Na vogalu Tyrševe ceste in Dalnati-
nove ulice je zelo znana tvrdka

SCHNEINER & VEROVŠEK,

kjei^najdete največjo izbero vsako¬
vrstnih vrtnih in poljedelskih
strejev,orodja in ostalega v želez-
ninsko stroko spadajočega hlaga.

Za gospodinje so vsi predmeti na
zalogi,v kolikor spadajo v želez-
ninsko stroko. Zaloge si lahko vsak
do ogleda,ne da bi bil primoran
kaj kupiti.

Na vogalu tik pred Magistratom na
Mestnem trgu je ena najstarejših
ljubljanskih trgovin, to je

ANTON KRISPER
dvorni dobavitelj.Galanterija moška
in danska konfekcija.Za gospodinjo
je sto in sto gospodinjskih predne-
tovjkot porcelan ter kuhinjske potrl

Tvrdka  IGN.ŽARCI
" pri nizki ceni"

Ljubljana -Sv.Petra c.štev.11.
priporoča bogato zalogo razne¬
ga modnega blaga,vseh vrst pe-
rila,konfekcija damska,rokavi¬
ce »nogavice,srajce,kravate.
Potrebščine za krojače in ši¬
vilje na drobno in debelo.

A U G . A G R 0 L A
Ljubljana, Tyrševa cesta 10
tel. 24 - 78

Zaloga stekla,porcelana,zrcal,
okvirjev, slik in šip,komplet¬
ne opreme za gostilno,rastav-
racije,hotele, kavarne in bare,
ter gospodinjstvo sploh. '
Luksuzni predmeti.Stavbno in
umetno steklarstvo.Za vkuhavan-
je najrazličnejše steklenice.

t

Ideal in ponos vsake gospodinje
je shramba za živila z lepo vku¬
hanim sadjem in zelenjavo. Vkuha¬
no sadje pa ni samo za. "pokazati"
praktično  in ekonomično  je, za
vsako gospodinjo, ker je vsaki čas
na razpolago pa tudi cenejši je,
ker se vkuha le takrat, kadar je
najcenejši na trgu. Te vrste Vam
poklanja praktična gospodinja,ki
ima že 20 letne izkušnje in tudi
ve, kje gospodinjo čevelj žuli.

Torej za praktične in varčne
gospodinje sem to napisala in če
Vam ho to nekoliko sitno delo v
veselje, hode to zame veliko za¬
doščenje.

Četudi veda danes priporoča su¬
rovo hrano, vendar je pozimi za
izpremembo, recimo skledo zeleno-
konserviranega fižola v stročju,
velike vrednosti. Če pa postavimo
na mizo kozarec lepo in dobro kon-
serviranih breskev,j e to najboljši
kompot. Ta užitek je mogoč le s
pomočjo sterilizacije.

Stereliziranje sadja in zelen¬
jave se bo le posrečilo,če smo ze¬
lo pazljivi in da vzamemo le pr¬
vovrstno surovo sadje ali zelenja¬
vo,torej črvivo nezrelo sadje z
gnojnico onesnaženo zelenjavo go¬
tovo ne bomo sterilizirali,ker
vkuhavanje stane vendar denar in
če imamo stroške s kozarci,s
sladkorjem itd.ne bomo za malo
vredno sadje imeli stroške.Vsako
sadje in zelenjava se da konser-
virati.Praktična gospodinja se
omeji samo na vrste,katere ima
na vrtu,ali pa da so jako poceni.
Posebno povdarjamo,da je najbolj
idealno če ima svoj vrt in da ta^-
koj,ko se potrga sadje ali^zelen¬
java,prične s vkuhavanjem.Če je
pa gospodinja primorana da kupi
sadje in zelenjavo,tedaj naj pa- .
zi,da bo čimbolj sveža. Sveže in
neprezrelo sadje in neprestara
zelenjava,je prvi pogoj za uspeh
pri vkuhavanju.Pri nakupovanju |
je treba paziti,da se ne kupi pre¬
več bujno rastoča zelenjava,ker
je ta manj okusna. Na svojem vr¬
tu naj se zelenjava, katera je

že razvita ne poliva z gnojnico.

Z gnojnico polita ali z umetnim
gnojem gnojena zelenjava raste
prebujnc,zato ni tako okusna;ra¬
zume se samo po sebi,da ni higi-
jenična in je tudi gnusna.

