DECEMBER 1975
Seminar koordinacijskega sveta ZSMS OZD Steklarne
(Nadaljevanje)
III. tema
O splošnih načelih, na katerih deluje ZK, je podal poročilo tov. Vidovič Franc:
a)	Zveza komunistov je revolucionarna in enotna organizacija ter vodilna idejno politična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v boju za socializem na temeljih samoupravljanja.
—	Zgodovinska naloga in cilj ZK je ustvariti brezrazredno komunistično družbo.
—	ZK v interesih in opredelitvah naših narodov in narodnosti, da si v jugoslovanski večnarodni skupnosti zagotovijo svoboden socialističen razvoj, enakopravnost, bratstvo in enotnost v skupnem interesu za krepitev neodvisnosti, suverenosti, samostojnega samoupravljanja socialističnega razvoja mednarodnega položaja in neuvrščene politike Jugoslavije v svetu.
—	Program ZK določa cilje in temeljne smeri idejno političnega sodelovanja vseh članov ZKJ.
Svojo avantgardno vlogo uresničuje ZKJ v boju za razvijanje socialističnega samoupravljanja kot oblike diktature proletariata v sedanjem obdobju razvoja naše družbe.
b)	ZK deluje prek družbene akcije delavskega razreda in drugih delovnih ljudi skupaj z vsemi sor cialističnimi ustvarjalnimi družbenimi silami, zbrani v:
—	socialistični zvezi
—- sindikatu
—	mladini
—	v celotnem sistemu družbenega samoupravljanja
—	in državne oblasti
—	Članstvo v ZK ne daje nikakršnih privilegijev niti posebnega družbenega položaja.
Komunisti se bojujejo za ideje, politiko in stališča ZK z močjo preprečevanja in orgamentov s prizadevnostjo, doslednostjo in o-sebnim zgledom, z ustvarjalnim in neposrednim delovanjem v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in
skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah v organih družbenopolitičnih skupnostih, v sistemu splošne ljudske obrambe in v drugih demokratičnih oblikah družbenega in političnega življenja.
—	S takšnim delovanjem ZK nenehno preizkuša svojo politiko in prakso, svoja stališča in svojo akcijo.
—	Komunisti prevzemajo in nosijo za svojo družbeno delovanje odgovornosti pred delavskim razredom svojim narodom in jugoslovansko socialistično skupnostjo, pred delavskim kolektivom v katerem delajo, pred občani družbenopolitične skupnosti, v kateri živijo.
—	Delo ZK in njenih članov je javno in nenehno izpostavljeno o-ceni in kritiki delavskega razreda, delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij.
c)	Teoretični in idejni temelj ZK je znanstveni socializem op. marksizem, obravnavajo marksistično teorijo aktivno in ustvarjalno. "Kot znanost, ki se nenehno razvija in bogati s sodobno družbeno prakso in novimi spoznanji človekove misli.
d)	Pripadnost ZKJ je izraz lastne idejne in. politične opredelitve ljudi, ki s prostovoljnim vključevanjem vanjo zavestno sprejepiajo program, statut in politiko ZKJ ter obveznost, da se bojujejo za njihovo uresničevanje.
—	Demokratični centralizem je temeljno načelo notranjega življenja organiziranja in delovanja ZKJ vseh njenih članov organizacij in organov. Demokratična vsebina tega načela se ujesničuje in potrjuje v razvijanju takšnega sistema odnosov in organiziranega delovanja v ZKJ, v katerih je. član temeljni subjekt v oblikovanju politike in stališč zveze.
e)	Oblike organizacijskega, akcijskega in idejnopolitičnega povezovanja članstva zveze izhajajo iz enakih pravic in dolžnosti vsakega člana, da organizirano in aktivno sodeluje v oblikovanju in uresničevanju ciljev ter politike ZKJ.
—	Komunisti in njihove zveze v socialističnih republikah in pokrajinah sestavljajo ZKJ. ZKJ se razvija in deluje kot enotna organizacija vseh članov in njihovih organizacij na območju SFRJ na podlagi njihove enotne ideološke u-smeritve in politične opredeljenosti v boju za zgodovinske interese delavskega razreda in skupne interese nacionalne enakopravnosti, bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije ter na podlagi enakopravnega položaja samostojnosti in odgovornosti ZK socialističnih republik in pokrajin.
g) ZKJ pomaga kot samostojen in aktiven subjekt, ki za svojo dejavnost odgovarja svojemu delavskemu razredu in svojim narodom, krepiti socializem v svetu in do'1 sledno uresničuje načela socialističnega internacionalizma.
