277. številka. i Trst, v sredo 5. decembra 1900. Tečaj XXV 'i Edinost shaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikom, ob 6. uri zvečer. Naročnina znaša: Za celo leto........24 kron za pol leta.........12 _ za četrt leta........ 6 „ za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uorava re ozira. _ Po tobabarnah v Trstu se prodajajo po-Hamezne številke po 6 stotink (3 nvč.): izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.) Telefon It*. S70. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom Posiana. osmrtnice in javne zahvale domači oeiasi itd. se računajo po pogode Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokouisi se ne vračajo. Grlasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnino, reklamacije iu oglase sore-jema upravništTo. Naročnino in otlase je plačevati loco Trst. Uredništvo hi tiskarna se unh a j nt a v ulici Carintia Siv. 12. tpraTulitv«. 'o sprejemanje inseratov v ulici Moiin piccolo št v. o, 11. iiHiistr. Izdajatelj in odgovorni urednik Pran Oodnik. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trst Tu doktrinarizem, tu življenje! IV. Grof Czernin piše v svoji nesrečni brošuri : »Ako se Nemci na Češkem protivijo načrtom Cehov, sledd le elementarni zahtevi nagona po samoobrani; treba le opazovati od-nošaje v Pragi, da vemo, kaka usoda hi čakala Nemce pod neomejenim gospodstvom češke večine. Ce je Nemec v Pragi — vsej pravičnosti v zasmeli — postal tujec, potem mu je pričakovati jednake usode v njega domovini Češki, ako nadvladajo češkonarodna stremljenja. 3*6 milijonom Cehov na Češkem stoje sicer res nasproti ž moralno težo svoje inteligence in svoje obrtne pridnosti, kakor tudi z visoko mero žrtev za deželno in državno blagajno, ali številno vendar le v manjšini, 2'1 milijona Nemcev. Po doživelih skušnjah ne bi bilo v češki državi prostora za Nemca«. In človek, ki tako piše, si menda domišlja še, da je — objektiven ! S temi trditvami se je grof Czernin zagrešil proti naj pri miti v-neji nepristranosti v trojnem pogledu : a) ni resnično, kar govori o usodi Nemcev v Pragi, b) nič ne govori o usodi čeških manjšin po nemških mestih, in c) prezira popolnoma fenomenalni razvoj naroda češkega, to je dejstvo : da narod Češki je dospel do take višine kulture, da v nobenem pogledu ne zaostaje za avstrijskimi Nemci! Onemu, ki se hoče uveriti, kako se1 godi Nemcem v Pragi, ne treba druzega, nego da vzame v roke statistiko o šolstvu v mestu praškem. Tam bo videl, kako vestno skrbi mestna občina praška tudi za nemško šolstvo in kolike izdatke ima za to »olstvo, tako, da se more reči, da so praški Nemci popolnoma saturirani v tem pogledu. Oni imajo nemških ljudskih šol v obilici in je popolnoma zadoščeno vsem njih potrebam. Za druge njih kulturne zavode pa skrbi dež. zbor oziroma odbor, ki ima vendar češko večino, istotako, kakor za kulturne zavode češke. V trgovinski komori praški, kjer imajo seveda istotako Čehi večino, pa vlada stroga, najskrupulo-zneja jednakopravnost, česar si ne upajo tajiti niti isti Nemci sami! Grof Czernin pa trdi, da so se v Pragi razmere tako neugodno zasukale za Nemce, da se isti morajo Čutiti — tujce! Človek res ne ve, da-li ima tu pred sabo ignoranco, ali pa le doktrina rja, ki za nobeno ceno noče P O 1» I. 1 S T E K. "> Poljub. (Ruski spisal A. P. Čehov; preložil Al. lienlcorič.) »Vse, o čemer sedaj sanjarim in kar se mi sedaj zdi nemogoče in nadzemsko, je v resnici jako navadno«, si je mislil Rjabovič, gledaje oblake prahu, ki so se dvigali za vozičkom generalovim. »Vse je nekaj čisto navadnega, in vsaki doživlja kaj tacega... Na primer, ta general je ljubil svoje dni, sedaj je oženjen, ima otroke. Stotnik Vahterje tudi oženjen in ljubljen, da-si ima jako grel rdeč vrat in nima taille. Saljmanov je robat in preveč Tatar, a tudi on je imel roman, ki se je zaključil s svatbo... Jaz sem čisto tak, kakor drugi, in doživim prej ali slej isto, kar drugi....« _Tn misel, tla je navaden človek, in da je njegovo življenje navadno, ga je razveselila in podbudila... Pogumno, kakor si je privoščil, si je slikal njo in svojo srečo, in z ničem ni omejeval svojih predstav... Ko je brigada zvečer prišla na mesto, in so častniki počivali v svojih stanovanjih, videti resnice okolo sebe. No, na nekem mestu je praški Nemec res tujec — na občinski upravi ! Ali to le po lastni krivdi. Da pojasnimo to, moramo preiti k drugi točki : k zgodovini muČeništva čeških manjšin po nemških mestih ! Za to mučeništvo imamo pre-krieeeo ilustracijo v dejstvu, da je bila ne-dolgo temu neka nemška občina — ako se prav spominjamo, je bila to proslula občina Zatee — obsojena plačati okolo 50.000 K odškodnine, ki so jo najeti izgredniki provzročili na češkem imetju ! »Objektivnost« grofa Czernina še ni dospela tako daleč, da bi beležila tudi take dogodke in da bi povedala: kako vse drugače postopajo nemške občine s češkimi manjšinami v šolskem pogledu, kako nemške večine bojkotujejo češke trgovce in obrtnike, k£ko moralno in fizično nasilje izvršujejo na čeških delavcih, kako jih proganjajo, ako nočejo svojih otrok pošiljati v schnlvereinske šole in kako jih mečejo na cesto z nedolžnimi otročiči vred, ako so tako drzni, da se sklicujejo na zakon, ki nalaga občinam dolžnost, skrbeti tudi za šolstvo manjšin. V Pragi se pa še nikdar ni dogodilo, da bi kakega Nemca proganjali zato, ker svojega otroka pošilja v nemško šolo ! Razlika med postopanjem praške občine z nemško manjšino in onim nemških občin s češkimi manjšinami je tolika, kakor da si postavil poleg belega dneva črno noč. Grof Czernin pa si je baš usodo praških Nemcev izbral v strašilo vsem Nemcem, — ne da bi niti omenjal usode čeških manjšin — in je s tem jasno dokazal, kake vrste sta njegova objektivnost in njegova resnicoljubnost, a naša »Triester Zeitung« se nam je pokazala v svojem pravem ogledalu, ko je na brošuro grofa Czernina pritisnila svoj »placet« z besedami, ki morajo vzbujati menenje, kakor da se je grofovski avktor obrnil proti »bolezni pretiravanja narodnostnega načela !