Kolesarjem prijaz Nova Gorica Kugyjev Monte Rosa končno v italijanskem prevodu Jasna Merku ustvarjalno praznuje svojo okroglo življenjsko obletnico / 14 Primorski ČETRTEK, 26. JUNIJA 2008_ Št. 151 (19.241) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Beli medved, kmalu zbogom? Martin Brecelj To poletje bo Severni tečaj verjetno prvič brez ledu. Tako je napovedal prof. David Barber z Univerze v Manitobi v Kanadi, ki se udeležuje odprave na Arktiki na krovu raziskovalne ladje Amundsen. Novico je objavil mesečnik National Geographic in je že globoko odjeknila v strokovni in širši javnosti. Kako naj ne bi, saj dramatično opozarja, da so v teku res obsežne podnebne spremembe. Da ne bi bilo nesporazumov, naj nekoliko natančneje navedemo Barberovo napoved. Kanadski raziskovalec ne govori o arktični ledeni plošči v celoti, temveč o ledu na ožjem območju Severnega tečaja. Poleg tega zatrjuje, da se bo ta polarni led stalil le v poletnem času. Ugotovil je namreč, da je večinoma mlajšega izvora, kar pomeni, da je že doslej v večji meri nastajal v zimskem času. Ne gre pozabiti, da je tu ocean. Vse to prav nič ne zmanjšuje dramatičnosti novice. Mednarodna skupina za podnebne spremembe (IPCC) pri Združenih narodih je namreč leta 2001 napovedala, da bo led na Severnem tečaju sezonsko prvič izginil čez kakih 20 let. Po Barberovi napovedi naj bi se torej polarni led topil hitreje, kot so doslej domnevali. Sicer pa proces dolgoročno zadeva vso Arktiko, ki je v zadnjih 50 letih že izgubila 25 odstotkov svoje ledene plošče in bi lahko bila v celoti ob njo že konec tega stoletja. Vse to predstavlja nezaslišano spremembo za Arktiko in za ves planet. Na Arktiki je med drugim ogroženo preživetje številnih živih vrst, začenši z belim medvedom, po katerem severno polarno območje nosi ime (iz gr. arktos, medved): njegova populacij a se j e samo v zadnjih 20 letih skrčila za 15 odstotkov. Toda takšne ali drugačne učinke bi občutili po vsej Zemlji. In danes ni več nobenega dvoma, da podnebne spremembe v glavnem povzroča človek z izločanjem toplogrednih plinov in še v drugih oblikah. Vpliv današnjega človeka na okolje je tolikšen, da je od njega dobesedno odvisno preživetje vse več živih vrst, z njegovo lastno vred. Kolikor bolj je človek razvit, pa toliko bolj bi moral tudi biti odgovoren zase in za druge. Zadnji čas je, da zgradi novodobno Noe-tovo barko. To so resnice, ki jih že dobro poznamo. In vendar jih ni odveč ponavljati, saj zlepa ne prodrejo tja, kamor bi morale, v centre odločanja. Tako bodo podnebne spremembe spet na dnevnem redu na skorajšnjem vrhu najrazvitejših držav G8 na Japonskem. Bo vrh prisluhnil Barberovemu alarmnemu zvoncu? dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) ITALIJA - Ostra stališča ministrskega predsednika Berlusconi zaostruje spor s sodstvom Višji sodni svet opozarja na nevarnost prikrite amnestije gorica - Slovenska produkcija igrano-dokumentarnega filma Jeremitišče filmski studio za leteča brata Rusjan GORICA - Za potrebe igrano-do-kumentarnega filma Leteča brata Rusjan je Jeremitišče postalo filmski studio. Snemalna ekipa z režiserjem Borisom Palči- gorica - Azbest Preiskavo bo odslej vodilo É V V I v v tržaško sodisce GORICA-TRST - Zaradi velikih zamud pri obravnavi postopkov na goriškem sodišču je preiskavo o smrtih delavcev, ki jih je povzročila izpostavljenost azbestu, prevzelo tržaško prizivno sodišče. V ta namen je Beniamino Deidda, glavni tožilec prizivnega sodišča, ustanovil posebno preiskovalno ekipo, ki se bo posvečala izključno postopkom o smrtih zaradi azbesta. Zadovoljstvo so izrazili pri tržiškem združenju svojcev izpostavljenih azbestu. Za pospešitev sojenja se je zavzel tudi predsednik republike Giorgio Napolitano. Na 16. strani čem na čelu je lopo in dvorišče Makuče-ve domačije spremenila v Rusjanovo delavnico (na sliki), enako tisti, ki jo je bil letalec uredil ob svojem domu v Gorici. Vid- na vloga v filmu je bila zaupana domačinu Marku Brajniku, prihodnji teden pa se bo snemanje selilo na goriško letališče. Na 17. strani RIM - Ministrski predsednik Silvio Berlusconi zaostruje spor s sodniki in s sodstvom. Premier je sodnike spet ostro napadel na skupščini Confesercenti, kjer pa je doživel glasne žvižge. Na skupščini je bil navzoč tudi vodja Demokratske stranke Walter Veltroni, kije prepričan, da je dialog med večino in opozicijo v takšnih razmerah nemogoč. Višji sodni svet je medtem prepričan, da bomo priča nekakšni prikriti amnestiji, če bo parlament uzakonil vladni ukrep o prekinitvi procesov, ki je po njegovem neustaven. Senatorji so sklep že odobrili, sedaj pa je na vrsti poslanska zbornica. Na 6. strani Senatorka Blažina opozorila na probleme slovenske šole Na 4. strani Senator Saro predlaga V V», I • v v • • zaščito »nadišcme in rezijanščine« Na 4. strani Sindikati posredovali Tondu vrsto predlogov Na 5. strani Devinsko-nabrežinska občinska uprava po mnenju opozicije razprodaja ozemlje Na 7. strani Izidi male mature na Tržaškem in Goriškem Na 8. in 17. strani / GORIŠKI PROSTOR Torek, 24. junija 2008 2 1 GLOSA to Konec koncev je bil tudi Stalin človek JoZe Pirjevec Te dni mi je prišel v roke radijski govor, ki ga je imel Stalin 3. julija 1941 ob napadu Wehrmachta na Sovjetsko zvezo. Imelo me je, da ga natančneje analiziram, saj je zanimiv zaradi mešanice patriotizma, laži in groženj, ki jih vsebuje. Toda, ko sem vzel v roko zadnjo knjigo o Stalinu, ki sem jo prebral (Simon Sebag Montefiore, Stalin. Dvor rdečega carja), da si osve žim spo min o tem, kar se je zgo di lo v tis -tih usodnih poletnih dneh, sem se premislil. Zdi se mi primerneje, da vsaj v skopih obrisih pojasnim, kako to, da je Stalin reagiral na Hitlerjevo invazijo z enotedensko zamudo. 22. junija zjutraj, ko so z zahodne fronte začeli deževati v Kremelj telefonski klici lokalnih poveljnikov, ki so poročali o začetku nemške ofenzive, nihče od članov Politbiroja in vodilnih v Stalinovem okolju ni hotel verjeti, da govorijo resnico. Nihče tudi ni imel poguma, da »Bratje in sestre! Borci armije in brodovja! Obračam se na vas, prijatelji. Zahrbtni vojaški napad na našo domovino, ki ga je sprožila 22. junija Hitlerjeva Nemčija, se nadaljuje...Velika nevarnost grozi naši deželi.« bi »vožda« zbudil in ga obvestil o »operaciji Barbarossa.« Končno ga je Georgij Zukov, poveljnik generalnega štaba, le priklical k telefonu, in ga prosil za dovoljenje za protinapad. Stalin je najprej dolgo molčal, tako da gaje Zukov vprašal, ali ga je sploh razumel, nato pa ukazal, naj skličejo Politbiro. Četrt pred šesto so se le sestali, pri čemer se je Stalin še oklepal iluzije, da je vse skupaj »samo provokacija nekaterih nemških oficirjev« in da »Hitler o njej preprosto ni obveščen«. Tudi potem ko je nemški veleposlanik potrdil Molotovu, da se je Tretji rajh odločil odgovoriti na kopičenje sovjetskih čet na zahodni meji z »vojaškimi protiukrepi«, se ni mogel sprijazniti z resnico in je ponavljal, da bo mogoče zgladiti stvari po diplomatski poti. Edini, ki se mu je upal ugovarjati, je bil Molotov: uspelo mu je prepričati ga, naj končno le začne dajati ukaze, da bi zajezili katastrofo na fronti. Odklonil pa je, da bi sam nastopil na radiu z govorom, ki naj bi razkril ljudstvu bridko resnico o izbruhu vojne, temveč je to nalogo prepustil Molotovu. Ko so Nemci 28. junija prodrli okrog 500 km v globino sovjetska ozemlja, obkolili 400.000 rdečearmejcev in zasedli Minsk, je imel trenutek šibkosti: »Vse je izgubljeno,« je potarnal. »Odstopam. Lenin je ustanovil našo državo, mi smo jo pa zajebali«. Umaknil se je v svojo dačo v Kuncevo in se tam dva dni zaprl v malodušno samoto. Vlada je bila povsem paralizirana. Šele ko so ga Molotov in ostali najbližji sodelavci prepričali, da brez njega ne morejo organizirati učinkovite akcije, je spremenil mnenje in prevzel predsedstvo na novo oblikovanega Državnega komiteja za obrambo. Po tej reelekciji, ki je še okrepila njegovo oblast, se je vrnil v Kremelj. Bil je »nov človek«, odločen, da odigra vlogo vojskovodje, ki mu jo je prisodila zgodovina. Tretjega julija je nas to pil na ra di u z zgo raj ome nje nim go vo -rom, ki je obe tal, da ne bo nič po seb ne ga, saj ga je začel s konvencionalnim nazivom: »Tovariši državljani!«. Govoril je z zamolklim glasom, glasno je dihal in si pri branju pogosto pomagal s požirki vode. Toda že naslednji stavek je bil nepričakovano topel: »Bratje in sestre! Borci armije in brodovja! Obračam se na vas, prijatelji. Zahrbtni vojaški napad na našo domovino, ki ga je sprožila 22. junija Hitlerjeva Nemčija, se nadaljuje..Velika nevarnost gro zi na ši de že li.« Kakor je rad ponavljal Molotov, je bil »konec koncev tudi Stalin človek«. VREME OB KONCU TEDNA Toplotna obremenitev bo nekoliko popustila Darko Bradassi_ V zadnjih dneh, ko je po pričakovanjih tudi pri nas napočilo pravo poletje z visokimi temperaturami, je bilo, če izvzamemo gorski svet, najmanj vroče ob morju. V Tržaškem zalivu je morje še razmeroma sveže, Deželna meteorološka opazovalnica ARPA-OSMER je včeraj 2 m pod morsko gladino ob pomolu Ban-diera v Trstu namerila le 20,9°C. Morje zato odigrava ključno vlogo pri hlajenju obale in ožjega zaledja. Čez dan, ko se kopno občutno segreva, nastane nad morjem območje višjega zračnega tlaka, zato piha proti obali svež morski veter. Zivosrebrni stolpec ob morju zato še ni presegel praga 30°C, pravzaprav ga je komajda kratkotrajno dosegel v nedeljo. Drugod v nižinskem svetu so bile najvišje dnevne temperature občutno višje, termometer sredi dneva je povečini za dalj časa občutno presegal 30°C in se je ponekod občasno povzpel do skoraj 34°-C. Na Kraški planoti je Deželna meteorološka opazovalnica ARPA-OSMER namerila najvišjo vrednost v torek, in sicer 31,5°C, noči pa so bile razmeroma sveže, saj so bile najnižje nočne temperature med 15 in 18°C. Zanimivo, da so bile od vključno sobote najvišje dnevne temperature na Trbižu višje (le v nedeljo so bile enake) kot v Trstu, kar potrjuje, kolikšen je v tem obdobju pomen morja. V prihodnjih dneh bo v najnižjih plasteh začel pritekati od severovzhoda za kakšno stopinjo manj vroč, predvsem pa bolj suh zrak. Toplotna obremenitev bo predvsem od jutrišnjega večera nekoliko popustila. Zaradi severovzhodnika pa se bo predvsem tik obale zmanjšal vpliv morja, zato bodo