—	Pri sprejemu novega člana mora imeti naslednje vrline:
—	politično opredeljen
—	moralne človeške vrline
—• ideološko izobraženost
—	ZK Slovenije se je razvila pod vplivom oktobrske revolucije iz levih kril socialdemokratskih organizacij, ki so se leta 1920 združile v slovensko delavsko stranko in se neposredno zatem na II. kongresu socialistične delavske stranke Jugoslavije (komunistov) v Vukovaru vključila v enotno KPJ. Po IV. državni partijski konferenci leta 1934, na kateri je bil sprejet sklep o ustanovitvi nacionalnih komunističnih partij, je bila leta 1937 ustanovljena KPS.
IV. tema
RAZPRAVA S PREDSEDNIKI IN SEKRETARJI OO (POROČILO PODA TOV. VOLAJ BORIS)
V svojem uvodnem referatu bi se rad dotaknil nekaterih stvari, ki niso bile v polni meri realizirane. Vem, da je obdobje po 9. kongresu ZSMS za oceno Uresničevanja akcijskega programa in doseženih rezultatov časovno zelo kratko, vendar pa je zadostno po intenzivnosti in moči procesa izvajanja. Zato menim, da danes na tem seminarju dobimo pravo oceno, ki pa mora biti tudi konkreten prispevek k dograditvi že sprejetih akcijskih in okvirnih programov. Da se bo akcijski program vsekakor najbolje realiziral, bom podal nekaj ključnih vprašanj, za katera menimo, da pomenijo zavoro za hitrejši in intenzivnejši prodor mladine v družbeno življenje.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Razgovor o stabilizaciji je vodil direktor OZD dipl. ing. Maks Mrcina
Seminar koordinacijskega sveta ZSMS OZD Steklarne
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
V osnovni organizaciji se mora delo organizirati tako, da bo vsak član vedel, kaj mora delati, da bo seznanjen z akcijskim in okvirnim programom, da bo aktivno sodeloval pri oblikovanju sklepov in stališč 00 ZSMS, da bo neposredno vplival na vodstvo in bo prispeval k razvijanju demokratičnosti, kritičnosti in samokritičnosti. Da nova vsèbina še ni popolnoma uspela, je krivo vse preveč forumsko delo. Predsedstva osnovnih organizacij se preveč sestajajo in o posameznih vprašanjih razpravljajo, ne da bi v to družbenopolitično delo vključevala tudi ostalo članstvo 00 in ga mobilizirala na podlagi sprejetih stališč.
Pa še to: dokler bomo čakali na iniciative od zgoraj, ne pa uresničevali Svoja konkretna stališča, dokler ne bomo imeli na vseh področjih jasne usmerjenosti, vse do tedaj bomo imeli težave z organiziranjem ostalih mladincev. Veliko pa je od vodstev 00 tudi odvisno, kako se bo mladina v njihovi sredini vključevala v družbenopolitično življenje. Kajti mi ne rabimo popotnikov, ampak aktivne spremlje-vrlce razmer, ki se z mladostno energijo in elanom revolucionarno vključujejo v akcije, katere si bomo zadali. Zato mora naša sleherna 00 postati živ organizem, ki se mora na teh osnovah neprekinjeno obnavljati, če noče dopustiti, da jo dogodki, ki jo obdajajo, pregazijo, ali če noče zaostajati, če noče da jo potisnejo ob stran, da jo manj vrednotijo in podobno. Da ne postane na kraju samo opazovalka in nemočna očividka današnjih dogajanj. Zato naj sleherni član 00 ZSMS učinkovito uresničuje sprejete sklepe in stališča.
Da bo to še bolj učinkovito, mora postati organizirano. Kajti organizacijska vprašanja so lahko tudi idejna. Komu je torej potrebno pačenje načel reorganizacije ZSMS. Predvsem tistim silam in posameznikom, ki jim je na poti organizacijsko močna in množična ŽSMS in kateri jo želijo zrahljati in s tem onesposobiti za akcijo.
Zato menim, da je že skrajni Čas, da tudi pri nas napravimo korenite spremembe in organizirano pristopimo k realizaciji sprejetih sklepov in stališč.
Pogovor s predsedniki in sekretarji:
TOZD I — predsednik tov. Kaluža Ivan
Tov. Gornik:
Predsednik te 00 ZSMS se zaveda svojih dolžnosti in si prizadeva k delavnosti, vendar v svoji sredini nima podpore. Tov. Vidoviča smo prosili, da se pogovori s sekretarjem Ivanom Prahom, članom ZK, o njegovi nedelavnosti. Tov. Vidovič je dejal, da naj za to zadolžijo sekretarja ZK te 00 ZSMS.