S P LOČITA NAVODILA 0 KONSERVIRMJU

Bistvo konserviranja sadja,ze¬
lenjave, mesa,itd, tiči edino v
tem,da preprečimo ali vsaj ovira¬
mo s primernimi sredstvi škodlji¬
vo delovanje glivic.Čimbolj se nam
to posreči,tem trpežnejše so kcn-
serve.Sredstva v ta namen so mno¬
govrstna:

1. /Sadje se ohrani,ako ga hranimo
pri primerno nizki toplini;

2 . /ako mu odvzamemo primerno koli¬
čino vode;

3 . /ako ga vložimo v ohranjujoče
snovi in

4 . /ako ga v primernih posodah raz¬
grejemo /steriliziramo/,in obenem
neprodušno zapremo.Hladna najpri¬
mernejša toplina je, od 2-4 C. V
ledenici se sadje ohrani precej
dalj, nego v kaki drugi shrambi.

Sadje je jako nagnjeno k razkra- j
janju,ker ima mnogo vode,Ako mu
pa odtegnemo del vlage,se njegov
sok toliko zgosti,da trosi raznih
glivic ne morejo na njem skaliti
zaradi pomanjkanja vode in preobi-
lega sladkorja in na ta način je !
obvarovano pokvarjenje.Konservi-
ranje sadja je tudi sušenje sadja
zelenjave in drugih hranil.Pred
leti so tudi uporabljali pri kon-
serviranju razne snovi,ki so si¬
cer dosegle svoj namen,pač pa so
bile zdravju škodljive /salicil
in druga reklamokričeca sredstva/
Dandanes uporabljamo le še slad¬
kor,kis, sol in včasih alkohol.
Najčešče rabimo sladkor,ne samo
zato da je sadni izdelek okusnej-t
ši, ampak tudi zato, da je trpežne j'
ši.V močan vinski kis,oslajen s
sladkorjem vlagamo sadje in zelen
javne prideljke.Sol uporabljamo
le pri konserviranju zelenjadi in
pri mesnih shrankih.V vsakem sad¬
ju in zelenjavi se nahaja mnogo
trosov raznih glivic,ki ob prilili
skale in sadje uničijo. Zaradi

tega nekatere konzerve razgrevamo.
S tem dosežemo, da zamorimo s pri¬
merno vročino vse glivice in njih
trose.To razgrevanje sadja in ze¬
lenjave v steklenicah imenujemo
s tujo besedo steriliziranje.Pra¬
vilno razgrevanje je pri mnogih
shrambah največje važnosti.

Z ozirom na sadno vrsto in drugo
hranilo je zelo različno razgre¬
vanje /toplota od 70 - 90 O C/Čas: 10 ,
do 1 l/2ure. Pri sadju zadostuje
vobče,ako ga razgrevamo 80-90 C
povprečno kakih 10dc30’. Mnogo
bolj trdoživi pa so trosi pri dru¬
gih hranilih,zlasti na zelenjavi,
ki jo moramo razgrevati pri 100 C
od 1 do 1 l/2ure. Vrhutega moramo
v največ slučajih razgrevanje po¬
noviti v 3 -5 dneh,ker se pri pr¬
vem razgrevanju samore samo raz¬
vite glivice,živi pa ostanejo še
trosi ki v 3~5dneh skale in se uni¬
čijo šele pri drugem razgrevanju.
Razgrevanje pa bi bilo brez uspeha,
ako bi imel pozneje zrak pristop
do konzerv, ker bi s tem zatrosile

na sadje nove kali.Zaradi tega je
pri novejših načinih kcnserviran-
ja neizogibna potreba,da sadje
neprodušno zapremo,ker le tako
dosežemo pri konservah skoro ne¬
omejeno trpežnost.

SADJE V PATENTNIH KOZARCIH.
Najbolj zanesljivo in najcenejše
vkuhavamo sadje v patentnih ko¬
zarcih.Ees je nabava teh kozar¬
cev precej draga,je pa če ni po¬
sebne nerodnosti ali nesreče,
takorekoč za večno.Imam kozarce,
ki so že 30  let v rabi pa je bilo
treba nadomestiti samo gumijaste
obročke,ki se pač preje izrabi¬
jo.Vsak patentni kozarec sestoji
iz kozarca samega,gumijevega 0 -
bročka,pokpova in vzmeti,ki ko¬
zarec zapira med kuhanjem,Ni po¬
trebno, da imaš vzmeti za vse ko¬
zarce,ker če je kozarec pravilno
zaprt se ne odpre tudi brez vzme¬
ti. Dobro pa je,da jih imaš to¬
liko, da lahko dvakrat daš kozar¬
ce v lonec,to je največ 16,ker
Ti gre potem vkuhavanje hitreje
od rok.Najvažnejše pravilo pri