« Rekli smo, da so praški Nemci sami krivi na tem, da so »tujci« na občinski upravi ! Saj je to le naravna posledica postopanju v nemških mestih s češkimi manjšinami ! Kajti to je gotovo, da bi praški Nemci dobili svoj primeren delež na občinski upravi isti hip, čim bi nemške večine nehale proganjati češke manjšine in jim dovoljevati primeren delež na občinskih upravah. Ce pa grof Czernin zahteva, da bi Čehi na razbita češka okna, porušena pohištva ter krajo na čeških dušah po nemških mestih morali odgovarjati z nemškimi mandati v občinskem zastopstvu praškem, je to nekaj tako drznega, da je možno le pri takem zagrizenem nemško- so Rjabovič, Merzljakov in Lobitko sedeli na kovčekih in večerjali. Merzljakov ni hitel z jedjo in je počasi žvečil ter čital »Vestnik Jevropi«, katerega je imel na kolenih. Lobitko je brez prestanka govoril in nalival pivo v čaše, Rjabovič pa, ki je imel vsled ves dan trajajočega sanjarjenja meglo v glavi, je molčal in pil. P<> treh čašah se je ohmelil, osla- I bel in lotila se ga je nepremagljiva želja, da bi se s tovarišema pomenil o svojem novem ! čuvstvu. »Pri Rabbekovih se mi je prigodilo nekaj čudnega«, je pričel, prizadevaje si, da bi napravil svoj glas posmehljiv. »Sel sem, vesta, k biljardu...« Pričel je jako natančno pripovedovati dogodek S poljubom ter za minuto umolknil. V jedni minuti je povedal vse, in čudom se je čudil, da je za pripovedovanje potreboval tako malo časa.. Zdelo se mu je, da bi mogel o poljubu pripovedovati notri do jutra. Lobitko, ki je mnogo lagal in zato nikomur verjel, ga je pogledal neverno ter se nasmejal. Merzljakov je mignil z obrvmi ter rekel mirno, ne da^ bi obrnil oči od »Vestnika Evropi« : liberalnem doktrina rju, kakoršen je grof Czernin. Preidimo še k tretjemu gorioznačenemu povdarjanju moralne teže nemške inteligence in nemške obrtne pridnosti in potajevanju razvoja naroda češkega. Tu pa ne treba zgubljati besedi : Čehi so podali in podajajo toliko dokazov svojega razvoja in sicer na vseh poljih človeškega znanja, — od trdih tal narodnega gospodarstva, industrije in obrti pa do cvetočih livad v umetnosti in literaturi, da že ni več le drzno, ampak je naravnost neslano, ako hoče kdo delati razliko med ! »vrednostjo« naroda češkega in ono avstrij-j skih Nemcev. Nič vam ne pomore, visokorodni gospod grof Czernin, in niti častitljiva madama »Triester Zeitung« vam ne more pomagati in ničesar spremeniti na dejstvu: da se je narod češki iz sebe, se svojo močjo, po svoji eminentni spososobnost1 za razvoj in napredek preril v prve vrste kulturnih narodov. Geniji tega naroda, že preminoli in sedaj živeči in ustvarjajoči, utrdili so glas naroda češkega pred vsem svetom, tako, da je le smešno in drzno hkratu, ako doktrinarji grof Czerninove vrste hočejo s hripavimi glasi — tajiti dejstva ; to je tako, kakor tla hoče počena piščalka hreščeče posezati v veliko svetovno simfonijo .... - Politični pregled. V TRSTU, dne 5. decembra 1900. Volilno gibanje. Istra. Včeraj so volile nasprotno Bale za V. iu IV. kurijo. Nadalje Sanvičenti za IV. kurijo. No, v tej občini so se tudi na tej volitvi naši vrlo držali, še bolje, nego za V. kurijo. Italijani so dobili 144 glasov, Slovani pa 114. To razmerje opravičuje nado, da se skoro zdani tudi v tej občini. Mimo tega javlja «Sloga»r da je nasprotna stranka tirala kupovanje glasov na debelo, kar se je protokolarno zabeležilo. Isti list javlja, da se bo ponovna volitev v Oprtlju (za V. kurijo) vršila dne 17. in 18. decembra, ter izreka nado, da okrajno glavarstvo uniči tudi volitev za IV. kurijo, ter da dogodi v š e nezakonitosti prijavi državnemu pravd-ništvu za postopanje v z m i slu kazenskega zakona! Konečno je volil nasprotno Osor za IV. kurijo (včeraj smo rekli, govorč o volitvi za V. kurijo v tej sekciji, po pomoti «Vrsar».) Za našo stranko so volili : Vrh, za obe ku- riji jednoglasno, Ž ban daj za peto kurijo jednoglasno (250 glasov), Baska za V. feu-rij o jednoglasno ; slednjič K o r t e. Trst. Ce tržaški volilec že ni postal konfuzen, potem mu treba res častit&ti na dobrih živcih in dobri konstituciji. Italijanski signori nočejo in nočejo s kandidaturami na dan, na vse strani vlada moreča tišina. Kar je nekega lepega jutra neki nezavisni volilni odbor presenetil brižne Tržačane » kandidaturo Dompierijevo, seve, v »dešpet« progressovcem in »demokratom« ! In postala je noč in prišlo je jutro : glej, na vseh oglih je Dompieri naznanjal brižnim Tržačanom, da se zahvaljuje in da odklanja kandidaturo . . . V progresovsko - »demokratično« - laško-»katoliškem« taboru zavladalo je neopisno veselje. Na to pa, naslednji dan, curek vode v »Avautiju«, ki je naznanjal, da Dompieri ne odklanja kandidature neodvisnega odbora, ampak ono, ki so mu jo prišli ponujat njega najintimneji--zov raž ni ki iz progressovskega tabora. Dompieri baje preveč spoštuje samega sebe, da bi iz takih rok sprejemal kandidaturo !! Tableaus____ Par dai oddihljeja... Danes pa se zopet bleste po oglih velikanski plakati neodvisnega volilnega odbora, s katerim proglaša le-ta kandidaturo Dompieri-jevo in povdarja, da je isti res odklonil kandidaturo progressovcev... Sedaj pa čakajmo, kaj izvemo jutranjega dne ?! To pa že vemo, da se dekadenca italijanske stranke ne da več utajiti. »Piccolo« lovi vedno slepe miši in njegovi čitatelji jih slepo love žnjim. Včeraj ni hotel nič vedeti o izidu volitev v Vrhu na Buzeščini, pač pa je — govorč o hudi borbi — slepa ril svojce, da Italijani utegnejo zmagati. Isto komedijo igra danes z Baško. No, fakt je, da v obeh rečenih sekcijah je volilo vse za hrvatsko stranko. Za jezikovno ravnopravnost na finančnih in carinarskih uradih. Češki listi objavljajo poziv do češkega prebivalstva, sosebno pa do trgovcev, da naj z vsemi sredstvi in gori do zadnje instancije branijo jezikovne pravice nasproti finančnim in cari-narskim oblastim. Ministerstvo Korberjevoje odpravilo pravo češkega jezika tudi v vna-njem poslovanju. Češki obrazci za potrdila o plačevanju carine so se odpravili. Oklic apelira torej na vsakogar, naj protestira proti temu in sili oblasti, tla se bodo morale baviti s protesti. O pripravah za obnovljenje carinarskih pogodeb treba zahtevati odločno, du se dobi jamstvo za jednako pravo češkega »Bog ve, kaj je to bilo!.... Vrgla se ti je okrog vratu, a še z imenom te ni poklicala.... Bržkone je bila bolna na duhu....