na Tržaškem temperature enake ali višje kot v preteklih dneh, odstotek vlage pa bo manjši. Enostavno povedano, lažje se bomo potili, zato pa nam bo manj vroče. Z izhlapevanjem se namreč temperatura niža. Zaradi omenjenega procesa bo v prihodnjih dneh še posebej aktualno običajno priporočilo zdravnikov ob vročinskih valih, da je treba dnevno popiti zadostno količino vode (od- rasle osebe vsaj 2 litra) in uživati lahko hrano ter veliko sadja in zelenjave. Vremenska slika je zaenkrat še dovolj stabilna, da ne bo prišlo do večjih preobratov. Nad Sredozemljem vztraja območje visokega zračnega pritiska, vremenske fronte se zato pomikajo severno od Alp. Od časa do časa pa bo proti nam, predvsem proti Alpam, pronical nekoliko bolj vlažen zrak, zato bo lahko predvsem v gorah ozračje občasno bolj nestanovitno. Kot kaže bo do prehodne, nekoliko občutnejše spremembe, prišlo v prvi polovici prihodnjega tedna. Predvidoma bo v torek dosegla naše kraje vremenska fronta, za katero bo pritekal hladnejši zrak. Vročina naj bi vsaj prehodno popustila. Danes bo ob morju in v nižinah pretežno jasno, v gorah bo spremenljivo oblačno. Predvsem v popoldanskih urah se bodo pojavljale nevihte, ki bodo pogostejše in močnejše v Karni-ji. Ni izključeno, da se bo zvečer ali v nočnih urah kakšen nevihtni oblak lahko obrobno spustil tudi do ostalih predelov. Jutri bo delno jasno do spremenljivo oblačno, več sončnega vremena bo ob morj u. Čez dan bodo predvsem v gorskem in predgorskem svetu možne posamezne krajevne nevihte. V soboto in v nedeljo bo prevladovalo sončno vreme. Nekaj več spremenljivosti bo v soboto ter v gorah v popoldanskih urah. Na sliki: najvišje dnevne temperature v stopinjah Celzija v Trstu in na Trbižu, podatki AR-PA-OS MER Darko Bradassi ■M .i .rt 1 a,i ÍÍÍ — \ r _ ODPRTA TRIBUNA Fuzija med Juventino in Pro Gorizia: premalo časa za goriški mentalni preskok stoletja David Peterin Štandrež se glede Juventine ni odzval, kot bi pričakovali ob sprejemanju tako pomembne odločitve, kot je združevanje z nogometnim društvom Pro Gorizia. Poleg odbornikov društva je prisostvovala izrednemu občnemu zboru le peščica vaščanov, čeprav se glede fuzije v teh dneh po vasi širijo zelo kritični glasovi. Izgubili smo priložnost poglobiti razčlenjeno vprašanje kot je prilika za sodelovanje z belo-mod ri mi. Ob obravnavi tega vprašanja se mi zdi primerno začeti z izrednimi uspehi, ki jih je današnji vodilni kader Juventine žel v zadnjih letih. Pred dvanajstimi leti se je Juventina kot prva slovenska ekipa prebila v najvišjo amatersko nogometno ligo v Italiji, v Elitno ligo. Nastopanje v Elitni ligi pomeni nastopanje na deželni ravni, nad njo je že D liga, kije pol-profesionalna. Ze ta nivo, ki so ga takrat dosegli belo-rde-či, pomeni profesionalen pristop do vodenja nogometne dejavnosti, ki mu takratna juventinina garnitura ni bila kos. Takoj po izpadu iz Elitne lige leta 1997 je namreč Juventini pretilo zaprtje zaradi stečaja. Uspehi in napredovanje so tako omamili takratno vodstvo, ki je prelahko ravnalo z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, da smo bili za las od tega, da bi izgubili društvo s petdesetletno tradicijo. Takrat se je temu razvoju dogodkov uprla skupina požrtvovalnih in sposobnih odbornikov, ki društvo vodi še danes. V naslednjem prvenstvu je društvo nazadovalo še v prvo amatersko ligo in na tem nivoju obstalo po srečnem spletu dogodkov zadnjih tekem prvenstva, ko je zaradi odhoda trenerja moral sesti na klop sam društveni predsednik, ki prej ni nikdar treniral nogometne ekipe. To je že zgodovina, svetla zgodba, ko je današnje društveno vodstvo, pod taktirko predsednika Marca Ker-pana, spet približalo društvo vasi, napolnilo tribune z navijači in iz napredovanja v napredovanje spet doseglo to, kar je do se daj naj več do se gla slo -venska manjšina na področju nogometa: Elitno ligo. Ravno od tu je treba štartati, ko se sprašujemo, ali je primerno pristopiti k fuziji z društvom Pro Gorizia. Zapraviti ves trud, ki je bil do sedaj vložen v Juventino, izgubiti to realnost, bi bilo pogubno za Štandrež, za slovensko manjšino in istočasno za celotno Gorico. Za Štandrež, ker bi izginil še en dejavnik ki, kot vezni člen tamkajšnjih prebivalcev spreminja potencialno sivo in mrtvo predmestje Gorice v živo in dejavno vas. Za manjšino, ker je Juventina, kot je bila v minulem letu tudi Vesna, v nogometu lahko izredna vitrina za našo skupnost, kjer lahko iz nedelje v nedeljo na igriščih in vsakodnevno v medijih, po vsej deželi počasi izvedo o obstoju naše skupnosti in nas bolje spoznavajo. Za celotno Gorico, ker je že danes, brez združevanj, Juventina laboratorij sožitja in sodelovanja med goriškimi jeziki in kulturami, ki v športnem ključu presegajo to, kar del politike in tudi določeni krogi mestne družbe, kljub padcem cele vrste mej in pregrad, niso še uspeli. Juventina je kraj, kjer se gradi pozitivno klimo, ki bi omogočila Gorici normalnost, ki si jo leta 2008 zasluži, mesto, kjer mirno sobivata in vsakodnevno skupaj doživljata vse, kar nam prinaša življenje, dve kulturi in dva jezika. Kjer Italijani in Slovenci brez stra- hu in zavisti ali krivih namer sodelujemo tako, kot bi brat delal z bratom. Kdorkoli je pripravljen stopiti v ta okvir, spodbujati tak pristop do integracije naše skupnosti s teritorijem in okolja z nami, sprejeti Slovenca italijanskega državljanstva kot enakovrednega partnerja, upoštevati našo posebnost in po tre be, je dob ro do šel. V tem ključu podpiram združitev med Juventino in Pro Gorizio, med dvema najbolj reprezentativnima nogometnima moštvoma občine Gorica. Vsako društvo ima svojo zgodovino, ki bi jo bilo zgrešeno brisati, vsako od dveh društev ima velik simbolni pomen za svoje zaledje, ti dve zgodovini in oba vsebinska pomena sta pa skupaj zgodovina in jedro Gorice. Zagotovilo, da bo novo društvo nadaljevalo poslanstvo, ki ga ima danes Juventina, to je ustvarjanje konkretnih primerov medkulturnega dialoga, pa lahko daje samo statut. V samem statutu bi bilo treba zajamčiti uporabo slovenskega jezika pri novem društvu. Članske izkaznice bi morale ostati dvojezične, napovedovalec bi na domačih tekmah še naprej pozdravljal obiskovalce igrišča v dveh jezikih, vsi dokumenti, ki bi jih pošiljalo društvo, bi bili dvojezični. Kar pa mi je najbolj pri srcu in čemur sama Juventina ni kos, vsi treningi, od športne šole tja do članske ekipe, bi potekali dvojezično (to lahko dosežemo z usposabljanjem našega trenerskega kadra, klicanjem na pomoč v Slovenijo in morda z uvedbo trenerskega pomočnika, kjer eden govori v enem jeziku, drugi pa pozna oba jezika). Ta pristop je danes najbolj pomemben pri otrocih, ki se naučijo živeti v dvojezičnem okolju, jutri pa, ko bodo ti malčki zrasli, bo ravno tako po-memb no, da ta mo del pre ne se mo tu -di na člansko ekipo. Tako bo po dvajsetih letih tem ljudem dvojezično občevanje vsakodnevna praksa in bomo vsi skupaj zaživeli v prijetnem in sproščenem dvojezičnem okolju. Mogoče se moji predlogi komu zdijo znanstvena fantastika. Prepričan pa sem, da gre razmišljati v to smer in da take sredine, ko so spretno vodene, predstavljajo tisto dodano vrednost ki jo dandanes vsaka manjšina nujno potrebuje. Izogniti se moramo izolaciji in getizaciji, v kateri so priklenjene nekatere druge evropske manjšine in nadaljevati pot odprtega, živahnega in podjetnega protagonista tega prostora, ki je povsem vključen v družbene tokove. Slovenska narodna skupnost v Italiji je to vlogo odigravala vseh šestdeset let po vojni in mora s tem nadaljevati, jasno z novimi pristopi in prijemi, ki so danes aktualni. Čas j e tiran, v nekaj dneh se ne da razviti tako globoke in komplicirane diskusije, kot je združitev Juventine in Pro Gorizie, predvsem ne s toni, eleganco in pozornostjo ki bi jo taka tema zahtevala. Štandrežci nismo imel dovolj časa, da bi se pogovarjali in razumeli, zakaj res gre. Ostaja dejstvo, da bi morali biti pri celotni operaciji izredno spretni in sposobni ter gre nak pri o kus, da če bi bi lo na raz -po la go ne kaj me se cev, bi mo go če na -črt uspel. Štandrež in z njim Gorica pa sta zaradi preskromnega časa, ki je bil na razpolago, zamudila zgodovinsko priložnost mentalnega preskoka, ki bi omogočil Gorici, da bi bila pred očmi vseh to kar je: italijansko in slovensko mesto. cerkno Bolnico Franjo je mogoče obiskati IDRIJA/CERKNO - Partizanska bolnica Franja je včeraj, na dan državnosti, prvič po septembrski ujmi, ki je edinstveni muzej na prostem skoraj povsem uničila, odprla svoja vrata obiskovalcem. Kot je za STA dejala vodja Cerkljanskega muzeja Miloj-ka Magajne, se je prva skupina obiskovalcev včeraj ob 10. uri odpravila na prvi ogled Franje. Obnova partizanske bolnišnice bo zaradi povodnji, ki jo je prizadela septembra lani, trajala predvidoma do leta 2010. Mestni muzej Idrija kot upravljavec pa si kljub temu želi ohraniti kontinuiteto obiskov, zato je pripravil program obratovanja v tem obdobju. Ogledi bolnice Franja bodo mogoči vsako nedeljo in ob praznikih ob 10. in ob 16. uri, a izključno v spremstvu muzejskega vodiča. Za najavljene skupine bodo ogledi potekali po dogovoru. Najave sprejemajo v cerkljanskem muzeju. Obiskovalci si bodo lahko ogledali, kakšno je stanje v soteski, se seznanili z zgodovino spomenika in s potekom obnove, so sporočili iz muzeja. Glede na dane razmere v muzeju varnosti posvečajo vso pozornost. Za obisk partizanske bolnišnice je obvezna primerna obutev in zaščitna čelada, ki jo za čas ogleda dobijo vsi obiskovalci. Otrokom, mlajšim od sedmih let, vstop ni dovoljen, starejšim pa le v spremstvu staršev. Ogledi v primeru slabega vremena odpadejo. Predstavniki muzeja so zadovoljni tudi s solidarnostnim odzivom, ko se je na posebnem računu idrijskega muzeja za obnovo Franje zbralo preko 137.000 evrov, slabo polovico oziroma 60.000 evrov so prispevali bralci Primorskega dnevnika od Trsta do Benečije. (STA) Ponudbe veljajo do 9. julija 2008 m pot do ugodnosti POtE^N0 ' XW^Njl m 4 (Jè 7 ... in še mnogo drugih ponudb Pršut Parma IL PARMIGIANINO Mleko UHT STERILGARDA delno posneto 1.500 ml 0,66 €/ liter Skleni "Alice Mobile PC" in dobil boš notesnik Asus Eee PC 701 Linux 4 GB za ... trosed Elle na voljo v rdeči ali modri barvi z modemom HUAWEI USB Card E220 7.2 vklj. v ceno!! in boš brezvrvično