vsakem konzerviranju, je 'brezhibno
popolnoma sveže blago in naj skrb¬
ne jša in najvestnejša snažnost.Dan
pred vkuhavanjem namoči kozarce,
ki jih misliš rabiti,da se razvije¬
jo trosi glivic,ki so se morda v
njih zasušili,potem jih skrbno umij
v vroči vodi s sodo, se enkrat o-
plakni v topli vodi in skrbno osuši,
Sadje, ki ga ne misliš lupiti,dobro
operi in tesno naloži v kozarec,da
izrabiš ves prostor.Olupljeno sadje
pa polagaj v malo slano vodo,da ne
postane rjavo.Vse drugo vsaj oplak¬
ni z vročo vodn, da se skrči in po¬
tem lažje tesno vložiš} samo prav
mehko sadje vlagaj nepoparjeno.
Pripravi si sladk.razstopino, ki se
ravna popolnoma po okusu,ker pri
patentnih kozarcih nima sladkor c?~
hranjujočega pomena.Za bolnike s
sladkorno boleznijo lahko vlagamo
sadje brez sladkorja in potem sla¬
dimo s saharinom. Segrevajmo po na¬
vodilu za razne vrste.Preveč segre¬
to sadje se skrči in imaš polprazne

kozarce,kar ni lepo in ne dobro
in je poleg vsega še škoda pro¬
stora...Pri koščičastem sadju se
pridene nekaj koščic zaradi do¬
brega okusa.Za razgrevanje ped
100 C je potreben toplomer.Poz¬
ne j e je pa na take konzerve
treba posebno paziti,ker je mo¬
goče,da bi sterelizacija ne bi¬
la popolna.Vsako sadje moramo
pred vlaganjem v steki.temelji¬
to osnažiti in po potrebi opra¬
ti v snažni mrzli vodi.Trdo sad¬
je, na. pr .nekatere hruške,obari¬
mo v oslajeni vodi /blauširamo/
da se zmeče in skrčijo.Potem se
dajo mnogo lepše vložiti in ste-
relizacija se s tem okrajša.

Tukaj povdarjaoo še enkrat,da pri
posodah z neprodušnim zapiralom
sladkor nima prav nobenega dru¬
gega .pomena, kakor da izboljša
sadju okus.Sadj e vkuhavamo prav
lahko brez sladkorja in ga pos-
ladimo šele tedaj,ko ga uživamo.
Za sladko sadje,kakor češnje,če-
šp3^p,mirabele zadostuje 20-?0dkg
sladkorja na 1 lit.vode,za ribez,
kosmulje, slive, marelice pa

od 30-50 dkg.Samo ob sebi je
umevno,da ga smemo vzeti več
ali manj.Konzervne steklenice
in kar še spada zraven moramo
pred uporabo prav skrbno pre¬
gledati ,osnažiti in posušiti.
Že rabljene steklenice opere¬
mo najprej s sodo.

Za vkuhavanje uporabijemo na¬
vadno tako sadj e,ki surovo ni
kaj trpežno.Predvsem so pri¬
merne češnje,višnje,razne sli¬
ve, češplje, breskve, marelice
razne poletne hruške in tudi
jagodičasto sadje.

Še enkrat povdarjemo,da pri
posodah z neprodušnim zapi¬
ralom sladkor nima prav no¬
benega drugega pomena,kakor
da izboljša sadju okus.

Posoda za vkuhavanje.

Navadno uporabljamo za vkrha—
vanje stekleno posodo s ši¬
rokimi vratovi in prostorni¬
no za 1/4  - 2 litra. Tu in
tam uporabljamo še dandanes
kozarcem podobne steklenice iz
tankega stekla,ki jih zapirajo

s pergamentnim papirjem ali z
živalskim mehurjem. Toda taka
posoda se ne da nikdar zanesljivo
neprodušno zapreti in zaraditega
treba za konserviranje mnogo več
sladkorja.

