I_
Ln
> r
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o., LJUBLJANA
LETO XI	Redna izdaja	MAJ 1985	3 1 1 31 1
Pečat
svobode
jflll
JllfSIS
• r '
lipSIiHISiillS«
Osnutek skulpture, ki bo v počastitev dneva ustanovitve OF, praznika dela in dneva zmage, krasila izložbe Avtotehne
Vsem sodelavcem čestitamo in želimo prijetne praznike
lili
'~\r\ J'
a/\a.ca/Y^~'
4. maja se spomnimo tovariša Tita, partizanskega komandanta in dolgoletnega predsednika
Socialistične federativne republike Jugoslavije
Yamaha
ima prihodnost
V naslovu piše Vamaha ima prihodnost, potem pa sledi pet tipkanih strani samih problemov. Vendar je nasprotje samo navidezno. Razgovor z Borom Keršanom in Branko Klasič, ki delata na tem programu je pokazal, da ima ta enota res veliko problemov, ki bi jih morali že zdavnaj rešiti, če nočejo le životariti in končno kot zastopstvo preminiti. A problemi niso nerešljivi. Bor je očitno mnogo razmišljal o njih in že pozna rešitve. Najbrž jih je poznal že prej, pravkar uvedeno nagrajevanje po delu in učinek te uvedbe na plačilne kuverte pa sta ga še dodatno spodbudila, da bo skušal doseči uresničitev teh rešitev. In v današnji Avtotehni bo to laže, kot je bilo kdajkoli.
Odnosi s principalom
Najhujši problem blagovne enote Yamaha je v zadnjih štirih letih vse hujše nezaupanje principala, ki se predvsem odraža v slabi dobavi. Ko naročamo, nam ne dobavljajo želje-nih količin motorjev, ker se bojijo, da bi nam roba obležala na konsignacijskih skladiščih. A teh problemov sami ne moremo rešiti. Tu bi nam morala priskočiti na pomoč poslovodna struktura, ki bi se morala s principalom dogovoriti, da bi nam v redu pošiljal robo. Za to pa je že več kot skrajni čas, kajti posledice takega oskrbovanja z motorji so za nas katastrofalne. Konkretno v letu 85 bodo takele:
Z veliko nočjo se v Jugoslaviji začne navtična sezona. Takrat pridejo namreč v Jugoslavijo tujci, ki imajo pri nas plovila in jih začnejo urejati. Več tisoč jih je. Temu primerne so seveda tudi potrebe trgovin, ki prodajajo naše motorje. S trend firmami in sedmimi trgovinami »duty free« smo sklenili pogodbe, po katerih bi jim morali do 6. aprila skupno dobaviti okoli 50 motorjev. A do takrat ne bodo dobili niti enega. Z dobavo bomo zamudili najmanj mesec dni, s tem pa je sezona 85 praktično izgubljena.
Na sejmu Alpe Adrija je bilo zanimanje za naše motorje izredno, prodajati pa nismo imeli kaj. Razpolagamo samo s 14 motorji, ki jih bomo odpeljali kot razstavne eksponate na navtični sejem v Beograd, ki se začne 19. aprila. Iz izkušenj vemo, da bo odzi\ kupcev velik in možnost prodaje izredna. Kaj bomo storili?
Storili bomo naslednje: Sprejemali bomo devizna vplačila strank z rokom dobave 45 dni. A to je blago široke potrošnje, ki se normalno prodaja preko pulta. Marsikateri kupec si bo zato premislil, ali pa nam ušel h konkurenci. Pa še tega roka se verjetno ne bomo držali, posledice bodo pa tele: Izigrani kupci bodo zahtevali na vložen denar obresti. Za dinarska vplačila so 58 odstotne. Kaj pa nam bo taka zamuda prinesla pri deviznih vplačilih, pa sploh ne vemo, verjetno tožbe. In temu ustrezno negativno reklamo.
Rešitev:
Z vsemi instrumenti, ki jih imamo na voljo, bi morali pri principalu doseči takojšnjo dobavo zaželjenih količin in modelov. To pričakujemo od pomočnika direktorja tozda, ki je za našo blagovno enoto tudi zadolžen, ker neposrednega vodje nimamo. Kako bo to dosegel ne vemo in naloga prav gotovo ni lahka. Neuresničljiva pa gotovo ni, saj
so nam še pred štirimi leti v redu dobavljali robo, ki smo jo lahko naročali kar po telefonu. Takrat smo tudi prodali po 350 motorjev letno, lani pa le 150.
Nedoseganje plana v predstavništvih
V prvem četrtletju letošnjega leta smo imeli kar lepo zalogo 60 komadov motorjev, ki pa smo jih 80 odstotkov prodali v Ljubljani. Vendar ne kupcem z našega področja ampak predvsem s področja predstavništev. Vse prevečkrat se s področij predstavništev Beograd, Split, Rijeka in Sarajevo javljajo
kupci, ki so nezadovoljni s poslovanjem predstavništev, ker so tam delavci premalo aktivni in ustrežljivi. Časi, ko so kupci kar drli v trgovine po blago široke potrošnje pa so minili, ker kupna moč pada.
Rešitev:
Predstavništva moramo bolje oskrbovati z robo, kar pa je pri nas otežkočeno, ker predstavništva nimajo konsignacij oziroma podkonsignacij, ampak delajo na osnovi razstavljenih eksponatov, prospektov in cenikov. Morali bi jim torej dostavljati več eksponatov in sproti obnavljati njihove zaloge, to pa je pri tako majhnih zalogah v Ljubljani in pri tako slabih dobavah od principalov nemogoče.
Nadalje bi morali doseči, da bi delavci po predstavništvih enako zagnano delali na vseh programih Avtotehne. To pa bi morali urediti z ustreznim nagrajevanjem po delu, ki bi delavce dodatno stimuliralo za uspešno delo oziroma kaznovalo za neuspeh tako, da v kolikor bi zanemaril en program, ne bi dobil polne plače, tudi če bi skupni plan presegel.
To poudarjam predvsem zato, ker je javljanje iz jugoslovanskega tržišča tako močno, da ne drži trditev, da se zaradi padca kupne moči na široki potrošnji ne da ustvariti dohodka.
Nadalje je treba postaviti prave ljudi na pravo mesto. V mislih imam ljudi, ki so za nas dobro delali, a zdaj delajo na drugih programih. Posebej pogrešam Mišljenoviča z Rijeke in Stanisavljevič Nado iz Beograda. A to so kadri, za katere se vsi tepejo in so jih pridobile večje blagovne enote. Tako mi je zdaj edina svetla točka Zagreb, kjer praktično vsi zares dobro delajo. A tudi od delavcev po drugih predstavništvih bi lahko imeli več koristi, le usposobiti bi jih bilo treba in vzbuditi zanimanje za naše področje. Vsako leto bi zanje morali pripraviti v Ljubljani posebne izobraževalne seminarje. Druga zastopstva to delajo in uspeh ni izostal. A za kaj takega je potrebno veliko denarja, ki pa ga je treba najprej zaslužiti. Yamaha s 150 prodanimi motorji na leto si kaj takega ne more privoščiti in krog je sklenjen. No, pa tudi tu si je mogoče pomagati tako, da več teh seminarjev združimo v enotedensko šolo in tako zmanjšamo potne stroške, ki so glavna postavka. Delavci po predstavništvih delajo namreč na več programih.
Rezervni deli
Rezervne dele prodajamo preko konsignacij e, torej za devize. Devizna prodaja rezervnih delov pa poteka izključno iz Ljubljane. Vsak kupec, tudi ti-
sti iz Ohrida ali Hercegnovega, mora rezervne dele naročati direktno v Ljubljani. V vseh devetih letih, odkar zastopamo to japonsko firmo, se nismo na tem področju uspeli niti za ped približati kupcu.
Rešitev:
Ena od rešitev, ki je za Av-totehno sicer draga, a pri konkurenci uveljavljena je ta, da rezervne dele odkupimo in prodajamo za dinarje dvajsetim pogodbenim serviserjem, ki jih imamo po Jugoslaviji. Z malo spretnosti in poslovnosti pa bi
tudi to lahko uredili s presenetljivo majhnimi stroški. Pri splošnem združenju turističnega gospodarstva Hrvatske v Zagrebu že več let obstaja sekcija za marine in navtični turizem, kjer dobivajo vsi včlanjeni zastopniki s tega področja določene devizne vsote za nacionalizacijo, to je odkup, ki omogoča dinarsko prodajo) rezervnih delov. A te pomoči mi nismo deležni, ker se nismo včlanili v sekcijo in tako nam vsako leto nekaj tisoč dolarjev splava pd vodi.
