Reelekcija direktorjev v šolskih kolektivih Kakšna bo nadaljnja usoda predloga zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja v SRS? Princip reelekcije je bil si jih pridobili prav na teh delov- vzeti stališča o razpisnih pogo- uveden z novo ustavo leta nih mestih in so jih organi uprav- jih in kriterijih za ocenjevanje 1963, specificiral pa ga je te- Ijanja zato ponovno imenovali, sposobnosti kandidatov, o samem ,, meljni zakon o volitvah delav- Verjetno pa so vplivali tudi drugi postopku in volitvah (tajne ali P1-6^0^ zaKona o financiranju . . skih svetov in drugih organov činitelji na to, da so bili dosedanji javne) ipd., kar vse bo moralo biti vzS°)e 'P 1?°^r®z®va"la v posameznih fakultetah o vlogi re- V zadnjih dneh novembra so o Na splošno je prevladovalo isto finančnih sredstev ne bo zagotovil1 anju mnenje kot na univerzi oziroma potrebnih sredstev. Tak način fi- nanciranja tudi ni stabilen!; pwfrg“ »SFPS čata da se direktor v delovni oseba ni dovoli sološno strokov- mor®.11. solsKi kolektivi razpisati da;)0 z mnenjl slrslh krogov pro- ustavo jasno določene obveznosti dinarjev v sredstvih gospodarskih zt:as&r‘ •**- sssj&g. jsssRssrrssg ^rMrisssss sssr^sssr« tstt i qrr hiin nosih v nekritičnosti do lastnega l20^111. ^azpi?ov v naj bi temeljilo bodoče financira- izobraževanja. To financirani e naj prerazdelitev v okviru proračun- Spomladi 1966. leta je bilo na- nosin, v neKnticnosti ao lastnega januarju 1968. leta, bi morale po- n^G so DO oVCiu cpctavi nristoino- bi bilo zadostno in traino V sami ske in snlošne notrošnie ter nre- čelo reelekcije v praksi prvič iz- ^ JaP^C^r1anV Jktnto'š sa^ezae, klovne organizacije že ffin ^gov2n«^oP brelo^ obrazložTtvf predtogl ^ona pa razdeUtev narXga dohodka in • e,n°t’. 1j S1C;f.r v P°ftev interesi ^ v zannstavlto sedaj določiti konkretne datume ijgnj jn nedefinirani, da ne žago- je ugotovljeno, da pri sedanjem to ne samo v okviru republike,- vsi, tisti direktorji, ki so v času skupnimi interesi, v zapostavlja- vnesti bi jih morale tudi v nor- tavliaio racionalne norabe sred- obsegu notrošnie ni zaeotovlie-iih temveč nredvsem v odnosu repub- sprejemanja temeljnega zakona o nju smnoupravljanja ^.Taki mativne akt } in pričeti obj ij ti ^Jajo 22 %pdCnto sredstev Ta sred- Uka-zvezlpoleg teS”e treba za olitvah delavskih svetov to dru -1 i1 .... . , •... . razpise za delovna mesta direk- ske mreže. To posebej velja za re- stva naj bi se dobila npr. z last- financiranje izobraževanja uve- organov upravljanja bili na snrpmpmhp in rlimmvl tor;l®y- Da^ b®^0 razpisi dosegli publiško izobraževalno skupnost, nimi dohodki šol, s samoprispevki Ij^viti objektivne in stabilne vire mestih ze osem m , p i!h mnpl pozitiyen učinek, se moramo mrej ki bi morala prevzeti odgovornost občanov ter s prispevki gospodar- sredstev, da bodo gospodarske or- n=Ci-,pet’ Za vs® d^ektorje .’ { • R- • t * izogniti veliki koncentraciji raz- ^ razvoj šolstva v republiškem skih organizacij. Predvideva se ganizacije v naprej vedele, kolikš- pa bo Prva reelekcija izvršena do v snipUprn > otekli vi i " _ pisov, sicer bodo razpisi postali v merilu, preprečiti sedanji eksten- tudi 8% prispevek od skladov nesonihove obveznosti. Predvsem iprila 1968. leta. _ _ 1 takem primeru zgolj formalizem. zivni razvoj izobraževalnih usta- skupne porabe. S tem v zvezi so bi bilo treba z zakonom urediti Z reelekcijo smo vpeljali v -Med potekom reelekcije so Franci Polak nov ter skrbeti za visoko šolstvo, poudarili, da tak način zbiranja tako financiranje, ki bo v skladu mehanizem kadrovanja princip, posamezniki iz izobraževalnih m: z načelii ki jih uvaja gospodarska da se na vodilna delovna mesta stitucij dajali pripombe, da m imenujejo taki ljudje, ki bodo priporočljivo merijati direktorja najbolj sposobni organizatorji de- med šolskim letom, ker ima ob-lovnega procesa. Vseh smotrov veznosti v okviru šolskega leta. reelekcije ni moč uresničiti v Prav tako se morebitni kandidati kratkem času, to je proces, ki se ne morejo javiti na razpis druge bo dokončno uveljavil po daljši izobraževalne ustanove, ker ima-praksi, ob usklajevanju samo- je do tiste, kjer so zaposleni, svoje upravnih aktov z zakonskimi do- obveznosti do konca šolskega leta. ločili in razreševanju različnih Vsekakor bi morali proučiti, ali mnenj in pogledov na reelekcijo. naj se reelekcija direktorjev v Le tako je možno vplivati na na- šolstvu izvaja vse leto ali pa sa-daljnje uveljavljanje demokratič- mo med enim in drugim šolskim nega načela, da delovna mesta di- letom. rektorjev zasedajo tisti, ki so naj- Organi upravljanja pri postav-bolj sposobni opravljati to delo. Ijanju razpisnih pogojev niso rav-skratka, sposobnega naj zamenja nali prav,, ko so kriterije prilaga-bolj sposobni. Tak princip izme- jali dosedanjemu direktorju in njave kadra mora postati stalna mu tako omogočili kandidiranje praksa, saj bo tako eliminirana m ponoven izbor. Pri postavljanju nestrokovnost m nesposobnost, razpisnih pogojev, je treba izha-odprta pa bo možnost, da se uve- -jati iz potreb in zahtev delovnega Ijavijo sposobni posamezniki. mesta v okviru delovne organiza-Na osnovi podatkov, s katerimi cije. Ker v nekaterih delovnih razpolaga komisija za družbeno organizacijah niso tako ravnali, samoupravljanje pri republiškem se je že pokazala potreba,_ da svetu sindikatov, je razvidno, da spremenijo razpisne'pogoje in v so organi upravljanja ob reelek- svoje normativne akte vnesejo ciji v 23 % šolskih kolektivov takšne pogoje, ki jih zahteva de-imenovali nove direktorje. Upo- lovno mesto ne glede na posamez-števati moramo tudi to, da 11 % nika, ki je na tem delovnem šolskih kolektivov do 1. 6. 1966 mestu. . ' . ni končalo postopka za imenova- Y dosedanji kadrovski politiki nje direktorja, medtem ko so do so direktorje ^delovnih organizacij sedaj to že opravili in v glavnem imenovale občinske skupščine, se-imenovali novega direktorja. V d-a.1 pa so to funkcijo prevzeli de-večini šol (osnovnih, srednjih in lavski sveti ozirom^ sveti v šolah, višiihl to ie v 66 % pa so ostali Sveti šol so tako postavljeni pred dosedanji direktorji’ oziroma so dejstvo, da bodo morali sami no- Lepota zimske prirode, veličastni vrhovi in nepregledne strmine brez trušča civilizadje, smuka (K članku smučanje v Kako si nekateri predstavljajo samoupravljanje ali o nekem primem, ki ga je moralo reševati sodišče bili ponovno imenovani. Poleg siti vse posledice slabe izbire. Zato idealnem zrnovcu, po vsakem zavoju nov svet, nov pogled, nova doživetja delovnih organizacij s področja bodo morali razpravljati in za- šoli na 6. strani) socialnega varstva so organi upravljanja v delovnih organizacijah s področja šolstva v primerjavi z gospodarskimi in drugimi delovnimi organizacijami (kultura zdravstvo) zamenjali proporcionalno največ direktorjev. Če torej Primerjamo število -na novo imenovanih direktorjev v šolah s številom na novo imenovanih . . . direktorjev v delovnih organiza- Združeno železniško transport- sol. Kaze, da se ZZTP teh nujnosti javnosti, je izvajanje pritiska na zumno prizadete delovne skupno-eijah na drugih področjih, vidi- no podjetje v Ljubljani je velika zaveda.^ te šolske zavode, da podpišejo sti; v zavodih, ki imajo svet, pa se too, da je reelekcija Direktorjev delovna organizacija. Tako kot Na čisto poseben način pa so »pristopno izjavo« k enotnemb odloča o tem vprašanju z referen- v 'šolskih kolektivih najbolje drugod se bo moralo s postopno se zadnji čas zapletle nekatere izobraževalnemu zavodu v Ljub- dumom.«) Uspela. realizacijo gospodarske reforme reči ufaoig samoupravljanja na jjani. Bilo je pri tem jasno pove- Poznamo primere čudnih (da Marsikdo si bo zastavil vpra- tudi v tem podjetju marsikaj spre- železniških šolah in domovih. Do- dano, da bo v primeru, da kateri re{emo) odnosov med posa- šanje, ali imajo novi direktorji meniti, tako v delovnih metodah, slej so bile te šole in domovi sa- izmed šolskih zavodov te izjave rneznimi gospodarskimi delovni večje organizacijske sposobnosti, v načinu gospodarjenja ipd. »Re- mostojni zavodi z vsemi potreb- ne bo podpisal, le-ta avtomatično mj organizacijami: pri tem igra bolje poznajo in razumejo samo- organizacija železnic« je velika u11^11 pr§ani samoupravljanja in izključen iz skupnosti podjetja, da veiiko vlogo čisto navadna brez- Upravljanje, bolje znajo urejevati naloga, pred katero se je znašlo ^ebenja. Zdaj pa so prišli pr; bo praktično ostal brez ustanovi- obzirnost,- ki ima svoj izvor v go- toedsebojne odnose itd., da bodo ljubljansko ZZTP. Modernizacija ZZ1P na idejo, da bi bilo za izo- teija; kaj to pomeni, je seveda Spodarskem tekmovanju. Potreb- boljši kot so bili dosedanji. Na prevoza potnikov in blaga pa za- brazevanje kadrov, ki jih potre- lasno. Železniške šole in domovi no pa je vgdetj _jn tega se );)odo Podlagi podatkov je razvidno, da hteva seveda tudi nekoliko druga- »ujejo, bolj primerno, če bi imeli v Mariboru so bili sprva vsi proti morala počasi zavedati tudi "o- itoajo novi direktorji višjo stopnjo čen kvalifikacijski sestav zapo- en sam strokovni izobraževalni takemu načinu prisiljevanja in spodarska podjetja — da so šole izobrazbe kot pa dosedanji direK- slenih. zavod s sedežem v Ljubljani, vsi niso hoteli podpisati izjave. No. vzgojno-izobraževalne institucije! ■ • dosedanji šolski zavodi in domovi počasi so to le stonh — zaradi - - - in družbena reforma. Zato je nujno izdelati analize o učinkovitosti in stroških administracije pri obračunavanju med posameznimi izobraževalnimi skupnostmi, ker kaže, da je celotni postopek izredno zapleten in neučinkovit. Takšen postopek bi imel za posledico večje stroške. Prav tako pa bi se v primeru, ko občine ne bi zmogle plačevati stroškov, ki bi jih obračunavale visoke šole za posamezne študente, poslabšala že tako nezadovoljiva socialna in demografska sestava študentov. Ob razpravi ob tako daljnosežnih ukrepih bi bilo treba izdelati in predložiti tudi analize o številu, vrsti in kapacitetah vseh vrst šol ter o nadaljnjih realnih potrebah po strokovnem kadru v gospodarstvu in družbenih službah. Pozitivno je dejstvo, da je bil dan osnutek zakona v splošno javno razpravo. Številni pa so bili primeri in stališča, ki nasprotujejo zakonu, pa v našem tisku in radio — televiziji niso našli odmeva. To daje upravičeno sklepati, da so,močne subjektivne sile, ki ovirajo demokratično strokovno razpravo, kar lahko samo škoduje uveljavljanju ustreznega zakona v praksi. Nekateri odbori (med njimi odbor za proučevanje zakonskih in drugih predlogov gospodarskega zbora) so priporočili, naj idložijo sklepanje o tem predlogu zakona. Na podlagi široke strokočne razprave naj se pripravi dopolnjen tekst zakona. V obrazložitvi predloga naj bodo navedena tudi stališča, kj niso bila upoštevana v predlogu zakona. Do sprejetja takšnega zakona pa naj se financiranje ivzgoje in izobraževanja uredi z začasnimi akti, ki pa naj ne prejudicirajo bodočih cšitev. Prav tako naj se sproži akcija za spremembo temeljnega zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje. dh Delo v domovih terja vse več poglobljenosti hS*’ kar dopušča domnevo, da y sklopu tega podjetja dela V domu Ljubljani Ivana Cankarja v je pred nedavnim k. di)f-noi- Sr.SgSS^S.