Tov. Kaluža:
Dejal je, da- je sam pripravil program 00, ostali mladinci mu pa samo obljubljajo, da bodo sodelovali, na sestanke pa ne prihajajo. Sam pa ne more narediti
vsega, kar je potrebno. Nedelaven- je tudi sekretar tov.. Ivo Prah, kljub temu, da ima podporo od vodje TOZD I.
Tov. Gornik:
Videl sem pri reorganizaciji mladine v tej 00, da je mladince treba vzpodbuditi, predlagati pa je treba nekatere organizacijske spremembe.
Tov. Rojko Jože:
Polno stvari je, ki jih niso uspeli rešiti, ker je mladina neaktivna in zaradi fluktuacije kadrov. Morali bi se pogovoriti med seboj, vendar se zaradi nezanimanja to ne da uresničiti.
Sprejet je bil naslednji sklep:
Treba je sklicati problemsko sejo konference in nanjo povabiti vodjo TOZD, mladince, predvsem pa člane ZK je treba vključiti v delovanje.
Tov. Volaj:
00 ZSMS TOZD I bi lahko bila najmočnejša, ker je delovnih največ mladincev.
Tov. Zaletel:
Dejal je, da je iz navedenih razlogov nedelavnosti treba potegniti nekatere sklepe, s katerimi bi se problemi razrešili.
Predlagal je:
—• ponovni kadrovski pregled članov ZSMS;
—	na podlagi tega spiska pa se na nivoju KS ZSMS in predhodno v OO ZSMS pregleda kadrovska sestava predsedstva in eventualno predlaga nove člane, ki čutijo interes do dela;
—	sklicati je treba problemsko sejo konference;
—	sklicati je treba problemsko 00 ZK.
Tov. Vidovič:
Menim, da so mladinci 8 ur vezani na fizično delo in se zato lahko sestanejo med malico ali po delu. V drugih TOZD se mladinci lažje pogovore. Aktivne mladine pa tu dejansko ni, ker so tu večinoma poročene ženske, precej je mladincev iz samskega doma, s katerimi pa je treba najti pravi stik. Mladinska organizacija je to problematiko dolžna obravnavati. O tem problemu naj se informira vodstvo TOZD I in naj ga pomaga rešiti. Prositi je treba tudi sekretarja 00 KS, predsednika sindikata in vodjo TOZD I za pomoč. Prav tako pa tudi predsednika mladine občine.
TOZD II — predsednik tov. Risto vič Bojan
Prejšnji predsednik je zapustil podjetje, mladinska organizacija pa je ostala nemočna. Sedaj so začeli mladinci pionirsko delo. Novo vodstvo je prevzel tov. Ri-stovič Bojan kot predsednik in tov. Krošlin Boris kot sekretar. Mladinca sta pripravljena delati resno in napraviti še boljšo mladinsko organizacijo v tej 00 ZSMS.
Tov. Ristovič Bojan:
Dejal je, da se je šel pozanimat o delovanju k tov. Špitalerju, članu starega predsedstva, vendar ni dobif zadovoljivega odgovora. Sedaj sestavljajo novo predsedstvo. Spisek mladincev že imajo, težava je le štiriizmensko delo.
Tov. Vidovič:
Če je situacija takšna, se lahko mladinci dogovorijo pri vodilnih in bi imeli omogočen vhod v OZD, tudi ko so prosti, da bi lahko bolj poživili delo.
Tov. Žagar:
Po mojem bo imel tov. Ristovič težko nalogo. Mladinci iz enoizmenskega dela ne morejo oceniti dela mladincev v več izmenah. Kdor je zaveden mladinec se bo vseeno udeleževal sestankov. Jaz obljubljam tov. Rističu, da mu bom pomagal, kar bo v mojih močeh.
Sprejet je bil naslednji sklep:
Sklicati je treba voillno in programsko sejo 00 s pomočjo predsednika sindikata in sekretarja ZK v TOZD.
Tov. Zaletel:
Menim, da je pri sprejemanju sklepov treba točno definirati nosilce in rok, ker bo le na ta način delo steklo v redu in bo izpolnjeno v roku.
TOZD III — predsednik tov. Deželak Stane
V tej 00 se trudi le tov. Muho-vičeva, da bi delo potekalo v redu, vendar je nezainteresiran predsednik tov. Deželak.