Razgrevanje se v preprostem gos- ,
podinjstvu lahko izvršuje v vsakem
nadaljnem loncu brez drugih pri¬
prav. Kvečjemu denemo na dno le¬
seno podlogo da steklenice ne
stoje na golem železu.Seveda,če
se kupi poseben lonec za steri-
liziranje se delo zelo pospeši
in olajša.

a./Češnje in višnje
Kuhamo lahko vsake češnje,vendar
so najboljše trde hrustavke,bo¬
disi črne ali rdeče.Izvrstne so
tudi višnje zaradi svojega poseb¬
nega kiselkastega okusa.Češnje
najprej čisto operemo»porežemo
peclje s škarjami tik pri sadu
in nato jih vložimo v priprav¬
ljene steklenice.Vlagati jih mors-'
mo tako da se 6a4ovi čvrsto in
kolikor mogoče gosto uležejo

v posodo, ne da bi se kaj zmeč-
kalo.S čvrstim vlaganjem dobro
izrabimo prostor in si pri¬
hranimo sladkor.Da se sadje
črvsteje uleže,je treba med
vlaganjem večkrat potrkati s
steklenico ob dlan ali pa tu¬
di prav previdno ob mizo,ki
jb pregrajena z večkrat pre-
ganjenim prtom.Tuintam pre¬
vidno potisnemo tudi kak sad
med druge s primerno palčico.
Steklenice naložimo prav do
vrha, ker se razgrevanje izvr¬
ši in potem sadje poleže.Ta¬
ko j nato jih zalijemo do 2/3
na visoko /ne do vrha/ s pri¬
pravljeno sladkorno razto¬
pino ali samo s vodo.Pri tem
pazimo,da steklenici ne zmo¬
čimo do roba.Preden jih za-r
premo,je dobro, da steklenici
in pokrovi obrišemo rob s su¬
him snažnim prtičem.Na stek¬
lenični rob denemo potem gu¬
mijast obroček,nanj povez¬
nimo pokrov in počes pritr¬
dimo vzmet. Razgrevajmo jih .
10 - 15 ' v vreli vodi.

Lepe vrtne .jagodo ,ki imajo krep¬
ko meso skrbno operi tako,da jih
s sitom vred ponovno pomočiš v
vodo. Vzemi na 1 kg jagod 25 dkg
sladkorja,potresi z njim jagode,
jih rahlo prepolji in pusti
na hladnem čez noč.Potem jih po¬
stavi na kraj štedilnika,da se i
počasi segrejejo in padejo sku¬
paj. Skledo z jagodami večkrat
potresi.Zdaj jagode odcedi in s
srebernc žlico napolni v kozarce.
Sok malo pokuhaj vlij Čez jagode
da sega v kozarcu čez vratu, rob „
skrbno obriši najprej z mokre,
potem še s suho krpo in zapri ko¬
zarce z gumijevem obročkom,ki mo¬
ra biti brez razpoke.Pritrdipokrov
z znetje in steriliziraj 15-20 min
pri 75 C.

Bor ovnice .Prebrane in oprane bo¬
rovnice zmečkaj s sladkorjem do
30 dkg na 1 liter borovnic-posta- "
vi čez noč na hladno, napolni ko¬
zarce in steriliziraj 25-30 mi- č
nut pri 80 C.

Maline  pripraviš prav tako kakor
borovnice.Tudi dodatek sladkorja
je isti.

Ma relice lahko ukuhaš cele neo¬
lupljene, ali jih pa razpoloviš
in clupiš,posebno če so velike in
lepe. Naloži jih tesno v kozarec,
daj vmes tudi nekaj jedrc,zalij
s sladkorno raztopino l/2 kg
saldkorja na 1 liter vode in ste¬
riliziraj 20 -30 minut pri 75°C.

Rlng loti;  Za ringlo rabiš l/2 kg
sladkorja na 1 liter vode.Predno
jih vložiš jih večkrat prebodi s
snažno iglo, da ne razpokajo.Ste¬
rilizira j jih 20-30  minut pri
75°C.

Breskve.  Breskve ukuhavamo le ta¬
ke,ki gredo od peške,Tudi jih "bedn
olupimo,ker je lupina večinoma gre
ka, le posebne fine aromatične vr¬
ste lahko vkuhavamo neolupljene,
vlagaš cele breskve, boš rabila
manj gost sladkor ker rabiš več
razstopine in sc breskve okrog in
okrog • obdane od soka.Rabiš 40 -
60  dkg sladkorja na 1 liter vode
in steriliziraš 20-30  minut pri 75

Češplje . Rabiš 30-60 dkg sladkor¬
ja na 1 liter vode in sterilizi¬
raš 20-25 minut pri 75 C.Lepe,
neprezrele čeplje,daš na rešeto
in pomočiš za 2 minuti v vrelo
vodo, potem jih z lahkoto olupiš
in vložiš,Lahko pa vlagaš tudi ne¬
olupljene a potem jih prebodi več
krat z iglo kot ringlo.

Hruške.