Oskrba serviserjev s specialnim orodjem in tehnično literaturo
Od dvajsetih pogodbenih servisov jih samo šest razpolaga s specialnim orodjem, kar je nedopustno. Tu je vedenje Yama-he drugačno, kot smo ga v Av-totehni vajeni pri drugih prin-cipalih, na primer Boschu, Oplu in Fiatu, ki so širokogrudno dajali specialna orodja za servi-
siranje svojih programov. Tega Yamaha ne daje. Naše pogodbe s serviserji pa nas obvezujejo, da jih s specialnimi orodji brezplačno oskrbujemo.
Rešitev:
Na kakršenkoli način se moramo dogovoriti s principalom, da nas oskrbi za zadostno količino garnitur za specialna orodja in nas po potrebi s temi orodji tudi redno oskrbuje, če ne gre brezplačno, pa proti plačilu. A to drugo je zares skrajna in nepravična varianta, ki tudi sicer ni v navadi. Avtoteh-na za 2000 motorjev, kolikor smo jih v devetih letih prodali v Jugoslaviji, ne potrebuje tako široke in razvejane servisne mreže. Potrebujejo pa jih tisoči inozemskih turistov, ki so kupili motorje kdovekje v Evropi in se še naprej odločajo za jamaho tudi zaradi urejenega servisa v Jugoslaviji.
Kdo bo uresničil nakazane rešitve?
Menim, da bi velik del nakazanih rešitev lahko uresničil vodja blagovne enote, ki ga nimamo, ga pa nujno potrebujemo. Taka nedorečena situacija ne pelje nikamor in ne koristi nikomur. Mi hočemo zaslužiti in se širiti, za kar imamo nedvomno še vedno vse pogoje, ne pa životariti. Vsega pa seveda tudi težko pričakovani vodja ne bo zmogel. Potrebna bo pomoč poslovodne strukture, ki bo morala urediti predvsem odnose s principali. Nekaj se na (Nadaljevanje na naslednji str.)
(Nadaljevanje s prejšnje strani) tem področju že premika. Prvič po devetih letih so se namreč lani v generalnem štabu Jugoslovanske ljudske armade srečali generalni direktor Yamahe za Evropo in generalni direk-
tor Avtotehne ter direktor tozda Zastopstva. To je gotovo pomemben korak k izboljšanju medsebojnih odnosov in povrnitvi zaupanja. In jasno je, da bo na tem nivoju vse probleme mnogo laže rešiti.
Kljub premnogim in hudim problemom pa ima blagovna enota Vamaha vse možnosti za uspešno poslovanje v Jugoslaviji. Na to kaže nekaj pomembnih poslovnih uspehov, ki pa jih prav zaradi kopice nerešenih problemov niso uspeli izkoristiti.
Prvi in najpomembnejši uspeh je ta, da jugoslovanski kupci Vamaho dovolj dobro poznajo, ji zaupajo in jo želijo kupiti. Prav zaradi izredne kvalitete motorjev je bilo trg še mnogo laže osvojiti, kot so to v blagovni enoti Vamaha pričakovali.
Drug velik uspeh je razširitev prodaje na trgovine »duty free«, kar nam daje velike možnosti prodaje, kar pa je treba seveda šele izkoristiti.
Tretji in morda največji uspeh pa je prodor v jugoslovansko vojno mornarico. Po dvoletnih naporih enote v Ljubljani in direktorja predstavništva v Splitu, smo uspeli prepričati vojaške kroge o kvaliteti motorjev, ki jih zastopamo. Preden pa so se odločili za nakup, so eno leto testirali naše motorje. Motorji so teste očitno odlično prestali in tako smo prvi posel ne le sklenili, ampak tudi že izvedli.
Jugo-Amerika opremljen z Boschovim vžigalnim sistemom
Janez Otrin o uspešnem poslu z Zastavo
Že dalj časa je znano, da je Zastava z izpopolnjenim modelom Juga — Jugo-Amerika, uspela prodreti tudi na ameriško tržišče. Tam veljajo drugačni in predvsem strožji standardi, ki se jim je moral naš izvoznik prilagoditi. Med drugim je bilo treba tudi motorje, ki jih za Zastavo proizvaja 21. maj iz Beograda (DBM), tako izpopolniti, da bodo ustrezali ameriškim standardom o onesnaževanju okolja.
Da bi to dosegli, se je proizvajalec odločil opremiti vozilo z elektronskim vžigalnim sistemom, ki omogoča boljše in preciznejše izgorevanje. Izbrali so Boschov sistem.
V čem je prednost tega sistema
Prednost tega sistema je v tem, da se deli v razdelilniku vžiga ne obrabljajo, ker je vžig brezkontakten — ni platin, zato ni potrebno nobeno vzdrževanje. Signal in časovna točka sta konstantna in prav to omogoča boljše izgorevanje.
Do katere mere je ta sistem razvit
To je zelo enostaven sistem in pomeni le prvo stopnjo kultiviranja motorja. Jugo Amerika bo kasneje prešel na še bolj izpopolnjene sisteme, ki pa so seveda dražji. Zaenkrat pa se
na tako malih motorjih kot je Jugov bolj komplicirani sistemi še ne uporabljajo, ker je cena vozila v tem razredu nizka in ne prenese tako visokih stroškov.
Kaj pomeni ta posel za nas
Ta posel je za nas velik prestižni dosežek, saj s takimi sistemi razpolaga tudi Magneti Marelli. Zastavin veliki brat iz Italije Fiat, je bil zaradi odločitve DMB-jevih strokovnjakov kar precej užaljen, saj pričakuje, da bo zastava dajala prednost italijanskim proizvajalcem.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Tiskarna Jadran
Tiskarna Jadran je temeljna organizacija združenega dela, ki je vključena v delovno organizacijo Primorski tisk. Poleg tiskarne sta v tej delovni organizaciji še dva tozda: Založba Lipa ter Trgovina in servis ter skupne službe.
Ker se bom osredotočil le na tiskarno, naj povem, da ima vse možnosti za dobro delo. Po težkih začetkih, ki segajo v leto 1949, se je tiskarna počasi širila in se končno leta 1960 preselila v takrat !mo-derne nove prostore, kjer je začela hitro cveteti. Iz vseh koncev Slovenije in tudi od drugod so prihajali strokovnjaki, ki jih je tiskarna potrebovala, tako da se je zbral skoraj 140 članski kolektiv, ki je tudi
mnogo let uspesno delal Organizacija
V tehnično tehnološkem smislu je organizirana klasično s strojno stavnico, ročno stavnico, knjigotiskom in knjigoveznico. Nekaj kasneje smo ustanovili lakirnico. Jadran je bila namreč prva tiskarna, ki je začela s tiskom kvalitetnih barvnih razglednic. Brez lažne skromnosti lahko rečemo, da so takrat hvalili tiskarno vsevprek, posebno še, ko smo z uvedbo ofset tiska še povečali kvaliteto. Žal pa smo v določenem trenutku zaspali, primat pri proizvodnji razglednic so prevzele druge tiskarne, mi pa smo vse bolj zaostajali. Škoda. Kljub nenehnim težavam pa smo kar dobro vozili, saj smo tiskali skoraj celoten program Založbe Lipa in vse tiskovine za Trgovino in servis.
Današnje tehnične zmogljivosti
Danes zmore tiskarna predvsem preko ofset tiska uspešno opraviti tudi najzahtevnejša tiskarska dela do formata B-l. A vse prevečkrat se zgodi, da naročnik ni zadovoljen z doseženo kvaliteto. No na srečo so tudi delavci sami spoznali, da tako ne gre več in da bo treba še marsikaj storiti, da si Jadran ponovno pridobi sloves kvalitetne tiskarne.
Tiskarna razpolaga s stavnimi stroji, stavnico, pomožnimi aparati, črkovnim in polnilnim materialom, aparati za čiščenje svinčenih črk, matric in tako naprej. Ima tudi več velikih in
manjših tiskarskih strojev, na katerih tiskajo na klasičen način.