« »Da, gotovo je bila bolna na duhu....« je pritrdil Rjabovič. »Nekaj podobnega se je nekoč pripetilo tudi meni«, je rekel Lobitko. »Šel sem lansko leto v Kovno... Vzel sem si listek II. razreda... Voz je bil čisto natlačen, spati ni bilo mogoče. Dal sem izprevodniku pol rublja... Ta je vzel mojo prtlago ter me sprovel v kupč... Legel sem in se pokril z odejo.... Tema je bila, umejeta ! Kar sem čutil, da se nekdo dotika moje rame in mi diha v obraz... Mignil sem z roko in začutil nekov komolec... Odprl sem oči, in mislita si — ženska, črne oči, rdeče ustnice, nosnice so dihale strast,, prsi so se dvigale silno...« »Dovolite«, mu je mirno pretrgal besedo Merzljakov, »kar se tiče prsi, umejem, a kako ste videli ustnice in oči, ko je bilo tema ?« Lobitko se je pričel zvijati in se smejati nerazumnosti Merzljakova. To je užalilo Rjaboviča. VHtal je s kovčeka, legel ter trdno sklenil, da nikdar več ne bo zaupljiv... V taboru je nastalo življenje... Potekali so dnevi, jako podobni drug drugemu. Vse te dni je Rjabovič čutil, mislil in se vedel kakor zaljubljenec^ Vsako jutro, ko mu je sluga ponudil vode za umivanje, se je llja-bovič, polivaje si glavo s hladno vodo, vselej spominjal, da je v njegovem življenju nekaj lepega in toplega. Zvečer, ko so se tovariši pričeli razgovarjati o ljubezni in ženskah,, je prisluškoval, stopal bliže in si nadeval tak izraz, kakor ga imajo obrazi vojakov, kadar slišijo pripovedovati o bitki, v kateri so bili sami. Tiste večere pa, ko so natrkani nad-častniki, z vižlom Lobitkom na čelu, delali izlete v »slobodko«, je bil Rjakovič, ki se je udeleževal teh izletov, vedno slabe volje, čutil se je silno krivega ter je nj o v mislili prosil odpušČenja... O slobodnih urah ali v nočeh brez spanja, ko se je spominjal detin-stva, očeta, matere, sploh sorodnikov in prijateljev, se je gotovo spominjal tudi Mesteč-kov, čudnega konja, Rabbeka, njegove žene, podobne cesarici Evgeniji, temne sobe, svetle razpoke v vratih.... (Zvršetek pride.) jezika. Vsi, ki imajo posla s carinskimi uradi naj zahtevajo češko občevanje. Ako se bo odrekalo to pravo, pa se je pritožiti na državno sodišče. Če prav je dotične ukaze priobčil kakov sekcijski svetovalec ali sekcijski načelnik finančnega minister-stva, vendar sta za nje odgovorna finančni minister Bohm - Ba\verk in skupni kabinet. Iz ogrskega parlamenta. Včeraj predpoludne je v skupni seji obeh zbornic minister-predsednik pl. Szell predložil kraljev reskript, s katerim se potrjuje izvolitev grofa Bele Szechenvja čuvarjem krone. Perovodja Molnar je čital reskiipt. Potrdili so zapisnik ter pretrgali sejo. Potem so se členi obeli zbornic podali na kraljevi dvor, kjer je novi čuvar položil svečano prisego. Popoludne so nadaljevali sejo. Predsednik grof Albin Czakv je naznanil, da je grof Bela Szecheny položil prisego v roke kralja. Ko so p reči tal i in odobrili dotični zapisnik, je novi čuvar krone prosil za besedo ter se zahvalil ža izvolitev, češ, da se z isto ni hotele počastiti njega, nego njegovega nepozabnega očeta grofa Štefana Szechenvja. Potem so zaključili sejo. Ljudsko Štetje. Slednjič so vendar prišli do spoznanja o pravih namenih ljudskega štetja .... Ali ne veselite se prehitro, kajti spoznanje ni prišlo pri nas, ampak v Nemčiji. V Nemčiji se je dne 1. decembra vršilo ljudsko štetje in glejte, tam gori so to pot — prvikrat — opustili poj m »občevalnega nam. Italijanski politiki imajo svoj program, ki sega tja na Kranjsko — vse te dežele hočejo predstavljati kakor »neodrešene«. Zato ne bi hoteli, da bi »bratje« onkraj morja čuli, da tu žive Slovenci. V ta namen hočejo na vsaki način zmagovati na volitvah. Mi pa jim ne smemo iti na roko na tem prizadevanju, zato morajo vsi okoličani glasovati za našega kandidata, da bodo čuli v Italiji, (ta tu žive Slovenci, ki hočejo ostati to, kar so. — G. Maks Cotičje kakor volilec II. okoličanskega okraja govoril svojim sovolilcem o važnosti parlamenta, o raz-vrščenju parlamentarnih skupin, o neznatnosti italijanskega kluba, o načelnih nasprotstvih, ki vladajo v tem klubu samem. Dokazal je, da so Italijani v parlamentu na Dunaju — ker vrhu vsega tudi jezika ne znajo dobro — nesposobni za vspešno zastopanje koristi našega ljudstva in bi bili torej okoličani naravnost nespametni, ako bi Italijana pošiljali na Dunaj. Z najboljo vestjo, mirnim srcem in s polnim prepričanjem, da bo v vašo korist — tako je zaključil govornik — vam morem torej svetovati, da oddaste svoje glasove našemu kandidatu, dru. O tok a rj u R v b đ f u ! Temu pozivu je sledilo dolgotrajno ploskanje in živio-klici. Kandidaturi Rvbafevi so zborovalci soglasno pritrdili. Na to je dr. R v bar v daljšem govoru razvijal svoje misli in je dokazal, da bi bilo za Trst pogubno tudi v gospodarskem pogledu, ako bi se zgodilo to, kar žele gospoda laška, ako bi Trst pripadel k Italiji. Sedaj jezika«, ker je pre raztegljiv, in so s teli na ! . . „ . . . . , /m, he Trst prvo pomorsko trgovsko mesto Av- podlagi materinega jezika! Oblastim J ... . , „ „ , | strne, in država ie že z ozirora na svojo tem lezece oia ' eminentno korist prisiljena skrbeti zanje. V Italiji pa bi bilo to zadnje trgovinsko mesto, ker ni misliti, da