^^S E"? S* M. M.J ie M t» "» 1»»'. ^ teker.S" kol 7e Sa“JeleS, vSomlT I nost za večjo uveljavitev m bolj- Piška tehnična šola v Ljubljani. neTvomno^pa jte^da ^prevelika StaneTugegl’156' J ^ ^ t0 Prj g°sPodarskih organizacijah večletno prakso in direktorji'nese opravljanje dela. Železniška prometna šola v Ljub- Pa Je, aa_ prevelik« • tane drugega. za pridobivanje zgolj materialnih katerih šol. izvor0brt.ZbanaiSlTUktUra H"-1 in?V0 Ijani, Železniška elektro industrij- sebi ni nalbolfša-5 posameznico1- . TtKia, Postavlja se pa le vpra- koristi. Značaj šolskih zavodov je Seminar je organiziral aktiv ^voljemh direktorjev v šolstvu šola y Ljubljani- železniška ski zTvodf so se večkr^? nr tože- n '1e’ kl, -Se namfzdl vredno raz' Povsem drugačen. Delo v njih ima vzgojiteljev in s tem dokazal, da bistveno boljša kot struktura nromptna s0ia v Mariboru in Ze- „ ?dj • ,P “ 5, prave; kje so tu samoupravne svoje značilnosti. Tudi delo v se zaveda nalog pa tudi proble- d>rektorjev, ki so bili ponovno feznižka •industriiska šola v Ma- va''- c.es dy’:l1 d°vo'!'1 strokovnega pravice delovnih kolektivov v izo- strokovnih šolah. V teh šolah ne mov s katerimi se =rečjujejo di- ribonu CtazerC tete šol steše Dom ^ Cima j o dovolTst^kov- ^ževalnih zavochh (Zavod, to je „0 vzgajati ljudi, za sve, jaški domovi. Med nafiSi je J® 53 % takih, ki imajo višjo ah ff,1p7ni5kih v Liubliani in pa ga “ la’ a1"13-10 aovolJ strokov predal stvar sodisču — bil je to brezobzirnega izkoriščanja, le za nedvomno prevelika ^soko Izobrazbo, in 47 % ki ima- žekezniških v Mariboru, p® vsCT ter^bi vSeTzZTp'^ ho^ D°m železn,iškiHh ®0' v Mari; koristi lastnega žepa. Toda čemu vzgojiteljev. no1^dnj°1Zobra v katerih stanujejo in se učijo ^ 1^10 kSrStofnSo?eZIto5an ~ pravto dobil, namreč prepričevanje: naša ustava jasno Kljub oviram pa postaja delo torimen°Va^41I^1 c/ -T^nčinin niladi železniški delavci. strokovno izobraževalni zavod cnvv!SCf • ? razsodi o, doslej govon o tem. v nekaterih domovih danes vse terjev s srednjo in 36 % z višjo in izoprazevaini zavoa samostojni zavod nikakor ne mbre V omenjenem primeru želez- boli pogloblieno na tudi kvalite*- yisoko izobrazbo. Iz podatkov, ki Kakšno je izobraževanje na (ah tudi center imenovan), ki b' prenehati obstajati brez volje de- niških šol je bila grobo kršena neišeP fo ie oravPcotovo rezultat s° na razpolago, je vidna tenden- teh šolah, o tem bo potrebno bl1 voditi izobraževalno lovne skupnosti tega zavoda, da ustava pa tudi zakon in naša na- osebne pripravi lenosti fstih nai cf. da so organi upravljanja po- izčrpneje razpravljati (in ne le politiko tudi v ostalih železniških nihže p prisiliti nobenega čela o samoupravnih pravicah prizadevneCih J vzso itefiev ki ^ih višjo zahtevo po izobrazbi razpravljati, marveč tudi ukrepa- vrepubim, b. bil vseka- zaVoda! da se nekam priključi, delovnih kolektivov. Prav nič ne K težavam žele'doseči nam^ ta-m, kjer dosedanji direktor ni ti) ob bližnjem določanju učmn kor na mestu. ce sam ni zato^ ker ga zakon, dvomimo, da bi se dalo vso stvar vz^oinepa dela kandidiral, in zato je izobrazbena načrtov in predmetnikov za stro- Pojavilo pa se je drugo vpra- Citat razsodbe: »Ustanoviteljska urediti drugače: naši ljudje so Ce upoštevamo sedanio neu-e struktura na novo imenovanih di- kovne šole pa ob izvajanju zako- šanje (verjamemo, da le začasno), pravica ne daje ustanovitelju pra- dostopni za prepričevanie. Toda ienost — status domov narm-pf ni rektorjev (imenovani so bili vedi- na o drugostopenjskem 4 šolstvu. Načm. s ^katerim ^ so se ljudje pri vice, da spaja ali združuje sorod- tega vtem primeru ni bilo. Nihče uzakonjen - in da za domove ni fluktuacija sllfSSar5 dolo- sss-i*™ =* stršsssss ssssiia asssi s-Susi Pliilžs ° ^ reš^vatt cel0 na člena cit. zakona se sicer zavodi, ristno spremljati razvoj naše ce- memejša tako g let (I2 S pomenhdafmt p^dafka^ d^slef ^reSvang rSa? Zt* rTplff odS » " velike delovne izkušnje, ki so vzgojne problematike v teh vrstah sindikata delavcev družbenih de- Toda o spojitvi odločijo spora- D. H. ' (Dalje na 2. strani) Se o financiranju IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH List Delo je pred časom priobčil stališča določenih gospodarskih organizacij ter združenj o tistih določilih osnutka predloga zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje, ki govorijo o izo- novnih šol za odrasle. To je brez dvoma pozitivno in potrebno. Če pa gledamo sestaV slušateljev teh šol, lahko ugotovimo, da so to ljudje, ki so pred morda tremi, dvema jn celo enim letom zakiju- braževanju odraslih, v 17. štev. čili redno osnovno šolo nekje v Prosvetnega delavca z dne 19. petem, šestem ali pa sedmem oktobra 1966 pa je bilo objavljeno ra^pedu. Za te ljudi je družba Stališča Sveta Zveze delavskilj enkrat že prispevala vsa potrebna liniverz SR Slovenije, ki obrav- sredstva za pridobitev popolne lava podobno vprašanje. osnovnošolske izobrazbe. Dvomim, Stališči obeh institucij se za- če danes lahko ponovno zahteva-Czemata za popolno enakoprav- mo, da družba še enkrat prispeva nost izobraževanja odraslih v pri- potrebna sredstva, čeprav morda tnerjavi z rednimi oblikami izo- ne tolikšen del. S tega stališča braževanja. Takšno stališče je go- menim, da bi takšno izobraževa-tovo povsem utemeljeno, če gle- nje v pretežni meri morali finan- fLamo problematiko izobraževanja samo z vsebinske strani, s stališča splošne ali pa strokovne izo-. prazbe ter s. stališča enakih pra-idc do nje. Do tukaj je gotovo tse v redu In lahko takšna stali-Sča samo zagovarjamo. Ko pa. gledamo problematiko iudi s forrhalne plati ter presoja-tno, kdo so ti starejši ljudje in takaj posečajo šolo kot odrasli, potem se gotovo moramo vpra-lati, kakšno je to izobraževanje ter utemeljenost takšnega izobraževanja. Kadar govorimo o financiranju izobraževanja odraslih, moramo upoštevati tako vsebinsko kot tudi formalno stran tega vprašanja, ker se bo samo z upoštevanjem teh dveh dejstev lahko odločiti za pravilno obliko tovrstnega financiranja. Po vojni se je razvila cela vrsta oblik izobraževanja odraslih, kar je gotovo povsem utemeljeno, saj mnogi pred vojno In med njo niso imeli možnosti izobraževanja. Nedvomno je, da je družbena skupnost morala takšno obliko izobraževanja pospeševati v lastnem interesu ter interesu posameznikov. Takšne oblike izobraževanja so se obdržale prav do današnjih dni, čeprav moramo že ugotoviti, da v tem primeru praktično ni več posledic vojne. oz. medvojnega sistema izobraževanja. Zelo pogosti so bili v zadnjem času primeri, kjer so številni posamezniki, izkoriščajoč določene zasluge — ki so lahko tudi zelo dvomljive — še v večji meri pa morda trenutne zveze, študirali z bajnimi štipendijami, ki često presegajo pet in tudi večkratno vrednost štipendije običajnega Študenta ali pa osebne dohodke tudi visoko izobraženega delavca. Običajno so bili to ljudje, ki niso izgubili let med vojno (nekateri morda tudi) in bi imeli vso možnost študirati redno; lahko bi študirali tudi pozneje, vendar v enakih pogojih kot ostali študentje. Če kdo pričakuje, da bi v novih pogojih financiranja izobraževanja morali financirati tudi takšne oblike ob takšnih pogojih, verjetno pričakuje preveč. Ob upoštevanju reformnih prizadevanj celotnega drugostopenjskega šolstva, med katerimi je poseben poudarek na izobraževanju ter vzgoji na samem delovnem mestu, moramo gotovo dati izobraževanju odraslih povsem enakovreden pomen. V tem primeru bo potrebno tudi z vidika financiranja obravnavati izobraževanje odraslih kot izobraževanje v rednih oblikah. Danes organizirajo delavske univerze celo vrsto večernih os- ciraiti udeleženci sami (ponekod to dejansko tudi je). S čim zagovarjam takšno stališče? Številni primeri razgovorov z mladinci (in tudi njihovimi nekdanjimi učitelji), ki obiskujejo večerno osnovno šolo, potrjujejo, da si le-ti v redni šoli niso prizadevali in uspešno kdnčali zato, ker so že vnaprej predvidevali, da bodo šli v večerno šolo, kjer bodo lahko po precej krajšem braževanja lotila dela z vso mero odgovornosti. To izobraževanje je bilo s strani družbene skupnosti enkrat že plačano; ali smo upravičeni .zahtevati še enkrat? Menim, da ne! Ko govorimo v zvezi z razpravo o izobraževanju odraslih, moramo ločiti dvoje: . — oblike izobraževanja, ki se pojavljajo prvič, ki so prvič plačane in ki so sestavni del celotnega izobraževalnega sistema, moramo pri financiranju obravnavati enako .za odrasle kot za redne oblike šolanja; — za tiste oblike izobraževanja, ki so nadomestilo tistega, kar bi bilo lahko storjeno v redni šol: in najčešče po subjektivni krivdi ni bilo, pa gotovo od družbe ne moremo zahtevati še enkratnega plačila. To breme naj bi v pretežni meri nosili udeleženci sami. Ti dve stališči bi moral upoštevati zakon o financiranju izobraževanja, ko govori o izobraževanju odraslih, Zdravko Pivk »Sestanki ob sredah« - posebna oblika dela mariborskega društva za pomoč duševno prizadetim V maju 1964 je bilo v Mariboru ustanovljeno medobčinsko društvo za pomoč duševno prizadetim osebam, da bi nudilo zaščito in pomoč duševno prizadetim ljudem na področju treh mariborskih občin. Prepotrebna ustanovitev društva je v realizaciji lepih načrtov naletela na različne ovire predvsem zaradi materialnih težkoč, pomanjkanja prostorov in podobnih ovir. Kljub temu pa ob koncu leta ugotavljamo nekatere uspešno opravljene naloge. Od teh so SESTANKI OB SREDAH prav gotovo naloga, ki je bila izvršena posebno pazljivo in z željo razsvetljevanja staršev duševno prizadetih otrok. Potreba po teh sestankih, oziroma načrtnem načinu poglabljanja v duševnost prizadetega otroka' izhaja od staršev motenih otrok, ki so s svojo skrbjo in vprašanji terjali nekater^ odgovore. Čeprav je največja skrb staršev prizadetih otrok njihova zaposlitev po končani posebni sebno na prvih sestankih in presoli, so starši na preprost in pri- davateljem v posebno zadovolj-stopen način želeli izvedeti tudi stvo je bilo, ko so starši spozna-za izvor motnje njihovega otro- vali ka, za poseben način vzgajanja in privajanja na delovne navade, za domačo pomoč pri učenju itd. Zaradi različnih vprašanj, ki so jih starši dajali otrokovemu učitelju ali javno na roditeljskih sestankih, se je društvo odločilo, da bo prirejalo vsakih 14 dni redne sestanke s starši. Na teh zborih naj bi strokovno obdelali teme, kj bi starše prepričale, da v skrbi za svoje otroke niso osamljeni in da je naša družba zainteresirana za trajno dobro počutje takšnih otrok. S pravilno vzgojo lahko otroci, ki bbiskuje-jo posebne osnovne šole, dosežejo tisto stopnjo socializacije in delovne spretnosti, ki je potrebna za samostojno življenje. Naloge pri vzgajanju in usposabljanju za življenje duševno prizadetih otrok si delijo starši, šola In družba. Tako je steklo posvetovanje s starši. Ob sredah so se zbrali starši otrok v dvorani posebne osnovne šole Maribor. V praksi te šole se je prvič zgodilo, da so se zbrali starši zunaj meja roditeljskih sestankov in šolskih prireditev. Na vprašanja staršev so različni strokovnjaki do podrobnosti razčlenjevali misli, bi naj bi prikazale možnosti odklona motnje ob pravilnem vzgajanju prizadetega otroka. Zvrstili so se strokovnjaki: zdravnik — nevrolog, psiholog, defektologi, socialni delavec s temami, kot so; vzroki duševne zaostalost}; razvoj zdravega v primerjavi z duševno nerazvitim otrokom; zmogljivosti duševno prizadetega otroka in razvoj njegove motorike; o vzgoji kot pripomočku k družbeni socializaciji; o posebnem načinu učenja in domači učni pomoči: o usposobitvenem procesu — habilitaciji in evidentiranju — ka- po načelu, da je Skupinski nastop glasbene šole v Gornji Radgoni tegorizacij.i različnih stopenj motenosti. Posebej so bili z analizo prikazani dosedanji .uspehi pri vključevapju absolventov posebne osnovne šole Maribor v različne službe. Zastarela miselnost, da je otrok tak, kakršni so njegovi starši, ki je poznana v pregovoru kot »jabolko, ki ne pade daleč od drevesa«, je bila izrazita po- nesmiselnost take obravnave prizadetih otrok in njihovih staršev. Morda se nam ni samo zdelo, da smo v nekaterih obupanih srcih matere ali očeta pomirili namišljeno odgovornost, da je njihov duševno prizadet otrok moten zaradi krivde, ki so jo nekoč povzročili... Starši so spoznavali, da imajo radi svojega otroka, ker je njihov in ker je naš, tak, kakršen je, in da je ravno zato, ker je drugačen od splošne sredine ljudi, potreben večje pozornosti, potrpljenja In dokazovanja naše naklonjenosti. Izrazita je bila tudi potreba po celodnevnem varstvu otrok posebne osnovne šole. Navzlic močni socialni indikaciji, ki se ji približuje skoraj 50 odstotkov celotnega števila otrok na šoli, ta šola še nima urejenega dnevnega varstva. Vzrok je v pomanjkanju prostorov, pouku v dveh izmenah in zasedenosti učilnic in delavnic od jutra do večera. Zaradi posebnosti te šole, vanjo, so namreč vključeni otroci iz vseh mariborskih občin, tudi taki, id imajo več kot uro hoda do šole, bi morali zagotoviti CELODNEVNO VARSTVO, tople obroke hrane in možnost opravljanja domačih nalog v urejenih pogojih. Sestanki so zajeli sicer manjše število ljudi: 30 do 60. Pri tem moramo upoštevati, da je mesto Maribor izrazito, delavski center in da se starši niso mogli udeleževati rednih sestankov zaradi popoldanskih izmen po službah. Bili pa so tudi taki, ki so zaradi predavanj zamenjevali delovne turnuse in so zrli v predavatelje odprto in z ‘razumevanjem. Nekateri starši so tudi glasno povedali. da bodo imeli odslej svojega otroka bolj radi. ker ga bodo bolje razumeli. Ravnali se bodo vsak otrok drugačen, posebno ravnanje, vzgaja- programu pridobili enakovredno izobrazbo (enakovredno verjetno le po spričevalu). (Primer takšnega skrčenega programa za osnovno šolo odraslih je objavljen v Objavah republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 7 in 8. Število obveznih ur po tem programu je znatno nižje kot v redni šoli. V tem skrčenem programu ni tujega jezika, za tuji jezik je zato .organiziranih celo vrsto začetnih tečajev, ki naj bi jih družbena skupnost ponovno že' drugič financirala). Takšne in podobne oblake izobraževanja odraslih so danes gotovo zelo pogoste in brez dvoma koristne ter potrebne. Menim pa, da bi gotovo cca 5 odstotkov vseh teh oblik ne bilo potrebno, če bi ?e mladina v rednih oblikah izo- GIBANJE »ZNANOST MLADINI« ZA NADARJENE DIJAKE ^ Delo v domovih terja vse več poglobljenosti (Nadaljevanje s 1. strani) Vzgojitelji