Druga novejša tehnologija sc prične v fotostavnici in nadaljuje v fotografiji in montaži, ki pripravi plošče za tisk v ofset strojih. Končna faza pa je knjigoveznica, kjer tiskovino primerno oblikujejo in obrežejo. Nekatere tiskovine pa gredo pred tem še na kakšno posebno obdelavo, na primer lakiranje. Tiskovine preda tiskarna naročniku pregledane, preštete in primemo zapakirane.
Kadri
Za izvedbo kakršnega koli dela, morajo biti prisotni razni profili grafičnih poklicev. Strojni stavec, stavec, ročni stavec, knjigotiskar, fotostavec, montažer, kopist, reprofotograf, ofset tiskar in knjigovez. Pomagajo pa jim še grafični tehniki in inženirji in seveda mnogo pridnih rok predvsem delavk, ki v določenih momentih nadomeščajo superavtomatske stroje, posebno v dodelavi.
Tako danes tiskarna Jadran zaposluje okoli 130 delavcev raznih poklicev in profilov, pripravljenih, da se spopadejo s težavami, ki jih pestijo in da dokažejo, da so še vedno močna, predvsem pa kvalitetna tiskarna, v kar danes že večina dvomi. Znano je, da si dober glas zapraviš hitro, pridobiš si ga pa z veliko muko.
Franc Lenassi
Najtesnejši kontakt z nami ima grafični inženir Milorad Guralj, ki usklajuje roke izdelave
Pri tisku so v pomoč tudi vlagalke, ki pravilno papir naložijo na stroj in nato po reviziji stiskajo. Na sliki je Cilka Hajdinjak, v ozadju pa vidimo še Milana Kavrečiča.
Prvi, ki dobijo v tehnološkem procesu rokopis, so strojni stavci, ki po Ofset stroji so drugačna tehnika tiska (tisk s ploskve), ki pri nas vse oznakah tehničnega urednika postavijo članek na želeno širino in	bolj prodira. Na sliki ofset strojnik pripravlja stroj za tisk.
velikost črk. Pri delu je Edi Pirjevec.
Obliko Glasila Avtotehne sta po službeni dolžnosti zmetirala meterja- Pred tiskom in po njem je treba tiskovino obrezati na željene for-stavca Iztok Turk in Silvan Babič	mate, potem pa tiskovino prevzame knjigoveznica, ki je najštevilnejši
oddelek v tiskarni.
Prava zidana »prikolica« na morju
V poletnem času se vedno sprašujemo kam in kako na dopust? Sindikalna in delovna organizacija rešujeta, odnosno vsaj olajšujeta ta problem z nakupom prikolic, le-teh je že nekaj v posameznih kampih ob obalah našega morja. Delegati delavskega sveta so ob različnih razpravah s področja družbenega standarda dali pobudo za postopni prehod od prikolic (mimogrede te danes niso več poceni) na zidane objekte —- samostojne ali v sklopu manjših, nizkih objektov.
Ta pobuda je dala že prvi rezultat, to je nakup apartmaja v Maredi, nedaleč od Nov>-grada. Lega našega novega apartmaja in tlorisna razporeditev površin je razvidna iz skic, dodajmo še, da je kopalnica opremljena z vsem, tudi z boj-lerjem in da je še cca 17 m2 vrta, odnosno ograjenih zelenih površin, kar bo prav gotovo po volji družinam z majhnimi otroki. V predprostoru in kopalnici z WC so talne in stenske
keramične ploščice, v obeh sobah pa je tapisom, stene in strop pa so ometani in slikani.
Apartma bomo prevzeli, po določilih iz pogodbe, prvega avgusta letos tako, da bo na voljo koristnikom v avgustu in septembru. Seveda pa bomo morali pohiteti z dobavo opreme, saj so samo zidovi premalo.
Vzdrževanje in čuvanje objekta — tudi v času, ko ga ne bomo koristili — bo zaupano delovni organizaciji iz Novigra-da, s katero bomo sklenili ustrezen samoupravni sporazum za čuvanje, čiščenje javnih površin in infrastrukture, odvoz smeti in vzdrževanje hortikulture, javne razsvetljave in javnih tušev v naselju.
Ob zaključku prve informacije še, da je sklenjena tudi predpogodba za nakup vrstne hišice v Barbarigi blizu Rovinja, le ta bo imela 34 m2 stanovanjske površine in cca 20 m2 ograjene zelene površine.
Dušan Lajovic
JUGO-AMERIKA OPREMLJEN Z BOSCHOVIM VŽIGALNIM SISTEMOM
Nadaljevanje s 4. strani In kaj je tu prevagalo?
Prevagala sta kvaliteta, zanesljivost, in možnost razvoja sistema. To pa so pri DMB preverjali več kot leto dni.
Kakšen bo obseg tega posla?
Letos bomo DMB-ju dobavili 20 000 vžigalnih naprav v vrednosti 2150000 mark. V prihodnosti pa predvidevamo, da bo te naprave začela izdelovati ena naših tovarn po Boschovi licenci.
OPIS INDUKCIJSKEGA VŽIGA
Trajni magnet in indukcijsko navitje tvorita sta-tor. Mimo staiorjev se vrti impulzivno kolo, pritr-
jeno na os vžigalnega razdelilnika, torej na rotor. Jedro in rotor sta iz mehkega magnetnega jekla. Oba imata podaljške v obliki jezička (sta-torski in rotorski jeziček). Pri vrtenju rotorja se periodično spreminja zračna reža med jezičkoma. S tem se menja tudi moč magnetnega pretoka. Ta menjava pretoka uvede v indukcijskem navitju izmenično napetost. Frekvenca izmenične napetosti ustreza frekvenci iskre v k'asič-nem vžigalnem lelil-
POVifSHA STANA *’ JEM, fiAlKQN,TERASA ‘.ATKRIVEHA TERASA
i-šiK
_____________
M A REDA - NOVIGRA 0 mjkSO
ZONA A OBJEKT 5
rrfx0fS85	29,38
i?To,25	
nftc.0.50	
TAoTiT	
n?	
nF*	
apartman
tip
dl1
§
ST
I
m ■ C-4
Crj-~
...
o
'jOSooT
Kje in kdaj bomo letovali?
Za letovanje v naših počitniških prikolicah se je letos prijavilo 149 delavcev.
Skupna stanovanjska komisija je v sodelovanju s predstavniki IOOOS temeljnih organizacij in delovne skupnosti dne 10. 4. 1985 določila razpored letovanj po seznamu, ki je objavljen na 7. strani.
Cena dnevnega bivanja v prikolici je 600.— din.
Iz seznama se vidi, da pred in posezonski roki niso zasedeni, zato vabimo delavce, ki nimajo šoloobveznih otrok, in naše upokojence, da letujejo pred 30. 6. in po 29. 8. 1985. Izvense-zonska cena dnevnega bivanja v prikolici je 300.— din.
Ce se želite še prijaviti, se čimprej oglasite pri Miši Rudolf, IV. nadstropje, Titova 36 ali po telefonu 317-044 int. 74!
Miša Rudolf
RAZPORED LETOVANJA V POČITNIŠKIH PRIKOLICAH AVTOTEHNE										
Kraj		10.	6—20.	6. 20. 6 —30. 6.	30. 6—10. 7.	10. 7.—20. 7.	20. 7.—30. 7.	30. 7.-9. 8.	9. 8.—19. 8.	19. 8.-29. 8.	29. 8.-7. 9.