brskal po spletu do hitrosti 7.2 Mbps za 100h/mesec, samo 30€/mesec!! Ponudba velja do izčrpanja zalog in je podvržena omejitvam; za podrobnosti povprašajte pri prodajnem mestu. ^--------- Hipermarket Emisfero MONFALCONE/TRŽIČ (GO) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481 /416740 URNIK: ponedeljek 14.30 - 20.30 - od torka do sobote NEPREKINJEN URNIK 9.00 - 20.30 - NEDELJA 9.30 - 20.00 EMISFERO JE PRISOTEN TUDI V KRAJIH: VICENZA, BELLUNO, PERUGIA, SCORZE' (VE), SILEA (TV), ZANE (VI) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 24. junija 2008 2 1 ALPE-JADRAN rim - Tamara Blažina (DS) v senatni komisiji za šolstvo opozorila ministrico Gelminijevo Slovenska šola: odprta v • - •• v« ^ vprašanja terjajo rešitev Delovanje znanstvenih in raziskovalnih ustanov je treba čim bolje uskladiti RIM - Trst slovi po znanstvenoraziskovalnih ustanovah, katerih delovanje je treba čim bolje uskladiti, glede slovenskega šolstva v Italiji pa je treba kljub pozitivnim premikom v zadnjih dveh letih rešiti še nekaj odprtih vprašanj, kot sta npr. problem ločenih seznamov osebja in ustanovitev slovenske sekcije pri tržaškem konservatoriju. Na to je na torkovem zasedanju komisije za šolstvo italijanskega senata ministrico za šolstvo, univerzo in raziskovanje Mariostello Gelmini opozorila slovenska senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina. Seja je bila med drugim posvečena nadaljevanju razprave o smernicah ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje, ki jih je ministrica Gelminijeva predstavila na prejšnjih zasedanjih. Blažinova, ki sicer ni članica komisije, a se je zasedanja ude le ži la, ker jo prob le ma ti ka za ni -ma, je na začetku ministrico opozo- rila na veliko protislovje med programom, ki ga je bila predstavila, in napovedanim krčenjem sredstev za šolstvo in raziskovanje, kar predvi-de va do ku ment za go spo dar sko in finančno načrtovanje, ki ga je pred kratkim odobrila italijanska vlada. V nadaljevanju pa je opozorila tudi na po memb no vlo go Tr sta na po droč -ju visokega šolstva in raziskovalnih dejavnosti, saj razpolaga s priznanimi ustanovami, kot so sinhrotron, mednarodni center za teoretsko vi-ziko, Znanstveni park in visoka šola Sissa. Gre torej za pravo mesto znanosti, je dejala Blažinova, ki bi potrebovalo večjo pozornost in podporo. V tem smislu se je senatorka zavzela za čim boljšo uveljavitev ev-rop skih re sur sov, pri če mer je bi la kritična do pomanjkanja specifičnih smernic ministrstva glede evropske strategije. Senatorka tudi soglaša s potrebo po depolitizaciji imenovanj članov upravnih odborov znan- kroma stvenih ustanov, obenem je ministrico spodbudila, naj se potrudi, da bo delovanje znanstvenih in raziskovalnih ustanov čim bolje usklajeno, saj se čuti pomanjkanje organa s koordinacijsko in povezovalno vlogo. Senatorka Tamara Blažina pa je posebej opozorila na problematiko slovenskega šolstva v Italiji, pri čemer je naj prej spo mni la, da je po petletnem zatišju v zadnjih dveh letih z levosredinsko vlado Romana Prodija prišlo do pomembnih pre- mikov zlasti v Benečiji z ustanovitvijo dvojezične nižje srednje šole v Špetru. Marsikaj pa je še nedorečenega, je dejala Blažinova, ki se je zaustavila pri področju glasbenega šol stva in opo zo ri la, da še ved no ni prišlo do ustanovitve slovenske sekcije pri tržaškem konservatoriju Giuseppe Tartini. Nerešen ostaja tudi problem ločenih seznamov osebja v deželi Furlaniji-Julijski krajini in načina financiranja manjšinskih šol, ki ne more sloneti le na kriteriju številčnosti. O vsem tem bo Blažinova v kratkem ministrici posredovala dosje z vsemi potrebnimi informacijami o slovenskem šolstvu v FJK, zato da se bo čimprej začelo reševati še odprta vprašanja. Šola, je namreč dejala senatorka, je temeljnega pomena za rast države, to pa velja še toliko bolj v primeru jezikovnih manjšin, za katere šola predstavlja tudi pomemben dejavnik identitete. rim - Senator Ferruccio Saro predlaga spremembo zakona 482 K ■ | • V V« •• V V« • V • »Nadišcina, rezijanščina in po našem niso slovenska, kvečjemu slovanska narečja...« RIM - Država mora zaščititi nadi-ščino, narečje "po našem" in rezijanšči-no, ki niso slovenskega, kvečjemu slovanskega izvora. Ta ugotovitev je spodbudila videmskega senatorja desne sredine Ferruccia Sara, da je predložil zakon ski os nu tek, s ka te rim že li spre me -niti zakon za zaščito jezikovnih skupnosti 482. Saro (njegov predlog nosi številko 697) je isto zahtevo neuspešno postavil v prejšnji zakonodajni dobi. A takrat je bila na oblasti leva sredina, medtem ko ima sedaj parlamentarno večino Sarova politična opcija. Zakonski predlog senatorja stranke Ljudstva svobode ima samo en člen, ki se takole glasi: v prvem odstavku drugega člena zakona 482 (15.12.1999) t e treba dodati besede »slovanski jeziki, poimenovani nadiščina, po našem (v originalu po nasen) in rezijanščina, ki so zgodovinsko navzoči v videmski pokrajini«. Navidez preprosto in morda celo nedolžno besedilo, ki ga je senator Saro opremil s skoraj štiri strani dolgim spremnim poročilom. V njem je parla- Ferruccio Saro kroma mentarec razkril politične namene svojega zakonskega predloga, ki ga predsedstvo senata še ni poslalo v presojo pristojni komisiji. Z zadevo se bo najbrž ukvarjala senatna komisija za ustavna vprašanja. Saro začenja svoje poročilo od daleč in sicer od Londonske spomenice, ki je priznavala navzočnost Slovencev le na Tržaškem in Goriškem. Tudi deželna uprava se je dolgo let izogibala priznanju slovenske prisotnosti v videmski pokrajini, nakar Saro omenja t.i. Maccani-cov zaščitni predlog z uradnim nazivom "Ukrepi v korist prebivalcev slovenskega jezika v pokrajinah Trst in Gorica ter prebivalstvu slovanskega porekla v videmski pokrajini". Predlog je - kot znano - ostal mrtva črka na papirju. Do preobrata je prišlo leta 1999 z odobritvijo zaščitnega državnega zakona 482. Saru se ta zakon načelno ne zdi sporen, pač pa se mu zdijo zelo vprašljivi sklepi videmskega pokrajinskega sveta, ki je prošnje občin iz videmske pokrajine (vsega skupaj 15) tolmačil kot kot željo, da se zaščiti slovenščino. Edini občini, ki sta izrecno zaprosili za vključitev v »slovensko območje« sta bili po Sa-rovem mnenju Trbiž in Ovčja vas-Na-borjet, občine Podbonesec, Špeter, Sv.Lenart-Podutana, Sovodnje, Srednje, Dreka, Grmek, Tipana, Bardo in Rezija pa naj bi se omejile le na zaščito lokalnih jezikov oziroma govoric. Na koncu je videmska Pokrajina, poleg omenjenih občin, v seznam občin, kjer prebivalci govorijo tudi slovensko, vključila še Fojdo, Ahten in Praprotno. Videmski senator Berlusconijeve stranke je prepričan, da so »skupnosti slovanskega izvora« dvojno diskrimini-rane. Prvič, ker zakon 482 ne priznava posebnosti njihovih narečij, in drugič, ker jih je zakonodajalec vsiljeno uvrstil v sklop slovenske manjšine, kateri ne pripadajo. Po Sarovem prepričanju prebivalcem teh občin grozi asimilacija s strani Slovencev na Tržaškem, zato mora zakonodajalec narediti konec vsem tem diskriminacijam, saj »gre za ljudi, ki so v preteklosti marsikaj žrtvovali za italijansko domovino in ki danes nočejo imeti nič skupnega s Slovenci na Tržaškem«. Takšna in podobna stališča smo že slišali marsikdaj in marsikje, nazadnje v deželnem svetu med obravnavo zaščitnega zakona za Slovence. Zanimivo, da se senator Saro sklicuje le na zakon 482, očitno namerno pa »pozablja« na državni zakon 38 iz leta 2001 (zaščita Slovencev), ki izrecno omenja Slovence v videmski pokrajini. A to senatorja očitno ne zanima. S.T. Žbogar: Primer tokaja naj bo za lekcijo VIDEM - »Upam, da se je furlanski vinogradniško-vinarski sistem iz primera tokaja, po 15 letih besed, vendarle nekaj naučil,« je včeraj izjavil predsednik deželne stanovske organizacije Coldiretti FJK Dimitrij Zbogar. V tiskovni noti je zapisal, da je s praktičnega vidika zadeva za Condiretti defini-tivno končana, novice iz Luksem-burga pa le še potrjujejo večkrat izraženo tezo, da namreč ime to-kaj znotraj EU ostaja ekskluziva madžarskih proizvajalcev. Deželni zakon za rešitev pomenovanja je tako neučinkovit (in morda tudi neustaven), tako da bo treba tudi na domačem trgu uveljaviti ime Friulano. Zdaj bo treba čimprej poskrbeti za reklamiziranje novega imena in pripraviti ustrezen program sporočanja, je dodala deželna direktorica kmetijske organizacije Elsa Bigai. V FJK načrt proti vročini TRST - Od prvega julija do polovice septembra bo v FJK veljal načrt proti vročini, ki ga je pripravila deželna uprava. Deželna agencija za zdravstvo bo v teh dneh objavila zeleno številko (SOS caldo), na kateri bodo dostopne informacije, monitoražna mreža pa bo letos nadgrajena z novimi službami. Seznam ljudi (starejših od 75 let in bolnikov), ki bodo podvrženi mo-nitoringu, sestavljajo zdravstvena okrožja (tudi po nasvetu družinskih zdravnikov), letos pa bo njihovo število doseglo 1200 oseb (lani jih je bilo 400). Načrt predvideva tudi informativno kampanjo o ravnanju v primeru vročinskih valov, medtem ko bodo pooblaščene osebe lahko uporabljale prenosne klimatske naprave za hlajenje prostorov, kjer se nahajajo bolniki in starostniki. Srečanje ZZB in VZPI-ANPI SEZANA - Na povabilo krajevne ZZB so se v torek v Sežani sestali predstavniki sežanske Zveze združenj borcev in predstavniki tržaškega združenja VZPI-ANPI. V razpravi, ki sta jo vodila predsednik ZZB Emil Škrl in predsednik tržaške sekcije VZPI Giorgio Mar-zi, so ugotovili visoko zavest ljudi, v katerih so vrednote antifašizma in NOB še vedno žive. Glede sedanjega stanja v Sloveniji in Italiji ugotavljajo borci nasprotja, ki gredo marsikdaj v nasprotno smer od idealov in vrednot boja za svobodo. Predstavniki borčevskih organizacij so srečanje sklenili z željo po tesnejšem povezovanju in pogostejšem javnem nastopanju obeh organizacij. ljubljana - imenovanje veleposlanikov Ministrstvo za zunanje zadeve je izrazilo začudenje nad izjavami predsednika države LJUBLJANA - Zunanje ministrstvo Slovenije se je včeraj odzvalo na torkove izjave predsednika republike Danila Turka za Pop TV, da pred volitvami spričo po njegovem mnenju preveč razgrete volilne situacije ne bo podpisal odlokov o imenovanju novih veleposlanikov. MZZ je Turkove izjave označilo za nenavadne.»Mislim, da imamo preveč razgreto volilno situacijo in da bi ta nujno