi, hrvatski in slovenski katoliški župniki, kakšna katastrofa bo za ves svet, če se Jugoslavijo preuredi v svobodomiselno državo. Oni jo označujejo za komunistično, kar pomeni danes nekaj, jutri pa že povsem kaj drugega, ampak vendar nasprotno onemu. kar zastopajo tisti, ki gledajo v prošlost, namesto v bodočnost. V univerzah USSK pričakujejo v prihodnjem semestru o-krog 176.000 dijakov. To morda za tako veliko državo ni mnogo, a gledano z razvoja Rusije je to ogromno število. Prvič, Sovjetska unija je šla skozi najstrašnješo vojno v »voji zgodovini. Bila je veliko hujša, kot njena revolucija 1. 1917 in civilna vojna, ki ji je sledila, in hujša, kot grozota lakote, ki je ugonobila kdo ve koliko ljudi. Ampak sedaj, ko se USSR zanaša. da si ustvarimo mir, si hoče vzgojiti ljudi v vse sorte po- goslaviji klice v izobilju. In šola je prosta vsem. Pod carji tega ni bilo. Češka je sedaj svobodna in Edvard Beneš je spet v Hrašča-nih, oziroma v Pragi. Ampak— naj mi prijatelji Čehi zamerijo ali ne. borila se je za svojo osvoboditev na licu mesta jako površno, oziroma nič. Slovaška pa se je udinjala docela Hitlerju. A tam je nastalo saj nekakšno partizansko gibanje, ki ga na Češkem ni bilo. Brat predsednika Beneša je piscu teh vrstic ob neki priliki v Chicagu rekel, "vi (Jugoslovani) imate hribe, gore, mi tega nimamo. Vsak kaj pomemben kraj na Češkem je dostopen nemškim tankom, v jugoslovanske gore ne morejo plezati." Potem ao prišle Lidice. Nekdo je ubil nemškega poveljnika in Lidice so bile izbrisane. Kar tako so naciji obdolžili tisti trg, da je kriv zločina, pomorili prebivalce v njemu in ga "zravnali z zemljo". Ampak koliko je Lidic v mali Sloveniji! In izgleda, da jih, — saj na Primorskem —* ne bo še konec. Slovenija ima novo vlado. Načeljuje ji komunist Boris Kidrič. Drugi njeni Člani so, kot poroča Office of War Information, dr. Marijan BrecelJ, kl je podpredsednik slovenske vlade. Zoran Polič je notranji minister, dr. Aleš Bebler ima v področju finance, dr. Jože Pokom ima portfelj ministra za trgovino in oskrbo potrebščin — v sedanjih časih najtežja služba, — dr. Ferdo Kozak je naučni minister, Tone Fajfar je minister gozdarstva in Janez Hribar pa je agrikulturni minister. Tako ima Slovenija prvič v zgodovini vlado po modernih principih Kako bo uspevala, pa je največ rec! Bili bi brez organizirane podpore v času stavk in brezde- SEJA KLUBA ST. 1 JSZ . Ija. in ne mogli bi jo dati naro- BO 25. MAJA simpatiziral z ljudmi, ki so se dve^tojnaTR^akdj^bfi^ela trudili na prosvetnem polju kot ______________„us,_!maJa se vrsi na nekatere prijatelje, rimi smo hoteli in skušali nare-odvisno, kako se uredi primor-diti to in ono. kar nam je bilo sko vprašanje in pa vprašanje v pouk in razvedrilo. Gnala nas slovenskega dela Korotana. Iz je neugasljiva želja posebno po postopanja Angležev in Ameri- kulturnem • V petek 25. ____ „ ____redna seja kluba prosto pot, da zadavi in ubije ki } JSZ na kateri bodo poleg se ono malo čuta človeka do so- drugih Xočk dnevnega reda vo- cloveka. jjtve na miiwauško konferenco Napisal sem te vrstice k štiri- Prosvetne matice in JSZ. Člane desetletnici Proletarca, ker sem in članice prosimo, da se je vsi mu tudi jaz pomagal, da je ra- udeleže. stel in se obdržal kot zagovor- Konferenca v Milwaukeeju Spomin mi nik in uditeli delovne mase. one bo v nedeljo 27. maja v Sosta-uhaja na prva let« v tej deželi, plast* ^oveštva, ki doprinaša , richevi dvorani. s kate_ vse. kar zmorejo roke in um de- p0 končanem dnevnem redu lavca. klubove seje bo razprava o pri- Ako vsi v krogu naročnikov morskem vprašanju, ki je vsled pridobe, ali pomagajo pridobiti angleške in ameriške interven-novih naročnikov, bi bilo veliko cije postalo jako zamotano. se je on, in preminul že silno utrujen, a še vedno pri delu. Kdo bo med nami nadomestil take može? KAKTUS PIŠE Pueblo, Colo. — čanov v Trstu in Gorici, ter Angležev v Celovcu, bi človek sklepal, da ti ministri nimajo nič kaj lahkih služb. Dr. Ante PaveliČ je s svojo "nezavisno hrvatsko državo" dovršil, a njegovi ljudje tam še ruvarijo in prav tako tukaj pod okriljem Hrvatske katoliške za* jednice, ki zelo rogovili. Kar sc Paveliča tiče, je on le še pred-med nevšečne prošlosti. Hrvatskemu narodu je odvzel veliko ugleda. A kaj v bodoče? Hrvatska seljačka stranka, z Mačkom na čelu, bi se rada znova uveljavila, na lavorikah ubitega Štefana Radiča in drugih njenih mučenikov. A Josip Broz* Tito, ki je tudi Hrvat, smatra, da je treba Hrvatski nove stranke—take. ki ni bila še nikjer doprinosu, po dra- Pomagano listu, še bolj pa matiki, ki je svojstvo sloven- onim> ki bi spoznali resnico in skega naroda. Dramatika! Ka- Vldc,i- kako wlika J* razlika ko smo Jo negovali. Hoteli smo med onim1' ki ustvarjajo, in oni- ji dati največ, kolikor smo ve- mi- kl vladajo. In spoznali bi, deli in znali. Gojili smo jo, ka- kako «otove sile delujejo obdr- kor podeželski odri na Sloven- 7ati delovne ljudi v temi in v skem. Nismo se strašili dela in mračnjaštvu. truda, dasi smo bili takrat za- i Ako je v nas, slovenskih de- posleni po tovarnah do 12 ur lavcih še kakšna dolžnost, je in dneVno. Nekateri izmed takrat- mora biti dati vso podporo so- nih diletantov so že med pokoj- cialističnemu listu Proletarcu, niki. da bo čimglasnejši zagovornik Dramatika je kakor cvetlica in učitelj nove socialistične dru- Ako ji ne prilivaš. usahne; je žbe. ki prihaja. — Kaktus. kakor pri vsakem delu na izo- .. braževalnem polju: stato umi- A__ . • i • i • ra. mlado raste Ameriški VO|akl, k. SO bili Le eno • je nespremenljivo, v ujetništvu, se vračajo perpetualni zakon ustvarjanja, Nemške čete so ujele v Afri-kateremu je podvrženo vse v ki in potem na evropskih boji- Vstop prost vsem. — P. O. Proletarec je bil ustanovljen, da služi delavstvu. Tej nalogi je ivest v vsakem slučaju, v krizah in "dobrih" časih, v vojnah in miru. Podpirajte fa. vsemirju in ki ga pesniki tako do 80 tisoč ameriških voja-__^ radi označujejo z "na razvali- i kov» ki so bili že do nemške ka- kompromit Irana. Ker ]e s^daj |^ J??}^*'!