So zelo različne in je težko dolo¬
čiti množino sladkorja in čas
sterilizacije,Hruške olupi z ne¬
rjavečim nožen, in jih polagaj
v slano vodo.Potem jih prekuhaj
da se dajo prebosti,stresi na
rešeto,da se odtečejo, jih lepo
zloži v kozarce s hrbtom na zunan¬
ji strani,nalij s sladkorno raztc-
pino 30-^0  dkg na 1 liter vode
in steriliziraj 20-30  minut pri
80°C. Hruške vkuhavaj vsako
vrsto posebej,mehke skupaj in tr¬
de skupaj sočne in puste pa skup.
Kutne . Olupi zreži na četrtinke
skupaj v malo sladki vodi,da se
dajo prebosti,odcedi^vloži v ko¬
zarce, zali j s sladkorno raztopino v
75 dkg slad.na 1 lit.vode in o ste-
riliziraj 30-35 minut pri 80 G.

SADNI SOKI f ODCEDKr, BREZALKOHOLNE
PIJAČE.

Za sadno šoke vzamemo dobro in
zrelosadje,ki ga najprej skrbno
očistimoootrebimorjina primeren
način stisnemo ali zmečkamo,pri¬
dobi j eni sok še skrbno precedimo
-fcratko kuhano-s ladkorjem,še vro¬
čega nalijemo v razgrete steklen-
zamašino z novimi prekuhanimi za¬
maški in nepredušno zapremo s
pečatnim voskom ali parafinom,.
Mehkejšemu sadju, zlasti jago¬
dam, lahko odvzamemo sok,če
surovo zmešamo z enako težo slad,
pustimo statu 3 dni in potem sok
samo odcedimo.Dobro p.e,da pusti¬
mo potem še sok par dni v veliki
dobro zamašenih staklenivah,da se
očisti. Sok potem napolnimo v
Steklenice,zamašimo,zavežemo s
motvozom in steriliziramo v vre¬
li vodi 10-15  minut. Tudi vra¬
tove teh steklenic nazadnje pomo¬
čimo v stopljen parafin,
BREZALKOHOLNE SADNE PIJAČE.

Te pijače se izdeljujejc že na več
načinov v tvornicah in raznih obra
tih,vendar je cena za naše razme-

re še previsoka.V preprostem go¬
spodinjstvu si pa lahko pripra¬
vimo brezalkoholne pijače, če
sveže iztisnjen sadni sok kot
jabolčnik, hrušcvec pa tudi vin¬
ski mošt napolnimo v steklenice,
zamašimo in steriliziramo. Dob¬
ro je, da sok, ki priteče iz
stiskalnice še precedimo,da dobi¬
mo lepši izdelek. Vse delo se mo.
ra vršiti hitro,da je pijača še
sterilizirana,predno se razvije¬
jo glive kvasovke. Sok sterilizi;
mo pol ure pri 75 C.

Malinovec z vinsko kisAino.
Zmečkaj v dobro pološčeni posodi
1 kg lepih izbranih malin in jih
polij z en liter preku . in
ohlajene vode v kateri si razto¬
pila 2 dkg vinske kisline.Pusti
stati čez noč in filtriraj /preč
di oez cunje/priv.na noge stola/

daj na 1 liter soka 1 l/4 kg sla
korja in s egrej na robu šte¬
dilnika, doipe sladkor razstopi^Na
polni v steklenice in jih zaveži
s čistini krpami. Čez 6 tednov
sok odcedi kar je gostega od -
strani in dobro zamaši.

Prav tako pripraviš odcedek iz
goznih jagod.

Borovn ic a?, odcedok  pripraviš tako
kot malinovec, le- da rabiš 75 dkg
sladkorja na 1 liter soka.Ta '••dce-
dek je zelo dober in ohrani okus
in aroma svežega sadja.

Ribizovec  2 l/2 kg opranega ribiz-
lju odstrani peclje, zmešaj 2 kg
skadkorja in pusti pokrito stati
24-36 ur. Potem, ne da bi mešala,
kuhaj tako dolgo, da popokajo vse
jagode. Filtriraj, napolni sok
v steklenice,zamaši z novimi za¬
maški, prereži z motvozom in ku¬
haj v sopari 15  ninut. Čas se
računa od tedaj, ko voda v ka¬
teri so steklenice,zavre. Ostalo
goščo pokuhaj še 10 mint., na¬
polni v kozarce in kmalu porabi.