vplivala na proces odločanja, tako da sem se zaradi tega sam opredelil za to, da tako razrešitve kot imenovanja počakajo na čas po volitvah,« je Turk v torek dejal za Pop T V. Zunanje ministrstvo pa je včeraj v sporočilu za javnost izrazilo začudenje zaradi povezovanja imenovanja veleposlanikov s predvolilnim obdobjem. »To povezovanje vnaša politična merila v postopek imenovanja oz. izbiranja veleposlanikov, ki ne predstavljajo niti strank niti koalicij niti konkretne vladne ekipe niti konkretnega predsednika, ampak državo in njene usta- nove ne glede na volilni izid,« so poudarili. Sicer je zunanji minister Dimitrij Rupel že v torek za Pop T V v odzivu dejal, da se mu zdi izjava predsednika republike »nevarna«, saj »dejansko povezuje imenovanje veleposlanikov z izidom volitev in s strankarskimi izbirami«. Napovedal je, da bo Turka osebno prosil, naj še enkrat razmisli. MZZ je včeraj v sporočilu za javnost tudi poudarilo, da so predlogi za imenovanje veleposlanikov, kijih je vlada določila na seji 6. junija, označeni s stopnjo tajnosti »zaupno«, zato do pridobitve agremanov držav sprejemnic o imenih in priimkih kandidatov sploh ni dovoljeno govoriti. Gre tudi za kršitev običajnega mednarodnega prava in ustaljene prakse držav sprejemnic. Zunanje ministrstvo je še navedlo, da so vsi kandidati, ki jih je na omenjeni seji določila vlada, poklicni, to je karier-ni diplomati, in so zaposleni na MZZ. (STA) šempeter - V 87. letu starosti Umrl je Zvonimir Simčič, ugledni enolog, »oče rebule« ŠEMPETER - Slovensko in tudi evropsko enološko sredino je pretresla vest o smrti uglednega enologa Zvonimirja Simčiča, prvega Slovenca, ki je postal član italijanske državne vinske akademije v Sieni, soustanovitelja dolgoletnega direktorja vinske zadružne kleti KZ Goriška Brda na Dobrovem, zavzetega zagovornika avtohtone briške rebule ter viteza vina Ordo equestris vini Europae. Kljub dopolnjenemu 87. letu starosti je še do nedavnega živel polno življenje, dokler ni v ponedeljek v šempetrski bolnišnici podlegel srčni kapi. Zvonimir Simčič, v prijateljskih krogih poznan kot Miro, je bil rojen na Dobrovem, kjer je tudi živel, po poroki pa se je preselil v Solkan. V zakonu s soprogo Tatjano sta se mu rodila hči Alenka in sin Igor, ki sta ga osrečila s tremi vnuki: Markom, Simonom in Lienom. Z rodnim Dobrovem pa je ostal povezan vse življenje: s posebno ljubeznijo do vinske trte je obdeloval vinograd ob domačiji in v njem po upokojitvi iz nekaj trsov avtohtone rumene rebule, ki je izvirala še iz časa njegovega 'nonota' v desetih letih uredil celoten vinograd. Od tam izvira njegova mojstrovina, penina Medot, ki jo je poimenoval tako, kot se je včasih reklo pri njihovi hiši. Po upokojitvi se je posvetil tudi pisanju knjige Vino med ljudsko modrostjo in moderno znanostjo, ki je izšla leta 1987, v kateri je strnil svoje vrhunsko znanje in izkušnje. Povsod so ga imenovali 'oče rebule', pojasnjuje njegov sin Igor, lastnik in vodja podjetja Esimit in lastnik istoimenske jadrnice Esimit Europa. Zvonimir Simčič je namreč, poleg tega, da je sodeloval pri načrtovanju zadružne vinske kleti na Dobrovem, pa tudi v Vipavi, Ormožu in v srbskem Paliču, načrtoval strateški razvoj v Brdih. Ko se je tedaj v 60. letih minulega stoletja tehtalo, kateri sorti bi v Brdih dali poudarek, se je odločil za avtohtono sorto rebulo, kar se je kasneje izkazalo za pravo odločitev. Zvonimir Simčič je pomembno zaznamoval razvoj Goriških Brd po vojni, še posebej pa z razvojem omenjene vinske kleti na Dobrovem, kije za širši okoliš pomenila obrat v pozitivno smer. Katja Munih / GORIŠKI PROSTOR Torek, 24. junija 2008 2 1 cgil, cisl in uil - Sveženj predlogov v pričakovanju omizja z deželno vlado Sindikati posredovali Tondu svoj »vladni program« Dokument obravnava 11 poglavij, od dela in sociale do energije in izobrazbe - Vezna nit upad kupne moči Sindikati CGIL, CISL in UIL so deželnemu predsedniku Renzu Tondu posredovali obsežen sveženj predlogov, neke vrste »vladni program«, najprej pa želijo vzpostaviti omizje za dogovarjanje z deželno vlado. »To je ustaljena praksa, ki temelji na sporazumu iz prejšnje zakonodajne dobe. Pričakujemo, da bo ta sistem dela zaznamoval tudi odnose z novo deželno vlado,« so povedali na tiskovni konferenci na sedežu CISL (na trgu Dalmazia v Trstu) deželni tajniki Franco Belci (CGIL), Giovanni Fania (CISL) in Luca Visentini (UIL). Dokument sestavlja 11 poglavij, o katerih bi se želeli dogovarjati s pristojnimi odborniki. Osrednja tema je upad kupne moči: Italija se je znašla pri dnu evropske lestvice, italijanske plače so za 18% nižje od povprečja EU, FJK pa ni izjema. Sindikati, ki zahtevajo vpogled v deželni finančni manever, podpirajo v istem dihu porast potrošnje in proizvodnje, zvišanje plač in pokojnin ter znižanje davkov in cen. Deželi med drugim predlagajo, naj popuste na davek IRAP odmeri le podjetjem, ki nudijo zagotovila za zaščito plač delavcev. Na področju dela je problematik veliko, sindikati pa prištevajo poglaviten pomen boju proti nesrečam ter vključitvi žensk, starejših občanov in invalidov na trg dela. Omenjajo tudi prekerne delavce, a jih ne uvrščajo med prioritete: Deželo spodbujajo, naj ščiti mladino pred začasnimi zaposlitvami. Preostala poglavja zadevajo gospodarski razvoj, socialo, stanovanjsko politiko, infrastrukture in energijo, okolje, izobraževanje, javne službe, čezmejno politiko in odnose z Rimom. Belci je potrdil, da sindikati odločno nasprotujejo jedrski energiji in investicijam v nuklearno elektrarno Krško, »ki je zastarela in nima razvojnega potenciala«. Nujno je vlagati v izobraževanje (od otroških jasli do univerze) in inovacijo. Deželni tajniki so izrazili mešane občutke glede dosedanjih nastopov novega deželnega odbora. »Zadovoljni smo s Tondo-vim pozitivnim odzivom v zvezi z zaposlitvami v zdravstvenem sektorju: v kratkem naj bi zaposlili nekaj sto ljudi. Naj spomnim, da je bila Illyjeva uprava na te zahteve gluha, saj je v nekaj letih ugodila samo eni zaposlitveni prošnji,« je dejal Visentini. Skrbi pa polemika o državljanovem dohodku: deželni odbor ga kritizira, ker naj bi bilo to sredstvo zgolj skrbstvene narave. Obdobje izplačila želi omejiti na 6 mesecev, kar je za Fanio odločno premalo: »Ravno tako postane državljanov dohodek golo skrbstveno sredstvo, medtem ko bi moralo pomagati brezposelnim, da se vključijo v svet dela. V EU je povprečna doba izplačevanja dve leti.« (af) Z leve proti desni Giovanni Fania (CISL), Luca Visentini (UIL) in Franco Belci (CGIL) kroma mokrine Izginila sta avstrijska izletnika TABLJA - Na Mokrinah se je od ponedeljka zvečer izgubila vsaka sled za priletnima avstrijskima državljanoma, ki sta bila na izletu na območju znanega sedla, baje na italijanski strani. Z iskanjem se od torka dalje ukvarjajo italijanski gorski reševalci (slednje so v torek poklicali avstrijski orožniki), na pomoč so jim priskočili gasilci in karabinjer-ji. Videmsko pokrajinsko poveljstvo gasilcev se je aktiviralo včeraj popoldne: operativni center je med drugim poklical edino potapljaško ekipo gasilcev v deželi, ki ima sedež v tržaškem starem pristanišču. Tržaške gasilce in njihovo opremo je pobral helikopter gasilcev iz Benetk, ki je pristal na pomolu Audace: prepeljal jih je do pokrajinskega poveljstva v Vidmu, od tod pa so potapljači potovali na Mokrine. Tam je namreč manjše jezero, reševalci pa niso izključevali možnosti, da sta se Avstrijca utopila. Z gorsko reševalno službo iz Tolmeča sodelujejo tudi prostovoljni gasilci iz Tablje. ljubljana - Praznik slovenske policije Plodno sodelovanje med policijama Predstavniki prometne policije iz FJK prejeli »Srebrni znak za sodelovanje« - Več uspešnih preiskav v boju proti organiziranemu kriminalu Praznika slovenske policije, ki so ga obeležili 19. junija na policijski akademiji v Ljubljani, so se udeležili tudi predstavniki prometne policije iz Furlanije-Julijske krajine. Tesno sodelovanje med slovensko in italijansko policijo ni novost, še posebej kar se tiče nadzorovanja cest, z vstopom Slovenije v EU in dvostranskim sporazumom pa seje kooperacija še okrepila. Prometna policija iz FJK je v stalni povezavi s koprskimi kriminalisti, pa tudi s policijskimi upravami iz Nove Gorice, Ljubljane in Maribora: izmenjava informacij in soočenja v okviru raznih preiskav so skorajda del vsakdana. Plodno sodelovanje prinaša vidne rezultate, obe policiji sta s skupnimi močmi dosegli kar nekaj uspehov v boju proti organiziranemu kriminalu. Zaradi tega je slovenski notranji minister Dragutin Mate izročil predstavnikom prometne policije iz FJK »Srebrni znak za sodelovanje«. Priznanja so prejeli tudi policisti iz Avstrije, Madžarske ter Bosne in Hercegovine. Predstavniki slovenske in italijanske prometne policije z notranjim ministrom Dragutinom Matejem (na skrajni desni) imigracija - Predavanje odvetnice Cattaruzzijeve v okviru projketa združenja CACIT Italijanski sodniki se v primeru priseljencev ravnajo po družinskem pravu njihovih domovin Odvetnica Anna Cattaruzzi (prva z leve) med predavanjem o družinskem pravu v multikulturni družbi kroma TRST - Koordinacija združenj in skupnosti priseljencev v tržaški pokrajini (CACIT) je skupaj s katedro za politično antropologijo na fakulteti za politične vede tržaške univerze in z združenjem za pravne študije o imigraciji ASGI pripravila projekt z naslovom Priseljene ženske v FJK - identiteta, družina in javno življenje. S finančnim prispevkom Dežele FJK so tako v okviru tega projekta zasnovali več informativnih srečanj, od katerih je bilo prvo včeraj popoldne namenjeno družinskemu pravu in imigraciji v multikulturni družbi. Predavala je mlada videmska odvetnica Anna Cattaruzzi, poslušali pa so jo predvsem kulturni mediatorji in operaterji, ki delajo s priseljenci. Kot nam je pred začetkom srečanja povedala odvetnica, uveljavljajo italijanska sodišča pravila tukajšnjega pravnega reda, s pojavom imigracijskih tokov pa so se na področju izvajanja družinskega prava pojavili novi problemi. Sodniki morajo namreč poznati pravna določila držav, iz katerih prihajajo priseljenci, saj italijanski zakon določa, da se priseljenca obravnava po zakonu v njegovi državi. To na primer velja za ločitev oziroma razvezo zakona, ki se sicer izvrši v Italiji, a po zakonu države, iz katere priseljenec prihaja. Drugače je v bolj spornih primerih, ko italijanski zakon določene situacije ne priznava oziroma jo prepoveduje. To velja na primer za po-ligamijo (druga žena nima pravice, da bi prišla k možu v Italijo) in za zavrnitev žene ali moža, ki sta v nekaterih državah pravno priznana, v Evropi oziroma Italiji pa seveda ne. V tem primeru se sodnik posluži italijanskega zakona. Odvetnica Cattaruzzijeva je udeležence informativnega srečanja, ki so se zbrali v prostorih združenja CACIT, seznanila v prvi vrsti z italijanskim družinskim pravom oziroma pravili, poučila pa jih je tudi o tem, kako se morajo priseljenci obračati na italijanskega sodnika, da bodo deležni ustrezne zaščite in pravne varnosti. 