^ on načelnik vsaki oblasti v Ju- lahko pričakujemo, da ni zatonil samo Pavelič. ampak tudi Radičev naslednik dr. Vladko Maček, hrvatski politik slovenskega pokolenja. Člankar v A. D. pričakuje, da se "nekaj kuha". Namiguje da, sti kot č,ovek do ^^^ in so se Rim, Washington in Lon- ta doižnosl je nas vseh don sporazumeli napraviti Titu ^ konec. "Komunizem" je treba zajeziti, misli tisti gospod, in njegovi tovariši soglašajo, in zajeziti se ga more le, ako se ta del Evrope potisne v klerofaši-zem. In ker je res veliko takih znamenj, je zelo verjetno, da miru tam še dolgo ne bo. John Berlisg je eden onih redkih ameriikih Slovencev, ki je delal na kulturnem poljti kjerkoli je bil. Poskušal je s pevskimi zbori med slovenskimi premogarji, ko je z njimi vred kopal premog v rovih v državi Utah Poskušal drugod. Uspel pa je posebno v Detroitu. O njemu piše v tej številki Rudolf Potočnik. Kajti Berlisga ni več med nami. S svojimi pevci in igralci je nastopal na naših priredbah v Detroitu, gostoval v Clevelandu, v Chicagu in kamor že so bili povabljeni. Ber-lisg je bil skromen človek Omenjen je častno v tistem letniku Ameriškega družinskega koledarja. v katerem je seznam slovenskih kulturnih društev v tej deželi, a sam pa si slovesa ni nikdar iskal Bil Je član odbora Prosvetne matice, pisal je note, Silno hrepenenje človeštva 8° tiso9 jih je bilo že vrnjenih po višjem, lepšem, in razumnej- v državp. ostale odvažajo šem življenju, po pravičnejši kolikor dopušča prostor, uredbi človeške družbe, v z pod- -buja sile, da na socialnem polju nevzdržema delujejo; Drezajo maso — delovno ljudstvo da se zave pravic in dolžno 1IMMMIMH ! PRISTOPAJTE K ; SLOVENSKI NARODNI ! ; PODPORNI JEDNOTK ! ! NAROČITE SI DNEVNIK j i ••PROSVETA**: , « ■ Stana sa calo lato $6.00, j pol lata $3.00 j Ustanavljajte nova društva. ► Deset članov (ic) je treba sa \ I novo društvo. Naslov za list in 4 !;; za tajništvo je: | 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILU Ko je bil Proletarec nekaj let star, me je pridobil prijatelj, da sem ga naročil. Kako je bil maj-1 hen! Komaj četrtina sedanje velikosti! In vendar smo ga željno pričakovali. Bil nam je kakor univerzitetna šola. Iz njega smo spoznavali pomen organizacije na delu v človeški dru-žbi. ki se tako ponosno očituje baš v teh časih svetovnega klanja. In teden za tednom smo vedeli več in več, kaj je treba, da pridemo do močne socialistične organizacije. In vsaka obstoja le, ako ima celice, klube po vseh krajih dežele, ki so gonilna sila vsakega gibanja.. In tako tudi socialistična stranka. Med Slovenci je bil Projfta-rec, ki je dramil, učil in bodril somišljenike na delo. Razumeli smo le eno gibanje — gibanje socializma, ki sta ga napovedala in predvidevala Marx in En-gels. In veliko nas se temu ni nikoli oddaljilo, niti ne v najbolj preizkušenih dnevih. Bil jp čas, ko je Proletarec krenil na stran, kar je nas nekatere bolelo, ampak načelo je obdržal in ga ni izpremenil. To nam je Majski Glas 1945 POSVEČEN ŠTIRIDESETLETNICI PROLETARCA V njemu je zastopanih nad 20 tukajšnjih so-trudnikov in pesniki osvobodilne borbe iz Slovenije. Gradivo pestro, zgodovinsko, zabavno in poučno. t Cena 35c izvod. C6na za večja naročila je sledeča: 1« iztisov 15 Iztisov 25 Iztisov »5 Iztisov $ 3.3« 4.811 7.75 10.50 50 iztisov 75 Iztisov 100 iztisov 250 Iztisov $14.50 21.00 27.00 65.00 Naročila naslovite: PROLETAREC 2301 So. lawndale Ave., CHICAGO 23, ILL. »•• • a* • • •« Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St , Chicago 23, ILL. Ospredje in ozadje primorskega vprašanja Ospredje teli biti združeni v okviru fede- Dne 30. aprila so jugoslovan-, rativne Jugoslavije, je pribito ske čete okupirale slovensko Primorje, Istro in Trst, drugi dan pa so se snidle z novozelandskimi četami 8. britanske armade v Tržiču (Monfalconel ob Soči. Te čete so potem pomagale Jugoslovanom očistiti dva nemška gnezda, enega v Trstu, drugega v predmestju, kojih posadke so se branile kapitulirati. Novozelandci so nato okupirali tržaško luko in pridružile so se jim še čete ameriške 5. armade, mesto samo pa je bilo izključno v jugoslovanskih rokah kot je bilo ozemlje v zaledju do Soče in čez Sočo. Prihod anglo-ameriških čet Jugoslovanom ni bil po volji, toda na pojasnilo, da bo tržaška luka služila prometu na komunikacijski črti med Trstom in dejstvo. Da to izvedejo, so se ravnotako organizirali v Osvobodilno fronto kot jugoslovanski Slovenci. Ustanovili so svoje vojaške (partizanske) edini-ce, bataljone, brigade in divizije in osvobodili velik del o-zemlja v notranjščini. Po vsem osvobojenem ozemlju so se vršile svobodne volitve in izvoljeni so bili narodni predstavniki za Osvobodilno fronto slovenskega Primorje, delegati za narodni kongres v Kočevju in po-danci za slovenski parlament v Črnomlju. Na zasedanju AVNOJA (An- tej operaciji je zajela 44.000 nemškega vojaštva in ogromno količino vojaškega materiala * To je kratek pregled vojaškega in političnega ozadja glede Trsty in Primorske. Na to se opira jugoslovanska vlada. Kaj so bili načrti Anglije glede tega. je pa drugo vprašanje. Diplomatično ozadje Da se skriva za kulisami tega pozorišča konflikt med angleškimi in slovanskimi interesi, ni nobenega dvoma. Mišljenje ve-ščakov, da bi se vprašanja bodočih mej morala reševati na mirovni honferenci, je popolnoma na mestu. Ni pa na mestu, da bi se samo slovenska in jugoslovanska vprašanja morala reševati pri zeleni mizi. Niti ni na mestu, da imajo nekatere zavezniške države pravico okupirati in držati gotove teritorije, Jugoslaviji se pa ta pravica za-nikuje. Mar Jugoslavija ni zaveznica? Če je treba čakati na mirov- tifašističnega veča narodne o- j no konferenco, zakaj je Anglija svoboditve Jugoslavije) meseca novembra 1943 v Jajcu je ta najvišja oblast proklamirala vse jugoslovanske kraje pod Italijo, vključivši Trst, za neločljiv del dovolila Grčiji in njenemu regentu patriarhu Demaskinosu, da razobesi grško zastavo na Dodekaneških otokih? Te je Italija vzela Grkom. Zakaj so fran- Avstrijo, kjer so jugozapadni del ozemlja zasedle angleške če- nove, demokratične, federativ- coske čete imele pravico okupi-te, so se zadovoljili. ne Jugoslavije. rati Alzacijo-Loreno, ko je ven Ker je nastal nesporazum, j 19. februarja 1944 je sloven- dar spadala Nemčiji, a jo Fran-kdo je osvobodil Trst, naj bo ski parlament v Črnomlju rav- cija zahteva nazaj? In kaj glede pojasnjeno, da je bil Trst v ju- notako proglasil vse slovenske severne Nemčije in Prusije, ki goslovanskih rokah dva dni pre- kraje Julijske Benečije za del so jQ zavezniki odločili Poljski dno so se prikazali Novozeland- j Združene Slovenije, jim odločil in se Poljaki tam že naseljuje-ci. O tem sta neovrgljivo poro- 20 poslancev in izvolil pisatelja jQ? Podobnih slučajev je še čala ameriška poročevalca v Tr- Bevka v začasno slovensko vla- mnogo. stu John Chabot Smith , ki sta to i sku vsemu svetujn na zaseda- ^ tudi dobile poziv od amen- rabo ^ kapltu|iranju Nemčije. JAKKK KOSTI IN TRUPEL umrlih in ubitih jetnikov pri konern trunjski kempi Belsen blitu llanoverja v Nemčiji. INTERESE ANGLIJE BO Z U. S. S. R. TEŽKO USOGLASITI (Nadaljevanje s 1. strani.) in ustvarjale nove nevarnosti za bodoče konflikte. V tem listu smo večkrat omenili, da je položaj tak. da lahko PREGLED VSEBINE JUBILEJNE IZDAJE MAJSKEGA GLASA (Nadaljevanje « 1. strani.) vora na to