so na seminarju poslušali vrsto zanimivih predavanj: o gospodarski osnovi domov, dnevnem in hišnem, redu in metodi privajanja gojencev nanj, o letnem in mesečnem vzgojnem načrtu, vključevanju vzgojnih ur v te načrte ter pomenu in vsebini vzgojnih ur. Poleg tega so na seminarju obravnavali še organizacijsko in vzgojno dokumentacijo in administracijo vzgojitelja, najpogostejše prestopke gojencev" ter način njihove obravnave. Razpravljali so tudi o vzgojni funkcionalnosti domske skupnosti ter seznanili vzgojitelje z zaposlitvami gojencev v prostem času. V. Debeljak Osmrtnica Sporočamo, da je umrl ERNEST TIRAN, dolgoletni sodelavec »Prosvetnega delavca«, mladinski pesnik, pisec šaljivih zgodb iz življenja našega učiteljstva in prizadeven prosvetni delavec, Njegovim svojcem naše iskreno sožalje. Več otrok v slovenskih šolah Na Goriškem v Italiji so letos zabeležili ma slovenskih osnovnih in srednjih šolah v primerjavi z lanskim letom — majhen porast učencev in dijakov: lani je bilo v teh šolah 428 otrok, letos pa jih je 438. O tem. kako so razvrščeni po posameznih šolah, povedo’ naslednji podatki: Gorica, Ulica Croce — 79, Ulica Randaccio — 9. v okolici Standreža — 52, Podgora — IS, Pevma — 21, Strmci — 10, Steverjan — 31, Valerišče — 18, Jazbina — 3, Plešivo — 8, Skrijevo — 8, Doberdob — 59, Jemlje — 17, Dol — 22, Sovodnje — 49, Hupa — 21, Ga-berje — 3 in Vrh — 13 V vsej Italiji imajo 5-letno osnovnošolsko obveznost: ko dokončajo' to šolo, gredo otroci na enotno srednjo šolo, ki je pravzaprav nadaljevanje obvezne šole. Na Goriškem so tudi posebni šolski vrtci. V teh so' bili leta 1966-67 otroci z naslednjih območij: Podgora — 16, Pevma — 19, Sovodnje — 20. Stan-drež — 11, Hupa — 14, Doberdob — 20, Steverjan — 24 in Gorica 50. Skupno je bilo v vrtcih 174 otrok Za Št.andrež, ki je naj večje okoliško slovensko naselje, ugotavljajo, da je bilo vpisanih premalo' otrok. Tudi r.j Tržaškem zaznamujejo letos povečanje vpisa v slovenske osnovne šole, saj je bilo vpisanih v šol. 1. 1966-57 — 1084 otrok, lani pa 1038 V prvih razredih vseh šol je letos 226 otrok (lani le 18P). Manj otrok kot lani pa so zabeležili v enotni nižji srednji šoli: letos je vpisanih 626 otrok, lani pa jih je bilo 656' V srednjih slovenskih šolah — realni gimnaziji, učiteljišču in tržaški trgovski akademiji ie vpisanih letos 370 dijakov, lani 367. S. S. Republiški koordinacijski odbor gibanja »Znanost mladini«, ki se je sestal pred nedavnim v Ljubljani zato, da bi ob analizi dosedanjega dela — ugotavljanju pomena in dosežkov gibanja, pa tudi njegovih pomanjkljivosti — zbral predloge za še uspešnejšo akcijo v prihodnosti. Eno pomembnih vprašanj, ki so se ga lotili na tem sestanku, je npr. razširitev gibanja na druga področja dejavnosti. Poleg že ustaljenih, tradicionalnih tekmovanj srednješolcev v fiziki, kemiji in biologiji, ki so doslej že dokazala nesporno kvaliteto in s katerimi velja nadaljevati tudi v prihodnje, bi bila seveda tudi ta zamisel privlačna, vendar pa je trenutno zaradi objektivnih pogojev dela neuresničljiva in bo torej treba ostati v okviru obstoječih možhosti. V prihodnje se bo ta zamisel sicer lahko uresničila, zanjo pa bo treba poiskati prave oblike sodelovanja z znanstvenimi in strokovnimi institucijami in društvi, ki bodo poskrbela za višjo raven teh .tekmovanj. Za sedaj, ko se postavlja celo vprašanje ohranitve, še bolj pa razširitve gibanja, je treba najprej izdelati poročilo o dosedanjem delu in ga predložiti republiški skupščini, ki naj bi dala gibanju posebno priporočilo, s pomočjo katerega bi bilo mogoče dobiti finančno podporo znanstveno raziskovalnih zavodov in inštitucij ter gospodarskih organizacij — neposredno pa naj bi financiral gibanje tudi republiški sekretariat za prosveto in kulturo. Financiranje gibanja »Znanost mladini« naj bi bilo torej porazdeljeno na več financerjev, saj se razvija ta akcija uspešno in kvalitetno ne le v republiškem, temveč tudi v zveznem merilu. Na republiških tekmovanjih je tekmovalo doslej v Slovgniii 55 dijakov iz fizike (23), kemije (12) in biologije (20). Na II. zveznem tekmovahiu, ki ie bilo letošnjega junija v Beogradu, so naši tekmovalci zasedli prvo mesto. Če primerjamo dosežene rezultate z denarjem, nerabljenim v ta namen. ugotovimo, da so to pot rezultati večji od stroškov, Tako je bilo npr. za organizacijo, tehnične priprave in izvedbe ter stimuliranje tekmovalcev porabljenih le Popravek V članku tov. Albina Podjavorška »Še o simpo^ju o diagnostiki in rehabilitaciji mentalno retardiranih v PD štev. 20 z dne 1. 12. 1968 ie treba popraviti tole: (2. koloni — str. 2., vrsta 11.: »Ob tem pa bo najaktualnejša povezava in sodelovanje vseh praktikov, ki leta In leta grade pri delu s psihično prizadetimi — v praksi in teoriji — s porajajočo se ortopedagoško znanostjo, ki jo sprejemajo (ne: spremljajo) študenti-or-topedagogi (brez »in«) na pedagoških akademijah v Ljubljani in v Beogradu in na visoki defektološki šoli v Zagrebu. 500.000 S-din. Denar za nagrade (350.000 S-din) je prispevalo 23 podjetij in ustanov. Omenjenega sestanka se je udeležil tudi predstavnik hrvaškega gibanja »Nauku mladima« tov. Branko Popov In povedal, da vključuje to gibanje v njihovi republiki okrog 300.000 mladincev, za dejavnost pa so imeli v enem letu na voljo 6 milijonov S-din. V koordinacijskem odboru tega gibanja so predstavniki štirinajstih pomembnih institucij, njegova pokroviteljica pa je zagrebška univerza. Omenjeni predstavnik je tudi predlagal, naj se republiški odbori programsko osamosvojijo, ker je postal zvezni program že zaviralen. Udeleženci so soglašali, da je treba doseči usklajenost republiških programov, ki naj se sprejmejo kot skupni zvezni program. Zato. ker zvezni odbor že tretje leto1 programira tekmovanja, postaja to gibanje okostenelo. V prihodnje bo torej nujen enoten koncept gibanja. Le tako se bo namreč mogoče izogniti nepotrebni dvotlrnosti, kakršno je čutiti sedaj. V gibanju »Znanost mladini«, ni je pravzaprav fakultativna oblika združevanja mladine in predstavlja organizacijsko znanstveno raziskovalne skupine, v katerih se zbirajo nadarjeni dijaki pod vodstvom pro-fesorjev-mentorjev, sodelujejo tudi predstavniki strokovnih društev in ustanov. Na zadnjem sestanku je bilo slišati predlog, naj bi imela ta društva poslej" večje odgovornosti, pa tudi večje pristojnosti. NI dovolj — so poudarili — da sodelujejo v gibanju samo posamezni predstavniki, porok za uspešnost pomeni šele vključitev celotnih inštitucij. Ob koncu sestanka so predlagali dopolnjeni pripravljalni odbor, ki bo pripravil sestanek koordinacijskega odbora. V ta namen bo izdelal predlog za izpopolnitev koordinacijskega odbora gibanja »Znanost mladini« za Slovenijo, predlog programa koordinacijskega odbora tn predlog za način financiranja in zbiranja sredstev. »POGOVORI 66« Tak je naslov brošur, ki jih Izdaja lovni organizaciji v sedanjih pogojih, CZP Delavska enotnost In vsebujejo obenem pa nakaže tudi pot reševanja literaturo, namenjeno družbeno političnemu in ekonomskemu Izobraževanju , upravljalcev v delovnih organizacijah. Oglejmo si nekaj številk »Pogovorov 66«. V enem izmed zvezkov (6. št.) sta objavljeni predavanji Romana Albrehta (Gospodarska reforma in sa-moupravljanje) in Pavla Kogeja (Racionalno zaposlovanje v luči gospodarske reforme in kadrovska politika). Avtorja sta obravnavala omenjeni temi na seminarju za upravljalce na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani. Vsebina 9. številke »Pogovorov 6)1« sta referata z enodnevnega seminarja za vodilne gospodarske in samoupravne kadre. Gorenjske, ki je bil letošnjega januarja v Kranju. V prvem referatu ocenjuje republiški sekretar za gospodarstvo Sveto Kobal ob 'obje po reformi (s poudarkom na ekonomskih gibanjih), ob tem pa spregovori tudi o osnovnih problemih ter nalogah družbe pri uresničevanju gospodarske reforme v 1. 1966. Naslednji referat, ki ga je pripravil strokovni sodelavec Gospodarske zbornice SRS Rudi Videtič ima naslov Regionalne grupacije (EGS, EFTA, SEV) GATT in možnosti, pc-goji ter problemi ob vključevanju našega gospodarstva v mednarodno menjavo in mednarodno delitev dela. problemov v delovni organizaciji do delovne enote. Problemov pa ne obravnava izolirano, temveč iih povezuje » vso našo .družbo. Vinke Trinkaus se je lotil vprašanj, ' ' nastajajo v delitvi po delu. Obravnava razne rešitve, obenem pa opozarja na tesno povezanost med ustvarjanjem, delitvijo in samoupravljanjem. 12. zvezek začenja Vlada Vodopivca Notranja zakonodaja delovnih organizacij, kjer je prvič zajeta vsa osnovna zakonodaja delovne organizacije s stališča družbeno ekonomske funkcije s poudarkom na uporabnosti normativnih aktov. Avtor še posebej poudarja nujnost neprestanega izpopolnjevanja notranje zakonodaje — spreminjanja in njenega usklajevanja z razvojem samoupravljanja. Razvojno pot samoupravljanja (z novih vidikov in problemov) analizira dr. Ivan Kristan (Samoupravljanje v delovnih organizacijah v Iruž-beno gospodarski reformi). Podrobneje se avtor zaustavlja ob problemih. kot so osebna in družbena odgovornost, delovne enote v novih pogojih, rotacija in reelekcija Itn. Ob koncu 11. in 12. zvezka so izvirni metodični napotki za bralce Pogovorov, ki jih je napisal prof. Jože Valentinčič. Ti bodo v precejšnjo pomoč vsem, ki bodo tt -it, , vsem, ki bodo omenjene teme "L*1 *n 12 — prebirali, obenem pa pomenijo tudi prvi usnešni poizkus racionalizacije pri družbenem izobraževanju. Z njihovo pomočjo bo bralec iz obsežnega gradiva odbral najaktualnejše in najvažnejšo odlomke. »Pogovore« lahko dobite na Zvezi delavskih univerz Slovenije Ljubljana, Dalmatinova 4. so v štirih poglavjih obravnavane aktualno naloge in problemi sedanjosti. Prispevke v prvem delu sta napisala Stane Marinič (Mesto in -joga delovne organizacije pri uresničevanju reforme) in Vinko Trinkaus (Delitev po delu v pogojih reforme). Avtor prvega prispevka govori o de- ni? in nego ter izobraževanje na potrebuje duševno prizadet otrok. Tanja Plemenitaš GLASBENA ŠOLA V RADGONI V NOVIH PROSTORIH Glasbena šola v Gornji Radgoni ima že tradicijo, vendar se do zadnjega časa ni mogla prav razviti za-katerih je bila prisiljena delati celih petnajst let. Sele sedaj, ko se je zdravstveni dom vselil v novo stavbo, je glasbena šola dobila ustrezne prostore. Ob tej priložnosti nam je o razvoju, dejavnosti in težavah šole spregovoril njen soustanovitelj, ravnatelj tovariš Jože Bezjak. Glasbena šola v Gornji Radgoni je bila ustanovljena leta 1951. Najprej je bila šola samo v Gornji Radgoni s 46 učenci, polagoma pa se je začela širiti navzven. Zaradi velikega zanimanja, ki so ga občani pokazali na zborih volivcev, so postopoma odprli oddelke v Apačah, Radencih in Vidmu, tako da je bilo zajeto celo področje; šola ima danes 142 učencev. Kje ste našli prve prostore za svojo dejavnost? — Najprej smo dobili tri tesne prostore v domu kulture, potem smo se morali trikrat seliti, nazadnje celo na odročni grad, kar je bilo najslabše. Dvakratna hoja na strmi grad in nazaj je otroke in učitelje utrujala. Tudi primernih prostorov za vaje ni bilo. Tako so bili mnogo na boljšem oddelki v Apačah, Vidmu in Radencih. Ali sedanji prostori ustrezajo? — Vsekakor. Sedaj so zadovoljni učenci, učitelji in starši. Imamo na voljo prostore, kjer učenci lahko vadijo na vseh instrumentih, kar prej ni bilo mogoče. Imamo še posebne prostore za skupinsko igranje, malo dvorano za interne produkcije, ki jo lahko uporabljajo še godba na pihala, na voljo pa je tudi pevskim zborom in ostalim skupinam. Poslopje, ki je služilo doslej za zdravstveni dom, je potrebno seveda večjih popravil. Na to smo se tudi pripravili in hranili finančna sredstva. S prihranki bomo nabavili tudi nekaj nove opreme in instrumentov. Kje je največje zanimanje za glasbo? — Učenci oddelka v Vidmu dosegajo najboljše uspehe. Prijavili so se res nadarjeni, vestni in marljivi učenci. Manj prizadevanja kažejo učenci v Radencih. Tudi z uspehi v Gornji Radgoni doslej nismo bili v celoti zadovoljni, prepričani pa smo, da bomo zdaj, ko imamo res dobre prostore, znatno boljši. Treba je' poudariti, da učenci s težjimi pogoji (daljša pot in druge težave) dosegajo najboljše uspehe Murda zato, ker se bolj osredotočijo na samo glasbo, ker nimajo toliko prilike za drugačno izživljanje. Kaj se učenci najraje učijo, česa je preveč, Česa premalo? — Največ učencev se pripravlja za pihala, trobila, harmoniko in kitaro. Za naše razmere je premalo prijav za godala in klavir. Razen individualnega pouka gojimo še skupinski pouk. Tu bi dosegali še boljše uspehe, pa žal učenci, ko končajo osnovno šolo. oddidejo drugam in treba je začeti znova, da zamašimo vrzeli. Stiki s starši in povezava s sosedi* — Zdaj ko imamo nove prostore, vemo, da se bodo starši radi udeležili roditeljskih sestankov in internih