Tov. Muhovič Irena:
Tov. Deželak je neaktiven. Predlagal je, da bi TOZD III priključili drugemu TOZD, ker da je ta 00 premajhna. Drugi mladinci se s tem ne strinjajo. Tov. Deželak bi se rad svoje funkcije rešil, s tem se strinjajo tudi drugi mladinci. Po zamenjavi predsednika bi delo potekalo bolje. Tov. Deželak je tudi delegat občinske konference in se tudi tam ne udeležuje sestankov.
Tov. Kobal Anton:
Tov. Deželak je vedno govoril, da je premajhno število članov. Sam sem mnenja, da mladinska organizacija mora obstajati, če so za to pogoji. S tov. Deželakom pa sem imel že probleme. Je član organov skupščine podjetja in se je udeležil seje šele na mojo prisilo.
Tov. Vidovič Franc:
Vodje TOZD so dolžni skrbeti, da v njihovi 00 delujejo DPO. Dolžnost predsednikov teh organizacij pa je, da pridejo k vodji TOZD in se z njim posvetujejo, kako bodo skupno delali in obdržali neko situacijo v TOZD.
TOZD IV — predsednik tov. Skočir Mirko
Tov. Gornik:
Ta 00 je najbolj delovna. Iz te TOZD prihajajo predsedniki krajevne skupnosti in občinske konference.
Tov. Skočir Niko:
Imeli smo le en problem, ko član ZK ni hotel stopiti v mladinsko organizacijo. Trudili se bomo, da takih nesporazumov ne bo več. Imeli smo že programsko sejo konference. Priznati moram, da imamo podporo pri sindikatu, ZK in vodji TOZD, vendar jo do sedaj še nismo potrebovali.
Tov. Bezgovšek Tone:
Kako je glede evidentiranja mladincev v OZD, ker so nekateri
evidentirani v krajevni skupnosti?
Tov. Gornik:
Mladinci se lahko evidentirajo v obeh organizacijah, članarino pa plačujejo tam, kjer so bolj aktivni.
TOZD V — predsednik tov. Vre-tič Branko
Tov. Volaj:
Tu je delo enoizmensko. Predsedstvo je aktivno, trenutno pa sta tu dva problema, in sicer delo predsednika 00 in delo sindikata v TOZD V.
1.	ZK, sindikat in mladinska organizacija tesno sodelujejo. Problem je le sindikat. Predsednik sindikata te 00 je bil vabljen na sestanke, a se je stalno opravičeval. Kar zadeva vodjo TOZD V in ostale vodilne delavce, so prizadevni in dajejo podporo mladinski organizaciji. Tov. Guzej je bil navzoč na vseh sestankih in je tudi sodeloval v razpravah.
2.	Delo predsednika tov. Vreti-ča je zaenkrat prenehalo, če pa pogledamo v preteklost, je bil tov. Vretič zelo aktiven mladinec. Na zadnji seji je dejal, da ne bo več deloval v mladinski organizaciji kot predsednik, ampak kot član.
Tov. Vretič Branko:
Delo v mladinski organizaciji sem zapustil zaradi ponovnega vpisa v šolo in nimam časa za bolj aktivno sodelovanje.
Tov. Gornik:
Šola ne more biti bistven vzrok prenehanja dela v mladinski organizaciji.
Tov. Vretič Branko:
Obljubljam, da bom odslej naprej deloval aktivno kot v preteklih mesecih in se opravičujem za neaktivnost.
Tov. Guzej Jože:
Glede sindikalne organizacije se strinjam s tov. Volajem. Smatrali so, da bo aktiven, da bo lahko delal med delovnim časom. Delno opravičilo so družinske razmere, ni pa to polno opravičilo za popolno neaktivnost. Glede tov. Vretiča pa menim, da vpis v šolo ni opravičilo. Delu se lahko posveti kljub studiranju. Žalostno je to, da član ZK nima prepričanja, da so akcije pomembne. En član akcije ne more sam pripraviti in izvesti.
Tov. Drager Karl:
Kljub temu, da delajo mladinci na večizmenškem delu, bi bili lahko bolj zainteresirani za delo. Po mojem to ni popoln vzrok.
DSSS — skupne službe — predsednik tov. Petrič Vili
Tov. Petrič Vili:
Prvi mesec, je bila delavnost v redu, kasneje pa so popustili. Mladinci se ne udeležujejo sestankov, brez udeležbe na sestankih pa ne more biti delo uspešno. Na programsko sejo so bili voljeni prav vsi mladinci naše 00, sestanka pa so se udeležili samo trije člani predsedstva. Pogoji za delovanje so, vendar nima nihče pravega interesa za delovanje.