6 Četrtek, 26. junija 2008 ITALIJA politika - Silvio Berlusconi na skupščini organizacije Confcommercio Trgovci izžvižgali nov premierov napad na sodnike Veltroni: Ob takih tonih dialog ni mogoč - Napolitano poziva k strpnosti RIM - Za nov, močan napad na sodnike in na opozicijo je Silvio Berlusconi včeraj izrabil letno skupščino stanovske organizacije trgovcev Confcommercio, saj je bil prepričan v naklonjenost avditorija. Pa ni bilo tako. Komaj je začel govoriti o »ideologiziranih sodnikih«, je začelo med udeleženci skupščine šumeti, nato pa se je nezadovoljstvo nadaljevalo z glasnim neodobrava-njem in žvižgi. Premier je na začetku ironiziral, ko je dejal, da je »veliko sodnikov, ki bi me želeli videti zvezanega« oziroma v ječi, pri čemer je ponazoril lisice na zapestjih. »Postrežem vam s podatkom, da je bilo med letoma 1994 in 2006 več kot 789 tožilcev oziroma sodnikov, ki so se ukvarjali z "nevarnostjo Berlusconi', pa jim ni uspelo ukiniti demokracije in jim tudi ne bo. Državljani imajo pravico videti na vladi tistega, ki so ga izbrali na svobodnih volitvah,« je dejal. Odziv na te besede so bili žvižgi, na katere je Berlusconi odgovoril: »Saj ste me povabili vi...« in se trudil, da bi pojasnil vzroke za svoje napade na sodnike. Druga tarča Berlusconijevega napada je bila opozicija, ki jo je obtožil, da je pretrgala dialog z večino. Sicer pa dialog s to opozicijo ni mogoč, ker »ne razume in se nam ne pridruži v boju proti tistim, ki hočejo odpraviti demokracijo«. Walter Veltroni, ki je bil med gosti skupščine, je nemudoma reagiral na premierov napad: »S takimi toni je težko dialogirati, ko se z odra neke stanovske organizacije slišijo tovrstne stvari. Tukaj ne gre več za problem dialoga, ampak za spoštovanje lastne vloge, česar pri predsedniku ministrskega sveta v tem primeru ni bilo.« Ironija usode je hotela, daje predsednik republike Giorgio Napolitano ravno med tem, ko je Berlusconi napadal sodnike, sprejel na Kvirinalu člane nacionalnega forenzičnega sveta in ob tej priložnosti politike in sodnike še enkrat pozval k dialogu. Predsednik pričakuje od vseh »zadržanost in ravnovesje«, kajti politika in pravosodje morata kljub »trenutku trenj« zagotoviti »ozračje medsebojnega posluha« in zavrniti »za vse škodljivo kontrapozicijo«. Napolitano tudi ob tej priložnosti ni skrival svoje velike zaskrbljenosti zaradi konfliktnih odnosov, pri čemer je lastno vlogo, omejeno na golo prepričevanje, primerjal z vlogo tistega, ki pošilja sporočila v steklenici, ne da bi vedel, kdo jih bo hotel prebrati. politika Komisija RAI je še brez predsednika RIM - Parlamentarna komisija za nadzor nad radiotele-vizijsko ustanovo RAI je še vedno brez predsednika. Tudi v drugem glasovanju namreč ni bil izvoljen Leoluca Orlando iz vrst levosredinske opozicije, kate ri pri pa da pred sed stvo ko mi -sije. Bivšemu županu Palerma, ki pripada stranki Italiji vrednot Antonia Di Pietra, so tudi včeraj zmanjkali odločilni glasovi vladne večine. »Nič proti Orlan-du, a zahtevamo dogovarjanje o vseh odprtih vprašanjih javne radiotelevizije,« pravijo v desni sredini. V opoziciji pa govorijo o neverjetni obstrukciji, vredni obsodbe. Predsednika senata in poslanske zbornice bosta v prihodnjih dneh sklicala novo sejo komisije v upanju, da bo do ta krat pri šlo do do go vo ra med večino in levo sredino. Silvio Berlusconi je na skupščini Confcommercia takole ponazoril lisice ansa trgovina - Podatki zavoda Istat za april Italijani so prenehali kupovati obleko in čevlje RIM - Ravno na dan skupščine stanovskega združenja trgovcev Confcommercio je zavod Istat objavil nezavidljive podatke o strmoglavljenju široke porabe, ki se je aprila v letni primerjavi zmanjšala za 2,3 odstotka, največ po letu 2005. Prodaja na drobno se j e najbolj, za 3,4 odstotka, skrčila pri ne-živilskih proizvodih, pri živilih pa se je zmanjšala za 0,8 odstotka. Kupci zapuščajo predvsem majhne trgovine (4,1%), medtem ko se je prodaja v veliki distribuciji na letni ravni povečala, čeprav le za skromnega 0,3 odstotka. Italijani se v primežu inflacije odpovedujejo predvsem nakupom obutve in usnjenih izdelkov (-6,4%), obleke in krznenih izdelkov (-5%), igrač, športnih izdelkov in predmetov za kampiranje (-4,9%), gospodinjskih pripomočkov (-4,2%), knjig, časopisov in revij (3,4%), nakita in ur (-2,8%) in kozmetičnih izdelkov (-2,7%). Gre torej za potrebščine, brez katerih je mogoče preživeti, Istat pa opozarja, da ni niti ene vrste blaga, ki ne bi utrpela padec prodaje. Ta se je sicer najbolj skrčila v južni (-4%) in srednji Italiji (-3,4%), nekoliko manj pa na severu: v severovzhodni Italiji je bila prodaja manjša za 1,3 odstotka, v severozahodni pa za 0,9 odstotka. Istatovi podatki se nanašajo na april, raziskovalni zavod Isae pa opozarja, da se negativni trend nadaljuje in daje prišlo vjuniju do novega, znatnega znižanja zaupanja potrošnikov. Predsednik Confcommercia Marco Ventu-ri je zato na včerajšnji skupščini organizacije, o kateri poročamo posebej, pozval k ukrepanju za oživitev porabe. »Nujno moramo pospešiti gospodarsko rast, poskrbeti za večjo mednarodno konkurenčnost naše ekonomije, relan-sirati široko porabo in valorizirati naš turizem in izdelke,« je opozoril. Trgovci ocenjujejo, da so Istatovi podatki nov dokaz o negativni konjunkturi prodajnega sektorja, kar lahko pripelje do krize podjetij in zaposlenosti. alitalia Dva meseca časa za rešitev letalske družbe RIM - Vse kaže, da se okrog Alitali-e nekaj vendarle premika. Predsednik letalske družbe Aristide Police je včeraj povedal, da se bo do konca julija gotovo pokazala zelo zanesljiva perspektiva, ki jo bodo podpirali tudi sindikati, saj bodo njihove pripombe v polni meri upoštevane. Tudi gospodarski minister Giulio Tremonti je na avdiciji v poslanski zbornici potrdil, da je cilj vlade priti čim prej do dokončne rešitve za Alitalio, za kar je dala advisorju, banki Intesa San Paolo, dva meseca časa. Minister je tudi zanikal govorice, da bi bila Air France KLM sprožila sodno pravdo zaradi zavrnitve njene nakupne ponudbe. Država se želi umakniti iz Alitalie, zato išče zanesljivega partnerja, ki bo med drugim moral zagotoviti tudi samostojnost nacionalne letalske družbe. Pred tem pa bo treba letalsko družbo dokapitalizirati, kar naj bi naredili z domačim kapitalom. Tremonti je na vprašanje poslancev še povedal, daje vloga Bruna Er-molija, ki išče partnerje za prevzemno navezo, povsem ločena od dela vlade, ki gre deluje izključno po uradni poti. maroni Prstni odtisi niso etnična diskriminacija RIM - »Mali Romi bodo morali oddati prstni odtis,« je na sinoč-nji avdiciji komisije za ustavna vprašanja pri poslanski zbornici napovedal italijanski notranji minister Roberto Maroni. Ukrep, ki se vključuje v t.i. varnostni paket, želi po Maronijevem mnenju nuditi nomadskim narodom dodatno jamstvo za zaščito svojih pravic. Svojo odločitev je minister utemeljil z dejstvom, da gre za popis, ki bo zmanjšal fenomen prosjačenja, in pri tem opozoril, da bodo starši, ki malčke izkoriščajo, izgubili starševske pravice. Poudaril je, da ne gre za etnično diskriminacijo, ampak za pravičen poseg, ki bo odposlal domov vse tiste, ki nimajo legalnega dovoljenja za bivanje v Italiji. »Kdor je v Italijo prišel nezakonito, je ilegalec,« pravi Maroni in napoveduje hude ukrepe tudi proti negovalkam, ki bodo morale dokazati, da niso prišle ilegalno v državo. polemika VSS: To je podobno amnestiji RIM - Vladni odlok o varnosti z normo »rešite premiera« bi blokiral nešteto procesov in bi dejansko predstavljal neke vrste nesprejemljivo amnestijo. Pristojna komisija Višjega sodnega sveta je včeraj popolnoma odklonila zakonski ukrep Berlusconi-jeve vlade, ki je predmet ostre polemike ne samo med političnimi strankami, temveč tudi med vlado in sodniki. Ukrep je že odobril senat, v kratkem pa bo začel svojo pot v poslanski zborni ci. Podpredsednik Višjega sodnega sveta Nicola Mancino je že pred dnevi neformalno postavil pod vprašaj ustavnost tega vladnega ukrepa, ki ga je komisija VSS, kot rečeno, včeraj dokončno zavrnila. Samoupravni organ italijanskih sodnikov je prepričan, da bi vladni ukrep prekinil več kot polovico sodnih obravnav, od katerih bi bile mnoge potem dokončno zamrznjene. Mancino je vsekakor znova pri-po ro čil čla nom VSS, naj bo do previdni pri svojih stališčih, vse sod ni ke pa po zval, naj ne za os -trujejo itak že ostrega spora s politično oblastjo. Berlusconijeva vlada hoče torej za vsako ceno »urediti« od-no se s sod stvom ne gle de na sta -lišča predsednika republike Gior-gia Napolitana, ki ima procedural ne in tu di vse bin ske dvo me nad napovedanim sklepom. Državni poglavar je te svoje pomisleke večkrat odkrito izrazil minis tr ske mu pred sed ni ku, ki vztraja, da sodi ta ukrep med predvolilne obveze desnosredin-skega zavezništva. Mar si kdo je vse ka kor pre -pričan, da se bo Berlusconi odločil tudi za t.i. rešitev Schifani, s katero bi avtomatično zamrznili vse pro ce se pro ti vi so kim dr -žavnim oblastem. milan Pri restavratorskih delih našli Tizianovo sliko MILAN - V dvorani milanske knjižnice Ambrosiana so med restavratorskimi deli odkrili, da je avtor slike »La Mad da le na« Ti zi an in ne nje go vi učenci, kot so umetnostni zgodovinarji domnevali doslej. Po temeljitem čiščenju slike se je na platnu prikazal napis Titianus fecit (To je ustvaril Tizian). Sliko so vse od leta 1618 hranili v milanski knjižnici Ambrosiana. To je zelo pomembno odkritje, je povedal vodja knjižnice Franco Buzzi. Potem ko so umetnostni zgodovinarji odkrili podpis, so na sliki uzrli doslej še neopaženo alabastrovo vazo, pogost motiv na Tizianovih slikah. Tizian (1488 - 1576), s pravim imenom Tiziano Vecelli, velja za vodilnega slikarja beneške šole italijanske renesanse v 16. stoletju. Naslikal je številne monumentalne oltarne slike, pa tudi mnogo portretov. Z intenzivnimi barvami je močno vplival na beneško slikarstvo 16. stoletja, s psihološkimi portreti pa na evropsko slikarstvo naslednjih stoletij. EVRO 1,SS99 $ +0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 25. junija 2008 evro (povprečni tečaj) valute 25.6. 