bi italijanska vlada uniče- na Nemškem je namreč na izvedo — resnico, oni hočejo vedeti, — in to ima jedino zmisla — koliko Nemcev7, Cehov, Poljakov imajo tam gori, in ne tega, koliko ljudi zna nemški. Oni hočejo doseči pravi namen ljudskega štetja, hočejo biti poučeni o gibanju narodnosti in o razvrščenju narodnih skupin. S temi besedami je povedano vse. Dantejev spomenik naj pride, da le ne bo prostora za spomenik avstrijske cesarice Elizabete. In tako stranko ... pa ne, molčimo raje, saj Čitatelj itak ve, kaj smo hoteli reči... Pogrel* pok. Vincencija Schmidta je bil, ako upoštevamo okolnost, da se je isti vršil ob neugodni uri, lep dokaz spoštovanja, ki je je užival pokojnik. Dolga vrsta narodnjakov in narodnjakinj je sledila ostankom vrlega moža-narodnjaka. Na krasnem mrtvaškem vozu je visel venec, položen od žalujočih sinov. Mrtvaškemu vozu je sledila na pokopališče lepa vrsta spremljajočih. Sino- tovšČina pa jim govori besede tolažbe v materinem jeziku. Za sedaj dovolj. Ali toliko povemo in zapomnite si : kadar boste zopet tožili, primite za nos — same sebe! In na svoja prsa trkajte : Mea eulpa ! Ne, še neko vprašanje moramo staviti. Don Emilio nam je rekel zjutraj ob 81/2 uri, da je zastava plačana, gospod Buttigfnoni pa je rekel popoludne na propovednici, da je še 100 goldinarjev dolga ! Kje je torej resnica ? Pojasnite nam ! Katoliške Slovenke. Z liaŠih sodišč. Včeraj so bili na tuk. deželnem sodišču obsojeni: 18-letna Pierina vom. vrlim narodnjakom, izrekamo še enkrat j Schumann iz Milj, ker je dne 2. novembra svoje sožalje in jih prosimo ob enem, naj v L 1 na >vni "esti oropala neko ženo ter ji vsem posnemajo svojega uzor-očeta. vzela nekaJ vrednostnih predmetov, v fi me- Pogreb je uzorno vodil gosp. Možetič secev težke P° kateri l)ride v prisilno osebno delavnico; 42-letni Alojzij Rus iz Trsta za- Sraiuota odpadnikom! Pišejo uam: Nekega dne sem bil šel v družbi par prija radi nevarne pretnje nasproti svoji ženi, v 2 meseca težke poostrene ječe ; 25-letni Rihard .. . i- • m at i i Valle iz Trsta zaradi prestopka po £ 314 jateljev v neko gostilno v ulici l4 ar neto. Alea 1 1 ' . ... „ . . .v . kazenskega zakona v globo 4U K oziroma v tem, ko smo mi pili caso vina, je pnsel v _ ^ V Trstu. Zasedanje lokal neki prodajalec užigalic »za-lege« in jih j'' /alM>,,u f *.i , i• , , ! rorotno sodisce je — seveda — ponudil tudi nam m nekako .... ... , , , , Ar. j porotnega sodišča tržaškega se prične v po- silil, naj kupimo od tega blaga. Mi smo od-1 1 ® & 1 1 ... , , , , .• i t i i. i* » nedeliek dne 10. t. m. s končno obravnavo govorili, kakor treba, ah slabo smo naleteli!; ...... IT. „ . . T . ... zL . ......i i i -i ii • proti Aloiznu Kočevarju in Josipu Ciotti iz Pri sosednji mizi je bila družba lahonov in v ' J J J 1 Komna zaradi ropa (predsednik dež. sodišča Mihael Urbancich); dne 11. decembra proti Viktorju Duramani zaradi tatvine (predsednik istej je bil tudi drug nekega trgovca z je- stvinami na trgu stare mintnice. Ta je začel zmerjati nas Slovence s ščavi in je v družbi , , , , „ ... dezelneera sod. svetnik Ijovrenc Petronio); ostalih napravil tak kraval, da smo se čutili ! _ . primorane, zapustiti lokal, ker se je nam slednjič grozilo z dejanskim napadom ! Pove- vedati moram še, da je dotični trgovski so- . ,,, . . proti Antonu Ponta zaradi tatvine (predsed drug Slovenec p«) rodu, sicer pa, po mišljenju 1 i ^ w Ar i , , . , , , , , nasproti nam, povsem vreden drug svojega druga — Furlana. Ker dotična tvrdka mnogo dela z našim dne 12. t. m. proti Mariji Obit zaradi po-skušenega umora (predsednik dež. sodišča svetnik Henrik Pederzolli) ; dne 13. t. m. vala Bmetke, Genovo in druge svoje luke, j ljudstvom, priporočamo jo v obilen obisk! da bi pomagala Trstu. Govornik je kazal na Eden. drastičen način, kako komedijo igiajo Itali-1 Znižana vožnina za učence in di-[ jani na Dunaju. Tam se klanjajo in hlinijo,' jafce na južni Žclezuici. LTčenci zavodov, v Trstu pa izvršujejo svoj gori označeni pro V Nemčiji je torej to potrebno, v Av- j gram Kričeg jzgled nam je podal tržaški atriji pa ne. Krvava ironija.. Nemčija je t vendar veliko bolj narodno jedinstvena dr- župan. On je pač hitel v Gorico klanj a t s e cesarju, ali tega poguma na katerih se ne plačuje šolnine (ljudske in meščanske, obrtne šole, otroški vrtci itd.), dobivajo o glavnih, o božičnih in velikonočnih počitnicah, ako vložijo pismeno prošnjo žava, dočim je Avstrija le konglomerat mno- , .. , i , . , .. ,, . . - .-z-i i J J 6 - ! n 1 imel, da bi bil v mestnem svetu 7 dokazom ubožnosti, certifikate za pol vozne nik dež. sodišča Mihael T'rbancich); dne 14. t. m. proti Avgustu Bencichu zaradi uboja (predsednik deželnega sodišča svetnik Lovrenc Petronio). Ljubo doma, kdor ura ima! Včeraj se je vrnil s parnikom Adrije »Deak« iz Brazila 54-letni Ivan Gravoski, rodom iz Tarnopola. Spremljata ga dva otroka od f> do 10 let. Pred leti se je izselil v južno Ameriko, kjer pa ni našel obljubljene sreče. Vrača se še revnejši, nego je odšel. Niti potrebne obleke niso imeli ; oblekli so jih usmi- nerazmerno vecio vaznosr nesro pavrsemci i : v „ . , , ^ . ,___ , - - l i.,,^,,i i„ i • - J 6 1 J zenju delavca in kmeta in je dokazal, tla i>i stva> z a dijake Avstriji, ki je vendar država več narodno-!. M . . u i • i. ;„ .l^u,.«; . ...t , v . , , ., , , : bll° brezpametno, ako bi kmetje in delavci gtu e potnlilo ra •ti! In vendar noče,o korektnih podatkov. yomi Itolijanej ki so zavezniki onih, k, imajo da 30 celo ali d( I raska »Politike opaža: \ Avstriji, kjer je ka]M y rokah in ki ho5ejo ohraniti go-j roma koieKniae. gih narodnosti. In bi imeli torej zanesljivi x ., . T, r'^tT^niL- mimril rT1 , . r «• leni mornarji. Žena ie Gravoskemu umrla v j ,. . . . J J .sporočil o temi: Govornik je govoril cene> Ubožnost imajo potrditi ali občine, ah , J _ / J _ . podatki o e: t bani u in naraščanju narodnosti . .... __, . ...... t i dalini tujini. Bedno trojico spravilo po od- 1 .... | razsezno o socijalnem in gospodarskem polo- ce6arski policijski uradi ali okrajna glavar- J J .... nerazmerno večjo važnost neero pa v Nemčiji : v v . . , . - , , i., i- r, r... , ..... .,..