Tov. Gornik:
Napraviti je treba ponovno kadrovski pregled mladincev, ki so že delali in stopiti v stik s sindikalno organizacijo in ZK.
VOLILNA IN PROGRAMSKA SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZSMS HRASTNIK
Na osnovi pravilnika občinske organizacije ZSMS Hrastnik in sklepa seje predsedstva OK ZSMS Hrastnik je bila v četrtek, dne 30. 10. 1975 ob 16. uri v sejni .sobi
Med drugim je poudaril neresnost nekaterih OO ZSMS pri evidentiranju članov za komisije pri predsedstvu OK ZSMS, ki zaradi takega kadrovskega sestava, ki je
Delovno predsedstvo na programski in volilni seji OK ZSMS
Hrastnik
Delavskega doma v Hrastniku 2. redna programska in volilna seja občinske konference ZSMS Hrastnik. Seji je prisostvovalo 60 delegatov iz ZSMS v TOZD in OO ZSMS v KS im ostalih vabljenih. Seje so se udeležili tudi predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij, med njimi sekretar OSS tov. Franci Kovač, predsednik OK SZDL Hrastnik, tov. Marko Orožen, tov. Branko Milinovič, predsednik SO Hrastnik idr.
Predsednik OK ZSMS Hrastnik tov. Vili Zaletel je v uvodnem govoru kritično ocenil delo občinske konference od njene zadnje seje.
izhajal dz osnovnih organizacij ZSMS tudi niso aktivno delale. Tudi KMD ni realizirala vseh zadanih nalog. Delo mladinskega Kluba 67 je vseskozi šepalo, prav tako pa je kritično ocenil delo na vseh ostalih področjih OK ZSMS Hrastnik.
Sekretar OK ZSMS pa je poslal pismeno poročilo o delu OK ZSMS in predsedstva v obdobju med obema konferencama. Poročilo poleg kronološkega naštevanja opravljenih nalog in akcij po posameznih mesecih precej realno in tudi kritično ocenjuje dosedanje delo. Nekaj vzrokov za takšno
Programska seja ZSMS v DSSS
Dne 2. 10. 1975 je bila sklicana programska seja za OO ZSMS v DSSS. Na dnevnem redu je bil program dela za naslednje obdobje iin akcijski program dela. Po pregledu programa dela in akcijskega programa sta bila oba soglasno sprejeta.
Poleg tega pa smo tudi evidentirali člane ZSMS za Občinsko konferenco, ter kandidate za komisije, ki delujejo v okviru Občinske konference.
Petrič Vili
delo je objektivnega značaja, ostalo pa je pretežno odraz neaktivnosti večjega dela mladine, kjer bo potrebno posvetiti veliko več pozornosti in ažurnega dela mladim v osnovnih organizacijah ZSMS. Kakor predsednik je tudi sekretar nakazal potrebo po administrativni pomoči na sedežu OK ZSMS, kar ima precejšen vpliv na relativno slabe rezultate dela.
V poročilu o MDA so bile kritično ocenjene priprave na MDB, predvsem pa nepolno številnost brigad, ki pa so kljub temu dosegle dokaj dobre rezultate.
Delegati so v nadaljnji razpravi diskutirali o povezavi mladih v družbenih organizacijah in društvih, o delu in problemih mladih v TOZD in KS, p pomenu in vlogi informiranja v ZSMS, o delu MDB in mladinskega Kluba 67 ... Razprava je stekla tudi o predlogu okvirnega programa dela OK ZSMS Hrastnik za obdobje okto-
ber 75—oktober 76 in o predlogu operativnega programa dela OK ZSMS Hrastnik za čas od oktobra 75 do maja 76. Oba programa sta bila z manjšimi spremembami in dopolnili sprejeta.
Na osnovi kadrovske politike so bile izvršene volitve v predsedstvo OK ZSMS Hrastnik. Novo predsedstvo OK ZSMS Hrastnik sestavljajo: LAZNIK Stane, MUHOVIČ Irena, SLANSEK Borut, PODKORITNIK Manja. PETRIČ Vili, VOLAJ Boris, VODEB Štefan. ZALEZINA Ljubo, ZALETEL Vili, GORNIK Slavko, GROHAR Bogdan, KALUŽA Ivo, KLEMEN Samo, SKOČIR Niko. TROTOV-ŠEK Irena. URBAJS Rija, BEZ-GOVŠEK Tone. Za sekretarja OK ZSMS Hrastnik pa je bil izvoljen tov. VODEB Štefan.
Sedaj, po seji OK ZSMS Hrastnik je pred nami zopet veliko nalog, ki pa jih bomo lahko izpeljali le s skupnimi močmi.