vprašanje je v članku "Delovanje klubov JSZ na dramskem polju". Louis Zorko ima članek z na- predsedoval pri razsulu tega častni predsednik Louis Ada-imperija. mič, ki je izposloval avdijenco Če dodamo k temu še anglo- pri tedanjemu državnemu pod- sovjetski konflikt na daljnem vzhodu ter britansko dominacijo italijanske politike in gospodarstva. tedaj se pač lahko vprašamo: Ali ne rabi Anglija Trst in Primorje za bič proti Rusiji, za dokaz, da tudi Angli-ja lahko Rusiji štrene meša? Javnosti je tudi znano, da je Churchill zahteval drugo fronto skoz Balkan. Stalin pa skoz industrializirano Porurje in Pore-nje. Anglija je hotela ohraniti dejstvo ugotovila od angleških nju v Jajcu in Črnomlju so bili slu? armade, da spada dotično častnikov in civilnega prebival- navzoči tudi uradni ameriški in mesto v ameriško zono in da ga naj izpraznijo. Francozi so se uprli in končno so ostali. Jugoslovani se vsega tega zavedajo in se ne dajo potegniti. V jugoslovanski armadi so Rusija pa je videla v tem nevarnost za svojo lastno bodočnost, obenem pa tudi nevarnost za mlado politično gibanje v Jugoslaviji, če bi se glavni boji proti Hitlerju vršili na slovanskih tleh. Stalin je zmagal z stva angleški zastopniki. Iz poročil od 13. maja posne- Maršal Tito je skoraj v vsa-mamo, da je bil napravljen do- kem svojem govoru poudarjal govor med zastopniki angleške aspiracije Jugoslavije glede Tr-vojske in maršalom Titom. Gla- sta, Reke, Istre, Gorice in osta- som tega sporazuma je bilo tr- lega Primorja in opozarjal, da' tudi primorske brigade in bata- žaško pristanišče dano na raz- mislijo jugoslovanski narodi ljoni, sestoječi izključno iz na- polago zaveznikom za Uvažanje vse te pokrajine z orožjem bra- §ih ljudi, ki so spadali pod Ita- vojaških in civilnih zalog, me- niti. Naglašal je tudi, da ta del ijj0. Ali se morajo tudi ti uma- sto samo in njegovo zaledje z Italije ne spada Jugoslaviji sa- kniti iz svojega rojstnega kra- JVq. bojnih Dolianah Ev- Istro vred pa je imelo ostati v mo radi svojega slovenskega Ja. iz katerega so pregnali nem- J. koncJa niF J končana jugoslovanskih rokah. Zgledalo značaja temveč tudi da se Ita- *ke in italijanske barbare? Po- m f Jialistidna vojm za kontro. - ----------------lija kaznuje rad, svojega za- z,v za evakuacijo ne dela izjem | 1q f£ Rusija je utrpela o- Rooseveltovo pomočjo. Nemška industrija je v razvalinah, nova Jugos^ivija pa se brzo raz- je, da je bilo sporno vprašanje rešeno in obe strani zedovoljni. Presenečeni pa smo bili 15. maja, ko smo čitali v listih poročilo, da sta ameriška in angleška vlada potom svojih poslanikov v Belgradu predložile jugoslovanski vladi zahtevo, da se morajo jugoslovanske čete nemudoma umakniti iz Trsta, Istre - in vsega Primorja. Vzroki za to zahtevo niso bili objavljeni, ču-li pa smo komentarje, češ, Tito je prelomil dano obljubo, ko je prekoračil "italijansko mejo" in zasedel "italijanske pokrajine". En dan se torej poroča o sporazumu, drugi dan pa pride ostra zahteva o izpraznjenju osvobojene slovenske zemlje. Očividno je vse to razburilo naše ameriške Slovence (tudi one, ki se niso nikoli ogrevali za SANS in njegovo delo). Lahko si tudi predstavljamo, kaj o tem mislijo naši primorski Slovenci in Istrani. Da je postala situacija kritična in bo morala biti v kratkem rešena, je povsem umljivo. Izjava jugoslovanskih oblasti, dd Jugoslavija svojih čet ne bo u-maknila iz osvobojene slovenske zemlje na Primorskem, je napravila napetost še ostrejšo. Ko pišem ta članek (17. maja), okupirajo jugoslovanske čete vse Primorje do levega brega Soče, evakuirali pa so teritorij čez Sočo (Furlanijo). Politično ozadje Da so primorski Slovenci ho- hrbtnega napada na Jugoslavijo. Toda ko so Mussolinijevi raz-, nc , v živtjen]ih ,n bojmkudri, v Slovenijo >n s* materialu ter je ekonomsko sil- nastane nova vojna še predno j slovom "Nekaj o točnosti", v bo ta končana. Ne sicer zaradi katerem opisuje, koliko škode, Trsta, kajti to je le eden izmed nepotrebnega truda pa tudi mnogih incidentov, kateri pri- stroškov povzročajo tisti, ki so čajo, kako malo pravega sogla- zamudniki pri obnavljanju na-sja je med "združenimi" narodi, ročnin, ki prihajajo pozno na Dvoje ideologi) in raxli*ni *Je In priredbe, ali pa na vaje * intere. i pevskih in dramskih zborov. Kolonee Samuel Or.fton raz- i , "Ak^,a za bodof'i mi,r in.fo1' laga v svojem članku v Chica- J-nost delavcev ,e naslov član- go Sunu, da je treba v presoja- k,u: "» «a JT? . nju odnošajev z Rusijo vzeti v Ca,nkar Louu Kaferle Je zast°-upoitev zapad v celoti. Zapad Pan z ra*Pravo ° zamrznjenih pomeni v tem slučaju zapadno :m a Evropo z Anglijo in Zed. drža- j Članek o novi Jugoslaviji ve. Na posamezne incidente se Kako si je zamislila osvobo- ni več ozirati, ker jih je preveč, dilna fronta, kot se je imenova- Vprašanje je, ali bosta Sovjet- la, ko je bila v borbi proti oku- ska unija in zapadni svet mogla patorjem, zasnovati bodočo Ju- delati skupaj, ali pa se razvija- goslavijo. pove članek z naslo- la kot dva različna, nasprotna Vom "Kaj je Jugoslavija bila in si svetova. kaj bo pod osvobodilnim giba- Kai «o Churchillov! nameni? "j«""1" Isti člankar vprašuje, da-li se '*tu naveJdeni* »P180* * c " je Churchill v politiki napram tatelJ,u razv,dno' da lma ta MaJ' Sovjetski uniji preobrnil, in od Isk' * as Pestro vseblno- . govarja: V Nemčiji goji čudno Puole8te«a "J«« politiko v negovanju nadadmi- on,h: kl 50 b,h v let* ^^ rala Doenitza" kateri pravi, da ' ',rot' okupatorjem ak Uvno v ga je Hitler imenoval za bodo- V ^ lSZ' urednikove pripombe in siji sovražna, ob rob sovjetske pa vcc strani lK,zdravmh armade v Nemčiji. Kako lahko sov" bi prišlo do neljubih inciden-1 Vzroki zakasnitve tov. ali celo do oboroženih spo- Običajno je Majski glas izšel padov, si lahko predstavljamo, vsako leto koncem aprila ali pa Nezaupnost na obeh straneh P™ dni maja. Letos pa je vs- Sovjetska vlada s Stalinom ]*d vo!?lh razmer^ nastalo to- stvarnost pa je pozabil. Vse navedene točke govorijo v korist Tedaj niti ena država ni črh- polastili še tistega majčkenega os|.lbliona VsUmI teca si ho- Italiie za naoake v škodo Slo- nila besedice ali pa se drugače koščka slovenske zemlie ali ie os,abIJpna teKd S1 no "aiij*. ™ napake v sKodo bio- i,ra7r,a Ci0 _ I. ,jmi8In KOSCK8 siovensKe zemtje, an je ^ utrditi varno bodočnost na vencev \ya prelije le par kroko- izrazila, da se z zahtevami Ju- tedaj Amerika protestirala in , ... . 