„, , ! eonu iz Trsta v Galicijo. J 51 J ženju delavca in kmeta in je dokazal, tla hi stva> Z:i dijake srednjih in visokih sol zado- h J ----J— " . . t ... „ . i Roparski napad. Včeraj v jutro so avnateljstva doticnega zavoda,. 1 ... . ,. , . S - - , . . . , . . trije neznani zlikovci napatili klinaca iiizne tleloma oproščeni šolnine ozi- > J ... ... določenje narodnostnih odnošajev tako emi- „ ' i , ^ „„ -o eg ' . , . . , , i spodstvo kapitala. I udi s socijalisti ne mo- z t l|la!r0sl0vije„ jc zastave pri SV. nentnega pomena, poizveduieio na ljudskem i ii „ _,.„„■ rot! • j j r .. , - - , , remo ltl> _ Predsednik Man d i <5 je zaklju- * 1 m. je bilo zopet — blagoslovljenje zastave v cerkvi pri sv. Jakobu. In sicer zastave Nje- | železnice, Josipa Furlana iz Rojana št. l?r>7, ko se je vračal z dela domov ; ranili s<) ga v lice in ga oropali IG goldinarjev. Uvedla se je preiskava. Povožen. 2S-letni dninar Josip Rognič iz Skorklje št. 116 je prišel včeraj popoludne pod voz, ki ga je nevarno ranil na nogi. Moža so spravili v bolnišnico. nego jim pripadajo v resnici. Vsa opozicija . M , ptW5no na lepem in možatem i ^ je'mnogim ženieam kar budo prihajalo. , Dražbe premičnin. V četrtek, dne t J. gova propoved je bila kaj »lepa«, tok<> decembra ob 10. u„ predpoludne se bodo vsled proti povspeševanju Nemcev (in Italijanov, j vedenjn in s prošajo, da vsakc Op. ured.) na tem polju je bila dosedaj brez- [ m]n državljansko in nar, vspešna. Stvar je pač taka, da nočejo, da rolitv na Vu,Hv,|ker odno dolžnost. i v cerkvi se ne sme odgovarjati in ker ga mnoge — umele niso! Da je bila slavnost , . . , Zakaj se jim tako mudi z Danteje- na drugem mestu, gospod Buttignoni bi jih b i r e s n i c a p r i s 1 a u a d a n«. .. ^r - i - 6 , , .. vim spomenikom? to vprašanje daje ; toliko slišal, da bi bil imel dovolj. Mi ga Vendar meni »Politike, da sedaj, ko so ligfc ,Avanti> nekaj jako jako interesantnega v ašamo> ;e-li to dostojno duhovnika, daj," ■v Nemčiji prišli do spoznanja, bodo tudi v . I .. , , i i j 1 ....... ... 1 , ! , , ' . . pojasnila. ; ene svetnike tako proslavlja, druge pa meče, • Avstriji posnemali ta izgleti. Mi pa menimo, i m , t. i ,, Tr . • ♦ r r' ' fMC!5lu» Vl , . . .. i . . . Misel, da bi se velikemu pesniku v Trstu t iz cerkve?! Ivaj naj misli ljudstvo. Gosp. da se praski list utlaja prevelikemu optimizmu, ! - ■- -.....Kravi. naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : na Korzu I?2, kože in obuvala ; v ulici della Ijoggia 5, hišna oprava ; v ulici Moliuo a ven to, hišna oprava: v ulici Giuliani '2'2, nj; v ulici l^egna <», vino; na Vrdeli ^0.'», no in vozovi : na Vrdeli 'J kajti pri nas se niti nemški izgledi ne posnemajo radi, ako niso na korist fikciji nem-;ške Avstrije. Tržaške vesti. postavil spomenik, se je propagirala že pred meseci. Ali slama je kmalo zgorela in pla- Buttignoni je prepovedoval laski, da-si je 0krajna l>ollli5k:l blagajna. Tekom vedel, da ima skoro same slovenske ženice ^^ je wlo lin>vljeriill ^ glu. pred seboj. Mari res meni, da s tem kaJ ! 5ajev boiezni> 370 osel> jc ]Wt^nSen{U zdra- Volillli sliocl >i)ri lovcu« se je izvršil Kakor znano, se je v Trstu osnoval po- — kakor smo že omenili — na vrlo dostojen seben odbor za napravo spomenika blagopo-uučin, kajti došli so sami postavni možje iz kojni cesarici Elizabeti. Ta odbor se je obr-vsega II. okraja in njih zanimanje za pred-Jnil do občinskega sveta, da bi mu isti pre-.stojeee volitve je pričalo, ka.co lepo napre- j pustil primeren prostor na velikem trgu in duje narodna zavest v tem okraju. Zborovalce j pa podelil kaj — podpore. To je bilo za mena ni bilo več. Na idejo so pozabili kakor se navadno godi v Trstu z vsemi načrti. Od j pridobi ? Moti se; bo že videl, ko izgubi še ^ „h je ^ y zdravljenj|l> me(, kodi sedaj ta naglica? Je-li morda tudi to j tisto peščico udinj, ki jih ima. Gospodje naj ^^ kj ^ i>onesre6jI; na volilen manever? Ne — nekaj druzega je! ; se ne čudijo nikar, ako »vera pesa«. j ^ y ^ ^ se hMk[ preffrešili Cujte torej, kako pripoveduje «Avanti» ! Naše ljudstvo si rado odtrguje od ust! protj nareorah se za čast božjo, a potem naj bi mirovalo, ko je i35pia6alo tekom te(Jna 10.4H<>.04 kron. se je zasmehuje z laškimi prepovedmi! Gospoda Vremenski vestuik. Včeraj: toplomer laški duhovniki naj se namreč nikar ne va- ()l) 7 urj zjlltraj 33 oj> ± uri |Kl|M>lnan« 7.5 C-°. — Tlak.~m». Je pozdravil gosp. prof. M a n <1 i 6 v imenu pol. društva »Edinost«, razloživši jim pomen volitev in pojasnivši, kako vse drugače je si g nore kakor strela iz jasnega. Spomenik cesarici na glavnem trgu — to bi bilo nekaj pregroznega. Mar ni bilo že zadosti, da so danes v nasprotnem taboru, nego je bilo j morali požreti grenko krogljico spomenika pred 3 leti. Sami so razdejani med seboj in j pred kolodvorom ? Se tega je trebalo sedaj ! med masami ni nič več tistega navdušenja. Vrli starina Martin Pečar iz Lonjerja je osvežil spomine iz svojih mladostnih let, da dokaže, kako vse drugače s© nekdaj gospoda skrbeli za okoličane in kako so jih tudi spoštovali in radi govorili njihov jezik. Danes ne store ničesar za nas in nas mrzijo. Tudi ta govornik je polagal zborovalcem na srce, naj spoznajo važnost volitev in naj ne zainečejo svojega prava. Prisiliti moramo nasprotnike, da nas bodo zopet spoštovali ! G. Miloš Kamuščič je nadalje razvijal te misli predgovornika in je na poljuden način obrazložil, kako je nacijonalna ideja, došla od onkraj m o 1*j a, vzbudila mržnjo proti Kako preprečiti to — nevarnost ? Prišla je srečna misel. Zbobnali so hitre odbor za Dantejev