	1.		Džafič S maj o	Mustavar Tatjana	Novak Dragica	Erbežnik Franc	Mehle Rado	Lajovic Dušan	Kalin Janez	
»Zelena laguna« POREČ	2.			Zupančič Božidar	Ekart Franc	Božič Zdene	Trček Marija	Kuhar Marija	Keršmanc Ciril	
	3.			Zunar Jože	Feržan, Jakopina Modio Franc		Rozman Meta	Lambergar J.	Žejavec Vojko	
	4.			Sečki Hatida	Bernard Joži	Dimic Bogo	Bertole Zdenka	Zupančič Matija	Lepša Dušan	
	1.	Rober Franc	Jurančič Vida	Jesenšek Roman	Lipej Ivan	Furlan Mitja	Dolinar Alfonz	Gazvoda Jože	Novak Stanislav	Černič Jurij
	2.			Spačal Vojko	Muc Darinka	Voje Janez	Zrinski Milan	Spahič Jožica	Beljan Emil	
»Rajska plaža«	3.			Rus Marija	Brkič Dragica	Pitterle Marko	Jakič Božanka	Mlakar Dore	Bašelj Franc	
LOPAR — RAB	4.			Nikolič Jožica	Gršič Marjan	Verlič Stane	Denac Bara	Lendero Stane	Petrič Tomaž	
	5.			Žnidaršič Boris	Bukorovič Nada	Gorše Bogomir	Baraga Kristina	Jelačič Silva	Zgaga Jožica	
	6.			Kuštrin, Mitja	Gorše Olga	Mlinarič Drago	Miklič Mojca	Živič Mario	Mačeki Vanja	
»Koversada« VRSAR	1.		Lipič •Judita	Pleterski Nevenka Hrovat Željko		Culiberg Maja	Stjepanovič T.	Nuhanovič Ana	Obermajer Milena	
»Ulika«	1.	Černič Jana	Turk Nada	Ceferin Zdenka	Železnik Erika	Tabaček Zorka	Videmšek A.	Stojkovič T.	Škof Franc	Novinec Justina
CERVAR	2.			Kapus Aleksander Donoša Sonja		Rudolf Miša	Petronijevič J.	Tomc Marjan	Smolnikar Josip	
	1.			Rutar Dare	Stefe Bojan	Hlebeq Zdenka	Kranjc Friderik	Kastelic Andrej	Rober Miran	
	2.			Gomboc Zlatko	Vrbec Anica	Ogorevc Angelca Zebovec Marko		Janša Vinko	Čadež Marija	
»Anita« FUNTANA	3.			Jelčič Darka	Sibic Rajko	Pust Rafko	Šušteršič Kati	Urbančič Betka		
	4.			Surk Silvin	Tomažin Tone	Fidler Slavko	Zdešar Marina	Kastelip Silvo		
	5.			Klasič Branka	Kokalj Marjan	Vidrih Neda	Bogičevič Francka Vehar Cirila			
	1.		Janežič Vera	Ogrizek Lado	Kelbelj Mateja	Jerkič Majda	Verbič Marjan	Vukovič Saveta	Omahen Ljubica	
»Oliva« RABAC	2.		Eržen Marko	Podobnik Ivan	Mlakar Nada	Taloš Stjepan	Jakše Frančiška	Pejič Boro	Valjavec Sonja	
	3.			Hočevar Stanka	Arko Andrej	Kovačevič Jana	Ristič Nada	Bogdan Angelca	Plevnjak Milena	
»Lanterna« POREČ	1.			Merklin Mirjam	Lavrič Adrijana	Jovan Maks	Durkovič Stane	Kokalj Marija		
»Zaka« BLED	1.			Smolej Ani	Perne Miha	Kunc Marinka				
Ljubljana, dne 10. 4. 1985										
ŠPORT
Biroservisiada na snegu
kot jo je videl pomočnik direktorja tozda NOVA Marjan Pirc
Zimske igre so bile dan pred sindikalnim veleslalomom Avtotehne na Rogli. Potekale pa so v precej slabših razmerah, kot ponavadi. Nova je sodei-lovala z desetimi tekmovalci, prisostvovalo pa je še deset netekmovalcev.
V posamični razvrstitvi je z veliko prednostjo osvojil prvo mesto nekdanji državni reprezentant in pomožni trener naših smukačev Matjaž Svet. V skupni konkurenci pa smo bili tretji. A če bi naš drugi in tretji tekmovalec Peter Dolenc in Bojan Slobodnjak vozila skupno le za sekundo hitreje, za Svetom sta zaostajala za skoraj 6 sekund, bi osvojili 1. mesto. Tako pa nam je 1. mesto ušlo za bore 0,73 sekunde. Torej: tekmovalci, trenirajte za naslednje leto!
Ocena tekmovanja
Kljub slabim zimskim razmeram je bilo tekmovanje zelo
dobro organizirano. Organizator
8.	biroservisiade na snegu, Fi-nomehanika iz Celja, se je znal potruditi, da je vse potekalo v najlepšem redu in da smo se ves čas, poslebej pa še v zaključnem delu, imenitno počutili. Zaključni del z razdelitvijo priznanj je bil v hotelu Dobrava v Zrečah. Po razdelitvi priznanj pa smo imeli tovariško srečanje, ki zasluži še posebno pozornost.
Ansambel (dve frajtonerici in kitara ter pevci) je bil sestavljen iz nastopajočih tekmovalcev. Igrali se neutrudno ves čas. Prireditelj pa je vso zade vo popestril še s tremi družabnimi igrami, kjer so se lahko spoprijele samo poslovodne strukture nastopajočih organizacij.
Prva je bila grizenje jabolk pritrjenih na vrvici. Čas gri-
zenja je bil omejen na eno minuto. Zmagal je Mirko Rutinski, direktor finomehanike.
Druga je bila napihovanje balona ki ga je moral vsak tekmovalec kar najhitreje tako napihniti, da je počil. Zmagal je Marjan Pirc, pomočnik direktorja tozda Nova.
Tretja pa je bila izpraznitev stekleničke soka po dudki. Pri pospravljanju te dobrote je bil najhitrejši Franc Oder, direktor mariborskega Birostroja.
Zmagovalci so za nagrado prejeli jerbase napolnjene z domačim štajerskim kruhom, slaniki in steklenico Sauvignona.
REZULTATI
VELESLALOMA
Ekipno:
1.	Obrtniki	2.30,27
2.	Birostroj	2.30,66
3.	Nova	2.31,00
4.	Finomehanika	2.38,10
5.	Cibes	2.38,63
6.	Biroinženiring	2.45,35
7.	Primorski tisk	3.05,41
V ekipnih ocenah so upoštevani rezultati prve trojice vsake organizacije udeleženke.
Posamezno:
1.	Matjaž Svet, Nova 46,33
2.	Črnko Božo, Birostroj 47.41
3.	Slade Darko, Obrtniki 47,94
10.	Dolenc Peter, Nova 52,25
11.	Slobod|njak Bojan
Nova	52,42
15, Tomšič Marjan
Nova	53,44
20. Škraba Aleksander
Nova	54,70
36. Jakob Marjan
Nova	57,05
41. Božič Zdene, Nova 57,52
43. Mastrl Marjan, Nova 58,06 51. Šurk Silvin, Nova 1.01,25
59.	Lotrič Mitja, Nova 1.08,27
60.	Janša Vinko, Nova 1.13,35
r.
S.
OdiUod	ob 4°°
'J	sL, (p^
K»>L»	'li' ^
^f5 f i'[a u«
f\Jo<i.\ei i\WW VA
U cj “T - 11, P^	; c - Irv
U oi c - 2.2i-
i k	>'c~~
Ia4o K "2 m (°t^v
''Vr\jA''iM “Us	d ;K
■\ ^oL<iAM|>v«x W,Vt. A1® ^	11
/fU> C)
4^e T> O L* A.
Letošnje sindikalno prvenstvo Avtotehne v ve-leslalomu smo organizirali v soboto, 2. marca, na smučišču v Podkorenu. Vreme ga je spet po svoje lomilo, čeprav se seveda z lanskoletno ujmo na Veliki planini še primerjati ni moglo. Poškodb ni bilo. Udeležba je bila rekordna. Razpoloženje na podelitvi priznanj v Prisanku enkratno. Vse čestitke Tonetu Zupanu, ki je tekmovanje odlično organiziral. In zahvala ekipi Lojzeta Vrankarja, ki nas je brezplačno oskrbela s kolajnami.