produkcij, kar na gradu nismo mogli doseči, poslej smo se Izčrpavali na programih pri raznih prireditvah in proslavah, medtem ko bomo imeli sedaj pogosteje interne in javne produkcije za starše in širše občinstvo. Razvijamo tudi stike z Radgono v sosedni! Avstriji. V programu imamo izmenična gostovanja in skupno sodelovanje. Ivan Kovič O VSEBINI IN METODAH DELA ŠOLSKE PSIHOLOŠKE SLUŽBE Tretje leto obstoja šolske psihološke službe na Centru strokovnih šol v Ljubljani Ni še dolgo tega, ko smo bili priče zapleta v notranjih odnosih na ljubljanskem Centru strokovnih šol. O tem je pisalo dnevno časopisje, tudi naš list je prinesel mnenje Psihološkega društva Slovenije — vsaj kolikor so bili ti zapleti v zvezi z ukinitvijo psihološke službe na tem Centru. Samoupravni orga-ni so namreč z referendumom skušali doseči med drugim ukinitev delovnega mesta šolskega psihologa — ne zato, ker bi na osnovi dosedanjega dela te službe prišli do zaključka, da jim je taka služba nepotrebna, marveč 2ato, ker je psihologinja, zaposlena na tem delovnem mestii, podprla prizadevanja skupine predavateljev za izboljšanje organizacije dela Centra, stimulacije in kadrovske politike. Zato je prišla v nemilost. No, tudi finančni položaj Centra je že dalj časa nezavidljiv. (Povprečni mesečni dohodek psihologinje z univerzitetno izobrazbo je letos okrog 70.000 din.) Na medobčinskem skladu, ki financira Center, so nam povedali, da poklica psiholog sploh nimajo v spisku predavateljev te šole, kajti njihova merila za dodeljevanje sredstev šolam izvirajo še iz leta 1934, ko te službe še niso poznali! Tako je nagrajevanje šolskih služb, kot so psiholog, socialni delavec ali pedagog, izključno stvar samoupravnih organov na vsaki šoli, če jih hočejo plačevati ... Nemara bo zaniihalo tudi naše bralce, da izvedo nekaj več o tem, kakšne so naloge psihologa na šoli, kot je Center strokovnih šol, kakšni so njegovi dosedanji uspehi, in tudi o tem, kako gledajo nekateri na uvajanje novih, sodobnih metod dela v naša šolska prizadevanja. Psihologinji na Centru strokovnih šol v Ljubljani tov. JANUŠI BI-ZANT-BABlCEVI smo postavili nekaj vprašanj, ki nam je takole odgovorila nanje: 1. Kako je prišlo do ustanovitve psihološke službe na Centru strokovnih šol v Ljubljani? Prvo vodstvo Centra je z rednim razpisom 29.VI. 1962 objavilo v »pelu«, da zaposli psihologa ali socialnega delavca. Na ta razpis sem se tedaj javila kot študent Psihologije, na kar mi je dal pristanek tudi OLO Ljubljana kot štipenditor. Kot diplomiran psiholog sem nastopila službo na CSŠ 1. IX. 1964. 2. Kakšne izkušnje kot psiholog ste si nabrali v teh dveh letih? 'Brez dvoma je za uspešno delo psihologa na šoli temeljni pogoj plodno sodelovanje z učiteljskim zborom. Prejšnje moje zaposlitve, kjer Sem se že srečevala z vajensko Problematiko (zlasti na Obrtni zbornici Ljubljana), so mi vzbudile veselje do dela z vajensko hiladino. Že tam sem si pridobila Precej izkušenj v delu s to mladino in mi poznavanje njene Mentalitete, sedaj, ko delom na Centru kot psiholog, omogoča, da Pristopam k posameznim težavnim učencem z načinom, si je sprejemljivejši za tega mladostnika. ^ dosedanjem delu pa sem si že v mnogočem pridobila potrebno Rutino, ki mi omogoča hitrejše in kvalitetnejše reševanje določenih Problemov. 3- Na kaj se oslanjate pri prak-Jlčnem reševanju posameznih na-lo£ in problemov? — Na teorijo psihološke, pedagoške, sociološke in ostalih znanosti; na podatke, ki jih dobim od učiteljev in ostalega izvenšolske- rem okolja učencev, ali ki jih zbe- sama; . na realni delovni načrt, ki teoretično dovolj utemeljen. Naj pripomnim, da delovni Program v 3., letu obstoja psihologe službe na CSS, čeprav ga vod-Centra formalno ni sprejelo, obsega poleg nalog, izvajanih v Prvih dveh letih, tudi taue, v ob-Se2u katerih bo deležno stroko\'- ne pomoči večje število učencev hkrati (strokovna predavanja, začetek dela na testih znanja) in predstavlja velik napredek; — na tesno strokovno sodelovanje s specializiranimi ustanovami; — na strokovno sodelovanje s psihologi v sekciji šolskih psihologov, katera je prav v zadnjem času uvedla strokovni kolegij, ki bo vključeval teoretično izpopolnjevanje na šolah zaposlenih psihologov. 4. Kakšna je specifičnost te službe na šoli, kot je Center strokovnih šol? Brez dvoma je to poseben značaj populacije, ki se izobražuje v strokovnih šolah Centra. Ta mladina je poklicno že povsem določeno orientirana, saj prihaja direktno iz delavnic, kjer jo, obkroža že oblikovano delovno okolje; nadalje prihaja iz raznih krajev Slovenije in celo iz drugih republik, z najrazličnejšim nivojem osnovnošolske izobrazbe, prinaša s seboj že dokaj izoblikovane delovne navade, stališča, nazore, saj je to mladina, .<1 doživlja najbolj delikatno razvojno obdobje — puberteto. Psiholog mora torej upoštevati vse te značilnosti mladih ljudi, s katerimi sodeluje, ter za čim uspešnejše reševanje raznih njihovih problemov upprabijati kar najustreznejše metode in neprestano bogatiti svoje teoretično znanje. Druga važna specifičnost je, da obstaja na Centru še stari sistem izobraževanja učencev v gospodarstvu, tj. večina učencev strokovnih šol CSŠ obiskuje trimesečni pouk (cca 800 v enem trimesečju) in je le manjšina njih vključena v tako imenovane poklicne (celoletne) šole (cca 100-150). To se pravi, da mora psiholog zajeti vso problematično populacijo ter reševati probleme v posameznem trimesečju in ponovno začeti v naslednjem trimesečju, ko pride v šolo druga mladina. To močno otežkoča poglobljenost v značaj problemov in sistematično izvaja nje nalog širšega obsega. To je bii tudi eden od argumentov vodstva CSŠ, zakaj je potreben referendum, češ da psiholog ne more v treh mesecih nič narediti, ali zelo malo. Tega dejstva se kot psiholog iz trimesečja 'v trimesečje bolj zavedam, vendar so istim ali še večjim težavam izpostavljeni učitelji in učeča se mladina. Zato ni izhod v tem, da ukinjamo, lahko trdim, dokaj dobro vpeljano psihološko službo, ampak v prizadevanjih, da se trimesečni pouk podaljša oz. postopno spreminja v poklicno šolanje, saj ie-to terjajo potrebe v gospodarstvu, predvideva pa jih tudi osnutek zakona o šolah II. stopnje. Tega mišljenja je tudi že več učiteljev na samem Centru. Ena takih specifičnosti na Centru je tudi heteregenost strokovnih šol, kakršne vključuje Center (od avtomehanske, elektro in frizerske ter oblačilne do nrepara-torske) ter mora značilnosti izobraževanja teh strok in njihov značaj psiholog upoštevati pri svojem delu. 5. Kakšne naloge in probleme ste reševali do sedaj? Vsebina nalog in problemov, katere naj bi reševala kot psiholog na strokovni šoli, mi v začetku ni bila povsem jasna zato, ker se je v tem času psihološka služba komaj začela pri nas uveljavljati na osnovnih šolah ter je bil Center prvi, ki je uvedel to službo v strokovne šole. Zato sem ’ se o temeljnih nalogah psihologa na strokovnih šolah takega tipa, kot jih vključuje Center, posvetovala z direktorjem Zavoda za strokovno izobraževanje SRS profesorjem Bertoncljem in nekaterimi drugimi ter na tej osnovi izdelala svoj prvi delovni načrt. V tem perspektivnem programu ,-em si začrtala vsebino in metodo dela ter takega predložila vodstvu Centra, kasneje, v teku I. trimesečja šolskega leta 1964/65, pa ga obrazložila tudi predavatejskemu zboru posameznih strokovnih šol Centra. Kot osnovne naloge so se v tem delovnem programu izoblikovale naslednje; 1. individualno proučevanje težavnih učencev z različno simptomatiko (slab učni uspeli, osebnostno moteni, vzgojno zanemarjeni, fizične anomalije, delinkvenca itd.); 2. formiranje interne psi-hološko-pedagoške posvetovalnice Centra; 3. načrtno in sistema,leno spremljanje strokovnega in osebnostnega razvoja učencev poklicnih šol Centra od 1. razreda dalje; 4. sistematični psihološki pregledi vseh učencev prvih razredov poklicnih šol. Izvajanje omenjenih nalog zahteva določene metode dela, katere so bile predlagane istočasno z vsebino dela, in sicer: A) za individualno proučevanje učencev: zanost z učitelji posameznih strokovnih šol Centra pa brez dvoma predstavlja temelj uspešnosti psihologa na katerikoli šoli, na šoli, kot je Center, pa še prav posebej, pa naj gre to za individualno proučevanje ali za izvajanje nalog širšega obsega. Tako sodelovanje se je oblikovalo skozi vse šolsko leto 1964/65 in mi je postalo trdna osnova v delu, posebno na tistih strokovnih šolah, kjer ga je podpiral in vzpodbujal sam predstojnik oddelka oziroma šole s svojim pozitivnim odnosom do te strokovne službe. Prav tako sem z redno udeležbo pri polletnih in zaključnih redovalnih konferencah predavateljskega zbora posameznih strokovnih šol uspela v mnogočem obogatiti to delo. Značaj in reševanje problemov težavnih učencev ob takih prilikah posredujem celotnemu pedagoškemu zboru, kar po — čustvena motenost in ne-pril agodl j i vos t (nepr ilagodl j 1 vos t okolju, pretirana, bolestna občutljivost itd.); — neprimerno izbran poklic; — razne psihosomatske motnje (enkopreza, velika dioptrija, motnje govora itd.); — duševna obolelost; — delinkventnost, itd. Pri mnogih učencih so razne učne težave posledica več navedenih vzrokov in v takih primerih zahteva odprava pojavljajočega se problema dolgotrajno in vztrajno sodelovanje tako s samim mladostnikom kot s celotnim okoljem, ki ga obkroža v šoli, doma in v delavnici. Tako je npr. ponavljal I. razred avtomehanske šole učenec, ki je bil tedaj, ko je prvič obiskoval razred, v 9 predmetih ocenjen negativno. Po dolgotrajnejšem delu z učencem, s starši, z razrednikom. Ukrajinski delavec v šoli (Slika je z mednarodne razstave šolstva v Ženevi) VELETEKSTIL TRGOVSKO PODJETJE S TEKSTILOM NA DEBELO IN DROBNO Ljubljena, Masravkciva 17 o Zeli vsem svojim cenjenim odjemalcem SREČNO, uspešno in zadovoljno NOVO LETO 1967 a) sistematični intervju z učencem, razrednikom, starši, podjetjem in po potrebi zbiranje pismenih informacij o mladostniku v izvenšolskem okolju (tj. zbiranje podatkov za objektivno anamnezo); b) uporaba psiholoških testov za ugotavljanje določenih sposobnosti, splošne inteligentnosti m posameznih značilnosti osebnosti; c) po potrebi sodelovanje s specializiranimi osnovami zaradi konsultacije problemov ali poglobljenega proučevanja obstoječega problema pri mladostniku in to z zdravstveno službo, poklicno svetovalnico, z vzgojno svetovalnico, mentalno higiensko ambulanto, z zavodi za socialno delo itd.; d) svetovanje ukrepov in postopkov mladostniku ori odpravljanju obstoječega problema ter konsultiranje in svetovanje ukrepov za težavnega in psihološko proučevanega učenca vazredniku in ostalim vzgojiteljem. B) Za sistematično spremljanje strokovnega in osebnostnega razvoja učencev pokliemh šol je potrebno prilagoditi matični list osnovne šole značaju in potrebam mladinske populacije Centra. Ta dokument, imenovan »Osebni list«, bo vodil razrednik, v najtesnejšem sodelovanju s psihologom Centra. C) Psihološke preglede vseh učencev poklicnih šol se more izvajati izključno s pomočjo odgovarjajočih psiholoških testov; dosežene rezultate pa se posreduje razrednikom, razrednemu predavateljskemu zboru, učencem, po potrebi staršem in podjetjem in se na tej osnovi ukrepa povsod tam, kjer se izkaže za to potreba. ^Realizacija vsakega delovnega načrta, tako tudi tega, zavisi od vrste subjektivnih in objektivnih pogojev. Tako je uprava CSŠ že v septembru in oktobru leta 1964 nabavila pri Zavodu SRS za produktivnost dela nekaj najosnovnejšega psihološkega instrumentarija, predvsem za individualno delo z učenci. Neposredna delovna pove- eni strani omogoča še boljše reševanje le-teh, po drugi strani pa učitelji neposredno spoznavajo vsebino in metode dela psihološke službe. POMOČ PSIHOLOGA SE KVALITETNO BISTVENO LOČI OD LAIČNE POMOČI V šolskem letu 1964/65 je bilo individualno psihološko obravnavanih 105 težavnih učencev ali 3,73 odstotka od celotnega števila 2813. Za primerjavo naj navedem tale podatek: v zveznem merilu predpostavlja povprečna norma, da more npr. psiholog v poklicni svetovalnici izvršiti 250 individualnih pregledov (pri čemer je treba upoštevati, da je v teh službah letni dopust sorazmeroma precej krajši kot v šolstvu). Na enega učenca odpadejo povprečno 2 do 3 obiski. V tem letu je bilo težišče dela torej na individualnem psihološkem obravnavanju tistih učencev, ki so potrebovali strokovno pomoč in katero so iskali tudi sami učitelji, starši ali vzgojitelji doma CSS. Prva opazna simptomatika oziroma izstopajoč problem je bil izrazito slab učni uspeh učenca v I- ali H. polletju razrednega pouka. V nadaljnjem delu z učencem sem običajno odkrila, da so pravi vzroki nastalih težav v sledečem: — neugodne družinske razmere (nepopolne in razdrte družine, rejništvo, nerazumevanje in spori med starši, alkoholizem staršev itd.); — neadekvatna vzgoja mladostnika-že od detinstva dalje ali v času dozorevanja (življenje v domovih od otroštva naprej, bolestno omejevanje otrok v njihovih interesih, neizoblikovanost delovnih navad itd.); .