Limonov sok.  OŽmi več limon in
precedi skozi cunjo. Za pol litra
soka kuhaj pol kg. sladkorne sipe
z dobro osminko vode tako, da

se zgosti in gosto potegne,pri-
lij precejeni linonov sok in
pusti vreti ua robu štedilnika
še 10 minut.Pene pobiraj.Še vroč
sok napolni v male steklenice
ko se popolnoma ohlade,jih za¬
maši,pomoči v parafin in spra¬
vi na hladnem.

Jabolkovec in hruškovec.

Te vrste odcedek je bolj malo
znan, vendar bi ga zlasti ti¬
stim gospodinjam priporočala,
ki si težje nabavijo malin ali
jagode in bi le rada imeli za
bolnika pri hiši osvežujoče pi¬
jačo. Jabolka naj bodo dobre kis¬
le vrste,popolnoma zrela in ne¬
koliko uležana. Boljši je meša¬
ti več vrst,ker je potem odce¬
dek bolj aromatičen. Sadje skrb¬
no operi,otrebi in daj kuhati
z malo vode.Tečkrat premešaj,a
pazi,da. ne razpade.Če imaš stis¬
kalnico je najboljše,da jo zno¬
traj pregrneš z čisto vrečevino
in zliješ vanjo še vroče kuhano
sadje.Previdno stiskaj dobljeni
sok,precedi, da dobiš kolikor me

goče čisto tekočino,ki jr z dadat-
,kon 1/4 dc 3/4 kg sladkorja kuhaj
10-15mint. Če pa nimaš stiskalnice,
sok samo odcedi^ostanek pa porahi
za .marmeladooŠo vroč odcedek napol¬
ni v čiste pregrete steklenice in
zamaši z novimi prekuhanimi^zamaški,
Okus izboljšaš, če dodaš jabolkam
košček vanilije, hruškam pa li¬
monovega soka.

SADITE MEZDE, Ki P MEIADE SIRI IH ŽELEJI
Največ se konzervira sadje kot mar¬
melada.Marmelada in mezga je gosto
kuhana.kaša iz sadnega mesa z
večjim ali manjšim dodatkom sladkor¬
ja. Za preprosto gospodinjstvo zla¬
sti tam kjer je dosta sadja in ma¬
lo denarja, naj hi se kuhala mezga
iz jabolk in češpelj,ki so zato
najbolj primerne kar brez sladkorja.
Zato se daporabiti tudi slabo sad¬
je, razpokano in ognito,ki ni za
prodajo in nobeno drugo rabo.

Treba ga je vedno zelo zelo
dobro oprati in- zelo skrbno otre-

• — g  a*. #  mm

ZAKRAJŠEK  Egon,tapetnik
Ljubljana -Miklošičeva 34 «

biti.Potem ga daj a prav malo
vode v velik lonec in kuhaj da
razpade; dobro je če ga potem
pretlačiš in kuhaš dalje,dokler
ni dovolj gosto.Ves čas zlasti
proti koncu,dobro zmešaj,da se
Ti ne pripali.Mezge ni treba
kuhati zdržema.Kuhaj dokler i-
maš ogenj,potem pusti.Ko zopet
zakuriš, kuhaj dalje.Ko je mez¬
ga dovolj gosta, takoj vročo na¬
polni v kozarce,prstene vrče ali
pločevinaste škatlje in zaveži
s pergamentnim papirjem.Dobro
je če posodo prej žveplaš.Na
koncu opeke zažgi žveplen trak
kakršen se rabi za žvepljanje
vinske posode, povezni čez ko¬
zarec in ko se je napolnil z
žveplenim dimom,poveznjenega
postavi v stran in žvepljaj dru¬
gega. V tako pripravljenih ko¬
zarcih se mezga bolje ohrani.
Kozarce se mora žvepljati tudi
za sadni zdriz ali žele.
M ARMELADO  kuhamo prav tako kot
mezgo,le da po pretlačenju do¬
damo sladkorja. Ker je sladkor
ohranjujoče sredstvo , mar-

melado manj časa kuhamo.Za mar¬
melade in mezge sadje ne lupimo,
kor ima pod kožo dragocene hra¬
nilne snovi. Ker se ta koža ne
razkuha, sadje pretlačimo. Za
marmelado vzamemo samo eno vrsto
sadja ali ga mešamo več vrst.
Zlasti je fino, če primešamo
sadju,ki se slabo trdi kot bresk¬
vam, malinam i.t.d. sadje,ki se
rado trdi, posebno ribez in jabolk
ka.Sladkorja dodamo 3^ dkg na Ikg
pretlačenega sadnega mesa.Marme¬
lada je kuhana, ako se kapljica
strdi, če jo damo na mrzel krož¬
nik, ali ako pride cela ha dno
če jo kanemo v kozarec mrzle vode-
Marmelado polnimo v kozarce
še vročo. Popolnoma ohlajeno za¬
vežemo, prej pa v vsakem kozar¬
cu pokrijemo marmelado s perga¬
mentnim papirjem, ki smo ga na¬
močili v runu in potresemo s
salicilom.