TB
Seje OK ZSMS so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in Skupščine občine Hrastnik
PO MEJNIKIH NAŠE REVOLUCIJE
V letošnjem letu praznujemo 30. obletnico zmage nad sovražni, kom. Prav je, da se bolj kot kdajkoli prej spomnimo borcev, talcev in internirancev oziroma vseh tistih, ki so svoja življenja žrtvttu vali za svobodo, za 'boljši jutri.
Na osnovi tega in sklapa predsedstva OK ZSMS Hrastnik je Mladinske pohodne enote Kamni. ško-zasavskega odreda organiziral pohod »Po mejnikih naše revoucije«. Pohodniki so se zbrali v nedeljo 26. oktobra ob devetih zjutraj pri centralnem spomeniku v Hrastniku.
Tu smo s kratko svečanostjo počastlili padle borce', prižgal sveče, nato pa se odpravili na pot. Na poti do Menihove hiše smo obiskali dve spominski plošči. Tu smo se na skromen način poklonili našemu narodnemu heroju Jožetu Menihu-Rajku, nato pa smo se razdelili na skupine. Prva je odšla k spominski plošči
v Praprotnem, druga pa k spominskim obeležjem čez Studence, čez Ano in Katarino do spominske plošče na Kalu. Tretja skupina pa je obiskala spominsko ploš. čo na Godbenem domu in spomenik padlim borcem v Čečah.
Vse Skupine so na svoji pobi očistile spominska obeležja, prižgali sveče in se tako poklonili žrtvam NOB. Okrog poldne so se pohodniki zbrali na Kalu, se o-krepčali, nato pa se je MPE KZO razformirala. Manjša skupina pohodnikov je popoldne krenila še do spomenika skojevca Borisa Pusta, kjer smo se dalj časa zadržali pri čiščenju spomenika.
Pohod je dokaj uspel, vendar je treba 'izreči kritiko vsem OO ZSMS, ki na pohod niso poslale predvidenega števila pohodnikov, saj bi bil pohod ob večji množičnosti še bolj uspešen.
Tone Bezgovšek
Mladinci o naši organiziranosti
Ste že kdaj razmišljali, kako nastaja glas mladih? Nič zato, saj moramo o tem razmišljati mi, ki smo za to zadolženi. Tako sem se na seji komisije za Informacije pri predsedstvu koordinacijskega sveta ZSMS Steklarne Hrastnik tudi jaz kot predsedujoči v komisiji zadolžil, da to številko našega glasila (bolj ali manj) obogatim s svojim prispevkom. In tako imate tu pred seboj razgovor z enim izmed mladincev v naši -organizaciji.
—	Torej, za začetek nekaj osebnih podatkov!
—	Sem Stojančič Dragiša. doma izpod Kozare, v mestu Prijedoru. kjer sem prilezel na svet 10. marca 1955. Pod legendarno Kozaro sem tudi preživel svojo rano mladost, kjer sem tudi dokončal osemletko.
—	In kako si prišel v Hrastnik?
—	Po končanem šolanju nisem nikjer našel zaposlitve, zato sem se avgusta 72 kot mnogi drugi s prijateljem odpravil »s trebuhom za kruhom« in tako prišel v Slovenijo. Moja pot se je ustavila v steklarni Hrastnik, kjer sem se redno zaposlil.
—	Si v začetku svojega dela naletel na kakšne probleme?
—	Ne, kakšnih posebnih problemov ni bilo. Delal sem kot od-nršalec, če kaj nisem vedel, sem pač vprašal. Ampak nisem delal dclgo, ker sem moral k vojakom. Sedaj pa delam kot pihalec na A-banji.
—	Kako pa je v samskem domu, kjer stanuješ?
—	V našem samskem domu je prava polomija. Stare postelje, staro pohištvo, ki je že skoraj neuporabno. V sobi, kjer naj bi spala dva, jih spi pet v nadstropnih posteljah. Pogrešamo predvsenS televizijo, pa kakšno mizo za namizni tenis. Neurejene razmere v samskem domu bi moralo naše podjetje čimprej urediti. Ker je stanje takšno, mnogi delavci odhajajo, nekateri nedisciplinirani posamezniki pa mečejo slabo luč na celoten samski dom in s tem na vse nas. Mladinska organizacija bi morala pomagati pri reševanju problema samskega doma, saj v njem živimo predvsem mladi delavci.
—	Pa hrana?