24.6. ameriški dolar 1,5599 1,5568 japonski jen 168,40 10 7092 168,00 kitajski juan ruski rubel 36,7690 7,4584 10,6951 36,7520 7,4589 učil IJKCI M ui la britanski funt 0,79070 94128 0,79095 9,4026 JVCUJNO M Ulici norveška krona 7,9405 24,070 7,9745 24,075 LOKC1 MUI IG švicarski frank 1,6218 1,6185 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint rtfMicrki 7 At 236,96 3,3573 239,16 3,3663 UUIIjM ¿.IUL kanadski dolar 1,5786 1 6308 1,5823 1 6326 aVjUaDM UUlol bolgarski lev ir\mi m^ki 1,9558 3,6680 1,9558 3,6793 IUI 1 IU1 IJI\I 1CV slovaška krona lii"/*\\/cki ifac 30,335 3,4528 30,344 3,4528 IILUVJM 11 LCIO latvijski lats hr37i ICKI rAal 0,7024 2,5021 0,7025 2,5089 Ulcl£.IIJjpJ ICTal islandska krona ti lira 126,91 1 9098 131,35 1 9173 LUIjKCI lila hrvaška kuna 7,2425 7,2473 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 25. junija 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,4825 2,80813 3,17125 3,5075 LIBOR (EUR) 4,48063 4,955 5,12375 5,41625 LIBOR (CHF) 2,39 2,80667 2,97333 3,27 EURIBOR (EUR) 4,482 4,958 5,125 5,418 ■ ZLATO (999,99 %%) za kg 18.156,24 € -75,85 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 24. junija 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 33,04 IMTTIDCI IDADA -)7T) -3,02 KRKA 1 1 IKA KOPER 90,77 -1,27 -2,47 -1 28 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 58,71 237,40 -2,26 MERKUR PETROL TELEKOM SLOVENIJE 548,41 246,89 -2,07 -0,60 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 89,65 DELO PRODAJA 27,05 ETOL 190,06 ISKRA AVTOELEKTRIKA -ISTRABENZ 74,90 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 27,94 MLINOTEST -KOMPAS MTS - Mil/A 1,131: -1,03 +1,31 +0,14 -2,42 -0,32 PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA 77,75 38,00 680,00 406 15 +2,50 +0,52 +1 54 TERME ČATEŽ ŽITO 220,98 +0,52 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 25. junija 2008 +1,22 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,33 7,08 +3,98 -0,01 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 20,70 11,67 -3,14 +3,37 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,81 6,55 1 41 +3,07 +2,75 EDISON ENEL ENI 6,2 +0,93 +0,93 FIAT FINMECCANICA 23,67 11,15 1687 -0,04 +4,58 +7 81 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 21,69 +2,7 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 24,66 4,44 +0,37 +3,3 LOTTOMATICA L UYOTT1CA 3,7 18,81 1633 +2,92 +2,38 LUXO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 4,39 1104 +7,82 +1,93 PARMALAT PIREMI e C 1,69 +2,52 +0,78 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,46 28,66 +2,47 -0,38 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,28 7,03 1 32 -0,35 +1,63 TENARIS TERNA 21,58 +3,28 -1,42 -0 18 UBI BANCA UNICREDITO 2,8 15,27 412 +2,55 +1 75 UNICREDIIO UNIPOL 1,57 +0,51 SOD NAFTE ■ (159 litrov) 134,4S $ -0,07 IZBRANI BORZNI INDEKSI 25. junija 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana - -SBITOP liubliana - - sbiiop, Ljubljana - - PIX, Ljubljana - -BIO, Ljubljana - - TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb - - RIDQ Ranlalnlxa 1 77HQ3 ££ FIRS, Banjaluka Belex 15 Bpnnrad 3.450,50 1.797,91 +1,08 -1 70 DCICA 1 J, DQJUIOU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 1.014,19 4.318,84 -0,88 -0,45 Dir/\, saicijcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 4.697,72 -1,96 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF mn I nnrlnn 11.811,83 2.401,26 1.321,97 1.421,08 6.617,84 +0,04 +1,39 +0,58 -0,24 +1,25 FiSE I00, London CAC 40, Pariz ATX Dunai 5.666,10 5.666,10 4.536,29 4.049,1599 +0,56 +1,40 +0,80 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.510,2 3.460,40 -0,23 +1 64 EUROSi OXX 50 Nikkei, iokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 13.829,92 2.986,62 22.635,16 2.905,01 14.220,07 -0,14 +0,83 +0,80 +3,64 +0,80 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it / GORIŠKI PROSTOR Torek, 24. junija 2008 2 1 APrimorski ~ dnevnik devin-nabrežina - Na seji občinskega sveta zelo ostro stališče levosredinske opozicije železarna »Občinski obračun 2007 sloni na razprodaji ozemlja« Dober del lanskega poslovnega leta krijejo koncesije za gradbena dovoljenja Devinsko-nabrežinska občinska uprava polni blagajno na račun ozemlja oz. prek njegove razprodaje. To je huda obtožba levosredinske opozicije v občinskem svetu, ki je med včerajšnjo razpravo o obračunu poslovnega leta 2007 očitala županu Giorgiu Retu in njegovemu odboru, da sloni dober del obračuna na koncesijah za gradbena dovoljenja. Milijon evrov je namreč vsota, ki jo je desnosredinska občinska uprava unovčila lani na podlagi izdaje gradbenih dovoljenj. Dodaten milijon evrov je bil priliv iz davka na nepremičnine ICI. Obračun poslovnega leta 2007 je bil v višini 13 milijonov evrov: glede na dejstvo, da je denar iz gradbenih dovoljenj enkraten in da je bil davek ICI letos ukinjen, je jasno, da bo prihodnje leto velika »luknja«, so na seji občinskega sveta poudarili levosredin-ski občinski svetniki Massimo Veronese, Igor Gabrovec in Maurizio Rozza. Da je potrebna večja opreznost, so v svojem poročilu kar dva krat opozorili celo revizorji (na 9. in na 31. strani). Odobritev obračuna 2007 je bila prva točka na dnevnem redu, ki so jo z glasovi desnosredinske večine naposled tudi odobrili. Toda brez hudih kritik ni šlo. Pa ne samo zaradi številnih gradbenih dovoljenj, ki so očitna posledica pred kratkim odobrene variante k regulacijskem načrtu in glede katere je bila opozicija že dejala, da bo omogočila divje gradnje na celotnem občinskem ozemlju. Pripombe so bile tudi zaradi zamude javnih del v Medji vasi (selitev električnih kablov pod zemljo, ureditev avtobusne čakalnice idr.) in v Štivanu (napeljava potrebne kanalizacije). Prav tako je opozicija odločno poudarila, da mora občinski svet še vedno odobriti transakcijo med občinsko upravo in srenjami na podlagi smernic, ki jih je sam občinski svet odobril že pred enim letom. Nazadnje je občinski svet odobril tudi resolucijo svetnika Rozze o okvari v jedrski elektrarni Krško, o kateri poročamo posebej. Župan Ret je sprožil mehanizem, ki bo imel zelo hude posledice, je v zvezi z gradbenimi dovoljenji in sploh z varianto naglasil Rozza. Prva posledica »hitrih« dovoljenj je že bila, da se je turistična namembnost Hotela Europa spremenila in bodo zdaj tam nastala stanovanja, pravi Rozza. Podobno se bo zgodilo v Sesljan- Opozicija med drugim obsoja dejstvo, da se je na podlagi novih gradbenih dovoljenj spremenila turistična namembnost Hotela Europa, kjer bodo po novem stanovanja skem zalivu, kjer bodo namesto hotelov gradili apartmaje. Zaradi spremembe namembnosti mnogih območij, ki so z odobritvijo variante postala zazidljiva, pa se vsiljuje sum, da namerava Ret sprožiti pravcato nepremičninsko razprodajo, da bodo le občinski računi v redu. Ukinitev ICI bo stvar še pospešila, je menil Rozza. Prispevke za gradbena dovoljenja mora občinska uprava na osnovi t.i. zakona Bu-calossi vlagati v občinsko infrastrukturo in jih lahko le delno nameni kritju tekočih stroškov, je povedal Veronese. Toda občinska uprava v bistvu financira le tekoče stroške, je poudaril Gabrovec, in s tem v enem zamahu dejansko sežiga premoženje ozemlja, ker so grajene površine za vedno zaključeno poglavje. Dogaja se tudi, da dolžnik davka za gradnje kompenzira strošek z izvajanjem javnih del, ki so itak njemu koristna. Dejstvo, da se je že lani znižal donos od davka l CI, ki bo letos dodatno upadel za približno milijon evrov, je zaskrbljujoče, je še naglasil Gabrovec, ker bi lahko občinska uprava po ustaljenem trendu sprožila veliko gradbeno razprodajo ozemlja, ki bi postavila na kolena vse bodoče rodove. Aljoša Gašperlin resolucija - Odobrena zahteva Rozze Nujen je načrt za ukrepe v primeru jedrske nesreče Na Tržaškem ni nobenega načrta za ukrepe v primeru jedrske nesreče. To je izšlo iz resolucije devinsko-na-brežinskega občinskega svetnika Mau-rizia Rozze, ki je v tem smislu zahteval županov poseg pri prefektu Goffredu Sottileju. Rozza je izhajal iz nedavne okvare v jedrski elektrarni Krško in ugotavljal, da mora država na osnovi zakonskega ukrepa 230/95 in zakonskega ukrepa 241/00 zagotavljati varnost občanov prek izdelave posebnih načrtov na območjih, ki so potencialno podvrženi posledicam jedrske nesreče. Odgovorni za njihovo izvajanje so pre-fekti, ki se poslužujejo posebnega odbora, ki ga sestavljajo sile javnega reda in druge javne ustanove. Vsega tega na Tržaškem ni, je dejal Rozza. Občinski Maurizio Rozza svet je zato soglasno odobril resolucijo. Na tej osnovi bo župan Giorgio Ret zahteval od prefekta čimprejšnjo izdelavo načrta in postopkov za njegovo izvajanje, tudi glede na direktive 89/618/Euratom in 96/29/Euratom. A.G. Skedenj: ali je res sedaj vse rešeno? Družba Lucchini je glede železarne izpolnila skoraj vse zahteve pristojnih organov na področju varstva okolja. To je včeraj sporočil Francesco Rosato, pooblaščeni predstavnik grupe, ki je tudi direktor škedenjskega obrata. Slednji naj bi sedaj deloval v skladu s predpisi okoljskega dovoljenja, ki ga je izdala deželna vlada predsednika Riccar-da Illyja. V kratkem bodo izpolnili še predpis, po katerem mora Lucchini zgraditi dodatno napravo proti uhajanju zdravju škodljivih prahov. Vprašanje je, če bodo vsi ti ukrepi zadovoljili Škedenjce ter mestno in deželno upravo. Obe ustanovi si prizadevata za zaprtje železarne, nimata pa še izdelanega stališča kako in kaj z delavci in tudi s tamkajšnjim območjem, ki ga bo treba po morebitnem zaprtju obrata nujno sanirati. Za to bodo potrebna izdatna finančna sredstva, ki bodo najbrž precej višja od tistih za bo-nificiranje zapuščenih (in onesnaženih) območij industrijske cone. Terminal: iz Rima tudi uradni »da« Družba Gas Natural je včeraj