spomenik, ki ima stati seveda prav tam, kjer bi oni drugi odbor hotel imeti cesarici n spomenik! «Avanti» vsklika povsem opravičeno : »Njih ljubezen, njih češčenje Danteja ni torej druzega, nego fikcija. Sestava odbora in njegov predlog je torej le političen čin! Ubogi Dante! Ni bilo torej dovolj tvoje dolgo trpljenje v življenju, preganjanje in tvoje pregnanstvo ?! Ne, niti v krsti, po tolikih stoletjih, te kamoristi ne puščajo pri miru ! Tvoje ime je postalo politiška zastava kamoristiškega konveutiklja, tvoj spomin se izkorišča za temne namene njihove... rajo! Ćasi so se močuo spremenili in ljudje z njimi; in danes, ko se je narodni čut tako čudovito razvil, občuti ljudstvo res kakor zasmehovanje, ako se je ne smatra vrednim, da bi mu duhovniki v cerkvi govorili v materinem jeziku ! Zakaj delajo torej tako ?! Gospoda reformatorji ! Ali hočete res vstra-jati v krivem menenju, da je nasproti Slovencem vse dovoljeno ? ! Krist je delal drugače. On je učil vse ljudi: ljubite se med seboj ! Vi pa nas mižite na javni ulici in — v cerkvi. Vedno in vedno pravite, da je veleč. g. Stemberger kriv, da je pri sv. Jakobu prišlo do toli krepke reakcije proti vam! Kako trdovratni ste v svoji zmoti, naravnost nepoboljšljivi, slepi za vse, kar se godi okolo vas. G. Stemberger ni zakrivil ničesar, ampak zagrešili ste vi sami I Kar ste sejali, to ža ujete! G. Stemberger ne vleče nikogar v bratovščino sv. Cirila in Metoda, ampak ljudje prihajajo sami k njemu ! Zakaj se obračajo od vas? Zato, ker vedno mislite le na italijanstvo in jim usiljujete laški jezik; bra- — Danes plima ob 7.42 p red p. in ob 11.47 pop.; oseka ob ^.4 predpoludne in ob 2.57 popoludne. Odsek »Zveze slovenskih truovsklh pomočnikov« v Trstu naznanja slavnemu občinstvu, tla priredi v nedeljo dne t), t. m. v »Slovanski čitalnici« navadne zabave z nastopom sv. Miklavža, na katerem bodo sodelovali Ziljani. Sv. Miklavž pruese mnogo lepih daril, katere osebno podari pričujočim dobrim otročičem. Nastop sv. Miklavža bo točno ob 7. uri zvečer. < 'leni društva so ustopnine prosti, nečleni plačajo ustopnine 40 nč. Odsek. Na koncertu in predstavi operete »Čevljar baron« v Barkovljah so preplačali ustopnino sledeči gospodje: Ščuka 2 K, Žitko 20 st., Sonc 1 K 20 st., dr. Abram 1 K, Vatovec 5 K, Barkovljan 2 K, Zorko 1 K, Kalister 1 K. Čast. gospodom darovalcem, srčua zahvala ! Za »božićnico« ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu so darovali sledeči č. gg. ; gdč. M. Muha Lokev S K, g. Roman Mavri iz Kobarida 4 K, g.a Terezija Urbančič iz Bazovice 3 K, g. Augusti n Skoči r, župnik v Gradcu 10 K, g. An t. Svetin Pliberk 2 K, g. Fran Dekleva, trgovec v Slavani 2 K, g.a Franica Bartoch iz Gradeža 2 K, Ferdo Hrdv, župenpravitelj v Sv. Lovreču pri Labinu 2 Iv, g. Fran Fer-fila iz Gorice 5 K, g. Martelanc, župnik na Prošeku 2 K, g.a Fani Dolenc, DevinŠčina 1 K, g. Št. Janko, vikar v Podgrajah 1 K, 90 st., g. R. Logar v Pregarjah (Istra) 2 K, g. F. Btmc v Komnu 2 K, g. Fr. Cargo, c. k. kancelist v Kanalu 2 K, g. F. Matejčič, gimnazijski ravnatelj v Pazinu 4 K, gospa Ivanka Kastelic, Materija 10 K, gosp. Josip Novak, župnik v Poviru 4 K, gospod Janko Guzelj, c. k. sodnik Cerkno 5 K, gospod F. Svetič'č Što rje 2 K, g. Alejzij Mašera, c. k. sodni pristav v Kanalu 4 K, g. Josip Roža, profesor v Pazinu 2 K, g. F. Bajt, naduči-telj v Ajdovščini 2 K, g. dr. Valentin Flerin Senožeče 3 K, g. Anton Bratina, vikar v Doberdobu 1 Iv, g. Karol Lenasi, duhoven Smihel pri Nadamjemselu 2 K, gosp. P. Bohinjec, župnik v Korjulu 5 Iv, gosp. Simon Gregorčič, v p. Gradišče 2 K, g. Ivan Skr-janc, Vreme 2 Iv, gospe: Antonija Slaviksv. Ivan 5 lv, Felicita Goriup, Prosek 3 K, Milena Pirjevec, Sežana 2 Iv, g. Feifer, Novo-mesto 2 K, g. Fran Mavrič 3 Iv, g. Jakob Negode 1 Iv. V imenu odhora se zahvaljuje blagim srcem ČČ. gg. darovalk in darovalcev ter prosi nadaljne podpore Maša Gromov a, blagajn i čari ca. Vesti iz ostale Primorske. X M e m e n t o mori istrskim s i g noro m. Iz koperske okolice nam pišejo: Naša zmaga v Lazaretu je »naše* koperske signore silno poparila. Kaj tacega niso pričakovali nikdar, ker drugače bi bili oni gotovo priveli do časa svoje fakine iz Kopra, kakor so storili naslednji dan. Xo, prvi dan so računali na nevednost naših volilcev in menili so, da iz svojih 20 ali 30 volilcev lahko narede kolikor jih bo potreba. No, signori so se to pot korenito urezali, ker imeli so pred sabo zavedne volilce, ki se niso dali kar tako ugnati v kozji rog. Vrhu tega je bil v komisiji jeden mož, namreč obč. svetovalec g. Valentič iz Cezarov. Koperčani so menili, da je njihov, a so se malce zmotili v svojem računu. G. Valentič je bil popolnoma na svojem mestu in storil je, kolikor mu je bilo sploh storiti možno. Pred vsem pa je treba pohvaliti vrlega g. Ivana Pečarja, ki je bil na volitvi kakor zastopniK naše stranke. On je imel pazljivo oko na vse. Ivo so naši uvideli, da Italijani volijo po dvakrat, trikrat ter da imajo italijanski agitatorji sloboden pristop v volilno dvorano, postavili so se na stopnice ter niso dopustili nobenemu nevolilcu do volilne dvorane, a pazili so tudi, da nobeden italijanski volilec ni mogel po dvakrat ali še večkrat voliti. S tem so bile signorom pristrižene peruti. Bili so poparjeni, kakor da jih je kdo oblil s kro|W)ro. Kočije so letale proti Lazaretu, Semedeli in Kopru. Priletel je na pomoč tudi okrajni veterinar Zamorin — kakor ste že poročali — da bi oddal svoj glas za signorijo. Mož biva v Kopru iu je torej povsem neumevno, kako je on prišel do tega, da je glasoval v sekciji Lazaret. Vse-kako pa si je treba dobro zapomniti, da je ta c. kr. uradnik priletel na pomoč signorom takrat, ko jim je pretila nevarnost ! Povsem protizakonito je priletel Italijanom na pomoč. Treba bo torej, da se bomo odslej večkrat bavili s tem gospodom c. kr. uradnikom, kateremu hi za