1 ~ 1 / . _ goslavije ne strinja. Ameriški1 zahtevala umik čez mejo- Sai . • £ ? ^ mogočen slo-in angleški zastopniki so o vsem smo vendar imeli diplomatično tem razvoju natančno poročali 2vezo z Italijo aprJmi. ^^ dlTa^ otnem svojim vladam. pg mišlieniu ki dane^i nreve- z,NIJenJui or^ave. ooenem Na konferenci v Jalti so vse K. Pa °dtehlal k»mb'""c'ie bl<>- tri zavezniške sile uradno pri-i bi človek skoraj verjel, da jc znale NOVO Jugoslavijo ter j Jugoslavija tista, ki bi morala priporočale, da se provizorična biti kaznovana, in ne Italija In vlada iAVNOJ) še izpopolni z Vse te homatije so se izcimile zastopniki drugih demokratič-j po pričetku konference v San nih strank, ki se niso kompro- Franciscu. mitirali s sovražnikom. Skupščina pa naj ponovno odobri vse zaključke parlamenta v Jajcu. In med temi zaključki je bil tudi dekret o priklopitvi Primorja. Na podlagi tega sporazuma je bila sestavljena nova vlada, vidno v zadovoljstvo Amerike in Anglije, kajti izmenjani so bili novi poslaniki. Tako je AV-noj postal de facto in de jure vlada Jugoslavije. Jugoslovanska osvobodilna vojska in partizanski odredi so bili uradno proglašeni za redno jugoslovansko armado, ki je kot taka postala del medzavezniške vojske v Sredozemlju pod poveljni-feldmaršala Alexandra. Ta jugoslovanska armada je potem sama osvobodila Jugoslavijo (razen Belgrada, kjer so pomagale sovjetske čete) in z nad 100,000 mož vdrla v Istro, Trst in slovensko Primorje. Samo v MMM»MMMM»MM»MHM»MMMMMM»»tM»MMM> PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL i Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONIt CANAL 7172—7173 DRŽITE CENE ŽIVILOM NIZKO Grocerije in odjemalci morajo sodelovati V boju proti višanju cen. Oboji so skupno odgovorni za uveljavljen je določenih (ceiling) cen. Poučite se o njih iz uradnega seznama odobrenih cen, predno kaj kupite. OFFICE OF VVAR INFORMATION Juoslavija je bila sfera angleškega vpliva in ekonomska sužnja britanskega in drugega kapitalizma. Nova Jugoslavija pa je napovedala ne samo svojo politično neodvisnost in svobodo. temveč tudi ekonomsko svobodi Da ne mara več tujih gospodarjev je jasno pokazala, ko ni dovolila angleški armadi vstopa na jugoslovanska tla. dasi so Angleži že gospodarili v Grčiji in jf "pomagali" postaviti vlado, ki dobiva navodila iz Londona Niti ni UNRRA bila dobrodošla, dokler so v njej prevladovali angleški agenti. Jugoslavija je priznala poljsko vlado v Lublinu, a Anglija priznava ono v Londonu. Na konferenci v San Franciscu je Jugoslavija glasovala za sprejem poljske delegacije v UN-CIO (United Nations Conference on International Organi-zation) in je seveda izgubila proti anglo-ameriškemu bloku Ravnotako je glasovala proti sprejemu fašistične Argentine, za katero se je tako potegovala Amerika, dasi to ni bilo v skladu f principi pokojnega predsednika Roosevelta, ki je dejal, da mora biti fašizem iztrebljen s koreninami vred. Anglija kontrolira železnice v Argentini, katera je zalagala Anglijo z mesom in žitom tekom te vojne, dasiravno fašizem nima samo korenin v Argentini, temveč tudi steblo in veje. V vseh teh potezah je Jugoslavija sledila Sovjetski zvezi kot je Čehoslovaška in še par drugih držav, ki odprto nastopajo proti fašizmu ln se res trudijo, da ga zatrejo s koreninami vred. Nasprotno pa Anglija namerava ohraniti svoj imperij za vsako ceno in uresničuje Churchillovo izjavo, da ni postal britanski premier v namenu, da bi kov, ki jih bo Anglija zopet skušala organizirati. Anglija smatra, da je ogrožana, ker so se mali slovanski medvedki tako lojalno oklenili velikega ruskega medveda. Tak položaj je tudi za mogočnega leva opasen. Jugoslavija ima danes največ zaupanja v Rusijo, kajti angleški in slovanski interesi se križajo na Jadranu, katerega ključ je Trst. Najkrajša slovanska črta v Centralni Evropi teče od Gdanska na Baltiku do Trsta na Jadranu. Slovane loči le Avstrija, ki pa spada pod sfero sovjetskega vpliva In os vse Centralne Evrope je Trst. Kdor poseduje ta adut, kontrolira igro, kajti tu ne gre za Italijo ali Jugoslavijo, temveč za politično bitko dveh velesil, v kateri se hoče že drugič napraviti Slovence za žrtev. Vprašanje Trsta lahko rešita Italija in Jugoslavija sami v konferenčni sobi, če bi ne bilo drugega ozadja. SANS in Združeni "odbor imata veliko nalogo, da pri ameriških oblasteh posredujeta v dobrobit Jugoslavije. Glavni funkcionarji obeh organizacij so pridno na delu. da ublažijo lesilam in s stališča bojazni, da vedelt; ce ^ kalera tiskarne v duhu spet združujejo proti na, vu tem m1e6tu ^ nji, kot so se. od kar je nastala, sP,oh sPreJe!a Y tisk °bema pa do te vojne stima kl Pndeta 23 nas v UP°-... *u i 7 t Pri tem se v Moskvi marsikaj fev, manjka c^lavcev in papir-dilovih solz. Za vsako njegovo kar ustvarja nezauPanie ja se ne dobl' točko imamo Slovenci deset ar- • OI' • • • , J . „ T A končno smo delo vendar , , . . in sumnicenje do nje v Londo- .. , , . , , gumentov in dokazov, ki njego- RU in y vVasbinctonu oddali, ne da bi nam^mogla kave argumente v prid Italije propaaandisti ki bi radi iz- itera teh liskaren določno jam-Stvarno in temeljito pobijejo. 1 zvali vojno s Sovjetsko' unijo čit!: kdaj ^ v ^anju delo doli njegovega članka je oči-Uimprej to stanje idno izrab- in kdaJ da d°b> PaPir-vidno, da mu je neznana etno- ,jajo b^ glede vprašanja Vrh te«a bo nas stalUsk in pa-grafija in geografija naše Pri- poljskih mej in poljske vlade, ipir v'sl£d teh okolscin znatno morske in Istre, kajti trdi. da in pa sovjetske politike v deže- pot za pravično razrešitev problema Primorja, ki je tako vitalnega pomena za Slovenijo in Jugoslavijo. O podrobnostih tega dela je danes v javnosti nemogoče poročati. Tako zahteva uradna molčečnost. Zdi se pa, da je bolje, ko je danes vprašanje Trsta in Primorja v razpravi, kakor pa če bi se čakalo do mirovne konference in tedaj rešilo nepovolj-no. In to je ponovni dokaz, da SANS svojega dela še ni dosegel ter da ga morajo ameriški Slovenci še v večji meri podpirati. Nejcaj tednov po ustanovitvi SANSa je odpotovala v Wash-ington deputacija, v kateri so bili tedanji tajnik rev. Zakraj-šek, podpredsednica Marie Pri-sland, drugi podpredsednik Jan-ko Rogelj, Vincent Cainkar in več kakor pa prejšnja leta. Ta Majski glas ima 80 strani, s platnicami 84 in cena mu je 35c. Radi bi ga razposlali takoj, a tega ne moremo, dokler ne bo delo v tiskarni ter vezba je samo Istra slovenska, vse o- lah ki jih je ona okupirala, n. stalo zaledje z rudnikom v Idri- pr na Madžarskem, v Rumuni-ji vred p? je italijansko. Tudi ^ Bolgariji in na Dunaju^ Huj-trdi, da bi izguba tega rudnika skajo tudi proti njeni zvezi z za živo srebro in drugih pre- Jugoslavijo in pri tem neumor- mogovnikov" v tem okraju bila no opozarjajo na nevarnost vsa ,zvrsena ' silna ekonomska nesreča za ita- "komunizma", kot je to prej Prccej poslanega gradiva smo lijansko ljudstvo. vrjjj Hitler morali izpustiti, ker na poveča- Ce so Wellesovi podatki pra- Upajmo, da bodo