—	Jem v menzi. Rekel bi to, da je hrana, kolikor je slaba absolutno predraga. Če bi bila hrana dobra, potem bi cena ne bila pretirana. V tovarni pa opažam, da topla malica večkrat zamuja ozi-
' roma prepozno pride, da nekateri
iicmimiiiimimuiiiumiiiiiimiiiiimiuiimimiiiii
Za »-NAGRADNI KVIZ ZNA-- N JA« iz priloge GLAS MLADIH smo do določenega roka prejeli 33 ■ rešitev. Pravilni odgovori so:
1.	B France Prešeren
2.	B Morfologija
3.	A Isaac Newton
4.	C Izohipse
5.	C Pierre de Coubertin
Za pravilne odgovore so bili z žrebom nagrajeni naslednji reševalci, ki prejmejo:
1.	nagrado (30 din) : BARIČ Franc
2.	nagrado (20 din): DRAKSLER
Alojzija
3.	nagrado (10 din) : BARIČ Adolf
N agra j encem čestitamo !
ostanejo brez nje. Mislim pa, da se bo to popravilo.
—	Kako pa izkoriščaš svoj prosti čas?
—	Kadar je primerno vreme, ponavadi igramo nogomet. Med drugim igram tudi v ekipi našega samskega doma. Drugače pa malo pohajkujem okrog, po Trbovljah. po Celju, posedam po gostilnah. Dobro bi bilo, ko bi-imeli kak klubski prostor, kjer bi se mladi, iz steklarne kdaj pa kdaj zbirali in tako tudi jaz ne bi posedal po gostilnah.
—	Sedaj živimo v času vsesplošne stabilizacije. Kako se delavci vključujejo v boj za stabilizacijo?
—	Opažam, da smo vsi premalo resni glede tega, da naša stabilizacija ostaja le na papirju, v praksi pa delamo kot prej, še več trošimo in naredimo še več odpadka.
—	In delo naše mladinske organizacije?
—	Organizacija slabo dela. Razen izleta in Glas mladih skoraj ni ničesar več opaziti. Moje mišljenje je, da je problem v vodstvu naše organizacije. Prej je odločal ožji krog in je delo gladko teklo oziroma je bilo saj videti tako. Sedaj pa se kresajo mnenja, nekako nismo enotni in ne pridemo nikamor, predvsem pa smo premalo odločni.
—	Omenil si izlet in Glas mladih. Lahko poveš kaj o tem?
—	Izlet je kar dobro uspel, udeležba je bila, vendar je bila ena napaka. Kosilo bi moralo biti kosilo, ne pa voda z dvema krompirjema in kosom kurje bedre. Tu je vodstvo naredilo napako, saj s kosilom skoraj nihče ni bil zadovoljen. V Glas mladih pa bi morali več pisati o problemih mladine, kot so stanovanjska problematika, presti čas ... Jasno pa je, da je potrebno pisati tudi o delu
ZSM na vseh nivojih, predvsem pa hi morali pisati o problemih mladine v osnovnih organizacijah po TOZD. Tako bi mladi Glas mladih bolj brali kot ga sedaj.
—	Pa bodočnost?
—	Kakšnih posebnih načrtov nimam. Sedaj bom šel delat izpit za motorna vozila B kategorije, želel pa bi, da se problem v samskem domu čimprej reši. In pa, da se
Kakor vsako leto, se je tudi letos jeseni pričel začetni plesni tečaj za mladino v naši občini. Vsakoletni organizator plesnega tečaja je KS ZSMS v naši tovarni.
Plesni tečaji so v tem. času edina prava zabava in razvedrilo za mlade v naši občini. Vsako leto je opaziti čedalje večje zanimanje za plesne tečaje. V začetnem stadiju organiziranja plesnih tečajev je bilo bolj malo zanimanja. Plesnim tečajem je prisostvovalo samo okoli 30 parov. Vendar pa je zanimanje začelo naraščati in tako smo letos prišli na okoli 125 obiskovalcev. Na plesnem tečaju se vsako leto pojavijo novi obrazi, ki so prejšnja leta samo zmigovali z glavo in bili. proti plesnim tečajem. Končno pa so sami uvideli, da se danes brez osnovnega znanja plesa ne da več zabavati.
Vsakoletne plesne tečaje vodi naš dobri znanec iz Ljubljane tovariš Peter Štaut.
, Plesnega tečaja si ne moremo zamisliti brez plesnega venčka, ki je zaključna prireditev vsakega tečaja. Prvi plesni venčki niso bili tako dobro organizirani kot so sedaj. Zanimanje za plesne venčke je v Hrastniku tako veliko, da na žalost mnogo zainteresiranih
naša mladinska organizacija končno postavi na noge. Pa seveda — večji OD, ki je glede na druge delovne organizacije v Hrastniku in drugod res zelo nizek. To pa ni samo moja, ampak je to želja skoraj vseh delavcev.