KOLINSKA TOVARNA

Ljubljana-izdeljuje samo
prvovrstne kavne prinesi.

Sadni sir  pripravimo tudi iz ja¬
bolk in kuten.Za marmelade,ki
smo ji pridejali vsaj pol kg
sladkorja na 1 kg sadnega mesa,
prav gosto skuhamo, napolnimo,z
mrzlo vodo poplaknjene,modela
in pustimo več dni na toplem,da
se strdi.Potem zvrnemo,posušimo
še na drugi strani in shranimo.
Zdriz ali žele kuhamo iz nezre¬
lih jabolk in ribezlja in iz ku¬
tin. Sad j e kuhamo razrezano in
neolupljeno,zalit© z vodo,da sto¬
ji čez, do mehkega.Potem ga pre¬
cedimo skozi gost prtič,navezan
na nogejpoveznjenega stola.NapLiter
čistega soka damo 20 do 50  dkg
sladkorja in ko se sladkor v so¬
ku razstopi,kuhamo pri močnem
ognju,da se kapljica strdi,kot
pri marmeladi. Po traja od 15-40 f
od časa,ko začne sladkor vreti,
kakor je pač sadje in kolikor smo
vzeli sladkorja.Zato prvič posku¬
simo, če se že trdi po 15  minu¬
tah in potem vsakih nadaljnih

5 minut.Zdriz še vroč napolnimo
v majhne žvepljane kozarce s ce¬
lofanom.

Konserviranje sočivja.

Sočivje konserviramo,da ga vkuha¬
mo v patentnih kozarcih,da ga vla¬
gamo v kis, ali kisamo s soljo.

V patentnih kozarcih lahko vku¬
hamo skoro vso zelenjavo.Ker ima
pa vsaka gospodinja le skromno
število kozarcev,se navadno omeji
na bolj redko zelenjavo /kakor
grah,šparglji, fižol v stročju,
karfijolo,paradižnike in gobe.
Zelenjavo vlagamo prav tako kot
sadje, le da jo vedno preje kuhamo
da steriliziramo pri toploti in
da nujno moramo sterilizacijo .
ponoviti čez 2 ali 3 dni, da za¬
morimo tudi vse trose, ki sr
ostali pri prvi sterilizaciji.

Za konserviranje vzamemo .vedno
prav svežo zelenjavo, ki je
vedno rastla v zelo dobri , a

Graham moko,za sladkorne bolne
pri S. JURC  I Č »Ljubljana,
Tyršeya špecerijska trg.

ne preveč gnojeni zemlji,ker se
tc rado pozna na okusu.Tudi i-
ma taka zelenjava redkejše Sta¬
nič je in ni trpežna.Najbolj se
nam posreči konserviranje zelen¬
jave,če jo same natrgamo ali na¬
beremo načrtu in kar hitro vkuha¬
mo.Če smo navezane na trg,kupi¬
mo samo pri brezpogojno zaneslji¬
vih prodajalcih,, ki jih dobro po¬
znamo in pri katerih se lahko
pritožimo.Zelenjavo zalijemo s
prekuhano slano vodo.

Grah:

Oluščen grah skrbno preberi,da
ni črviv, ga operi,5 minut pre-
vri, odcedi in oplakni»napolni
kozarce, zalij s slano vodo,in
steriliziraj 90  minut pri 98^0,
čez 2 dni pa 45 minut pri 98‘C.

F p e -"g l ji?

Spargeljne obreži isti dan ko
jih nameravaš sterilizirati*
Obrezane šparglje ostrgaj, o-
peri , zveži v svežnje ter
vso skupaj dobre prekuhaj in

potem jih z glavico navzdol tes¬
no naloži v kozarce, s slano vo¬
do in steriliziraj 60*pri 98°C.
Fižol v stročju:  Če boš fižol
rabila za solato, vloži celega,
drugače pa zreži na 2 cm dolge
poševne koščke. Prekuhaj ga 5’ v
slani vodi, vloži, zalij in ste¬
riliziraj 90’ pri 98°C.