odgovorni nJe revij^ v sedanjih razmerah vilni, tedaj so primorski Slo- možje Anglije, Zed. držav in niti za mis,iti n» bilo. Sicer pa venci samo še na pokopališčih. Sovjetske unije v teh resnih Je 84 strani že lep obseg. Cena vse drugo je italijansko po na- dneh znali biti dovolj odgovor- 35c Je 7a toliko gradiva in tako rodnosti in simpatiji. Celo v Tr- ni in odbijali incidente in vso leP magazin skrajno nizka, stu je 85 odstotkov Italijanov, tisto propagando, ki deluje, da Zastopnikom, društvom in torej je ja italijanski. Ce bi za- nastane čimprej vojna proti So- drugim naročnikom smo že več- vjetski uniji in s tem tretja sve- krat Pojasnili, čemu Majskega tovna vojna. Kajti če se jim te 8lasa še nlso Pr*jeli. Upamo, da pogubne nakane posrečijo, bo upoštevajo naše težkoče in ko bodoča vojna ne samo borba dobe, da ga bodo razpečali, ene skupine držav proti drugi kakor 550 8a prejšnja leta. pisal, da tržačani govorijo italijanski jezik 100 odstotno, bi zadel v centrum. Toda kedaj je še govorica drugega jezika spremenila narodnost prebivalstva0 Sigurno ameriški Italijani niso Angleži, ker govorijo angleščino, niti se ni 130 milijonov Amerikancev spremenilo v Angleže radi tega, ker govorijo angleščino. Ce so pa Italijani na Primorskem šteli za Italijana vsako osebo, ki je znala čvekati po italijansko, in taki gospodje kot je Sumner Welies verujejoj^ v take podatke, tedaj ni čuda, če Italijani sami res verjamejo, da so tudi Slovenci postali Italijani in pripadajo Italiji. (Vse misli izražene v tem članku so osebne in ne pomenijo, da predstavljajo ali ne-predstavljajo SANSovo uradno stališče.) Mirko G. Kuhel. tajnik skupini« ampak ob enem tudi prva svetovna civilna vojna. Ako državniki to razumejo, se bodo varovali vsakega takega koraka, ki bi vrgel svet v popolno pogubo. Ako vam je naročnina potekla, prosimo, obnovite jo čimprej. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in naj-stareišo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9. dc 10. ure dopoldne, postajo Vodi jo George Marchon WGES, 1360 kilocye!es. ...................*................................ ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO i ADRIA PRINTING CO. i Tol. MOHAWK 4707 : 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ..............1111 r............................. Ako bi delavci n takim veseljem podprli delavski tisk, kakor podpirajo savajalno časopisje, bi bilo ka-pitaliima kmalu konec. Naročite si Ameriški družin« ski koledar 1945. Stane $1.25. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th Street ToL Crawford 2212 OFFICE HOURS: 1130 to 4 P. M. (Except Wrd. and Sun.) 6:30 te S:30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) R*»». 2219 S«. Ridtew«y Aro. Tol. Crawford 8440 If m««r — Cftl Au.tin §700 ! BARETINCIC & SOK ! POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ♦ j 11IMHM A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers # • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COM MON VVEALTH * NO. 1967. Publuhed W««kly at 2301 S«. L*w««UU Av«. CHICAGO 23. lLL..May 23, 1945. VOL. XL. HUNGER IS THE ENEMY OF DEMOCRACT It is moro than unfortunate that many VVashington officials and many American business men did not take seriously Secretary of Agriculture Cluade VVickard when early in the vvar he iaid: "Food will vvin the peace." Now we are in the midst of a food crisis that may scriously affect our relations with the rest of tne world, that may conceivably seuttlc the alrcady weakened United Nations Relief and Rchabilitation Administration and that a!rcady. has brought liberated Europe closcr to actual starvation than it vvas under the Nazi conquerors. Returning correspondents are ali of the opinion that unlcsi food is sent to Europe, democratic govemment and a lasting pcacc will bc indangered. Frank Gervasi, a war correspondent vvho spent scvei months in France. Italy and Greece. reccntly told a Waahingtoi rudienee, "Democracy has many eneinies in Europe, but pcrhaps thi most formidable is hunger." This food crisis is a result of the "barc-shelf" program of tile Wai Food Administration. the failure to stockpilc relief foods, and thc de i a tion ing of many foods. Last September James Byrncs, Director o War Mobilization and Reconversion, predieted that there vvould lx liugc food surplus in 1945 in spite of ali demands including relief. Yel last November, the Bureau of Agriculture Economics vvas stating tha* we could not supply the essential reilef needs in four out of the six major food categories. An by the middle of March In this year. Byrne> fina!ly shocked the public by announclng that the U. S. had insufficicnt stocks of food to handle relief commitments vve had already mndc abroad. Since last spring, U. S. food policy has been that of the entrenehed and povvcrful food trades despite the oposition of labor, consumer in terests and the Farmers Union. F. U. President James Patton has des-eribed the policy of govenment officials as being based on "shortrange commercial fears" of the food industry. The Director of Food Distribu-tion of the WFA is Lee Marshall, now on leave fiom thc presidency ot the $50.000,000 Continental Baking Company. Marshall represents on!y one of the many tie-ups betvveen official VVashington food agcncies and the industry which has demanded and secured limited stockpiiing based on a domestic economic policy of "consumption in peace vvith produetion." Appropriations for a strong OPA, credits to farmers along vvith more fertilizer and farm machinery, and a sharing of our abundancc vith starving peoples, will have more to do vvith a secure peace thnn most of the decisions at the United Nations Conference in San Fran- j cisco—(WP.) THE MAHCH DF LAB0H I IN THE WIND *0Y BCWDS RfidUARL^-ANO HOV £M f IN THE TCM ARS BBfvVEEN i925 AND 1935 THE CCUB&e foPULAfiON ROSE MHoer so% H6 ADOPTiON O* THC S€LF-ACTlk&"MULt 6V THC CeSTfON M ILL« Of- L AN CASH (RC. MftSA OiRMCT RfS^LTOF ~THt fiTKiKIS Of TMfc COTTON 6Fl«SiAJ£RS/ -SiTvVeeN 1329 ANO ISM>, TO eNftoace THC IR STANDARD P»ECEWO*K RATES. *0bPS lHQiMUTY AND CSAFTSMANSHIP — T*4Č iMU*)- MAPE MAT. UX>K Foft T^iS iKJiON i.ABEL• MORE PROPAGANDA TO SCARE PEOPLE Plea That Public Ownership Leads to "Authoritarian Dictatorship" Refuted by Experiences of T. V. A. You can go to Heaven or you can go to Hell. Iikevvise, you have only one chance between "free enterprise "and "authoritarian govemment. " That deccptive "logic" ii being widely used by propagandists for Big Business and monopoly. An example is the Povver Trust propaganda against the bili to creatc a Missouri Valley Authorit* to do in the Missouri River region a job like that done by T. V. A. in