— slabše razvite ali primarno prizadete specifične sposobnosti, zaradi česar učenec ne more zadovoljiti zahtevam poklica, zlasti v šoli, kjer je snov teoretičnega značaja, kljub veselju, ki ga kaže do učenja izbranega poklica; — izredno šibka osnovnošolska izobrazba; z vzgojitelji doma CSS, kjer je učenec živel v času obiskovanja strokovne šole, nadalje na osnovi večjega števila psiholoških preizkusov in posvetovanja s psihologom v poklicni svetovalnici ter učnega uspeha ob zaključku ponavljanega I. razreda (zopet je bil v 8 predmetih negativno ocenjen), se je predlagalo učencu in staršem prekvalifikacijo oziroma priučevanje v sorodni stroki. Učenec ni imel specifičnih sposobnosti razvitih na nivoju, ki bi zadoščal zahtevam strokovne šole, in tudi sicer je njegova splošna inteligentnost izražala primarno prizadetost. Domač vzgojni režim je bil vseskozi prenapet in prezahteven nasproti učenčevim zmogljivostim, zato se je v mladostniku izoblikoval občutek manjvrednosti, ker zahtevam ni bil kos in je doživljal le neuspehe. Starši in tudi učenec so upoštevali nasvet psihologa in razrednika; mladostnik se je zaposlil v kovinski tovarni na primernem delovnem mestu, kjer se počuti zadovoljnega in srečnega. Tudi pri učencu II. razreda v elektro šoli so se pokazale večje učne težave. Pred vstopom v uk je bil v poklicni svetovalnici Ljubljana, kjer so mu glede na to, da je imel slabše razvite specifične sposobnosti, svetovali priučevanje. Tega nasveta ni upošteval, šel se je redno učit in težave so kmalu nastopile, tako v delavnici in še bolj v šoli. Izrazile so se predvsem v velikem učenčevem odporu do tega dela, čeprav je bil sicer marljiv mladostnik. Pravi vzrok tem težavam so bile že ugotovljene nezadostno razvite specifične sposobnosti in težke vzgojho-socialne razmere v družini (ločeni starš;, v predšolski dobi je živel le pri stari materi, ker je bila mati stalno zaposlena itd.). Intenzivno in dolgotrajno sodelovanje razrednika in psihologa z učencem ter njegovo materjo je dvigalo učencu motivacijo za učenje v šoli in delavnici v toliki meri, da je z uspehom dokončal strokovno šolo m zaključni izpit, nakar si ie na tej osnovi izbral drug poklic, ki res- nično ustreza zlasti njegovim interesom. Takih in podobnih primerov je mnogo. Pravočasna strokovna pomoč psihologa tako učencem kot neposrednim vzgojiteljem — v najtesnejši povezavi z učitelji, se v večini primerov izkaže kot uspešna ne samo v času, ko je mladostnik v šoli, ampak tudi v njegovem nadaljnjem učenju in življenju. Se večje težave je npr. imela učenka I. razreda vajenske frizerske šole. Od ranega detinstva so jo redili in vzgajali stari starši, prava roditelja sta se kmalu po njenem rojstvu razšla in si vsak zase ustvarila nov dom. Prve korake v samostojno poklicno življenje ji je pomagal utreti stric, ki ji je poiskal učnega mojstra v Ljubljani. 2e tako težavnemu položaju so se pridružili še razvojni problemi, verjetno zato v večji meri, ker ni imela vse do tega obdobja ob strani niti matere niti očeta, ki bi ji nudil pravo varnost in ljubezen. Intenzivno sodelovanje med učenko, razrednikom, učnim mojstrom in psihologom je imelo posledico, da je učenka uspešno dokončala I. in II. razred vajenske šole ter zaključni izpit in se kot kvalificirana, samostojna moč zaposlila v bližini svojih starih staršev. Še in še bi lahko naštevala take in podobne primere učencev. Večina proučevanih učencev je sprejemala z velikim razumevanjem in upoštevanjem pomoč psihologa. K temu je v veliki meri prispevalo tesno sodelovanje med psihologom in učitelji, zlasti nekaterih strokovnih šol, saj je večina od njih kmalu uvidela, da večja ali manjša sanacija učenčevih težav v mnogočem olajšuje prav njihovo lastno delo v vzgoj-no-izobraževalnem procesu. Ti in drugi primeri hkrati kažejo na zapletenost pomoči, ki naj jo nudi psiholog učencu, kadar le-ta doživlja in zaide v težave; taka pomoč se kvalitetno bistveno loči od laične pomoči. Laik bi ukrepal spontano in enkratno, medtem ko psiholog problem prouči, svetuje in vodi učenca in ostale vzgojitelje v smeri, kjer je možna adaptacija in :p!oh adekvatna rešitev problema. Kot važno dopolnitev v mojem delu in s tem racionalizacijo v proučevanju težavnih učencev predstavlja izvajanje grupnega testiranja večjega števila učencev prvih razredov avtomehanske in elektro vajenske šole. Razlog za grupni pristop je bil v odkrivanju vzrokov za očitno slab učni useh učencev v I. polletju. Primerj'ava testnih rezultatov in učnega uspeha je potrdila hipotezo, da ti učenci teže sledijo pouicu v strokovni šoli zato, ker nimajo v zadostni meri razvitih soecifičnih sposobnosti, kot to zahteva učni program avtomehanske in elektro vajenske šole. Kaže, da se za izobraževanje na teh strokovnih šolah odloča v pretežni večini tista mladina, ki nima pravih izgledov za uspeh v drugih srednjih šolah. Izdelala sem nadalje osnutek »Osebnega lista« in anketni vprašalnik za ugotavljanje socialnega stanja učencev. Ta material predstavlja osnovo za teoretično-štu-dijsko delo psihologa oa šoli, brez katerega si ni mogoče predstavljati uspešnosti tudi na čisto empiričnem področju. USPEŠNO SODELOVANJE S PODJETJI IN DRUGIMI ZUNANJIMI USTANOVAMI V naslednjem šolskem letu (1965/66) pa je bilo psihološko proučevanih 308 učencev ali 11,50 odstotkov od skupnega števila 2665. Izvedenih je bilo 7 grupnih pristopov, v katerih je bilo pregledanih z ustreznimi psihološkimi testi 150 učencev. Hkrati sem s temi učenci govorila o metodi uspešnejšega učenja. Apliciran je bil tudi vprašalnik o socialnem položaju učencev v celotnem I. razredu elektro vajenske šole kot važno dopolnilo za razumevanje učenčeve storilnosti v šoli, prilagojenosti cirolju in pogojev, v katerih živi in se uči. S tem smo dobili temeljitejši vpogled v socialni položaj učencev in možnost za saniranje najtežjih tovrstnih problemov pri nekaterih učencih. Vzroki raznim učnim težavam učencev so podobni onim iz leta 1964/65. Vsi preventivni in tudi kurativni ukrepi psihologa in učiteljev so se odrazili v 'zboljšanju učnega uspeha učencev, sai je npr. 38 učencem od proučevanih 50 v I. trimesečju uspešno dokončalo razred v celoti ali s popravnim izpitom. Tem učencem pa je bila nudena posredna ali nepo- (Dalje na 4. strani) St. 21 NEKAJ BESED O VABILU NA PREDNAROCNINO Kje so naši priročniki Osnova za uspešnost vzgojnega dela v vzgojnovarstvenem zavodu za spoznavanje narave i Biti vzgojiteljica ni lahek po klic. Vedno, »Res je«, je rekla! »Tinček se bi si mogli to prepotrebno kadk^V^kolektrv je upravičeno 'pritožil, "v "skupino med vzgojiteljico in otrokom od-sprejemamo novo vzgojiteljico, sem dobila naenkrat nekaj no- misliti. FredšolsKi, pa tudi še hoteni za njeno zunanjost j o," za vinčkov, ki me vso tako obreme- mlajši š^ki otrok imata vsak < nočem zn. njeno z.unctnjootjvj, f*« v•^awa>v-'v > ^ ^ cvoiih drobnih želja. Institut za gozdno in lesno go- rak (Endothia parasitica); maces- avtorice dr. A. Piskernikove). Ali njenim nastopom in splošnimi po- °£e^ol^samosto^ni ostane le pobreb* 1 skrivnosti, težav in za- je dodala: dreg, da mora zatrdno biti v Spodarstvo Slovenije v Ljubljani nov rak (Trichoscyphella willkom- drugačen primer: ko so gobarji datki skorajdanestrpno hitro ugo- ^ javlja, da namerava izdati brosu- mii); priložen je še tolmač stro- končno le dočakali svoje Gobe toviti, ali je to dekle takšno, da malo časa.« takoj ----- - — . , . n^kdo s katerim ro KOČEVAR-MEHORA: BO- kovnih pojmov in tujk. Ovitek bo (Petkovšek-Stanič), morajo hočeš bo moglo osrečiti skupino otrok, »Potrudila se 43om, da ga Lom po- . , cknnno rešuie LEZNI GOZDNEGA DREVJA I. iz brezlesnega kartona, format nočeš prenašati s seboj po hribih ki jih ji bomo zaupali. Vem — gosteje pobožala m stisnila k sebi e tt in vabi na prednaročilo tudi vse 23/27, knjižica bo dotiskana maja še kuharske bukve in bibliofilski to je velika zahteva! Ali se naša vsaj takrat, ko ga bom umivala, t • ~ ■, ^s/ i t i v . .,1 -kt . •'i _;_____ > • i _'i • j_ __________iPicoolo mn ■ra-vro-rmrn In dlincPK. _________________ . _ . so te še tako skrbne in dognane. To je čustvo, osnovne in srednje šole. Podatki o vsebini in obliki: Na 64 straneh in 11 barvnih 1967 — če bo dovolj prednaročili- ovitek. — Nam pianjka avtorjev, nova vzgojiteljica zaveda.te odgo- česala, mu zavezovala slincetv. sle id v piDmen kov — in bo veljala 1500 S din. sredstev, kupcev ali organizator- vernosti? V razgovoru brskam po Pji spanju bom^ pogosteje stopila VZ»°J1 e.11 jjd : ««<>»» »«>» ,arM,i!JssW3S& ?elimn da šole in nedaensi na jeV’ da doslej še nismo da5eSli motivih, ki so jo pripeljali v naš sodelovanja, ki bi zapolnilo pere- krog. Pomislim na to, da smo bolezni gozdnega drevja: mehur-jevka na zelenem boru (Cronar-tium ribicola); zimski mraz na duglaziji; mehurjevka na iglavcih sedaj pri pouku v in ekskurzijah premalo ali nič zastopano. Težavno klitje takih in podob- rdečega bora (Coleospirium šene- nih del pa nas znova opozarja na cionis); sušenje jelovih iglic (Cy- dolgoletno perečo potrebo po tospora pinastri); odmiranje topo- zbirki priročnikov in določevainih love skorje (Dothichiza populea); ključev, ki bi sistematično zajela osip smrekovih iglic (Lophoder- vsa področja naše narave. Z ob-mium maerosporium); kostanjev čutkom zavisti (in osramočenosti) čo vrzel s stalno zbirko za opazovanja na terenu? Kakšno spričevalo nam daje pomanjkanje ali prvih ali drugih ali tretjih ali četrtih? Tako se torej premnogi učitelji naše mladine ogibljejo pouka v naravi. Kako naj jim to zamerimo, če vemo, da naravoslovne Novi diafilmi Sava film, T.jubl jana. Grošljema 4, je izdelal v letu 1365/66 za iflcvenske šole naslednje nove dia. filme, ki jih lahko naročite po dosedanji nespremenjeni, zelo nizki ceni: 20 N-din za barvni in 12-N din za črno-beli trak obenem z besedilom. Seznam novih diafilmov za KNJIŽEVNOST, OSNOVE UMET-NbSTNE VZGOJE in RISANKE glej v prejšnji številki PD. se lahko oziramo po nekaterih sosedih. Že davno bi tudi pri nas moglo in moralo zrasti kaj podobnega, kot je npr. nemška zbirka KOŠMOS: ne le učitelja in učenca, ampak popotnika sploh zapeljuje v spoznavanje narave vrsta strokovno neoporečnih, vendar splošno dostopnih knjig, ki pomagajo spoznati in določiti vse, na kar je le mogoče naleteti bodisi v divjem ali v kultiviranem okolju. Nekaj naslovov: Kaj naj- predmete poučujejo mnogi samo- danje veselje, so tisto,, kar dela uk-i in priučeni, da niti tisti, Ki so naše delo vredno in vsak dan šli skozi redne ši^le svoj d stroke, sproti doživljamo potrditev ko nimajo za seboj drugega, kot ma- ristnosti in nujnosti našega po-loštevilne ure terenskih vaj? Ni klica. Domena naše delovne skup-mogoče izčrpno obvladati vseh nosti je, da bo naš vrtec otrokom področij, s katerih se kar usipljejo drugi dom. Tak dom, kjer je zah-neznanke, kadar si trideset parov teva po varnosti in toplini narav k njegovemu ležalniku.