REZULTATI
SINDIKALNEGA
VELESLALOMA
OTROCI A
1. Kersnik Jaka	37,87
2. Pogačar Katarina	38,01
3. Premelj Aleš	38,68
4. Culiberg Miha	39,48
5. Merklin Tomaž	39,67
6. Petek Marko	40,66
7. Šuštarič Tomaž	41,50
8. Manfreda Nina	42,09
9. Lipej Bojana	43,99
16. Aleš Erika	44,53
11. Rudolf Petra	44,67
12. Tomc Mateja	45,84
13. Donoša Aleš	46,10
14. Veler Sabina	47,15
15. Crnak Polona	47,77
16. Petronijevič Aleš	49,69
17. Borštnar Borut	50,67
18. Crnak Barbara	52,13
19. Rudolf Tatjana	52,23
20. Premoša Tomi	54,47
21. Donoša Alenka	57,98
22. Spačal Saša	1.08,26
OTROCI B
1. Aleš Marko	39,17
2. Zupan Sabina	42,36
3. Verbič Katja	42,77
4. Manfreda Mojca	43,57
5. Grmac Mateja	44,32
6. Čadež Grega	44,62
7. Klasič Davor	44,67
8. Marinko Boštjan	44,80
9. Merklin Borut	46,32
10. Culiberg Jure	50,34
11. Kokovnik Roman	50,87
12. Pelko Robert	52,31
13. Petek Milena	52,37
14. Furlan Tadej	53,10
15. Zrinski Aleš	54,37
16. Plemelj Mateja	54,48
17. Krese Tadeja	54,73
18. Zore Aleš	1.05,87
ŽENSKE	
1. Novinec Justi	37,48
2. Dormiš Mimi	40,03
3. Kersnik Meta	42,78
4. Rus Marija	45,00
5. Rudolf Miša	47,10
6. Čeferin Zdenka	49,83
7. Tabaček Zorka	50,08
8. Smole Bojana	50,23
9. Lipič Judita	55,09
10. Baster Darinka	1.05,16
MOŠKI A
1.	Keber Anton	42,31
2.	Slobodnjak Bojan	42,33
3.	Lojevec Milan	42,83
4.	Prebil Dane	44,13
5.	Novak Andrej	44,80
6.	Milenkovič Bogo	45,31
7.	Smrtnik Izidor	47,03
8.	Surk Silvin	48,80
9.	Remec Marjan	50,03
10.	Šušteršič Janez	51,46
MOŠKI B
1.	Umek Tone	41,04
2.	Trunk Rajko	41,99
3.	Dolenc Peter	42,31
4.	Šuštaršič Franci	42,91
5.	Spačal Vojko	44,06
6.	Premk Silvo	45,54
7.	Kajin Goran	45,57
8.	Mlakar Dore	45,57
9.	Zrinski Milan	45,67
10.	Škof Franci	46,53
11.	Kokalj Marjan	46,77
12.	Žibert Jože	48,05
13.	Radisavljevič Boris	52,05
14.	Tavčar Vili	56,96
MOŠKI C
1.	Arko Andrej	41,95
2.	Krese Zvone	42,38
3.	Premoša Marjan	42,77
4.	Pogačar Janez	43,23
5.	Petek Tone	43,82
6.	Zupan Anton	45,13
7.	Aleš Marko	45,44
8.	Rožej Franci	45,76
9.	Mehle Radp	47,52
10.	Pretnar Matjaž	47,96
11.	Masterl Marjan	48,28
12.	Ivanič Srečo	48,62
13.	Lipej Ivan	49,44
14.	Tomc Marjan	49,99
15.	Furlan Mitja	51,30
16.	Lampret Franc	53,62
17.	Kernjak Miro	55,63
18.	Biček Tone	1.07,37
19.	Marinko Andrej	1.08,33
MOŠKI D		
i.	Borštner Štefan	23,87
2.	Žabnikar Franc	26,46
3. Kocelj Jože		36,76
4.	Podobnik Ivan	39 61
5. Sijanec Stane		40,61
PLANINCI
Izlet v Tamar
Spet smo se zbrali, da bi se na izletu v prelepi Tamar razvedrili, si ude pretegnili, se svežega zraka nadihali in lepote naužili.
Kot ponavadi, bilo nas je samo 14. Morda je tako še bolje. Že ob pol osmi uri zjutraj smo prispeli v Rateče. Nikjer ni bilo možno dobiti željene tople kave in tako smo krenili kar do gostišča pri skakalnicah. Kako se je prilegel topel čaj in kava. Vsem so se razvezali jeziki in lepo vreme je storilo svoje. Oprtali smo si nahrbtnike; in šli smo naprej po dolini Tamar do zadnjega doma na koncu doline. Sonce je postajalo toplejše, vetra tu ni bilo čutiti in veselo smo hodili po spluženi poti naprej. Tu je bil pravi razgled na skakalnice, ki so se belo svetile v jutranjem soncu. Toda naš cilj je bil še naprej, zato smo si podroben ogled Planice prihranili za popoldne ob povratku.
Po kaki uri in pol prijetne hoje po suhem snegu smo prispeli do doma v Tamarju. Obkrožale so nas visoke planine: veliki in mali Travnik in Jalovec. Za mene je bilo to enkratno doživetje, saj že 36 let nisem bila v tej dolini, nikoli pa tu na koncu — tik ob visokih stenah naših gora. Treba je znati opazovati lepoto narave, vsako drevo in te skale, ki so bile čisto bele, kot da bi bile ometane s snegom. Naenkrat je nekaj zabučalo in opazovali sm^ plaz, ki je drsel v nižino.
V gostišču se nam je zdelo temno, vse je bilo potrebno bolj »obšvatati« in potipati, zato smo posedli kar zunaj na soncu. Vsak je odprl svojo malho in pridno smo prigriznili. Beseda je dala besedo in mi kot pravi ljudje dobre volje smo se šalili in smejali. Opoldne bi lahko v tem domu dobili tudi ričet s svinjskim mesom, a tega nismo vsi naročili. Na soncu je bilo tako toplo in mi smo kar sedeli kot martinčki na spomladanskem soncu, da bi se pregreli po dolgi zimi.
Sonce se je počasi pomikalo proti zahodu in vrnili smo se do skakalnice. Naš Igor je šel peš do vrha najvišje skakalnice in Franci do sodniškega stolpa. Naša Pika pa je imela s seboj tekaške smuči in se že prej odsmučala do Kranjske gore. Ostali smo se vsedli na desko kozolca in opazovali junaka tam zgoraj. Franci se je pridrsel navzdol po strmini, zaviral je s čevlji in že spodaj ob izteku je bil še vedno v zaletu, pritekel je do nas in ves čas vpil, kot da potrebuje pomoč. Hitro je dobil okrepčilo iz steklenice, da je prišel k sebi. Nato je prispel z vrha skakalnice še Igor. Naš vodja Stane je pripravil za udeležence primerna zbuniti. Ovo je prva balkanska »vatra« na kojoj se peče, ali
darila za korajžo. Igor je dobil značko, Franci tudi značko v etuiju in Pika je dobila 3 srca. Vse je bilo samo šala, a vsi smo se smejali. Malo smo še posedeli in opazovala sem ta naš ponos — našo skakalnico — velikanko. Treba je res veliko poguma, da greš gor in se spustiš v globino. Tisti prostor ob izteku ni bil tako velik in res ne vem, kako je moglo kar 80.000 vnetih Slovencev v enem dnevu opazovati skoke.
Ko smo se že odpravljali proti Ratečam, so prispeli tuji turisti z velikimi avtobusi in si ogledovali skakalnico. Morda so se potem ustavili še v kakem našem gostišču in nam pustili kako drago devizo, ki jo naša država tako zelo potrebuje.
Nižje spodaj ob cesti pa smo videli naše najmlajše pionirje
in mladince, ki so trenirali na mali skakalnici in eden od dečkov je skočil kar 14 m. Saj pravijo, da to kar se Janezek nauči, to Janez zna. Počasi bomo vsi na lastnih izkušnjah spoznali, da so stari pregovori še kako prav izrečeni, samo razumeli jih nismo vedno.
V	Ratečah je še vedno sijalo toplo sonce in zrak je bil tudi tu še vedno neprimerno bolj čist kot doma. Tu je zapadlo veliko snega, saj ga je bilo na edinem trgu tega kraja tudi do 2 metra visoko nametanega v kupih.
V	avtobusu že proti domu smo imeli spet svojo posebno zabavo, ko je naš vodja Stane privlekel na dan celo štruco kruha z bohinjsko zaseko in klobaso. No na koncu ga nismo klicali po imenu, ampak kar Zaska. Še drugi potniki so se smejali in kaj hitro smo prišli do doma. Dogovorili smo se, da se bomo v kratkem spet srečali in če bo vreme lepo, bomo šli skupaj na Lisco. Tudi drugi člani PD ste vabljeni na izlet Do takrat pa nasvidenje.
Še vedno Vaša
Milka Pavšelj
Zahvala sodelavcem
U ime svoje kčerke Ane Mišljenovič, stare pet godina, želio bi se putem Glasila zahvaliti R. O. Av-totehna tozdu Zastopstva za kupovinu ortopedskog pomagala iz Zapadne Njemačke.
Drugarski pozdrav i hvala!