the vaHcy of the Tennessec. r "The choice is yours." says the Kcntucky Utilities News, propa ganda sheet of the Kentucky Utilities Company. You can have more "govcrnment-ovvned dams" and get a "Russian systein," or stick to Jcffcrsonian Democracy" and let the Povver Trust build and ovvn thc dams! • • • l Is that sad choice the only one before thc American people? Or Is mother and better course pointed out by the successful cxperience of the Tnnessee Vallcy Authority? Lets see vvhat art impartial engincer has to say on those questions. Hc is S. R Finley, general superintendent of the Chattanogc, Tenn.. Electric Power Board He recently made a spcech in Muskogcc, Okla Finley pointed out that he is not employed by the T. V. A., "and never has been." Formerly a private utility compan> engincer, he be carnc superintendent of Chattanoogas mumcipally-ovvned povver sys-tch. It has no connection with T. V A except that it buys povver from that Federal governmcnt Corporation Now We've Got Another War of Nerves First. Finley took a wa!Iops at the idea that Federal povver "author- By KENESAH' M. LANDIS II. promised ali tho3e Latin-American jties" neccaaarily are "dietatorships" in their region. telling people in the C hicago Sun eountries." whal lhey must do and cannot do. „. .' L • "If the T. V. A. has ever had a preconceived plan to complctcly do other war of^nerves ** ^ ** " Jl,st ,ikv ihc dcal* has, ov" ^ area. or to rcvise the lives of thc people there. I have never * ' been making behind our back" he hcard of it," he said. "nor has there been any cffort to force sueh n In the House of Common. a vvor- mid ..And what Rind of ' dJ thing upon our seetion." r.ed member asked Mr. Churchill Lou supposc Churchill is playing * * * Marshal Tito Sees Need off Co-ops "Particular attention will be paid to the coopcrativc movement. vvhich will play an important part in the reconstruction of thc countrv" said Marshal Tito of Yugoslivia, in a speech vvhich outlined the official aims and policy of the new Governmcnt of Democratic Federal Yugo- slavia. Excellent! There is no region in the entire sorry mess called Europe that has more desperate need of the economic dcmocracy of cooperation than the poverty-stricken Balkan Peninsula. The Balkans have been an area of extremes—extreme vvcalth of the top-dogs in the feudalistic, autocratic system; cxtreme poverty and resultant ignorance among the slave-like lower strata. It is, indeed, high time that the South Slavs leam from their Bo hemian, Moravian, and Slovakian brothers in Central Europe. The latter groups. organized in the federation known as Czechoslovakia, made great advanccs in building, side by side. an enlightencd political ciemocracy and the economic democracy of Consumer Coopcration They took an unffirtunate setback vvhen thc imperialistic strugglcs of the titans around them engulfed their little nation, as it did aH little nations of Europe. But, barring postvvaT interference and dominancc by one of t£e great povver«. we are fully confident that thc Czechs vvill make a magnificent comeback. • , Novv their blood-brothers to the south, too, seem to be bent on doing away with the drones from the thrones, and building, in Europe'* inoat Uoubled area, a people s nation—Thc Coopcrativc Builder. Let's Produce For Use Now that one phasc of tlie globai vvar has ended millions of returning soldicrs vvill begin looking for jobs. One lesson thcy. and ali the rest of us, should have learned since the day of Pearl Harbor is that thia country is ablc to produce anything and cverything in almojt unlimitcd amounts. During thc past four yearj we havc our national income more than double, indicating thc vast incrcasc that has taken plače in the produetion of material things. And thi« inerease in produetion occured it a time vvhen twelve million of our most vigorous young people were Iveing inducted into the armed forces, and their places vvere taken by >oys and girlj, elderly men and vvomen, and millions of inexperienced vvorkers shifted from less essential employment. Thc almost limitless demands of vvar for thousands of i tem« were met, and ofttimes exceeded. Under the spur of war nevv plants were crecsted, new matcrials were ereated, nevv processes wcre devised and )roduction, unfettered by prtvate interests, resfionded to ali of the dt-nands made upon it. We know novv beyond aH doubt that this nation, vvhich has pro-•uced so lavishl.v for vvar, can produce as abuudantly ali of thc vvcalth hat can possibly be needed to provide for the sccurity and vvelfare nd happiness of every man, vvoman and child in this country. This is the proved possibility for thc future To acccpt anything iss is a betrayal of the interests of the men vvho are fighting our »attles, and of the men and vvomen vvho in vvar and pcacc produce ill of the nation's vvcalth, Those who fight to preserve this a free nation, and those who abor to create its vvealth and to serve thc public interest. alone are vorthy of the best that our collective efforts can provide. If you vvant to leam hovv peace-time produetion can be made to iroduce an abundance for aH, and real security for ali, read Socialist iterature vvhich is easily obtainable.—Reading Labor Advocate. Krom TIIK NATION Dr. Friedrich A Hayek, author n "The Road to gjrfdom," really -liould do sunUhing to keep his lame from l>eing bandied about by the less reputable elementa of the right. An organization called A merica'g Future,. Inc.. vvith the ume uddi jss and phone number s Frank Gannctfs Committee for oastitutional Government, is cur-ently referring to its most prolific lack vvriter, Samuel B Pettengill, i r "thc American Hayek." .... nctdcntally, Hayek's influence on 4ortii American thought is indi-ated by the follovving statement tl John Bracken, leader of Cana-la's Progressive Conservative Par-y: "Planned economy, w ha te ver ts ausspices, leads inevitably to «»ciali8m and, as vve have aH vvitnessed in Europe—to totalita-rianiam.'