« , v , . ,. Da, to je otrokova pravica: ki ga ni mogoče, planirati. Biti vzgojiteljica jo priznava in upo- mora vedno prisotno. To je števa. Lepo je, da se nauči otrok vzdušje domačnosti, ki ga ustvar-v vrtcu marsičesa koristnega, da jajo vsi, ki delajo v vrtcu. Ko smo ga tudi otroška skupnost pozitiv- to dosegli, smo si zagotovili sohami vm icivm iJW.no oblikuje, ampak bistveno je, no osnovo in izhodišče za uspes-Staršl^sm nam^zaupali 140 ot- da ga ima vzgojiteljica rada in da no vzgojno delo.. rok. Vsak izmed njih naj bi bil otrok to čuti. - ' . , Amca naša velika skrb in to tudi je. Pa Osem ur in več, ki jih prezi-ne samo skrb, oni so naše vsak- vi otrok v vrtcu, je predolgih, da se včasih v svojih pričakovanjih že zmotili, ker smo si vsak po svoje razlagali širino in globino vzgojnega dela. Predvsem si ne želim več takih pomot! vzgojno-varstveni zavod Trnovo oči prizadeva spoznati naravo in preizkusiti učiteljevo znanje. Spričo opisanih razmer smo tem bolj veseli takih prišlekov, kot je najavljena knjižica. Želimo, da bi na in samoumevna. Saj tako mora biti! Sicer bi razočarali. tisto mamo, ki nam je po mesecu dni zaupala, da si je, preden nam je izročila svojega Zavod za gozdno in lesno'gospo- otroka, nekajkrat neopazno^ o.gle-darstvo vztrajal ZEMLJEPIS 04-313 Švica (C. Marj'etič) — bar-. Zato ni slučaj/ da so se tudi v konkretnem primeru, ali naj se ukine ali ne psihološka služba Centra strokovnih šol, angažiral: in zaj/zeli za obstoj te službe razni družbeni organi izven Centra, kot so Zavod za šolstvo SRS, Zavod za prosvetno-pedagoško službo Ljubljana I, Psihološko društvo Slovenije, Skupščina občine Ljub-djaha-Bežigrad, Občinski sindikalni svet in Občinski komite Zveže komunistov Ljubljana-Bežigrad ter tudi širša javnost. Posebna komisija občinske skupščine Ljubljana-Bežigrad, ’ ki je raziskovala razne kadrovske problerpe na CSŠ, je vsestransko podprla psihološko službo Centra tudi zato, ker je to prva strokovna šola, ki je uvedla psihološko službo in leta torej v metodološkem pogledu mnogo pomeni za uvedbo te strokovne službe v ostale strokovne šole v Sloveniji. Samoupravni organi ter vodstvo CSŠ in medobčinski sklad, ki financira med ostalimi tudi naš zavod, pa so zavzeli nasprotno stališče. ' * Pri tem se postavlja vprašanje, ali lahko neka nestrokovna skupina ljudi odloča o strokovnem delu? Po samoupravnem načelu ima kolektiv do tega vso pravico, gotovo pa pod pogojem, da samoupravni organi in vodstvo temeljito, objektivno in netendenciozno informirajo vse člane kolektiva o strokovnem delu npr. psihološke službe. Od samoupravnih, organov in vodstva se upravičeno pričakuje, da vodijo perspektivno in odgovorno politiko. Sicer je lahko dokaj neupravičeno nek strokovnjak potisnjen ob zid, ker gre tu za ocenjevanje specifično strokovnega dela, katerega vsi ljudje ne poznajo, niti ga ne morejo poznati. Ali bomo res čakali, da sami pridemo do spoznanj o potrebnosti te strokovne pomoči mlademu človeku, ali ne hi raje izkoristili bogatih izkušenj Vzhoda in Zahoda tudi na tem področju? Ali niso prizadevanja za uvajanje strokovnosti v delu v najširšem družbenem in gospodarskem življenju tudi zahteve reforme? Delo učitelja je na šolah, kjer delajo psihologi, brez dvoma obogateno, vendar precej zahtevnejše. Seveda pa akceptiranje strokovno zahtevnega dela ni sprejemljivo za ozko orientirane in v svoje delo zaprte ljudi. Strokovno pomoč psihologa in sodelovanje z njim so sprejeli na Centru strokovnih šol vsi tisti učitelji, ki so kaj kmalu sami uvideli koristnost tega dela in ki jih je v to do neke mere silila eks-aktnejša in zahtevnejša vsebina lastnega dela oziroma stroka. Kriterij za ali proti obstoju psihološke službe na CSŠ naj bi bila edino stvarna analiza rezultatov tega dela, ki je bilo opravljeno do sedaj. Temu pa so s* samoupravni organi in vodstvo CSŠ izognili, kar prav gotovo ni v skladu s temeljnimi principi samoupravljanja v naši socialistični družbi. STRAN 5 Kako je s slovniško abecedo v šolah? Maturant me je prosil, da bi ti. Dejstvo pa je, da takih ur s preveril njegovo slovniško znanje, pravimi doživetji ne zna vsakdo preden bo v temni obleki stopil ustvariti in da je prav zato mno-pred komisijo. gim otrokom pa celo dijakom Bolj kot gola reprodukcija slovnica dokaj pusta in dolgočas-slovniških pravil me je zanimalo na stvar, ako teče pouk vse leto funkcionalno presojanje jezikov- samo po suhi črki učbenika za nih pojavov, zato do stavčne in slovnico. besedne analize sploh nisva prišla. Na vprašanja kot na primer: čemu je treba znati slovnico, kaj sodi v oblikoslovje, koliko besed utegne imeti naš jezik, katere nove besede opažamo v zadnjih letih, katera besedna vrsta je v slovenščini številčno najkrepkejša, kateri so znani slovenski jezikoslovci, vsaj živeči ozir. kdo so avtorji srednješolske slovnice, koliko utegne biti Slovenskih zemljepisnih ali stvarnih imen itd., Ne morem se otresti vtisa, da se naš šolski slovniški pouk zgleduje vse preveč po uradnih slovnicah za — odrasle ljudi, v šolskih klopeh pa sede otroci robin-zonadne dobe in pred pragom pubertete. Bolj ali manj strogi slovniški sistem tvarine najdemo še v zvezkih učencev, ki obiskujejo 3. ali 4. razred osnovne šole, da ne omenjam strokovnega izrazoslovja (pojmi!) v zvezi s samostalniki že v 2. razredu. Vse pre- sem dobil malo odgovorov in ko- zgodaj nastopajo tudi pravila, de-likor jih je bilo, so bili le neza- finicije, zakonitosti, ki so za otro-nesljiva ugibanja. Opravičeval se kovo rabo na tej stopnji razvoja je, da se tega v šoli pač — niso brez pravega pomena. Vprašujem učili, in to sem mu tudi verjel. se, ali je res treba sklepni del Če hočemo razpravalj.ati o skoro vsake slovniške ure kon-slovniškem pouku, moramo začeti gati z določenimi abstrakcijami z osnovno šolo, v kateri je »slov- (pravila, zakonitosti), ki naj v bo-ničarjenja« lahko preveč^ali pre- doče obvarujejo učence napak malo, prezgodaj ali prepozno, in nepravilnosti, pa tega le ne do-preveč učenega ali pa v pravi sežejo. Iz zgodovine vemo, da so C ZALOŽBA CANKARJEVA ZALOŽB^ je pravkar izdala dve knjigi, ki ju prosvetni delavci morajo poznati ERNEST FISCHER: Problemi mlade generacije Knjiga, ki nam bo odprla pogled v svet in probleme mladih. — Kart. 18,50 N-din. BELA BALAZS: Filmska kultura To knjigo mora prebrati vsak, ki se zanima za film, zlasti še profesorji, ki seznanjajo mladino s filmsko estetiko in kulturo. — Pl. 28,00 N-din. Knjigi naslov dobite v vseh knjigarnah ali pa ju naročite na CANKARJEVA ZALOŽBA LJUBLJANA, Kopitarjeva 2 II tudi ne more ob popravi slovenske naloge sam določiti, ali je ta ali ona napaka v sporu s sintakso, oblikoslovna, pravopisna, stilistična, stvarna, da bi jih s slovenico v “Menimo, da je treba čimprej urediti in zboljšati jezikovno-slovniški pouk v naših šolah, rešiti ga jalovega verbalizma in formalizma ter z življenjsko in pač tedaj, ako je slovniški pouk konitosti šele po dolgi izkustveni bolj ali manj izolirana jezikovna dobi, v šolah pa je ta pot močno panoga, to je brez organske zveze skrajšana, ker tako mora biti. Ni z vsemi drugimi vejami jezikov- pa mogoče doseči, da bi neko pranega pouka in se tedaj goji »slov- vilo po 3 ali 4 primerih razlage, niča zaradi slovnice«, namesto da ki je privedla učence le c^o prve bi postalo »slovniško« razprav- blede zasnove ali predstave, že Ijanje potreben podaljšek jezikov- takoj po sklepu učne ure učinko- ne vzgoje in izobrazbe ali pa eno valo na učence. Z naglico lahko izmed hvaležnih sredstev za samo zmedemo otroške glave in uspešnejši razvoj govora ali pi- jim priskutimo najodgovornejši sanja ob podpori drugih jezikov- del pouka slovenščine, to je prva Osemletna STERLEKAR TA- vmesne tone. Z rahlimi zarezami nih panog slovenščine. Le v taki dejstva iz teorije o ustroju našega ^flSA je na temo avtoportret upo- na licih je želela poudariti barvo zvezi ozir. povezavi pridejo učen- jezika. dobila skoraj celo figuro. Da bi svojih lic, s tistimi na nosu pa ci do spoznanja, da*je znanje iz Kaj nam ge odkrivajo zvezki 0 sebi povedala čim več, je nari- plastičnost nosa. slovnice potrebno in vsakomur starejših učencev, ko se trudimo sala, kako plete nogavico. Nari- Podoba je posebno lepo kom- koristno, sicer bi vsakdo govoril analizirati dosežene jezikovno- sala’ se ie na pamet s peresom binirana. Pokončni, pretežno tem- in pisal po svoje. Ob tem dejstvu slovniške vednosti in spretnosti? direktno na linolej in potem “za- ni osi figure je v težnji po ravno---------!",J™ ^ ^ ‘ ^ čela rezati. S kombinacijo črtnega ves^ .?ala za ozad^e pred seboj, čeprav hodi že 11 let v šolo. Trditev, ki sem jo nedavno bral v Prosvetnem delavcu, da za strokovno šolo po avtorjevem mnenju zadostuje pridobljena splošna izobrazba iz osnovne šole, se mi zdi za bodočega proiz- kulturo govora in pisanja pri mladih ljudeh. Poiskati je treba tak didaktični sistem v tem delu, ki bo nekoliko drugačen od sistema normativne slovnice za odrasle in bo upošteval potrebe In zmogljivosti otrok na vsaki njihovi raz- Iz grafične mape »Avtoportreti« Odkrili smo primere, da je učni proces v eni učni uri obsegal bistvo in razlike med tvornim, trpnim in srednjim načinom izražanja, učenec pa ni znal našteti besednih vrst, ni ločil deležnikov ne mislim trditi, da v obvezni šoli __________za ozadje vodoravno nisem videl že prav lepih in di- , .... svetlejšo ploskev. Križast vzorec daktično užitnih slovniskih ur, ko ploskovnega rezanja je dosegla njenega pletenja se enovito pove- so imeli kritični realisti in pred- orecejšno plastičnost in slikovi- zuje s -križasto teksturo ozadja, pubertetniki te ure enako radi »St. Ko je pri izrezovanju belih _ pr0porci na figuri so tipični za kot zgodovinsko ali zemljepisno Ploskev pustila vmes še črne lise, risbe otrok te starosti: glava zelo potovanje po ožji in širši domovi- jn p0Cj0bho. Morda pa je bil prav Se ji je posrečilo v zgolj črno beti velika v primerjavi z ročicami, ni, učenci so se razživeli in do- ta učenec — izjema! Brzojavni hnorezni tehniki doseči nekakšne T. S. miselno sodelovali po svoji parne- stn razlage slovniške tvarine pač ne more biti učinkovit, in to še tem manj, če ni ustreznih temeljev za nove tvarine v učenčevi zavesti. Ponekod »oblegajo« nekateri učitelji na primer glagol iz vseh vidikov slovnice, kar je treba in česar ne, pa kljub temu je mnogim učencem glagol »sem posedal« po glagolskem vidu — do-vršnik, ker je pač vmes pretekli čas. Pa besedna in stavčna analiza! Nekaternikom je to pravi jezikovni »konjiček« od 3. razreda vajalca, samoupravljalca in inte- vojni stopnji, ligenta milo rečeno — nesprejem- Poleg slovnic in vadnic pa pra-Ijiva. Ako osnovnošolskega fonda vopisa bi dal zlasti v srednji šoli znanja iz, slovenščine v srednji prednost J. Gradišnikovi SLO-šoli dalje pošteno ne razvijemo,. VENŠČINI ZA SLOVENCE, ki bi temveč se omejujejo v glavnem se dala primerno prilagoditi po-na literaturo, potem izhlapi še ti- trebam dijakov na drugi stopnji sto, kar- so učenci prinesli s seboj šolanja, saj ne gre samo za slov-iz let šolske obveznosti. Njihov nico, temveč bolj za kulturo ust-govor in pisanje ne bo napredeva- nega in pismenega izražanja* lo, čeprav ne tajimo vplivov skratka za čimbolj pristno doživ-branja leposlovnih del na mlade- Ijanje jezikovnih vsebin, oblik in ga človeka, ki se še zanima za ta- posebnosti v našem jeziku, ke kniige. ALBERT ŽERJAV, PREŠERNOV KOLEDAR 1967 TER KNJIGE no- Obetavna bera letošnjega progra- poljščine, bolgarščine, španščne, "'a rednih knjig Prešernove družbe vo-grščine ipd.? z dodatnimi knjigami — zahteva, 0b Trdinovih »Bajkah in povestih nvaira. o Gorjancih«*— dodatni kniigi ie na- tezn.ia, vsaj informativno pomudimc na večletni program in prav to zamisel velja posebej poudariti in pohvaliti. Tako pride do polne veljave ' “ da bi slovenske umetnosti S« iiuiih novitetefi. Zanimi- “lsTle7o spremno besedo M& Ravbar sp^navil najtrši krog bralcev Ob . -Vq bi bilo vedeti, kako se giblje iz _ se ponuja misel, da bi lahko PD o^več dalje, ki naj pokaže rezultate ah , - m bilo vedeti, kako se giblje Iz v leto število naročnikov redne fbirke Prešernove družbe, čeprav ne faže dvomiti, da je Prešernova druž-< * z vsakoletnim rednim knjižnim koledarskim programom tista, ki . - — JV 1 ^ * ...... . . - » — T balej prednjači pred drugimi tovrst-hhi prizadevanji. “■Prešernov koledar !l967« ima enak J^mat kot knjige, vendar je letos čebinsko znova tak, kot ga bralci rilfakujejo, oziroma, kot ga je usta- ___________ 9 že preizkušena, tradicionalna vei*’Kunaver v okrajšani obliki po in Aleša Beblerja je knjiga, ki prikupno in stvarno odkriva bogat in raznolik svet Indonezije. Zanimivo in živo pisanje odkriva bralcem neznane- zemlje in ljudi, ob tem pa mnoge slike dopolnjujejo besedilo-. Po-ljudnopoučno knjigo »Tuji sve- — se ponuja misel, da bi lahko PD SriLaroSatem Csfedu.t^zbfr- Čev^^vens^ "umetnost^^na- vrh jezikovne vzgoje in izobraz-ka tudi8 noPeno deloPdomačih klasi- sprotno-, glede na ožji umetnostno be. Tvegam trditev, da je tudi ta-skov. »Otroci zemlje in morja* Vere “!™!^n1ek\a|a%Judskae knjfga8 pr£ ko znanie boli navidezno kot ' ~ ..... ’ ~ potrebna.^Cevčeva^Slovenskif^me t- stvarno, mehanično'v zvezi s stan- ji ost« sega od začetkov do impresio- dardnimj vprašanji in da bistveno nistov. Avtor je z zavzetostjo in lju- ne prinaša dovolj h kulturi govo- beznijo podal razvoj slovenske umet-- ___________. no-sti, težeč, za tem, da ostane kar se da dojemljiv in nazoren. Tudi o tej knjigi bi veljalo zapisati obšir- pomorskih poteh, o odkritju novih dežel in celin, o človekovem spoznavanju Zemlje. Seveda bo' tako zani- nr(:,finkeiie. mivo' poučno branje pritegnilo tako P stare kot mlade. Eno najboljših del letošnje zbirke družbe ^ v. — vej ZVUIlttVCi V uivi a.)očiju - . rsksa. Poleg smotrno urejenega ko- tujih virih. Beseda gre o celinskih in 'barskega dela bodo bralci zado-vo-lj-* s pogosto iskanimi informatorji ^“JrazUčnejših vrst, pa tudi drugi prispevki poučne narave so ^brani tako, da žele nevsiljivo po-t 'bovati bralcu neke preproste ugo-ti,vitve, vsakodnevne resnice in prak-napotke. Glede na krog bral-in na namen, ki ga ima Prešer-toiVa družba, lahko rečemo, da je le-jjjjTU koledar do-sti boljši od prejš- . Leposlovni dei letošnjega progra-Jl Pnnuja dvoje povesti — Smiljana ]... 