Mišljenovič Miljenko
Ja u školu idem i dobar sam dak
Jovan Jovanovič-Zmaj
Dok sam bila učenica — nije mi baš stalo do »najlepšeg djačkog doba«. Bilo je to nešto što se mora, pa ga je samim tim trebalo izbegavati. Videla sam da odlični djaci bolje i lepše »žive«, pa sam se trudila da budem najbolja. Ali biti odrastao i ne morati iči u školu — e, to je bilo »nešto«.
Od kako sam »vrlo odrasla« — svaka vrsta ško-le je postala nešto interesantno — gde se druži, zajedno uči, zajedno veseli — jednom reči: opet smo mladi.
U predhodnoj godini sam sa neizmernim zadovoljstvom pohadjala celogodišnji seminar za prevo-dioce. Gradivo je bilo dozlaboga teško — vrlo struč-no, u početku izgledaše nesavladivo. Malo po malo, savladasmo »vraga«, pa nam je sada žao. Nema više trčanja s posla na »časove«, okupljanja oko prve kafe, smeha na pauzama. Povremeno se sestanemo, pročaskamo u kafiču Ni u stanu neke od koleginica, ali to nije isto. Pored svig obaveza — žalimo što taj seminar nije trajao barem dve godine.
Ove godine, usred zime — ogreja sunce. BOSCH i AVTOTEHNA organizuju seminar— URA!!! Sa novim elanom u osvajanje novih saznanja!
Bravo, za organizatore! Obe-zbedili su divnu, sunčanu sed-micu — usred grube i hladne zime. Moja predpostavka je da su im Više sile pomagale. A vaša?
Da li su upregli Boga ili Da-vola, manje je važno. Bitno je, da je Angažovani — dao sve od gebe.
Uzbudjenje oko opraštanja od porodice — koštalo mi je ka-puta. Ljubi jedno, drugo, tre-če dete. Poslednji, oproštajni pogled mužu, »daj šapu Sebastijane«, »čao Kičo, papagajči-no mamina« — »čao, Kičo« ponavlja papagaj, (ne, tebe ne vodim sa sobom — čao). Neizre-civa gužva u hodniku. Svako ima još nešto da kaže, »mama. ne zaboravi...« — Odoh niz ste-penice, ostade bunda na čivilu-ku. Kostim usred januara. Šaša vi se ne seju, oni sami niču.
Pa što da ne. U proleče če i tako svi nositi kostime. Sada je interesantno — biti prvi. Tama gde pamet ne pomaže, dobro dolazi smisao za šalu.
Avion kasni, ali to više nikog ne uzbudjuje.
Hotel ne izgleda »šaljivo«, ali je dobro zagrejan. Telefon radi: »Mili moji, srečno sam sti-gla, — ne brinite«. Čudni neki zvuci... mora da je »tata« oda-hnuo s olakšanjem: Uh, sada si valjda dovoljno dalekol...
Jutro sunčano, sveže i ... spremno!
I kada budem kroz mnogo, mnogo godina (ja računam sre-dinom sledečeg veka) poslednji put sklapala oči — sečaču se mile Marine sa velikom šolji-com punom moje omiljene kafe.
Ispred šale gužva. Ima li nas toliko?! Dosta nepoznatih. Upo-znavanja su brza. Tu su Skop-Ijanci, Sarajlije, Varaždinci, Ri-ječani, Spličani, Zagrepčani. Pored vrata stoji lepa, nasmejana žena. Cini mi se poznatom. Pa da, to je Nada, naš prevo-dilac — prijatelji smo godina-ma (uzgred rečeno — j edini pravi mučenik na ovom semi-naru. Izraziti sve što predavač kaže — ne na svom maternjem jeziku — več ipak na drugom stranom — teško je. Svaka čast pomočnicima, ali je Nada bila na muci).
Predavač, gospodin Stobler, radi kao dobro programirana mašina. Ništa ne prepušta slučaju. Nema improvizacija. Sve u svoje, tačno odredjeno vreme. Pogled na sat. Završiti mi-sao. Preči na šalu. Odredjeno vreme da se nasmejemo. Nastaviti sa predavanjem.
Mi, balkanci se divimo, malo čudimo — pa prihvatimo.
Ipak, ne bi ličilo na nas da ne pokušamo još nešto da uča-rimo: makar pola minuta više pauze. Gosp. Stobler se ne da
Pismo naše upokojenke iz Zagreba
Moram se javiti naslovu, a na osnovu pisma naše drugarice penzionerke, Tatjane Kramar. I sama sam penzioner, ali iz Sarajeva.
Nišam se do sada nikada javljala Uredništvu, osim što je moje pismo, kojim sam se oprostila od AVTOTEHNE, u kojoj sam prevela punih 25 godina, u jednom od našeg lista »Glasilo« odštampano.
je dorastao zadatku. Izgleda da i na drugim stranama sveta ima takvih. Cesto gleda na sat i »programira se« prema gradivu koje mora da pred j e. Govori lepo, tečno, jasno i glasno i stvarno ni j e monoton.
Dok je objašnjavao tehnički prilaz dizel-opremi, poneki od prisutnih »indželira« — poku-šavao je da sakrije zevanje. Ali kada se prešlo na rad sa katalozima i mikro-karticama, svi smo bili budni i aktivni.
Nišam znala (ili sam možda zaboravila) da »nauka« može čoveka grdno da izgladni. Pau-za za ručak! Vidi, još urnem da trčim. Ljubazna, mlada žena u »kantini« več se veselo smeje mojoj zaljubljenosti u kranjske kobasice sa senfom. Uvek ču živeti u dilemi: da li su te kobasice uvek tako dobre, ili su te divne žene — specijalno za nas ostavljale najbolje.
Dupla kafa, pa trk kod Pike na »čapras divan«. Ima na svetu i odličnih šefova, koji u pravo vreme nisu u kancelariji, pa koleginice mogu malo da »ča-kulaju«. Ili skoknem kod Jožeta u ekonomat da pročaskamo malo o prošlom letu i malo se izjadamo kako nas deca (ne)-slušaju.
Nastavak predavanja. Gosp. Stobler je več za pultom. Dok zauzimamo svoja mesta, on stavlja svoj več pripremljeni, vrlo profesionalan osmeh, pokušava da probudi naše site i dremljive vijuge nekim več, u tu svrhu pripremljenim prob-lemčičem, pa sa novim elanom uranjamo u bezmerne dubine za nas novog okeana zvanog: BOSCH-HANDEL.
Malo ošamučeni napuštamo zgradu AVTOTEHNE, u gru-
pama, grupicama ili pojedinač-no. Svako sa svojom vizijom srečnog popodneva i večeri.
Sa posebnim uživanjem prekopavam ljubljanske dučane, pronalazim neslučene lepote u antikvarnicama, stojim na jednom od Tri mosta i zaneseno gledam u reku. (Služi kao inspiracija — da li sam štogod zaboravila, od onog što su kčeri poručile. Da li ste znali, da žu-bor vaše reke podseča na glasi-če moje dece, kada sve uglas pokušavaju da mi nešto kažu. Ili sam ih se zaželela, pa ih ču-jem tu, u sebi).
Poslednji dan seminara. Užurbano pakovanje. Kao da vidim mališane kako se raduju darovima. I još jedne divne, tamne oči pune topline i dobrodošlice. Uh, treba čekati do doveče! Tešim se privremeno neponovljivom kafom, uranjam u završne administrativne probleme i trčim na poslednje časo-ve predavanja. Umesto gosp. Stdblera, za pultom je mladi neverovatno dugačak čovek. Ali mi smo psihički več nekako »odkačeni« od ... ili se nekako nismo ni »zakačili« za novog predavača, gosp. Gtirsbergera. Več smo — putnici.
Dok čekam avion za Beograd, sečam se pojedinih stvari koje nišam do kraja razrešila u kancelariji, sečam se ponekih problema sa seminara, čak se toliko zaboravljam da vadim moju knjigu beležaka i pažljivo či-tam.
Avion tako sporo leti. Da su meni krila...
U pristanišnoj zgradi, izdvo-jen malo od ostali, stoji visok čovek, divnih tamnih očiju, sa toplim pogledom dobrodošlice...
Drvendžija Vesna, Predstavništvo Bgd
Sada sam več 2,5 godine u penziji. Ni j e mi loše! Ne tužim se, niti tražim pomoč. Ipak mi je žao na neke kolege i kolegice, koji se još nalaze u Avto-tehni, a sa kojima sam imala često poslovne kontakte. Valj-da nisu to i zaboravili? Ne čudim se novo pridošlim i mladim ljudima, več starijima koji su takodje pred penzijom. Dc-živeči i oni ovaj osečaj zabo-ravljenosti! To nije ugodan osečaj, verujte mi!