danes svetovali, naj se najprvo nauči slovenskega jezika, to je, jezika ljudstva, mej katerim posluje, ne pa da dela proti temu ljudstvu ! Naši vrli Pobežani so pokazali, da se popolnoma zavedajo svojih pravic, a da tudi vedo, za kaj gre. Ob dvanajstih je šel naš vrli Matej Muzenič, gostilničar iz Pobegov, z uro v roki ter se vstopil pred vladnega komisarja z besedami : «Gospod komisar, ura je dvanajst. Kdor je volil, je volil, kdor ni volil, ni volil. Dvorano treba zapreti in volitev zaključiti*. Župan pa je menil : kaj imate vi tu govoriti, *mi smo komisija !» Gospod Muzenič pa je odgovoril: «Vi ste ud komisije, a razglas je, da se o poludne zaključi volitev in mi ne zahte- vamo druzega, nego da se izvrši kakor je do-ločeno». Na to odločno zahtevo je vladni komisar zaključil volitev. Ali da se od naše strani ne bi bilo nastopilo tako odločno, bili bi volitev zategnili in Koperčani bi bili že spravili svoje fakine skupaj, ali pa bi bili storili kako drugo mahinacijo. Zavednost in odločnost naših volilcev pa je preprečila vse mahinacije. Bilo pa je tudi veselje gledati naše vrle može in mladeniče. Vsaki volilec je bil tudi agitator ! To so res možje, kakoršnim ne bi z lepa našli para! A treba tudi pomisliti, da je to že pred vratmi Kopra, a da je tu takih mož, to nas obilno odškoduje za prodane duše v Pomjanu... Kaj je pomenjala ta zmaga za nas, a kaj za istrsko italijansko oligarhijo, tega so se prav dobro zavedali tudi koperski signori. Ta naša zmaga jim je mogočno klicala v ušesa pomenljivi «memento mori«. Da, vsemu je enkrat konec in konec bo tudi istrski italijanski oligarhiji in tej oligarhiji je pomenljivo donela po ušesih »memento mori*. Zato pa tudi ni čudno, da je Gara bini — jokal! Drugi dan, na volitvi I V. kurije, so spravili signori na noge vso svojo fakinažo in celo starčkov iz mestne hiše za uboge. Kdor bi hotel videti, kako se delajo v Istri »volitve*, ta bi bil moral biti navzoč dne 28. t. m. pri Sv. Mihaelu (kjer so se volitve vršile) ! Kar je bilo italijanskih volilcev, dobili so vsi po dve kroni za svojo «dnino», signori so plačevali kar očitno. No, kljubu temu jim je predla trda, ker naših se ni niti jeden prodal. Ko so signori prišli o poludne v Koper, bilo je vse sako poparjeno, kakor bi bili doživeli — svoj Sedan ! Bil je tudi res! Zato pa do vidova na novih volitvah ! Vesti iz Kranjske. * Nesreča na železnici. Včeraj zjutraj ob 4. uri in pol je vlak med postajama Laze in Kresnice povozU železniškega čuvaja. Našli so ga mrtvega. * Proslava Prešerna v Ljubljani. Prešernova slavnost na ljubljanski višji realki je lepo vspela. Dijaki višjih treh razredov so se zbrali dne 3. t. m. v največji šolski sobi pred Goldsteinovo sliko Prešernovega portreta, okrašeno z velikim lovorovim vencem. Gosp. profesor Leveč je predaval o Prešernu, dijaki pa so pod vodstvom gosp. Forsterja peli skladke, nanašajoče se na Prešerna ter deklamovali več Prešernovih poezij. Po slavnosti so dijaki (z dovoljenjem ravnatelja g. dra. Junovicza) nagrobni spomenik Prešernovega ožjega rojaka in najljubšega prijatelja, veleuma M. Čopa, na pokopališču pri Sv. Krištofu v Ljubljani ovenčali z lo-vorjevim vencem. Sijajna Prešernova slavnost se je vršila tudi na ljubljanski viši dekliški šoli ob navzočnosti župana g. Hribarja in ravnatelja gosp. Senekoviča. Zbran je bil ves zavod z učiteljskim osobjem in mnogo narodnega ženstva. Gojenke so zapele «Strunam* ter deklamo-vale. Ravnatelj g. Požar pa je govoril o Prešernovem življenju, delovanju in trpljenju. Potem so pele «Luna sije*, ob jednem pa se je prikazala krasna umetniška živa podoba: Slovensko ženstvo venča Prešerna. — Tudi v dijaški in ljudski kuhinji v Ljubljani se je dne 3. t. m. priredila lepa Prešernova slavnost. Poleg vzornega odbora tega avoda in drugega odličnega občinstva so bili navzoči tudi gg. župan Hribar, dež. šolski nadzornik Končnik, ravnatelj Senekovič in dr. Vsled izdatnih darov raznih dobrotnikov je bilo možno, da so dijake pogostili. dežele, zbere okrog sebe vse ljudi ter reče : «Molimo* in kadar vsi ljudje zatisnejo oči — gre britska zastava v vis». Dohodki nekaterih pisateljev. Da pisateljevanje vendar ni vedno «nehvaležen* posel, pričajo sledeči podatki : Delo «Soll und Haben» je prineslo pisatelju Frevtagu nad en milijon mark. «Die Ahnen* so bili Gustavu Frevtagu honorirani z 420.000 markami. List «Gartenlaube« je plačal za en Marlittin roman 15.000 mark. Ebers je prejel za vsaki eksemplar svojih romanov po eno marko, a isti so izšli v nad milijon iztisih. Hacklan-der je zaslužil okroglo svoto 350.000 mark. Kretzenu so honorirali «Irrliehter und Ge-spenster* z 18.000 mark. Reuter, ki je s svojim prvim delom popolno pogorel, je pozneje dobival letne honorarske deleže po 5000 do 20.000 tolarjev, njegova dela so danes v več nego 1,720.000 izvodih razširjena. Schef-flov «Trompeter von Sakkingen* se je razprodal v 300.000 izvodih; «Ekkehard» v več nego 200.000 izvodih. Sudermann je prejel za svoja romana «Frau Sor^e* in «Katzen-steg* za vsacega po 3000 mark, za «Es \var» pa 20.000 mark; od njegovih dram mu je prinesla samo «Die Ehre* več nego 100.000 mark tantiem ; samo za pravico prevajanja dveh njegovih dram, sta mu ponudili dve angleški gledišči 50.000 itd. Hauptmannov »Fuhrm: nn HenscheN je bil dva dni po publikaciji razprodan v štirih natisih ; ob enem so bili prihodnji štirje natisi po prednaročbah popolnoma oddani ,* «Einsame Mcuscheu* so izšli v 10, «Die \Veber* v 22, «Hannele» v 8, «Die versunkene Glocke* v 44 natisih. K temu pa je prišteti še gledališčne tantieme, ki jih dobiva Sudermann, pa imamo pred sabo pisatelja, kateremu je pisateljevanje ne le vir slave, marveč tudi vir dohodkov, za katere bi ga smel zavidati marsikak bogatin. Akad. društvo »Slovenija« na Dunaju priredi svoj II. redni občni zbor v petek dne 7. decembra 1900 z običajnim vsporedom. Pred