iz Rima uradno dobila ugodno okoljevarstveno dovoljenje za gradnjo plinskega terminala pri Žavljah. Za dokončno zeleno luč za uplinjenjevalnik manjka sedaj še mnenje okoljskega ministrstva ter politično soglasje Berlusconijeve vlade. Obe mnenji, kot je pred nekaj dnevi v parlamentu napovedala ministrica Stefania Prestigiacomo, bosta skoraj gotovo pozitivni. Gas Natural (multinacio-nalna družba s večinskim kapitalskim deležem Španije) računa, da bo celotna investicija vredna 500 milijonov evrov. Kopenski terminal naj bi začeli graditi v začetku ali najkasneje sredi prihodnjega leta. Naprava bi v tem primeru začela delovati leta 2012. javna dela - Na osnovi dogovora med deželno in občinsko upravo Napoleonsko cesto bodo obnovili Danes predstavitev obnovitvenega načrta, ki zadeva odsek od Obeliska do Vejne - Investicija vredna 500 tisoč evrov Fotografija je bila posneta v začetku lanskega leta na Napoleonski cesti pod Vejno, ko se je na cesto zrušilo kamenje kroma Dežela in Občina Trst sta podpisali dogovor za obnovitev Napoleonske ceste od Obe lis ka do Vej ne. Pro jekt, ki je vre den vse -ga skupaj 500 tisoč evrov, bosta danes predstavila odbornica FJK za lokalne uprave Federica Seganti in tržaški odbornik za finance Giovanni Battista Ravida. Vzhodno traso Napoleonske ceste so okoljsko obnovili pred leti, sedaj pa je na vrsti zahodna, kot je večkrat zahteval tudi rajonski svet. Njegov predsednik Bruno Rupel je obnovitev večkrat zaporedoma vključil na prednostno lestvico javnih del na območju Proseka in Kontovela. Poseg bo, kot rečeno, stal 500 tisoč evrov. 450 tisoč je za obnovitvena dela prispeva la de žel na vla da, pre os ta li de nar pa bo da -la na razpolago mestna uprava. Med Tržača-ni zelo priljubljena in med turisti premalo pozna na Na po le on ska ces ta se med med Obe -liskom in parkiriščem pod Vejno nahaja v precej slabem stanju. Precej jo je načel zob časa, nekaj pa je bilo tudi naravnih nezgod, kot tista v začetku lanskega leta, ko se je plaz kamenja vsul na cestišče. In to na območju, ki ga športni alpinisti uporabljajo kot plezalno vadbišče. Na vzhod nem Kra su so peš pot ob no vi li v letih 2004-2005. Tudi na predlog tamkajšnjega rajonskega sveta (takrat mu je predsedoval Zoran Sosič) so na tem območju vsadili več dreves, na novo pa so uredili nekatere razgledne točke. Obnovitvena dela so stala približno poldrugi milijon evrov. V Italiji imamo več Napolenskih cest in sicer vse od Piemonta do naših krajev. V Furla-niji-Julijski krajini je morda najbolj znana državna cesta v osrčju Furlanije, pešpot med Op-činami in Kontovelom so začeli graditi leta 1821 po načrtu inženirja Vicentinija. Slednji naj bi se naslanjal na staro zapuščeno pot, po kateri so Napoleonove čete dospele k nam in nadaljevale pot v tedanje Ilirske province. Pešpot (v uradnih listinah je omenjena tudi kot Vicentinska pot) je zaživela leta 1830, ko so zgradili open-ski Obelisk v spomin na avstro ogrskega cesarja, ki je s cesto povezal tržaško pristanišče z Dunajem. Leta 1966 so na kontovelski Vejni zgradili veliko cerkev v čast Devici Mariji, za katero se je najbolj potegoval tržaški škof Antonio Santin. Gradbena dela (načrt sta izdelala inženir Gu ac ci in ar hi tekt Nor dio) so se za če la le -ta 1959 in so trajala sedem let. 8 Četrtek, 26. junija 200B TRST / muzej revoltella - Izšel italijanski prevod knjige Božanski nasmeh Monte Rose Julius Kugy - pisatelj, ki je bil doma v gorah Po 68-letni praznini založba Lint poskrbela za prevod - Predsednik PZS Ekar napovedal tromejni posvet Italijanski prevod Kugyjeve knjige so predstavili v muzeju Revoltella kroma Založniška hiša Lint in tržaško društvo XXX Ottobre sta zapolnila veliko vrzel na italijanskem knjižnem trgu. S prevodom knjige Božanski nasmeh Monte Rose v italijanski jezik (z naslovom Nel divino sorriso del Monte Rosa; v nemškem jeziku se delo glasi Im göttlichen lächeln des Monte Rosa) sta končno ponudili italijanskim bralcem še zadnjo neprevedeno delo Juliusa Kugyja, velikega pisatelja, planinca in humanista, ki se je rodil pred 150 leti v Gorici, umrl pa j e leta 1944 v Trstu. Knjigo so predstavili v torek v konferenčni dvorani muzeja Revoltella. O Kugyjevem liku ter o knjigi sami so spregovorili predsednik društva XXX Ottobre Giorgio Godina, založnik Giancarlo Stavro, prevajalka Marina Bressan, pisatelj Spiro Dalla Porta Xydias, novinar Luciano Santin in novinar Teresio Valsesia, sicer predsednik sekcije CAI v kraju Macugna-ga pod goro Monje Rosa. Knjiga o gori Monte Rosa je izšla leta 1940, ko je Kugy stanoval v Ul. SantAnastasio št. 20 v Trstu. Star je bil 82 let, kljub temu pa je še vedno rad zahajal v planine, še posebej v času, ko so mu odmaknjeni vrhovi začasno oddaljili duh od fašizma, nacizma in vojne, katere je odkrito sovražil, kot je povedal Luciano Santin. V svojem življenju je Kugy veliko prepotoval in stanoval je marsikje, vseskozi pa se je baje imel za »prebi- 25. junij - Sprejem generalnega konzulata Hrvati so praznovali Na srečanju tudi številni predstavniki lokalnih uprav Hrvaška je včeraj, podobno kot Slovenija, praznovala državni praznik, na katerem se Hrvati spominjajo ustanovitve samostojne države leta 1991. Ob tej priložnosti je hrvaški generalni konzulat priredil sprejem, ki so se ga udeležili tudi številni predstavniki lokalnih ustanov, to se pravi Dežele, Pokrajine in občinskih uprav. Na sliki (Kroma) vidimo tržaškega župana Roberta Dipiazzo, predsednico Pokrajine Mario Tereso Basso Poropat in konzulto Mir-jano Matanič. Sprejem je seveda nudil priložnost za izmenjavo mnenj in stališč o sodelovanju in o odnosih med Hrvaško, Fur-lanijo-Julijsko krajino in Trstom. Hrvaški konzulat je pristojen tudi za Veneto in Tridentinsko-Južno Tirolsko. valca doline Trente«. Božanski nasmeh Monte Rose, eden izmed klasikov planinske književnosti, predstavlja zaključek Ku-gyjevega pisateljevanja (pa čeprav je knjiga Iz minulih dni izšla pozneje, leta 1943), nadaljevanje planinsko-literarne poti po zgledu dela Pet stoletij Triglava (1937). Spiro Dalla Porta Xydias je brez dlak na jeziku izjavil, daje praznina na polici Ku-gyjevih italijanskih prevodov predstavljala pravo sramoto tako za italijanski alpinizem kot za Trst, saj je Kugy največji predstavnik nemške kulture v tem mestu. Dalla Porta Xydias se je nadalje spraševal, zakaj je Julius Kugy tako pomemben lik. Bil je pisatelj, planinec, glasbenik in trgovec, ni pa bil edini. »Kugy je zaslovel, ker je bil v resnici velik poet. Poet, ki je pisal v prozi, najbolj priljubljeni književni obliki v svetu planinstva. Kugy je bil estet, njegovo oko je bilo vedno pripravljeno ujeti lepoto naravnih pojavov, poezija pa se je v resnici skrivala v globinah njegove duše,« ga je na poetičen način opisal pisatelj, kije tudi predsednik italijanske skupine gorskih pisateljev. Prevajalka Marina Bressan, germanistika, je opisala Kugyjev slog pisanja. Strinjala se je, da gre pravzaprav za poezijo, to pa nalaga prevajalcu precejšnje težave. »S prevajanjem sem tudi sama opravila pravi gorski podvig, povzpela sem se na Monte Rosa, na goro, ki je za Kugyja vrh vrhov. Pisatelj me je marsičesa naučil, pravi življenjski nauk je njegovo ponižno spoštovanje narave, ki je zanj edini Heimat - domovina,« je dejala Bressanova, ki si je med prevajanjem zamišljala pisatelja med pikolovskim popravljanjem lastnih spisov v dolini Trente ali v Ovčji vasi. Med gosti je bil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Franc Ekar. Založniški odbor PZS je v začetku junija izdal ponatis Kugyjeve knjige Dr. Julius Ku-gy - iz mojega življenja v gorah, ki je izšla leta 1937 v prevodu Mire M. Debelak. Nova izdaja (v 2000 izvodih) vsebuje tudi doslej neobjavljeno dopisovanje med Kugy-jem in Debelakovo. »S tem, tako kot z z izdajo znamke, smo hoteli počastiti 150. rojstni dan velikega človeka, ki še danes združuje Slovence, Italijane in Avstrijce,« je za PD povedal Ekar. Na vrsti so številne pobude v zvezi s pomembno obletnico: 12. julija bo v Trenti proslava v spomin na Ku-gyja in Tumo, medtem pa bo v Sloveniji stekla promocija televizijske nadaljevanke o Kugyju. Ekar je še napovedal, da bo oktobra v Ovčji vasi skupni delovni posvet PZS, CAI in avstrijske zveze OEAV. »Za nas je pomembno, da se posveta udeležijo tudi predstavniki slovenskih planinskih društev v zamejstvu,« je podčrtal. (af) draga mladih V kratkem poletni del letošnje izvedbe Za vse mlade, ki si želijo aktivnih počitnic v znamenju zabave in novih spoznanj, toda tudi kulturnih aktivnosti, bo letos od 3. do 6. julija 2008 potekal poletni del 18. Drage mladih. To je tridnevni intelektualni forum, v sklopu katerega se srečujejo slovenski zamejci, zdomci in Slovenci iz matične države ter skupaj razpravljajo o bodočnosti našega naroda, s srečevanjem osebnosti, ki oblikujejo naš čas, pa spoznavajo svojo sedanjost. Mladim je dana možnost sodelovanja v debatah, ki jih tudi spodbujajo k samostojnemu razmišljanju in razvijajo njihov kritični čut. Letošnje dogajališče bosta medkulturni mesti Gorica in Nova Gorica. Ker poteka namreč letos leto kulturnega dialoga, je bil izbran kot tema prav kulturni dialog. Mladi se bodo lahko udeležili okroglih miz, ki jih bodo vodili izvedenci iz Slovenije, Italije in Avstrije ter prisluhnili predavanjem in tako poglobili letošnjo tematiko. Ob tem pa bodo na voljo novinarska in fotografska delavnica, plesna in glasbena delavnica, kuharska delavnica, slikarska delavnica, debatna delavnica ter športna delavnica, ki bodo gotovo zadovoljile mla de vseh vrst in oku sov. Ob vsem tem, se bodo letošnji udeleženci prvič v zgodovini Drage mladih udeležili kongresa mladih, kjer bodo sprejeli deklaracijo Drage mladih. Seveda bo poskrbljeno za popestritev večerov, za udeležence pa bodo na sporedu tudi izleti, piknik in še marsikaj drugega! V podporo te pobude je ljubljanska slikarka Marta Jakopič Kunaver radodarno darovala nekaj svojih slik, ki so na ogledu na spletnem mestu Drage mladih, bodo pa tudi razstavljene v kratkem tako na goriškem kot na tržaškem. Izkupiček teh umetnin bo namenjen podpori Drage mladih. Privlačnost Drage Mladih ni samo v razgibanem, zabavnem in kulturnem programu, ampak tudi v ceni, ki je primerna za vsak žep! Zato pozivamo mlade in aktivne navdušence, naj se polnoštevilno udeležijo trodnevne