Earfijolet  Lepe,sveže karfijole
razdeli na cvetke in namakaj ne¬
kaj časa v mrzli vodi radi mrče¬
sa. Potem jih prekuhaj v slani
vodi, vloži,zalij in steriliziraj
60’ pri 9C°C. Karfijola rada
spremeni barvo pri vkuhavanju
in postane rjavkasta ali rožna¬
ta, kar se pa ne da preprečiti,
ker je pač take vrste.

■ Paradižniki:

Paradižnike steriliziramo samo
cele, da jih lahko rabimo za
nadevanje, sicer si raje pri¬
pravimo paradi  žni  k-ovo

mezgo, ki je bolj izdatna in
vsestransko uporabna. Para¬
dižnike cele, nepoparjene vlo¬
ži v kozarce, polij s prekuha¬
no toplo slano vodo in steri¬
liziraj 20 do 25  minut pri
90°C.

Gobe:

Gobe se vlagajo cele in zreza¬
ne na listke. Paziti moraš,da
niso črvive ali prestare ali
premehke. Skrbno.j ih otrebi
in prav tako skrbno operi in
zreži, vloži v kozarce, zalij
s slano vodo,s sokom pol li¬
mone in nekoliko zrn popra
in steriliziraj 75 minut pri
98°C.

S L A Y I : vj -A

Jugoslovanska zavarovalna .

banka d.d.

sedež, v Ljubljani,'Gosposka 12.
Zavarovanj e-vseh vrst.

Telefon 21-76, 22-76.

IVAN ROZINA /Orient/

trgovina barv in lakov,Ljubljana.

Velika izbera kemičnih in oljna¬
tih barv,šolskih študijskih in
umetniških barv.Firneži,laki,
steklarski in mizarski kleji,
šelak,špirit denat,lužila"Arti",
tuši,pastele ter sploh vse sli¬
karske in pleskarske potrebšči¬
ne. Velika zaloga vseh vrst vedno
svežega mavca. Najnižje cene in
najboljšapostrežba.

Prodajalna TYRŠEVA /Dunajska/c.14
poleg trgovine Schneider &Verovšek
telefon štev. 59-25

Najacderneje urejena lekarna

DR. G. P I C C 0 L I ,

Ljubij ana-Tyrš eva6.

Velika zaloga tu in inozemskih spe¬
cialitet.Oddajajo se zdravila na
recepte za vse bolniške blagajne.
Priporoča malinovec,pristen,nara- ..
ven,na malo in veliko.Norveško rib¬
je olje,najfinejše vedno v zalogi.

Od Frančiškanske cerkve p 3
'folfovi ulici preti kongresne¬
mu trgu imate desno na štev.

12 zelo lepo velikomestno iz¬
ložbo mesarja in prekajevale^

' Ivana JAVORNIK-a

Njegove izložbe naravnost iz¬
zivajo psihologično si pri¬
siljen, da stopiš v trgovino
in kupiš nekaj za jezik in
nebo. Sline se Ti cedijo prej
in pr užitku-
nebesa na zemlji -
"l/2 ure pred smrtjo bi se
jih želela" , jo dejala 85
letna žonioa.

♦ *+  * *

LEGAT  špecerija,de¬
likatesa, zajtrkovalnica,
LJUBLJANA,MIKLOŠIČEVA C.28 .

Legat kava dnevno sveža iz
lastne novodobne pražarne.

Gospodinjam priporočamo«

AUTOMATSKI- BUFFET

" R I O . , Šelenburgova 4>
telefon 28-63.

Brezalkoholne pijače«

"ALKO  "  d,z o.z, Gosposvetska'
Telefon 25 - 35*

NAVINŠEK  Josip,

damski česalni in brivski salon, 1
Šelehburgova ulica 1.
tel. 31  - 21

šef vlasuljar kr.opere in drame.

PROMET

najraznevrstnejša kolesa,šive
stroji tudi že rabljeni po ze
lo nizkih cenah.-

¥is-a-vis Križevske cerk

V Prešernovi ulici štev.4 poleg'
Frančiškanske cerkve je trgovini
najlepših čevljev. Kdo .hoče iz-
vanredno lepe čevlje naj si o-
gleda njene izložbe. Trgovina
in izložba je tudi na štev.38.
torej

Ž I B E K T št .4  in 38

dobri,trpežni in elegantni cevi
Tovarna bonbonov in peciva

j

JOS. S C H U M I nasld.

D.& E.Hribar,

Ljubijana-Gradišče 7-S
telefon 23-30

Vedno sveže blago,velika izbira
bonbonov,čokolad,bonbonier,fine
ga in čajnega peciva,narnelad,
sadnih sokov i.t.d.

00000468288