8na »Poletje« in Antona Pav- ha t* C'h°va : ' “‘&aitn:ilEa Pa 1.1a JKe in P0'vestl ° Gorjancih«. Smi-^ch I*Cl'zmari si Je že utrdil mesto so-pripovednika, zato je prav, tudi Prešernova družba postrežba SjVo^m naročnikom z noviteto, ki HT1' ae“aaa ^ nejše poročilo. Edini -ugovor ob tej imenitni knjigi: slikovnega gradiva je žal še vedno premalo-, čeprav ga poleg dvobarvnega slikovnega tiska dopolnjujejo tudi uspele barvne re- Dvoboj« — kot dodat-izšle še Trdinove spisana bolj poljudno kot ne-ivp *ra. Prejšnja dela. O Rozmanovem *■ bi kazalo spregovoriti ob- ltater 'Po širn Vidmarjev prevod Dvoboj« zagotavlja ra in pisanja, manj kot se misli. Pogoste so pri starejših učencih zamenjave med besednimi vrstami in stavčnimi /členi, bistvo ene ali druge kategorije malokdo pravilno pojmuje. Sicer pa nekaj prijetnih izjem še ne. dela pravila! Priporočljivo bi bilo preči letošnjem programu Prešernove ..priti no rporezentativnem vzor-užbe je treba reči, da je v pri- Venu na reprezentant nem vzor na ie brez" dvoma »Slovenska umet- merjavi s serijo preteklih let eden cU otrok, koliko osmosolčkov zna n Pst« Emilijana Cevca. Načrtno- po- najmikavnejših. Tudi Solniki bodo na primer pravilno našteti besed-sredovanje domačih umetnosti v pro- med letošnjim1 knjigami nagli mnogo ne vrste določiti predloge, ki ter-grarau Prešernove družbe je vezano za šolo uporabnega gradiva. jajo 4. g sklorli aH koliko je moških zaimkov in podobno, kar so se nekdaj starejše 'generacije naučile do smrti, čeprav tedanja šola tudi ni bila brez hib. Nekaj slovniške poštevanke ne bi škodilo, čeprav smo načelno proti na* raslemu verbalizmu v vseh šolah. Ali je v srednjih šolah kaj bolje? Preveč je literature in premalo jezika, premalo kulture govora in pisanja, kar že dolgo ugotavljamo, toda stanje se ne spremeni. Če mladostnik ne ve, katera so vodilna poglavja v slovnici, dene§a svetovnih klasikov, ki tu- * t*0lbnn!ltlanC3’ ob mo^nem so~ ^ost“ po,-javov' v literarnih raznoli- binsf ne izgublja barvitosti in vse-Piodnosti, žlahtne vere v člo-vPrai Seveda pa se znova ponuja biu zaka.i v knjižnem progra- •to zbirk tako izrazito pogo- r^gV redno, dobivamo prevode ^^vjetske književnosti, ° iz drugih literatur še 1 ° Prevedenih nobenih leposlov- ^^Žb 1 Zdi se’ da bi Prešern<>va iz med- sploh zasledovati da ohrani ~po eno tuje lepo-VsakO' leto no^re- vendarle morala Slovi0’ da °hra dUje ^ delo, da pa Vsako' let( ^akovostno, progresivno usmer-sVeta del° iz najrazličnejših predelov kaj ’ Povode raznih narodov. Za-bi dobili pripovedi iz češčine. Svet osnovne šole Boris vinter — zreče razpisuje prosto delovno mesto Predmetnega učitelja za slovenski jezik, srbohr-vatski jezik (angleški je-zik). Pogoj; predmetni učitelj t,a razpolago samska soba. i azP's velja do zasedbe dednega mesta, nastop službe takoj! NOVE KNJIGE Bela Balazs — »Filmska Kultura«. Slednjič smo dobili že dolgo napovedano knjigo madžarskega marksističnega filmskega teoretika Bčle Balaz&a, »Filmsko kulturo«. To delo, ki so ga po svetu dosti prevajali, je sedaj natisnila Cankarjeva založba, za prevod pa je poskrbel France Brenk. K obema tujima deloma s področja filmske kulture — Sadoulova »Zgodovina filma« In Martinov »Filmski jezik« — je Ba-Idzsova »Filmska kultura« pomembno dopolnilo, ki ne govori o ozko filmski problematiki, marveč, mu je zelo važna prisotnost gledalcev, oziroma njihova kultura na področju sedme umetnosti. Medsebojna relacija film—gledalci je za Balazsa tudi izhodiščna točka razmišljanj in Izvajanj, zavedajoč se izredno vplivnosti filma. Morda je nekoliko ozko pojmovanje, da je »duhovno zdravje ljudstva odvisno od tega. do kakšne mere ga bomo filmsko Izobrazili« (tu so še druge umetnosti in druge vede!), vendar izhajajo Ralazsove misli iz globokega poznavanja filmske umetnosti in učinkovitosti dobrih in slabih filmov, predvsem pa je zaskrbljen, ker »kljub temu pa se še ne zavedamo svoje neodgovorne in nevarne neizobraženosti«. Zato je zahteva po ustvarjalni filmski izobrazbi argumentirana, z zaskrbljenostjo na ugotavlja, da v premnogih državah ni dovolj razumevanja za te stvari In za sistematično poučevanje in proučevanje filma. Ko Balazs govori o razvoju filma. nima namena kot Sadoul enciklopedično nanizati nor. pri »prazgodovini« filma — množine filmov in režiserjev, marveč se -vselej odloči za odbran primer, kjer lahko razvije zapažanjfi in ugotovitve, vedoč. da tudi ljubiteljem filma premnogi filmi niso dostopni. Boli pomembno je avtorju, da izlušči izrazne posebnosti filma, vse tisto, kar ga razlikuje od- gledališča, hoteč tako predočiti izrazila filma kot sestavine estetskega in Idejnega učinka. Bržčas današnji bralec občuti BaUzsevo anekdotično vnašanje kot odvečen dodatek, res na je tudi. da 1e Bslšzs na ta nač''l hotel poživiti tzvalania In Ilustrirati tiste premike v doživetju filma. Dejstva in razmišljanja o mladini našega časa Nemoč ali odgovornost?... (K sestavku Dejstva in razmišljanja o mladini našega časa) V svoji knjigi »Problemi mlade generacije — Nemoč ali odgovornost« je avstrijski avtor Ernst Fischer obdelal številne probleme mlade generacije v industrijsko zelo razvitih deželah kapitalističnega- sveta. Delo je razdeljeno na tri dele: — v prvem je podan profil generacij v časovnem razdobju od leta 1770 do leta 1945; — drugi del vsebuje analizo povojne generacije z najrazličnejših aspektov; — v zadnjem — tretjem — delu knjige pa je avtorjevo <>ko uprto v snovanje bodočih rodov. Ti bodo — po mnenju pisca — imeli samo eno alternativno možnost: ali uničenje starega sveta v atomskih zubljih tretje svetovne vojne, ali pa formiranje združene neblokovske Evrope, dovolj močne, da bo s svojo veliko zgodovinsko dediščino lahko odločilno vplivala na nadaljnji razvoj sveta in človeštva. Za pedagoge je brez dvoma najbolj zanimiv osrednji del knji ge, ki nam pove, kako sodobna mladina vrednoti bistvene sestavine vsakodnevnega življenjskega toka tj. ljubezen, družino, delo, prosti čas in oblike razvedrila, kulturne vrednote itd. Daši avtorjevih ugotovitev ne moremo kar na slepo uporabiti pri presojanju sodobnih jugoslovanskih generacij, nam bo ta knjiga vseeno dragocen kažipot za boljše razumevanje mnogih pojavov, ki nas pri delu naše današnje mladine vznemirjajo in ki jim marsikaterikrat ne najdemo niti pravega vzroka niti prave rešitve, čeprav bi to bilo v korist nove podobe sveta, nezadržno porajajoče se na obzorju še nenapisane človeške zgodovine. Knjigo, ki jo je iz nemščine prevedel Primož Simoniti, je pred kratkim izdala Cankarjeva založba v Ljubljani. VIATOR ki so se mu zdeli zelo važni in jifi današnji gledalec sprejme kot samoumevne. Specifika filmskih izrazil je gotovo tista, ki pripomore k mnogo večji identifikaciji oseb, kot je to možno pri gledališču alt drugod. Ko Balazs govori o filozofiji nove umetnosti, je tu premalo obširen, razumljivo odklonilen do estetike »večnih zakonov«, toda nekih sintetičnih zaključkov ne daje, čeravno bi pričakovali, da bo razvojno in temu primerno obširno podal svoja spoznanja. Posebno skrb je Bela Balazs posvetil filmskim planom, zornim kotom filma, montaži, posebnostim tehnike kamere In gibanju le-te. Obširnejša izvajanja avtorja nudijo ilustrativne primere posameznih analiz, kjer z velikim poznavanjem in preprosto nazornostjo odkrivajo tudi tiste drobne Izrazne posebnosti, ki morajo biti prisotne pri gledalcu. da sprejema celovito filmsko govorico: Ce marsikje uči in navaja sprejemati posebnosti filmske govorice, je to avtorjevo zavestno delo, vedoč, da kakor nekoč, ko film ni bil priznan kot umetnost, tudi danes potrebujemo šolo sedme umetnosti. Ali z drugimi besedami: pri vsaki umetnosti, prav tako filmski je treba spoznati abecedo umetniškega izražanja, načine podajanja in smotre. Sele ko je zadostil takim osnovam filmskega izražanja, je spregovoril o problematiki filmskega sloga, o formalnem avantgardizmu, o barvnem in globinskem filmu ipd. Zanimivo je Balazsevo doživetje zvočnega filma. V letih, ko se je nemi film izmotal Iz »otroške dobe« in razvil vizualno potenco filmskega Izražanja, je »kot katastrofa pridrla tehnična iznajdba zvočnega filma.« lak pesimizem je bil ob začetkih zvočnega filma lasten .tudi takim umetnikom, kot je Chaplin. saj so glasbeni filmi tistih let začasno zavrli slikovho izražanje in tovrstne možnosti. Seveda se s tehničnimi možnostmi zvočnih efektov, ki so funkcionalno zraščeni z vizualnim dogajanje, spremeni tudi Balazsevo vrednotenje tehničnih pridobitev. kar le ob nadrobnejši analiz.! skrbno ilustriral kot “©ustvarjalno možnost ob gibljivi sliki, Ta dramatični prelom med nemim in zjročnim filmom današnjemu obiskovalcu kina ni prezenten, zato je dobrodošlo obširnejše razmišljanje o tem, kar dobi v Bal a z se vi razlagi končno spoznanje: »Zvočni film namreč ni organski razvoj nemega filma, temveč drugačna umetniška vrsta. »Z možnostjo zvočnega filmskega zapisa se je pač razvila drugačna umetnost z drugačnimi zakonitostmi, z drugačnimi učinki.« V prilogi najdemo poglavja iz knjige »Vidni človek« (1924) in iz knjige »Duh filma« (1930). Balšzseve ideološke opombe kažejo skrb za zdrav filmski okus, boreč se proti predsodkom, zlasti pa proti malomeščanski poplitveloati in komercializ-mu, zato se tudi tu ne brani ostrine v presojanju plitke tematike, ki gledalca brez dvoma zavaja. Bal c.zre va »Filmska kultura«, kot jo spoznavamo v slovenskem prevodu, spada nedvorono med klasična dela tovrstne literature. Kljub temu, da je dandanes možno kaj dopolniti ali tudi korigirati, nudi vsakomur, ki ga zanima film, obilje osnovnih pogledov in tehtnih spoznanj o sedmi umetnosti, vzpodbuja razmišljanju in k aktivnemu odnosu do filmske problematike. Prevodu bi mogli očitati le to, da je po nepotrebnem rabljen nekajkrat le pomožni glagol, ko bi ustrezala, v duhu slovenščine, glagolska raba. Lepo spremno besedo Je napisal France Brenk. Za čedno knjižno opremo pa je poskrbel Matjaž Vipotnik. SMUČANJE V ŠOLI Vse več je šol, ki organizirajo smučarske tečaje za svoje učence; iz leta v leto se veča število smučarskih tečajev. In prav je tako. Prav bi bilo, da bi smučanje postalo nepogrešljiv del šolske telesne vzgoje. Vsak učenec bi se moral v toku obveznega šolanja spoznati vsaj z »osnovno šolo smučanja*. To smučanje pa ne sme postati samo sebi namen, temveč mora biti le sredstvo oblikovanja. Ne sme nam biti cilj samo oblika, temveč tudi vsebina in končni smoter. Številne naloge, ki jih lahko rešuje smučanje v šoli, se ne morejo rešiti samo s piljenjem likov na večjem ali manjšem smučišču, morda celo ob žičnici, in z edinim smotrom: hitro vijuganje. S tem rešujemo pretežno gibalno-izo-brazbene naloge. Tako smučanje je enostransko, ker mu gre žgolj za tehnično obvladanje vožnje na idealnem smučišču. Priznajmo, da se vse prevaji radi zadovoljimo s tem, da ure 'm ure, celo dneve in dneve pilimo določene like na istem smučišču. Res je, da na koncu tečaja dosežemo v pogledu tehnike še kar dober uspeh; ča pa se tak smučar znajde na nepoznanem terenu in nesteptanem snegu, morda celo z nahrbtnikom na ramenih, pa je skorajda nepokre- ten. Menim, da pouk smučanja ne sme biti le v tem, da bodo učenci popolnoma dognano izvajali posamezne like, da postanejo virtuozi na smučeh in bodoči tekmovalci. To je stvar smučarskih klubov. Gre nam za vsestranskega smučarja. Tudi pri igrah z žogo ne usmerjamo učencev samo v eno športno igro, temveč se že v obvezni šoli spoznajo z različnimi igrami. Tudi pri vajah na orodju in atletiki se učenci spoznajo bolj ali manj z vsemi orodji in vsemi disciplinami. Zato menim, da mladih smučarjev ne smemo usmerjati samo v smučanje na izglaje-nih stezah, z drugimi besedami, samo v alpsko tekmovalno smučanje. To je zapostavljanje vseh ostalih oblik dejavnosti na smučeh, zapostavljanje vrednot, ki jih nudijo tudi ostale oblike. V mislih imam skoke, hojo in tek na smučeh, predvsem pa izlete in pohode. Skokom včasih posvečamo še nekaj pozornosti, ker otroci radi skačejo in nas sami prisilijo k temu; popolnoma pa zanemarjamo hojo, tek in izlete na smučeh. S tem — če nič drugega — grobo kršimo načelo vsestranosti in praktične uporabnosti. Mnogi strokovnjaki na področju telesne vzgoje menijo, da je vzgojni vpliv smučanja bolj vsestranski in po vsebini bogatejši pri izletnem in turnem smučanju kot pa pri spuščanju po steptani stezi ob žičnici. Tako imenovano terensko smučanje ima tudi v predvojaški pripravi mladine znatno večjo vrednost od smučanja na steptanih livadah. Pri učencih moramo razvijati tudi smisel in ljubezen za izletno smučanje ter jih usposobiti za tb, da se bodo pozneje sami podajali na zahtevnejše ture, morda celo v visoke gore. Ob tem ne moremo mimo tega. da z biološkega vidika visokogorsko turno smučanje zelo visoko vrednotimo. Ko že govorimo o turnem smučanju, ne smemo pozabiti na doživetja, ki so tukaj pogosta _in raznolika ter prizadenejo človeka na najbolj neposreden način, da začuti različne moralne, estetske in druge vrednote. Taka doživetja postanejo nato motivi, da se človek še in še zateka k tej dejavnosti. Kdorkoli je le enkrat doživel lepoto visokogorske smučarske ture, se vedno rad vrača v objem