Drugarica Kramar je barem dobila zidni kalendar, iako joj nije odgovarao, te je druge oso-be njime podarila i obradova-la. Ja nišam niti takav kalendar dobila!
Za naš, jedini priznati dan 8 Mart, trebalo je pomisliti i na nas penzionerke!
Zašto nismo mogle i mi dobiti čestitku sa značkom, kao što su to dobile drugarice, koje su još aktivne?!
Kada smo mi penzionerke počele raditi u ovoj Avtotehni, tada ove mlade drugarice, koje su se tada još igrale u pesku, da ne kažem nešto banal-nije, nisu niti sanjale da po-stoji jedno takvo preduzeče kao što je AVTOTEHNA Ljubljana, sa svim svojim predstavništvi-ma.
Zar je pravo da se zaborave drugarice Lepa, Maca, Majda. Ani, Tatjana, Melita, Tonka itd. itd?
Sve mi smo od sebe dale mnogo truda, mnogo rada u borbi za opstanak, kako našeg, tako i Avtotehne.
Tačno je što piše drugarica Kramar. Mnogi penzioneri iz drugih preduzeča budu nagrad-jeni ili počaščeni, prigodom nekih praznika. Ne osečaju se od-bačenim, pa makar to bilo i retko, odnosno jednom u godi-ni.
Ja lično nišam za svojih 25 godina rada tražila stan, niti kredit, ili učešče za stan (koji je dobio moj suprug), iako sam plačala doprinos za stanovanje tolike godine. Nišam nikada koristila prikolice za godišnji od-
mor, j er su suviše udaljene od Sarajeva.
Pa ni sada ne tražim ništa, osim malo pažnje! Zar je to mnogo? Nema nas toliko mnogo penzionera, kako se to Vama tamo gore možda čini!
Kada nas više ne bude, znam da če se odobriti kupovina venca, kao poslednje što se može učiniti za pokojnika!
MENI NE TREBA VENAC! Svakako ga neču moči videti, a možda ga neču ni dobiti?!
Na ljude treba misliti dok je vreme za to. Dok su živi, dok osečaju, a kasnije, kasnije je kasno! Treba se družiti dok smo živi!
Nadam se da nišam nikoga uvredila, jer mi to nije niti bila namera.
Samo sam želela da Vas i sve ostale koji če pročitati ovaj »vapaj« podsetim na nas nekoliko penzionera iz Sarajeva, Zagreba, Beograda i Ljubljane.
Želim Vam i nadalje uspešan rad i velike dohodke, kako bi-ste mogli izači na kraj sa sva-kidašnjim poskupljenjima, a mi penzioneri čemo Iako, za nas nema problema!
S spoštovanjem
Vaša bivša radnica Catovič Antonija-Tonka
Sarajevo, 18. 3. 1985.
Izdaja DO Avtotehna Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, Titova c. 36. Ureja uredniški odbor:	Drago
Balažič (odg. ur.), Jana Černič, Jurij Černič (gl. in teh. ur.), Katja Krmelj, Brane Masten, Zvone Ogrinec, Franci Petkovšek, Vojko Spačal. Naslov uredništva:	Titova
36, telefon 317-044. Tisk: Tiskarna Jadran v nakladi 750 izvodov. — Časopis prejemajo člani kolektiva, štipendisti in upokojenci brezplačno.
— Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72.
ZAHVALA
Najtoplije Vam zahvaljujemo na izrazima sučuti i cviječu, kojim ste okitili grob naše drage majke i bake.
Obitelj Kocijan i Sapač
ZAHVALA
Ob smrti Mihe Balentina se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, ki ste nam med njegovo boleznijo vse leto stali ob strani in pomagali. Hvala vsem, ki ste ga tako številno spremljali na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje in lepo misel.
Andreja, Matjaž, Jure
Društvo psoriatikov SR Slovenije je bilo ustanovljeno 19. 1. 1979. Namen društva je uvesti enotno evidenco članov ter ob pomoči zdravstvenih in drugih ustanov in na strokovno utemeljen način obravnavati obolele za psoriazo — jim pomagati. Po oceni je v SR Sloveniji psoriatikov okrog 30 do 40 tisoč, ali približno toliko kot sladkornih bolnikov. Glede na število obolelih domnevamo, da je v vsaki organizaciji združenega dela zaposleno določeno število psoriatikov, zato želimo po petletnem delovanju razširiti svojo dejavnost in v širšo akcijo vključiti tudi organizacije združenega dela in delavne skupnosti. Ta namen želimo uresničiti v dveh fazah in to:
1.	V sodelovanju z zdravstvenimi ustanovami in zdravniki dermatologi želimo nuditi psoriatikom čimveč strokovne pomoči v sodobnem načinu zdravljenja psoriaze, pomagati v okviru društva v raznih situacijah skupaj z okoljem, kjer delajo in živijo in jih tako čimdlje zadržati na delu kot enakovredne in v družbi spoštovane oz. delovno uspešne sodelavce.
2.	Nadaljevati delo naših usmeritev, predvideti boljšo organiziranost in večjo intenzivnost pri zdravljenju psoriaze. So in bodo primeri, ko posamezni bolniki potrebujejo specifično obravnavo in družbeno pomoč. Temu vprašanju pa v preteklosti iz več razlogov, subjektivne in objektivne narave, ni bilo namenjeno dovolj pozornosti.
Da bi psoriatiki v SR Sloveniji dobili čimbolj izčrpne podatke o psoriazi — luskavici in sodobnih načinih zdravljenja te bolezni ter o društvu psoriatikov Slovenije, ki organizira občasna predavanja in posvete o zdravljenju psoriaze.
V našem akcijskem programu društva, ki je bil sprejet na letošnji letni skupščini, smo si zadali sledeče naloge:
1.	Utrditi vlogo društva — po-družabljanja tako, da se pridobi čimveč članstva po posameznih teritorialnih področjih. Na teh področjih organizirati aktive. Aktivom posredovati naloge. Zadolžiti člane za aktivno delo na svojem področju, v skladu z akcijskim programom.
2.	Organizirati oblike in metode dela, da društvo pridobi družbeno vlogo, ki mu v družbi pripada. Ob tem pa najti oblike zbiranja finančnih sredstev za učinkovitejšo organizacijsko dejavnost.
3.	Povezati se z zdravstvenimi skupnostmi, glede uvelja-
Človek in psoriaza
vljanja zahtev klimatskega zdravljenja, nabave zdravil, oprostitve participacije, itd.
4.	Popestriti je potrebno obveščanje: o problematiki, o delu, o težavah in o zahtevah psoriatikov v celotni slovenski javnosti, kakor tudi ustrezne pristojne družbenopolitične organe. Zato bo potrebno zagotoviti redno izdajanje glasila, s članki pa se vključiti v druga glasila.
5.	Z zdravstveno organizacijo Veli Lošinj, turistično organizacijo in KS urediti probleme v zvezi z zdravljenjem psoriatikov.
6.	Aktive po posameznih regijah organizirati tako, da bodo imeli svoj status in aktivni odnos pri razreševanju statusa bolnikov, nudili pomoč, sodelovali z zdravstvenimi in drugimi organizacijami, z namenom izhoda iz anonimnosti in uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva.
7.	Aktivneje sodelovati z organizacijami, ki vršijo znanstvene raziskave s področja psoriaze, na podlagi posebnega sporazuma.
8.	Povezati se z drugimi društvi psoriatikov v Jugoslaviji in v tujini z namenom izmenjave izkušenj boljšega zdravljenja in poenotenja pravic
in obveznosti iz naslova zdravljenja in določanja statusa bolnikov.
Luskavica (psoriasis vulgaris)
Je dokaj pogosta, nenalezljiva, dedna kožna bolezen, za katero so značilna rdečkasta, z luskami pokrita kožna žarišča, ki se med sabo združujejo v večja in trajajo različno dolgo časa. Potek bolezni je običajno kroničen. Pri posameznih rasah je različno razširjena, pri Evropejcih se pojavlja v 1,5 do 2 %. Točni vzroki bolezni niso znani, zato je ne znamo zaenkrat dokončno pozdraviti. Za nastanek oziroma izbruh bolezni so važni naslednji dejavniki:
1.	Dednost — če ima eden od staršev luskavico, je do 30 % verjetnosti, da jo bodo imeli tudi otroci, če pa jo imata oba, je verjetnost do 60 %.