* Governor Simeon Willis of Ken-tucky has announced that he vvill ippotnt a Negro to the State Board >f Education and vvill ask Attorney General Eldon S. Dummit to ap->oint another as an assistant attor-iey general. In democratic eountries civil .'ights have always been won by vears of struggle. Franco has once more demonstrated the great effi-ciency of dietatorship by handing dovvn to his people a ready-made bili of rights. It grants them freedom of speech, provided they don't disparage fascism, and freedom of religion, pro videni they are Catho-lics. A11 thcy need novv is a bili of rights. Sonvc three hundred Nazis in Mcxico's Pcrotc pnson liavc peti-tioned Miguel AJaman. Secretary ol thc Interior. to release them, as thcy "no longer believe in Nazism " M. J. Coldvvcll, leader of Cana-das Coopcrativc Commonvvealth Federation, vvas the only Canadian delegate to San Francisco vvho voted against admitting Argentina to the conference Hc said Argentina should first "remove thc police ccnsorship on nevvs, restore freedom in universities and schools, and cmpty thc concentration camps where democrats are incar-ceratcd." North Carolina vvill have the I It is difficult to avoid belief that a scrious crror has been coinmlt-nation s first permanent statc rec- ted in the decision to excludc Gen. De Gaulle from the cxpected Tru-reation commision. The bili autho- man-Churchill-Stalin meeting. Whercver thc cxclusion originated to rizing it, reccntly passed. provides rcconsidcration vvould be vvelcome. What Every American Should Know A recent survey disclosed that 89 per cent of thc Amcrican people 'iave no idea of vvhat the San Francisco Conference is about. Not so ong ago a Congressman announced that only a fevv members of Congress had read vvith care the U. S. Department of State publication. Dumbarton Oaks Documents on International Organization", and that i less than one in a thousand Americans really knovv vvhat thc Dumbarton Oaks Plan proposes. The Dumbarton Oaks Plan takes its name from the meeting plače vvhere representatives of the United Nations, after seven vveeks of In-tensive stud.v and discussion, drafted a plan to preserve vvorld peace. i The Dumbarton Oaks Plan is novv being put into vvorking form at the San Francisco Conference. and may be briefly deseribed as a plan to maintain the peace and security for ali nations, bring about peacefu! scttlements of future d^sputes, and raise the economic and social standards of aH people«. From the veiwpoint of the common people — those who not only have to fight the vvars. but must also pay for them, vvin or lose — the Dumbarton Oaks Plan is the most significant human document since the Declaration of Independence in 1776, and thc San Francisco Con-ferenee is surely the most important event in modern vvorld historv. That is why cvery American — not just a small percentage — should make it a point of personal duty to find out aH there is to knovv about them. ~ Thc Brewery Worker. De Gaulle and the Big Three for seven full-time commissioners. of vvhom one shall be a vvoman and one a Negro. The Univcrsity of Virginia vvill open a school of forcign service» and international July 2 Legi sla t i vc Mcmo: Thc renrgo-tiation act cxpires June 30. The House Ways and Means Committee. novv considcring an extcnsion to December 31, has under advise Assuredly it might appear easier to mcct vvithout Dc Gaulle. He been "stubbom" and is Malways thinking of French prestige/9 But t vvould be interesting to diseover vvhethcr he might not be more • rcasonable" if really counted in on Big Four talks concerning Europe Far more important considerations than De Gaulle's personal re-a f fa i r s oni »etions, or his past achievements. errori and blind spots. are involved. France has an absolutely vital role to plav for peace. She is the major -ontinental influence of Western Europe Most of the political questions to be discussed by Messrs. Truman. Stalin and Churchill — none Of vvhom is a statesman of Western Europe—obviouslv vvill affect France nicepl.v. She has alrcady been assigned variou? tasks of leadership in •onjunetion vvith the three grcat allies Why not let De Gaulle in on top Then Finley told what T. V. A has done for tlie people of its e very odci insist on fk.morracy anr, frcrdom i »» privatecompan.es. ir sueh a long, fiercc vvar ended | jn Europc •• Despite its lovv rates, the T. V. A. is "carning enough money" to vvithout any settlemcnt even . ray aH its operating expenses, pay off Uncle Sam's original investinent among the vietors." ' t,'n they agrec on that?"; ,n lhc dams and ^^^ jincs pay more stalc and loca, Uxcs than lhc r, w„u.d bc more th.n odd. Thc j ^ZTlZr, Runia ii*Mding " "" P*y ^ °f T A other day a fellovv stoped me on a a u otner programs. the street. Ordinarily he is a pret-• ^rated ort« thousand of our Thcse other programs include "flood control. agricultural research ty easygoing citizen, but there waaf f.fln t Jlr^allrlZt T'rnd demonstration. fertilizer development, recreation for the public - - uS------------ca" \ < ve" n;akc arrangcments to >n blic )ands; and improVement in the public s health Lalx>r. get them back. ment nine amendments. proposed liscusslon of thc tasks? by the United States Chamber of Particularly Francc should serve as a bridge betvvecn thc tvvo Commerce, vvhich vvould seriously mighty Western Povvcrs and Russia That follovvs not only from her ha m per the govemment in rdHego- 'ustoric role, but from the present trend of French politics left of tiation proceedings. r n center, as reconfirmed in thc latest elcctions: clections vvhich must prompt Dc Gaulle himself to a more progressivc position if his political povver is not to ebb. This trend, again. is representativc of Europe as a vvhole. Toda.v relations betvveen Britain and America on thc one hand and a vvild look in his eyes Grabbing me by the lapel. he demanded: "What's the matter vvith those fellovvs?" "Who do you mcan?" I said, backing away. But hc hcld on. "You knovv vvho I mean. Stalin, Churchill and Truman." "VVcll, they've had a falling out over Poland/' J jnWfrf(1 "Tru- -man and Churchill think Stalin has broken faith because he ar-rested those 16 Polish leaders, They've demanded an explana-tion." "I knovv aH about thal," he said impaticntly. "Novv Russia is sore, and Stalin vvon t talk about it. Not that I care about Poland. I gavc Poland to Russia long ago." Than hc flickcd away a half-smoked cigarette "But one day it's Poland. and thc ncxt day is'« Austria. And novv wc've given Marshal Tito an uiti-matum to get out of Tricstc. Hovv vvill vve ever agree on Germany?" "They,ll work it out," I said, "at the next confcrencc." "Conference," he snorted. "Look at that free-for-all at San Francisco. Just vvhen I'm getting mad at Molotov, that gu.y Stettinius lets In Argentina We'll be playing up to Franco next." ' No, vve vvon t," I said. "Wc had to take in Argentina because vve "Give them time." I said. "Russia has accuscd us of hiding some Russian priaoners and wc'vc told them it vvas a lie. It's ali a misun-derstanding." "I hope so." he said. "Anyway, I m glad Eisenhovver told our Arin.v officcrs to stop feed in g Gocring chicken." Then it began to rain. and lic "i11""1'1 s a matter of fair play. •• - vvill you not give mc space for the follovving: pullcd me under an avvning I savv he had some confidencc to impart. After looking around. he vvhisper-ed something in my ear. "I didn t like Roosevelt," hc said. "I voted against him. But I surc vvish vve had him back." STAGGERING RELIEF BILL A hundred billion dollars vvill be i.jeded to provide relief of peoples trced from Axis control, thc United Nations Relief Administration de-clares AH but $2.000,000,000 vvill bc provided by the liberated eountries themselves, it added. It vvorrics us—this thing of going into somebody else'« country to "reatore order," etc. That, and being vvrong in a loud volce, vvas the way Adolf got started.