vsporedom bo predaval tov. Janko Šle binger o »kulturnem stanju Slovencev« ob času Prešerna in Slomšeka. Slovenski gostje dobro došli ! se našlo nobenih bomb Aretiranci so izvečine Italijani. DURBAN 29. nov. (K. B.) Poveljstvo Burov, kakih 50 mož, je oplenilo neko vas blizo Ladvsmitha, drugo poveljstvo se je pojavilo v bližini. Ustaja na Kitajskem. LONDON 5. (K. B.) .Standard» javlja iz Tientsina : Dva Kitajca sta poskušala razstreliti arzenal. Nakana je izpodletela. En mož je o tem zgubil življenje. — «Times» javljajo iz Shanghaia: Rusi opravljajo v Niue-vangu poštno službo ter pobirajo zemljišču i darek. LONDON 5. (K. B.) »Dailv mail« jav-ja iz Shanghaia: Novi edikti odsta »Ijajo uradnike, prijavne bokserjem: kitajskim in inozemskim uradnim krogom se zdi položaj ugodnejši. LONDON 5. (K. B.) »Morningpost« in »Standarde javljata iz Shanghaia: Cesarski edikt je vzel Ttingfusianti čin in naslov, a ga pustil na mestu poveljnika čet v Kansuu, kamor so ga premestili. Trgovinske vesti. Budi iu p eš t a 4. Pšenica za oktober K. —.— do .— Pšenica za april 1901 K. 7.47 do 7.48 K. Rž za oktober K. 7.(15 do 7'6G Rž za april K. 7.18 do 7.19 Oves za oktober K. .— .— Oves za april K. 5.57 do 5.58 Koruza za september .— do - Koruza za oktober .— do .— Koruza za maj 1901 K. 4.92 do 4.93 Pšenica: ponudbe dobre, povpraševanje slabo, stalno. Prodaja 26.000 m. st. deloma 2l/ž st,. višje. Vreme: lepo, mraz. H a vre 4. Santos good average za november po 50 kg. F ros. 4o.25, za marc po 50 kg F res. 44.— Dunajska borza dne 4. decembra. lvarilo! Vsi deli embalaže nosijo '—1 <2.\ m 1 zraven stoječo, postavno po-loženo varstveno znamko. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane ciste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. S Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. flvorneia zalasatelja „pri črnem orln" Praga, Malastran, ogel Spornerjeve miče. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, t Trstu v Lekarnah: G. Lueiaui, E. Leitenburg, P. Prendiui, S. Serravallo, A. Suttina, C. Zaiietti, A. Praxmarer. "" I I I I Slovenci! Slovenke! v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Voščilo (Biks) Zahtevajte to voščilo v vseh prodajalnicah! glavno zalogo ima Jvan J)rufovka, zaloga usnja, v Gorici. Ljubljani je najboljši na celem svetu. Ta biks da brez truda in hitro najlepši blišč ter vzdrži usnje mehko. 0°© 00 00 1 1 Kwizdov Korneuburški prašek za krmljenje živine Veterinarno - dijetetiČno sredstvo za konje, govedo in ovce. Rabljen skoro F>0 let že v mnogih hlevih, kedar živina ::OČe rada jesti, kedar slabo prebavim v zboljšanje in porano-iitev redilnosti mleka pri kravah- Cena l/, Škatljica kron 140. '/, ikal-ljiee 70 stot. Pristen je le se zraven 3toječo varnostno znamko ter je ca prodaj v vseh lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga Fran Ivan Kwizda, c. kr. avstr. ogerski, kralj, runiinski In knežje bolgarski dvorni ztlagateij. Okrožni lekaraor, Korsaubarg pri Dunaju. « Najbolja prevlaka za podove je Fernolendtov bliščeči lak 4* 4* -J* 4- 4. 4. za podove v četero nijansah za mehak les, ki pokrije v*ako prejšno prevlako, se ne prilepi, se ga lahko opere in je trpežen. Za 10 □ m. zadostuje 1 kg. po 2 kroni v pleliasti škatlji. Ces. in kralj. priviligirana tovarna kemičnih izdelkov ST. FERNOLENDT Zaloga : Dunaj, I Sciiulerstrasse štv. 21. Ustanovljena 1S32. Razpošilja se tudi po poštnem povzetju. Nadaljne specijalitete : pisalna in kopirna črnila, ne premoči j i ve masti za usnje, patentovano sredstvo za ohranjevanje podplatov „Vandol". Kovinska čistilna zmes, srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje mr leščilo (biks) Cenik pošljem brezplačno pofitnine prosto. F I L I J A L K A c. ii uri?, avstr. MMm zavoda z:i trgovino i 11 obrt v Trstu. Novci za vplačila V vrednostnih papirjin na 4-dnevni izkaz 21///. 30- „ 3«///0 V napoleonih na 30-dnevni odkaz 2°/o0/t, 3-mesečni „ 2V//c C 01 0, " n n — /a io- na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosne 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°/„ na vsako svoto. V napoleonih brez ol>res(i. Nakaznice na Dunaj, Prago, Pefito, Brno, Lvov, Tropave Reko kako v Zagreb, A rad, Bielitz, Gablonz. Gradec Sibinj. Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu, Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troskov. Kupnja in prodaja bitku 1000 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi. JamČevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali Seberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi. XXXXXXXXXXXXXXXX Redka prilika! 300 komadov za samo gld. 1.80 1 elegantna ura s triletnim jamstvom in lepo verižico, 1 čudovito eleganten ustnik za smodite iz jantarja, 1 krasna kravatna igla s simili-l>iIantom, 1 jako eleganten prstan z imit. Biserom za gospode ali dame, 1 j:ik< krasna garnitura sestoječa i/ manšetnih, o v ratnih. naprsnih gumbov, 1 krasna pisalna žepna oprava, sestoječa iz treh komadov, 1 par linib nogovic, 1 zelo eleg. damska I »rosa najnovejše mode, 1 krasno toaletno zrcalo z etnijem in finim česa lom in še nad 250 komadov, ki so v hiši koristni in neobhodno potrebni. Vsaka prevara je izključena, ker sprejmem neugajajoče takoj nazaj. Ako se naročita dva zavoja, se dobi jakov fin žepni nož z dvemi rezili v darilo. Razpošilja po poštnem povzetju ali ako se pošlje denar naprej. Crnest Buchbinder KRAKOVO Poštno predalo E. S. „Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani Spitalske ulice it. 2. Nakup in prodaja | vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejšlh pogojih. Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. »varovanje proti kurzni izgubi. Promeie k vsem žrebanjem. Sprejemanje denarnih vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 4l/t% obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjio najkulantneje. Borzna naročila.