2.	Dejavniki, ki bolezen lahko
izzovejo pri tistih, ki nosijo skrito bolezen so: različne poškodbe,	druge	bolezni
(npr. angina), spremembe v ravnovesju žlez z notranjim izločanjem, težki	duševni
pretresi, itd.
Luskavica se redko pojavi pred tretjim letom starosti, prvi znaki so često opazni med šestim in osmim letom, največkrat pa se pojavi v ali po puberteti. Včasih nastane prvi izbruh še-
Ugodne cene Boschevih električnih agregatov
G — 1900 Moč: 1700 W Napetost: 230 V Teža: 30 kg
Poraba: 1,4 l/h pri polni moči Gorivo: bencin
G — 900 Moč: 750 W
Napetost: 230 V ali 24 V ali 12 V Teža: 28 kg
Poraba cca: 0,9 l/h pri polni moči Gorivo: mešanica 1/100
Cena: 920 DM + 60 % din. dajat. Cena: 1290 DM + 60 % din. dajat.
NAČIN VPLAČILA: Z vplačilom na devizni račun pri Ljubljanski banki Gospodarski banki Ljubljana 50100-620-107-73100-128-26327/3 — St. dinarskega računa pri SDK: 50104-601-27931
INFORMACIJE IN PREVZEM: AVTOTEHNA BOSCH Ljubljana, Titova 36 — telefon: 317-044/56
le v starosti. Rdečkaste in lus-kaste plošče na komolcih, kolenih ali križu so najpogostejša oblika bolezni. Lahko pa se razširijo, zlijejo med sabo, tako, da postane rdeča, zadebeljena in luskasta koža celega telesa. Včasih otečejo tudi sklepi, drugič se pojavijo na koži še gnojni mehurčki. V takšnih primerih je tudi bolnik prizadet, ima vročino, je slabo pokreten. Taki primeri so na srečo redki. Bolezen pa lahko tudi izgine in ne pusti sledov ali brazgotin. Bolezen ni nalezljiva. Pri bolezni, ki je tako različna, je tudi nemogoče govoriti le o enem načinu zdravljenja. Vsakega bolnika je potrebno individualno obravnavati. V grobem lahko razdelimo zdravljenje luskavice na:
1.	Splošne, nespecifične ukrepe — to je predvsem seznanjanje bolnika in njegove okolice z naravo bolezni, pomiritev bolnika, če ga je to spoznanje potrlo, odstranjevanje kroničnih vnetih procesov v organizmu, odvajanje alkohola, itd.
2.	Klimatoterapija in bajleore-habilitacija — izkoriščanje zdravilnega vpliva sončnih žarkov, tople morske vode, določenih termalnih vod, kar predstavlja pri luskavici zelo važen del zdravljenja.
3.	Lokalno zdravljenje — vsakodnevno mazanje z mazili, ki so za obliko bolezni, ki jo bolnik ima, najprimernejša.
4.	Zdravljenje s hormonalnimi ali citostatičnimi tabletami in injekcijami.
5.	Selektivno ultravijolično obsevanje in fotokemoterapija.
6.	Zdravljenje z modernimi sintetičnimi derivati A vitamina.
7.	Kombinacije različnih oblik zdravljenja.
Ne glede na to, katero obliko bolezni ima bolnik, ali se zdravi v bolnici ali doma in hodi le na ambulantne kontrolne preglede, bo k njegovemu zdravljenju bistveno prispevalo razumevanje njegove ožje okolice — družine in sorodnikov in prav tako širše okolice — sodelavcev, prijateljev in znancev.
Vsak, ki želi postati član društva psoriatikov SR Slovenije, naj pošlje pristopno izjavo z matičnimi podatki ter točnim naslovom tajnici društva — Marija Kolman, Visoče 3, 64290 Tržič.
Članarina znaša letno 200,00 din in jo vsak lahko poravna s spl. položnico in to na naslov: Društvo psoriatikov SRS, Ljubljana, Lavričeva 4a, št. žiro računa: 50102-678-77521.
t		/								<^>/as/<ad	Trts\M/-MA ZA ZAiSE-	rt/uo f>c Po/p A/A OKspAV-Ska	PZE- E>r-ou	Poi-ss/ ‘ŽT/tC L-POEZIJ/	CS	U CESrtc. J>A	'ŠZSTA-\s/L- : \7oc
(fr	y7~>Cr\								>						
	V- V/ -V/f/V/		j . /yr / /				P/ZSSA VU-rtr. KpKAL- PA				l			
								>						
							Rj/A- ‘pPA L-?u&— LrtAUA						UMKU PE/OK_ /z. PLETE K! 7	STo — 77ALO, Pva-L 7/LA
PVC. fa /CA	L.GOO SJA 77-TfLirtEL	istCSTA Tgl.- OP/CL	L-UKS\ IS PAEUU	VOUI- A-ec		j ViSSSEi PASTo 3e=la PAČVa	- Asa P&L7- S-rthP/	VE2rt/p			‘SOVJET. TSS.POS- rtA Asj^As- (rtJA	LcZr^E. OS-AK AMCie-' &B2/5E£_ (sia/ST/m		
hav - rt o as/ — kačl ! Ajl/se-/V/AC								5ot_/ — TMaje /<US>U^ ME.						
rt A v-Z-%oL17<ž/ <Z.POfLT, PO^-EL-								pJZESo TUC/ C~	/SA/t/A/A tSErE-T- rtos>y- AHT/CS/O /EtE /S/ASA					
A/EASSo- 0/wA\L~ f<A\										C,&£A <S as/PJk/-				
PrtsrtA- [/((PEL			tzsups— ^TIKO PpKKA-17/ASA \S V/ET-											
II:			ASArtU			V2PL/it 77SS P/T7L/	V2STOP LPoAsa- UE />£££ Issrtc/pf	rt/PEslM			rtss-^s/p	Z/S AL ; A .~r.	. o A/OCM4 PT/dAJ	ŽUZEi- P/E/
ApSCsP. PčArtA-, T/tC ,								Ep E As PAJPo PAMFL				eeto- rt/£__ OB-LAAL /Z/p/J		
Tuje -Zr./rtE-				PTAPLo- rtrtSKo os&s. Srt£										
PLAV Mo VESTo ITAL/-				ŽEMSIcA MA 9TČAZL										
prišli ► ◄ odšli
TOZD VOZILA IN SERVIS
PRIŠLI — marec
1. 3. 1985 BORSTNAR Branko 1. 3. 85 ŠUŠTERŠIČ Frančišek 12. 3. 1985 Štrukelj srečko
ODŠLI — marec
31. 10. 1984 ZAJC Rihard — hujša del. kršitev
11.	3. 1985 ŽELEZNIK Bojan negativna ocena posk. dela
DSSS
PRIŠLI — februar
1. 2. 1985 SIMRAJH Peter 18. 2. 1985 LAJOVIC Dušan
TOZD NOVA PRIŠLI — februar
12.	2. FRISKAN Djordje — Beograd
ODŠLI — februar
1. 2. 1985 PEROVIČ Dragan odhod v JLA
28. 2. 1985 CESAR Matjaž — potek dela za določen čas
PRIŠLI — marec
1. 3. 1985 CAJHEN Janez 1. 3. 1985 INTIHAR Viktor 1. 3. 1985 ROGAČ Filip 7. 3. 1985 KREGAR Andrej 11. 3. 1985 PAJSAR Igor 15. 3. 1985 SITAR Igor
TOZD
ZASTOPSTVA PRIŠLI — februar
15.	2. 1985 TARTER Mitja 20. 2. 1985 CERAR Peter — sektor MIS
ODŠLI — februar
12. 2. 1985 ZAJC Irena — sporazumno
25. 2. 1985 BROVET Lilijana sporazumno
20. 2. 1985 ŽIDAN Peter — sporazumno
PRIŠLI — marec
1. 3. 1985 SETINA Tomaž 1. 3. 1985 HORVAT Miroslav 1. 3. 1985 KEPIC Joško 18. 3. 1985 MISLEJ Arne 18. 3. 1985 PETEK Ivica 13. 3. 1985 BELJAN Emil 18. 3. 1985 PERGAR Andrej 20. 3. 1985 SOBA Iztok
ODŠLI — marec
28. 3. 1985 SOBA Iztok