S Stojančičem sva končala razgovor. Ampak ima prav. Se in še je problemov, ki jih bomo morali načeti.	T. B.
občanov ostane brez kart, ker v naši občimi ne premoremo dvorane, ki bi bila sposobna Sprejeti pod svojo streho več kot 200 ljudi. Tako so plesni venčki, kot nekakšna injekcija za oživljanje družabnega življenja. Vsi dosedanji obiskovalci venčkov so. odhajali domov več kot zadovoljni. Na začetku vsakega plesnega tečaja se ponavljajo ista vprašanja: kdaj bo plesni venček? Iz tega je razvidno, da je zanimanje občanov za to prireditev zares veliko. Na enem od prejšnjih venčkov je bil prisoten tudi plesni mojster tov. Marolt iz Ljubljane. Dejal je, da takšnega venčka, kot je bil v Hrastniku še ni doživel. Dodal je, da je venček spominjal na južnoameriški karneval v Riu, kjer. se vsi ljudje enotno zabavajo in da je to bila res enkratna atmosfera v dvorani. Njegovemu mnenju se je pridružil tudi tov. Štaut.
Iz tega je razvidno, da je organizacija plesnega tečaja in venčkov že prišla takorekoč v kri KS ZSMS in upam, da se boste v velikem številu udeležili plesnega valčka, ki ga organiziramo ob zaključku začetnega plesnega tečaja v soboto, 20. decembra ob 19.30 v TVD Partizan.	Vili Petrič
Illimiimillll!lllllilll<:i!IIIlIII!i!’illl]:nililllll!l!llllllllllllllllillllll!llllllllllimiliU!lil!!HHIIIIIIIIIII!illjlll!lll!llllllllllllllllllilililimill!llll!llll]l!;ii!!ll!milIllim!II]li!il
NAGRADNI KVIZ ZNANJA
GLAS i MLADIH 1
§ L Leta 1859 je bila huda bitka pri Sol-§ ferinu v severni Italiji. Takrat je ostalo na I bojišču več kot 40.000 mrtvih in ranjenih. V = bitki je sodeloval tudi mlad švicarski zdrav-! nik, rojen 1, 1828. Tri leta pozneje je napisal I knjigo »Spomini na Solferino« in predlagal I ustanovitev društva, ki bi pomagalo .ranjenim I vojakom. 16 držav je leta 1864 podpisalo tako = imenovano ženevsko konvencijo. Leta 1901 je § dobil Nobelovo nagrado za mir. Kateri zdrav-! nik je bil pobudnik za ustanovitev Rdečega i križa?
1	a)	GRISGT
§	b)	DUNAT
1	c)	REYMONT
1	2. Grki niso vedeli, da je čarovnica in da = je posebej uživala, če je ljudi spreminjala v
2	živali. Zdaj bodo tudi Grki njene žrtve. Pri-
=	jazno jih je povabila k obilni mizi, da bi jedli
= in pili. V vsako čašo pa je vsula čarobni = prašek.
To je del Homerjevega epa »Odisej«. Po-= vejte ime te čarovnice!
I	a)	KARIBDA
I	b)	SCILA
I	c)	KIRKA
§	3. Olimpijska zastava po zasnovi PIERRA
= de COUBERTINA je simbol povezanosti vseh
petih celin. Sestavljena je iz petih barvnih = krogov, katerih barva pomeni vsako celino S iri so med seboj povezane. (Npr.: črni krog —	=
Afrika ,rumen — Azija ...) Katera barva kro- § ga označuje Avstralijo?	|
a)	ZELENA	I
b)	MODRA	I
c)	RDEČA
4.	SZ je po površini daleč največja država | na svetu. Po ureditvi je SZ zvezna država in | je sestavljena iz 15 zveznih republik. Povejte, | katera je največja republika te države!
a)	SFSR Rusija	=
b)	SSR Bela	Rusija	=
c)	SSR Ukrajina
5.	Odločilni korak za ustanovitev med- 5
narodne delavske organizacije so napravili = 28. 9. 1864 na mednarodnem zborovanju de- = lavcev nekje v Evropi. Zborovanja se je ude- = ležil tudi Karl Marx. Sklenili so ustanoviti = stalno mednarodno delavsko organizacijo —	=
I. INTERNACIONALO. Kje je bilo to zboro- = vanje?	=
a)	LONDON
b)	PARIZ
c)	MOSKVA
Plesni tečaji