—"Senator Soaper" in The Cincinnati Times-Star. Diplomacy is the art of letting the other man have your ovvn way. holes is insidious. There are athe- ists." Pcr*oually I have no repug- Chaplain Clayton H Stovve, viz:'01"0* a lal1 slory if 11 is wcl1 "No Athcists in Air." "There are lo,d an<1 has a ccrUltn Cement of ATHEISTS IN BATTLE In the Daily Nevvs prominence vvas given to statements made by No Athcists in Air." "There are; no atheists in fox holes nor in thc about but thc words of sky," etc. In refutation of these Chaplain Stovve are provoklng, ___14___, . , „,„.. D es he I have just read a published letter from Sgt. Mctro Staroschak, think vve are a nation of pe >plc vvith arrfefted men tal d«. velopment to swallow sueh pop- p.vcock? Athcists are in te fox holes and in the sky, they are giving their , . . , ure Hirj «n- k i v 111 n mcir Fort Lcvvis Wash.. in vvhich he live, but thejr tonvlctions wi„ ^ says thnt "There are no atheists glorlousl,y kep( a|,ve t for one in Jox holes etc.- is not trne! nnot a||ow thlg lmpllcated and is an injusticc to thc thou-; on alhcislj to wiihout chal. sands of Frccthinkcrs dying in this lcn«e.—Chlc««o Kathryn Ward-war for the cause of democracy (From Thc Chica Dai, Newi > and freedom. Werc the American press to present a truly unbiased j pieturf- of our boys in fox holes, I HOLL YWOOD STANDARDS thc air and on the sea the public Tvvo Hollywood kids vvere talk-vvould rcadily see that religion has ing as they vvalked home from school.. "I've got tvvo little brothers and one little sister," boasted one. "Hovv many do you have?" "I don t have any brothers and sisters," ansvvered the second lad, "but I have three papas by my first mama and four mama s by no monopoly here." In substanttation of the above Lt. Thomas M Rcardon, Roman Catholic naval chaplain, who ac-companied the Marines in the in-vasion of Guadalcanal, in an ad dres« at the Waldorf-Astoria be , fore more than 1,800 men (Nevv my lasl P«P«r York Herald Tribune, March 13. --- 1944) said: "We, the chaplain«, dc. If you wi«h to be a good šport not kid ourselve«; the expre»«ion y0u muit let people teach you a that "there are no athei«t« in foxj lot of thing« you already know. SOON THIS "MIRACLE WILL BE COMMON I ----------------v.. Hiv uiiv i m mi miu On the night of April 23, the Russia on thc other are only too obviousl.v in need of rcpair Something Nevv York "Times" did something nevv scems to be needed in top allies counsels Why not try the leaders vvhich is of grcat historical signi- of French democracy.—Thc Chicago Sun. ficancc. It prepared a special edi- ________._ tion of four pages for thc United i —--^^^^^^--=z===gr Nations Confcrcncc at San Fran- NOTHING SACRED TO ' pik'd a course of "12 easy lesson«" cisco The type vvas set in Ncvv York, and tvvo hours after mid-night a vvirephoto of the edition wa3 trn nsmi t ted to San Francisco, i,000 miles away. There the "pietures" vvere deve-lopcd and photo-cngravers made BUSINESS WHEN PROFITS t ™htary handbooks vvhich r.JT.7 are available to any soldier. AKt IN bIGHT . j Yet he claimed that this miracu Nothing—not even the Bible or Iouj "course" vvould qualify sol patriotism—is sacred to business diers for promotion and higher men vvho see a chance to make a pay. and that it "constituted an profit. Tvvo examplcs vvere reveal- officcrs training cour«e." zine cngravings. From those en- ed reccntly by the Federal Trade ______ graving«, 2,000 copics wcre run off l Commission. ponitl C hA ic on a flat-bed press and distributed'. The commission said that "Bibles » KwDLCfVi Ib TOonlT delegates 11\d vitltot« Victory. Inc " Ncw York, has FACING AUTO MOGULS the Security Conference. j been forced to stop making false No nevv automobilcs until late It doesn't requlre much imagi-1 claims that its metal-covered this .vcpr, probably not until next nation to prediet that the day is Bibles and pra.ver books vvill stop spring. is the latest vvord from or deflect bullet«. shrapnel or leaders of the automobile indu«tr> bayonet thrusts," thus provlding I at Detroit. armor for hearts" and • saving his In making thc announcement, fear vvas voiced of an cxtcn«ive uncmployment problem In the not far distant vvhen thi«, or some similar proces*, vvill be used to print nevvspapers «imultaneously in a dozen part« of thc country. THE STUFF OUT OF VVHICH PEACE MUST BE BUILT I believe the Coopcrativc Movement I« democracy in practice. the antithc«is of dictatomhip, mono- poly povver. and the rule of force country. life.« ■ Also that the metal covers are "24 carat gold plated," vvhen thcy I months ahcad. are actua11y only "coatcd vvith a gold color." The books vvere sold to people vvho vvant to protect their loved ones vvho are fighting for their The more Cooperators there are. thc broader the base of ovvnership. thc closer to idcntifying the cco Thc other cxample is a corres-pondence course sold by Sprague Military Institute," of Chicago. It *"v — —■ ,v <»«■.»/•«» w»v- mu^mi/ •ii»iiu», Ul V IIIIHK" II nomic initiative and aetivities of1 has been vietimizing soldier« and the people vvith the general wel fare of the vvhole nation. Co-opera-tion I« by definition the opposite of conflict. the opposite of vvar. The Co-operative Movement is, therefore, the stuff out of which peace must be built. — Congressman Jerry Voorhi« of California. voung men vvho expect to enter the army, by it« "12-le««on course In ba«ic and advanced militarv procedure." The «o-called "Institute" is only a side line for a man vvho also seli« corre«pondence course« in lavv, the commission said. He simply com- Reason for the dclay in getting into civilian produetion vvas the need of retooling and failure of the govemment to provide reconversion Information. HOUSE ASKS ROLE IN APPROVING TREATIES On Wednesday. May 9, the House passed. 288 to 88, an amendment to the Constitution vvhich vvould permit ratlficatlon of treatie« by a majorlty vote of both Houae« in-stead of by a tvvo third« vote of the S«natr vvhich has been the rule ever since the fundations of the govemment vvere laid.