gora. Lepota zimske prirode, veličastni vrhovi in nenreeledne strmine brez trušča civilizacije, smuka po idealnem zmovcu, po vsakem zavoju nov svet, nov pogled, nova doživetja, vse to poplača trud hoje navzgor. Nepozabne so smučarske ture čez Pohorje, z Vršiča čez Sleme v Tamar ali s Sedmerih jezer čez Hri-barice v Krmo. Najbolj vneti zagovorniki visokogorskega turnega smučanja trdijo, da ta aktivnost skriva v sebi toliko čarov, kot jih letna turistika ne premore, niti elegantno spuščanje ob žičnicah. Zal so danes redki tisti, ki se podajajo na smučarske ture v visoke gore. Tam srečamo večinoma alpiniste in nekatere starejše smučarje, ki so se ukvarjali s tovrstno smučarijo že pred vojno. Mladine je zelo malo. Brez dvoma se pozna vpliv žičnic in sedežnic, ki so sicer za napredek smučar- skega športa in rekreacije delovnega človeka neobhodno potrebne. Toda kje je tista mladina, ki poleti pridno hodi v planine, čeprav mora peš navkreber? Vse kaže na to, da mladina s tovrstno aktivnostjo ni seznanjena. Mlad: ljudje ne vedo, da je smuka v gorah najlepša takrat, ko v dolini ob žičnicah že poganjajo zvončki in trobentice. In tu bi šola in smučarski učitelji lahko storili mnogo. S poukom smučanja je treba mlademu človeku približati zimsko naravo in ga navajati na to, da bo prijetno in koristno prebil svoj prosti čas tudi tam, kjer ni žičnic, kjer je narava še neokrnjena, čista, in zato tem lepša. Zato mora otrok s poukom smučanja dobiti določene izkušnje in informacije tudi o izletnem in morda na višji stopnji o turnem smučanju. Le tako mlademu človeku odpiramo najširše možnosti udejstvovanja v zasneženi prirodi. Ne mislim, da bomo zato učence vodili na visokogorske smučarske ture. Pogosto menjavanje smučišč na tečaju je že najbolj elementarna oblika izletov na smučeh. Ko otroci obvladajo osnovne prvine, bomo začeli s pravimi izleti. Ti so lahko enourni, poldnevni, celodnevni. Za organizacijo izletov na smučeh imamo dovolj možnosti na smučarskih tečajih, v okviru smučarske ali planinske sekcije v šolskem športnem društvu in slednjič so namenjeni temu tudi športni dnevi. Včasih slišim od učiteljev, ki uče smučanje na šolskih tečajih, da otroci raje vijugajo in skačejo ter zato nima smisla, da jih vodijo na izlete. Tako stališče je glede na naloge, ki naj jih rešuje smučanje v šoli, nesprejemljivo. Tudi pri drugih predmetih se otroci ne uče samo DAVIDOVA KRAMLJANJA tistega, kar jim ugaja. Uče se pač »DRAGA TOVARIŠICA... NASI PRIJATELJI SO NAM PISALI, DA JE NJIHOVA SOLA KUPILA MIKROSKOP. TUDI Ml BI RADI SPOZNALI MIKROSKOP, PA VAS PROSIMO, DA BI GA TUDI MI KUPILI. KER NIMAMO VELIKO DENARJA, SMO ZVEDELI, DA LAHKO POCENI KUPIMO DOBER MIKROSKOP PRI PODJETJU FINE MEHANIKE OPTIKE »ZRAK« - SARAJEVO. IV. a« tisto, kar je koristno in potrebno za njihov razvoj. Nič čudnega ni. če se otroci raje drže najbližje zglajene steze, saj jih pogostokrat navajamo samo na to. V želji, da bi čimprej tehnično obvladali določene like, se nam zdi škoda časa, ki bi ga »izgubili« z izletom. Tudi učitelju je laže organizirali vadbo na majhnem koščku steptanega snega in se hote ali nehote izogibati neudobne hoje z varnostnimi vezmi. Deloma je kriv temu Po obešenjakovih stopinjah tudi naš uradni učni načrt osnovne in nadaljevalne šole, ki niti na prvi niti na drugi stopnji ne predpisuje tovrstnih zahtev. Otrok ne bo težko navdušiti za krajši izlet. Potreben je le zgled in zanimiva pot. Ce pa izlet kombiniramo še z orientacijskimi nalogami, bodimo prepričani, da bodo otroci tudi to obliko smučanja vzljubili. Sam sem se spoprijel s tem problemom in marsikateri »zakrknjeni vijugar« mi je priznal, da so smučarski izleti tudi nekaj izrednega. Silvo Kristan Eden izmed bogov me je udaril, in za klofuto sem mu neizmerno hvaležen, da sem se po končani reformirani srednji šoli in reformirani fakulteti zapisal poučevanju ha reformirani osemletki. Tudi za njegov drugi udarec, ki sega na področje specializiranega poklicnega usmerjanja, mu ob vseh primernih praznikih izkazujem vso človeško privrženost. Prva leta poučevanja sem počel to bolj skrivaj, ker bi ne prišel rad ljudem, ki delajo za narodov blagor in procvit, v zobe, zdaj so pa moja mistična nagnjenja v našem ljubem mestu že' splošno znana in priznana. Človek pač potrebuje v svojem bornem životarjenju neko oporo in če je ne najde niti pri ljudeh hiti pri režimu, se mora opreti na tisto, kar mu še ostane. Oprostite, nisem vam še povedal, kam me je božja previdnost konkretneje usmerila. Dvignila je prst in določila: V teh suhih letih za prosveto in narodovo omiko boš učil materinščino. Včasih se v svojih brezplodnih večernih razmišljanjih ustavim tudi ob tej odločitvi, doslej pa še nisem prišel do drugega zaključka, kot da je imel eden iz- PROSVETNI DELAVEf Lltt Izda)* republUkl odboi alndikata delavcev druSbenlh de-lavrjoitl Slovenile — Izide SUrl-najsiuevnn med Šolskim letom -Urela uredniški odbor - OdRovoi-ol urednik Drago Ham - Naslov uredništva: Ljubljana. Kopitarjeva J. telefon 31J-7S2. lov ss» - Naslov uprave: t.Jubllana. Nazorjeva I. telefon 22-2M - PoStnt predal UK-vn — Letna naročnina za posameznike l.sot din (IS ND», ta »le In ustanove 2.00« din (20 ND) — Številka tek. raouna stn-o-i« — Tisk CZP »Ljudska pravica* Poletni tečaji za učitelje V sporazumu s Komisijo za kulturne stike s tujino razpisuje Republiški sekretariat za prosveto in kulturo: 1. 3 enomesečne štipendije za tečaj ruskega jezika v Moskvi od 1. do 30. julija za učitelje ruskega jezika na osnovnih in srednjih šolah; 2. 4 tritedenske štipendije za tečaj angleškega jezika v raznih mestih Velike Britanije v juliju in avgustu; 3. 2 enomesečni štipendiji za tečaj italijanskega jezika na Univerzi v Perugii od 1. julija do 30. septembra; 4. 6 enomesečnih štipendij za tečaj nemškega jezika v DR Nemčiji za učitelje nemškega jezika na osnovnih in srednjih šolah (datum tečaja bo organizator pozneje sporočil); 5. 1 dvomesečno štipendijo za tečaj francoskega jezika v Grenoblu za učitelje francoskega jezika na osnovnih in srednjih šolah od 1. julija do 30. avgusta; 6. 1 enomesečno štipendijo za tečaj francoskega jezika v Besanconu za učitelje osnovnih in srednjih šol v avgustu; 7. 2 tritedenski štipendiji za tečaj francoskega jezika v Sevru za učitelje matematike, fizike in kemije v organizaciji Mednarodnega centra za pedagoške študije v mesecu juniju. Za udeležbo na tečajih se lahko prijavijo kandidata, ki izpolnjujejo sledeče pogoje: — da so diplomirali iz ustreznega jezika na univerzi ali ' višji pedagoški šoli, — da so aktivni učitelji ustreznega tujega jezika, — da še< niso sodelovali na tečaju (ruski jezik) oziroma da niso v zadnjih štirih letih sodelovali na tečajih tujih jezikov, — da so zdravi mlajši prosvetni delavci, za tečaj v Grenoblu, pa ne starejši od 35 let. v Potne stroške morajo poravnati kandidati sami ali ustanove, kjer so zaposleni. Prijave sprejema Republiški sekretariat za prosveto in kulturo, Ljubljana, Župančičeva 3. Kandidati morajo poleg prijave, ki naj vsebuje osnovne podatke, priložiti še prepis diplome in soglasje oziroma priporočilo ustanove, kjer so zaposleni. Rok za prijavo je 30. december 1966 za tečaj angleškega jezika oziroma 15. januar 1967 za ostale tečaje. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA . . .-taifeiitii . PROSVETO IN KULTURO med bogov pri svojem usmerjanju ' konec koncev te neke sebične namene; zaželel si je imeti v svojem častnem bataljonu tudi slovenskega martrnika. Zgodovina bo pokazala, če ni zidal na trhle temelje, ali z drugimi besedami, če ni podlegel zemeljskim šegam. Pokoren božji odločitvi, učim ljubi predmet že nekaj let. O uspešnosti ali neuspešnosti ne bi govoril. V tem času sem tolikokrat slišal, da je prosvetarjevo delo tako specifično in enkratno, da se njegova uspešnost -itd. sploh ne da izmeriti. Jaz pa imam, hvala bogu, za svoje delo krepke dokaze, da je kvalitetno in uspešno. Ko včasih ob večerih tavam iz ene gostilne v drugo, me večkrat kak okajen gost povabi k točilni mizi in mi naroči dva deci mariborskega. Potem mi pove, da je bil nekoč moj učenec in da mi je zelo hvaležen, ker ga nisem preveč gaižlal, čeprav se ni nič učil. Potem mi še pove, da so imeli učenci mene najraje in jaz mu verjamem, saj vem za izrek, da je v vinu resnica. V razredu sem delal in delam tako, kot vem in znam. Nekaj so me naučili v šoli, .nekaj sem se sam naučil, nekaj pa me je strokovna literatura. Prva leta sem posvečal največ pozornosti novim metodam ter idejnosti pouka, na zadnjih seminarjih pa so me podučili, naj predvsem pazim na učni smoter, idejnost pa naj pustim lepo pri miru, ker je sporno to zadevo pretirano poudarjati. Ugotovil sem, da se je spornemu denarju, spornemu pravopisu, spornim revijam, spornim politikom, spornim televizijskim oddajam itd., pridružila nova spornost. Po tem spoznanju sem sklenil, da bom rešil pouk vse idejne navlake. Pri analizi sem opustil vse primere, ki bi bili kočljivi. Zavrgel sem stavke, kot so: Partizani so se borili za svobodo, in podobno ter analiziral raje: Oblaki se podijo po nebu, in slične. Učenci k temu niso ničesar rekli, sicer pa nam pri analizi tako ni šlo za vsebino, ampak in zgolj za stavčne člene! Preč meseci pa me je Jaša dobra ravnateljica, grede od prve službe božje, nežno potrepljala po rami in mi po nekajčas-hem pleteničenju kar naravnost povedala skrbi v zvezi z mano. »Strokovni izpit boš moral letos stisniti,- je dejala, »sicer bomo morali prihodnje leto tvoje mesto razpisati.- Nekaj sem ji zamomljal v odgovor, nato sva se razšla. Po tej pripombi nisem imel več mirnega trenutka, dokler nisem nek večer sedel za nabrano literaturo in začel premlevati ustavo, statut, pravilnik in še kaj. Solo sem v tistem času malo zanemaril, a vse mi je bilo odpuščeno, ker sem se strokovno izobraževal. Po treh mesecih intenzivnega učenja in zanemarjanja šolskega dela je moje znanje zakonov, določb, predpisov, določitev jtd., doseglo tisto stopnjo, ko si zrel, da se podaš med strokovnjake in pokažeš, kaj zmoreš. Možje so kmalu spoznali, da sem strokovno dobro podkovan, v idejnost pa se niso spuščali. Vrnil sem se v ljubo mesto In čestitke so deževale. Zvečer smo se dobili v prostoru, kjer bog roko ven moli, in pili dolgo v noč. Majavega so me spravili domov, naša dobra ravnateljica pa mi je za drugi dan določila bolniško. Hitro sem se pogreznil v globok sen. a ne za dolgo. Pred mano se je prikazala čudna procesija strahov in duhov, na čelu pa je opotekajoče korakal moj poklicni znanec brez strokovnega izpita. Spremljevalci so bili oblečeni v dolge črne halje in žebrali so neke tuje molitve. Procesija je zavila na bližnji grič, kjer je bila postavljena velika grmada. Nesrečnika so privezali h kolu in grmado zažgali. Nekdo v škriatu je raztegnil zvit list in govoril zbranim: »Vsemu žlahtnemu, manj žlahtnemu ino nič žlahtnemu folku na znanje šrajam, da je ono, katero zdajci na grmadi goA prevratne, pregrešne ino ničvreP ne misli ali ideje med folk^1 raztegovalo ino širilo. Ono -1; namreč med bogaboječi foW misel metalo, da je stroko^ izpit, bog mu grehe odpusti, n» vredna reč ino stvar, ino da w bogu bol dopadljivo ino všečJ*! bilo, če bi taisti, kateri ta čas & cajt pet gospodovih let v šolrr^’ šterski službi preživi ino P' lebnu obdrži, lahko brez sekir3 cije naprej delal. Grmada, kat«1’ zdajci njegov zanikrn žvot požiA ga bo vse nečistosti osnažila spucalal- Ves premočen sem se zbud*' odvrgel strahotne sanje, si Pff mencal oči in si dejal: *Ub» prenapetež. kaj ga ie doletel0 Srečen sem bil, ker se menj $ podobnega ne more več pripeti1 Zdaj, ko izpit imam, sem mA nja, da ga moramo imeti vsi, ^ prav posebnih sprememb pri s'11’ jem podučevanju doslej še nis° opazil. Hodim pa bolj vzravf: no! To pa drži! Saj sem pop0 prosvetni delavec. To piše črP na belem. David Ritno* »Kmetijski priročnik I96T Ne pozabite na »KMETIJSKI PRIROČNIK 1967-, v ^ terem bodo poleg koledarja še strokovni nasveti: • Gospodarjenje na kmetijah in izračun cene pridelov! nja raznih kultur • Ureditev vinograda in hišne brajde Vzgoja in nega sadnega drevja • Zatiranje plevela s het3 cidi • Pridelovanje semenskega krompirja • Ureditev ^ dink na pašniku • Trohnenje vgrajenega lesa • Reja lerjev, kokoši nesnic in jarčk • Stroji za kmečka gospod3' stva • Hlev za govedo • Gradbeni material • Obb prašičev na kakovostnejše meso • Pripusti, porod in v#3: domačih živali • Vzreja žrebet • Tabela za izračunava3 kubature rezanega lesa • Določanje teže domačih žival* pomočjo merilnega traku • Ce želite imeti »Kmetijski priročnik 1967-, izpolnite n«*’ čilnico in vplačajte 10 N-din (1000 starih dinarjev). »K®«’ ski priročnik 1967- vam bomo poslali takoj, ko boste ^ poslali denar. S C*.' š 2 2 a o & u M u o 2 S cu s ►H a S a s < v o K < Z Znam^ za 20 ^ Časopisno podjetje Kmečki p Ljublj^ Miklošičeva p. P- 47/t