edinstvene izkušnje, saj se svoje izbire ne bodo kesali! Za informacije si lahko vsakdo ogleda mikavno spletno mesto www.dragamladih.org in tako stopi v svet mnogoterih priložnosti, ki jih odpirajo vrata Drage mladih. Za podrobnejše informacije in prijavo pa pišite na rast_mladika@hotmail.com ali pokličite tel. št. 040-370846 (Tatjana, ob sredah od 9. do 12. ure) ali 3400541721 (Patrizia). Valentina Oblak VIŠJE ŠOLE Državni izpit: danes začetek ustnega dela Danes se na višjih srednjih šolah začenja ustni del zaključnega državnega izpita. Pred komisijo bodo kot prvi prišli kandidati naravoslov-no-multimedijske in klasične smeri liceja Franceta Prešerna, pedagoške smeri liceja Antona Martina Slomška in pravno gospodarsko podjetniške smeri trgovskega zavoda Žige Zoisa. Jutri pa bodo začeli izpraševati kandidate oddelka za kemijsko-bio-loške tehnike poklicnega zavoda Jožefa Stefana in družboslovne smeri liceja Slomšek. V soboto bodo prišli na vrsto kandidati znanstveno-fizikalne in jezikovne smeri liceja Prešeren in oddelka za tehnike elektronskih industrij zavoda Stefan, v ponedeljek pa kandidati oddelka za geometre zavoda Zois in oddelka za tehnike mehanskih industrij zavoda Stefan. Ustni del izpita se bo končal v torek, 1. julija, z izprašanjem še zadnjih kandidatov jezikovne smeri liceja Prešeren in mehanskega oddelka zavoda Stefan. ŠOLSTVO - Zaključek državnega izpita na nižjih srednjih šolah Vsi izdelali, razen enega Objavljamo končne izide male mature na šolah I. Cankarja, Sv. Cirila in Metoda, S. Kosovela, I. Grudna in S. Gregorčiča V prejšnjih dneh se je z izobešenjem končnih izidov na nižjih srednjih šolah končal zaključni državni izpit. Vsi maturanti razen enega so izdelali, v nadaljevanju pa objavljamo tudi njihov zaključni uspeh. NSŠ Ivana Cankarja - Sv. Jakob 3. razred - izdelali so: Giovanni Car-mignano (dobro), Beatrice De Cecco (odlično), Anna Giuliani (dobro), Marko Kalco (dobro), Samuel Montalto (prav dobro), Kenan Mušanovic (zadostno), Carlo Porro (dobro), Luigi Porro (dobro), Sa-mantha Samsa (dobro), Giacomo Vassal-lo (prav dobro), Virginia Veronese (prav dobro) in Yara Žagar (zadostno). NSŠ Sv. Cirila in Metoda - Sv. Ivan 3.A razred - izdelali so: Elija Baldassi (prav dobro), Mateja Bruss (prav dobro), Irena Cossutta (prav dobro), Beatrice Goiza (prav dobro), Janja Hauschild (prav dobro), Ema Kravos (dobro), Martin Marchesich (dobro), Erik Marega (prav dobro), Nikolas Merku (prav dobro), Andreja Nadlišek (dobro), Anna Piccolo (prav dobro), Stefania Strain (odlično) in Elina Zo- bec (odlično). 3.B razred - izdelali so: Mathias Bu-tul (prav dobro), Sofia Carciotti (prav dobro), Max Jerman (dobro), Alex Magnani (prav dobro), Teresa Neppi (prav dobro), Irina Obersnel (prav dobro), Nicola Pinzani (odlično), Katerina Pučnik (odlično), Karin Rožič (dobro), Erica Sartori (odlično), Dejan Christian Schnabl (odlično), Martina Zerjal (prav dobro), Andrej Žerjal (prav dobro) in Alex Zhok (zadostno). NsŠ Sv. Cirila in Metoda - Katinara 3. razred - izdelali so: Alan Alba-nese (odlično), Matija Batich (dobro), Melania Calzi (prav dobro), Desiree Can-zian (zadostno), Fedra Crociati (zadostno), Leila Crociati (zadostno), Davide Gherse-vich (prav dobro), Alice Giacomelli (dobro), Valentina Jogan (zadostno), Irina Kneipp (dobro), Vito Matija Peressutti (dobro), Alessia Peruzzo (dobro) in Andrea Ve-gliach (zadostno). NSŠ Srečka Kosovela - Opčine 3.A razred - izdelali so: Maja Bo-gatec (dobro), Martin Ciuch (zadostno), Marco Leo (dobro), Erik Malalan (zado- stno), Giulia Mazzoleni (prav dobro), Carlo Morassutti Vitale (dobro), Carolina Russo (dobro), Veronica Sedevcic (zadostno), Lara Stulle (dobro), Igor Valič (odlično) in Helena Vidali (prav dobro). 3.B razred - izdelali so: Ivana Cur-ri (prav dobro), Niko Daneu (prav dobro), Tereza Hussu (odlično), Karin Manzon (prav dobro), Nicole Parmesan (odlično), Luka Pečar (prav dobro), Tamara Pertot (prav dobro), Alex Rupel (prav dobro), Marko Sancin (zadostno), Tea Slobec (odlično), Samantha Šmid (dobro), Vanessa Strain (prav dobro), Luca Tanteri (zadostno), Denis Taučer (dobro), Irina Tavčar (odlično), Matia Ugrin (dobro) in Matija Vidoni (zadostno). NSŠ Srečka Kosovela - Prosek 3.A razred - izdelali so: Jennifer Antonini (odlično), Petra Carli (prav dobro), Ylenia Cerniava (odlično), Urška Čebron (odlično), Denis Daneu (prav dobro), Ivana Fragiacomo (prav dobro), Stephanie Furlan (prav dobro), Erik Gregori (zadostno), Niki Hrovatin (zadostno), Karen Klobas (odlično), Matej Kosmač (zadostno), Karen Kravos (dobro), Martin Lovrencic (zadostnon), Christian Paoletti (zadostno), Anna Paoli (prav dobro), Peter Sos-si (dobro) in Peter Žbogar (zadostno). En dijak ni izdelal. NSŠ Iga Grudna - Nabrežina 3. razred - izdelali so: Nina Bembi (odlično), Tamara Castlunger (dobro), Teo Chemelli (zadostno), Erik Colja (prav dobro), Laura Doljak (prav dobro), Carol Ghezzo (zadostno), Ivan Gregori (dobro), Jan Kraus (prav dobro), Giada Leghissa (dobro), Nicole Leghissa (zadostno), Ingrid Peric (dobro), Mitja Pertot (prav dobro), Martin Pipan (prav dobro), Peter Ridolfi (zadostno), Matjaž Starec (prav dobro), Jakob Terčon (odlično), Danjel Valentino (zadostno) in Štefan Zuzek (prav dobro). NSŠ Simona Gregorčiča - Dolina 3.A razred - izdelali so: Daniel Bernes (dobro), Lisa Frank (dobro), Igor Ma-horcic (prav dobro), Peter Mattiassich (zadostno), Giulia Meneghetti (prav dobro), Alex Rossone (prav dobro), Jasmina Smo-tlak (prav dobro), Dejan Stepančič (dobro) in Marco Toldo (zadostno). / GORIŠKI PROSTOR Torek, 24. junija 2008 2 1 TRST kriški teden - Predstava mladinske skupine SDD Jake Štoka Tragikomičen splet medčloveških odnosov Uspešna uprizoritev dela Dese Muck Neskončno ljubljeni moški Denar, seks, homoseksualnost, prevare, koristoljubje, brezosebni odnosi. In ljubezen, tista, ki nikoli ne pride na povelje, ki odloči sama, kdaj bo odprla oči. Ki rani, naveliča, združi in oddalji, a kljub temu vedno preživi in kroji usode vseh, ki jo srečajo. To so bile teme še ene uspešnice mladinske skupine SDD Jake Štoka, ki so jo mladi gledališčniki uprizorili v nedeljo v okviru Kriškega tedna. Drama Dese Muck Neskončno ljubljeni moški v režiji Gregorja Geča je v dinamični postavitvi razkrila različne tipe medčloveških odnosov ter opozorila na pereče probleme današnje družbe. Ob ljubezni je v ospredju še alkoholizem, ki uniči odnose v družini, vztrajanje v razmerju z nasilnim, pijanim in nezvestim možem »zaradi otroka«, samomorilnost in istočasno rušenje stereotipa slovenske matere. Dogajanje se odvija na dveh prizoriščih. Na osrednjem glavni liki žalujejo nad Dušanom, možem Dragice in očetom Pike, ki ga je skrivnostno zadela kap. Na stranskem prizorišču pa se Dušan pojavlja v reminiscentnih vložkih, ko ostali liki obdelujejo svoje spomine ali odnose z njim. Na obeh so v ospredju medčloveški odnosi. Osrednja figura je Dušan, nebogljen, prestrašeni moški, ki mu je že kot otroku primanjkovalo ljubezni. Čeprav je bil poročen (poročil se je zaradi ženine nosečnosti), se je zapletel v sedemletno ljubezensko razmerje s sosedo Dragico in s svojim sodelavcem Igorjem, saj je povsod iskal pozornost in se zato hranil s patološko ljubeznijo. Dvojnost heteroseksualne in homoseksualne ljubezni pa Dušana, alkoholika, kmalu pripelje na rob obupa: edino rešitev vidi v samomoru. Pred končno odločitvijo, ki jo sicer ne izvede, saj ga prej zadane kap, se zaplete še v pogovor z materjo, Omico - starko na invalidskem vozičku, ki zaradi skleroze živi v nekakšni pre teklosti, kdaj pa kdaj pa ima kak luciden preblisk -, ki mu ni nikoli prikazala prave materinske ljubezni. Odnos mati - otrok se v drami pokaže za problematičnega tudi v primeru Pike, Dušanove hčerke, in njene matere, Brede. Zaradi ukazovalne matere je Pika postala nesamostojna in negotova, predana materini oblasti. Vloga matere se tu spre me ni: ni več ute ha, na katero se lahko zaseneš, ampak čustvena ma-nipulatorka. Pravo ogledalo današnje družbe izkažejo tudi kompleksni značaji. Zena Breda - negovana, urejena gospa deluje krhko, a samo na prvi pogled. Njeno Oblikovalci predstave so bili po nastopu nadvse zadovoljni »kritično« zdravstveno stanje, ki je v resnici prav odlično in se tega na skrivaj dobro zave da, je le sredstvo za do seganje ciljev. Nezaposlena gospa, gospodarica svojega doma se zaplete v ljubezensko razmerje z zdravnikom Kogojem in se izkaže kot prefinjena izkoriščevalka. Smrt moža Dušana je sploh ne presune, saj se hitro odoloči, da bo pomoč iskala pri drugih moških: ljubimca doktorja Kogoja vpraša, ali bi se že isti dan preselil k njej. Dragica, dolgoletna ljubimka Dušana, je nagnjena k samopomilovanju, alkoholizmu in samoponiževanju. Je ne-samozavestna in zato išče v Drušanu rešitev svojih težav. Igor, Dušanov sodelavec, pa je prava klišejska podoba homoseksualca: sentimentalen, prijazen do moš kih in žensk. Tragikomično dogajanje na odru povezuje zbor mladih, ki komentira ali napoveduje prizore kot zbor v grških tragedijah. Povezovalni člen vseh treh prizorišč - osrednjega, reminescentnega in zborovskega - pa je glasbena kulisa, in sicer avtorska glasba Igorja Zobina, ter vsakdanji, pogovorni jezik, ki zveni osrednje slovensko in je kontaminiran z angleškimi poslovenjenimi izrazi, kar lahko poslušalca včasih tudi zmede. Včasih je izražanje že vulgarno in pro-staško. Vse pa je prežeto z duhovitostjo avtorice Dese Muck. Čeprav je avtorica svojo dramo označila za komedijo, je interpretacija Mance Košir povsem pravilna: igra je hkrati ironizirana tragedija, saj nastopa zbor, ki je bil značilen za grško tragedijo, burka (groba oblika komedije, v kateri so liki in dogajanje karikirani in v kateri je veliko akcijske komičnosti) ter groteska (realnost je prikazana s pomočjo popačenih likov). V igri so nastopili: Veronika Zuzič (Breda), Meta Starc (Pika), Nicole Starc (Dragica), Igor Rebula (Omica), Nikolaj Bukavec (Dušan), Jan Sossi (Igor), Jernej Bufon (Kogoj), Ilija Bufon, , Emil Bukavec, Luca Starc in Alex Vescovi (Zbor mladih). Scenografijo igre si je zamislil režiser Geč, izdelal pa jo je Riko Majov-ski, kostume pa je ustvarila Betty Starc. K uspešnosti uprizoritve sta prispevala še sodelavca Matjaž Rusja in Ksenija Ma-jovski. (V.S.) Sinhrotron sklenil dogovora z Eneo in INFN Družba Sincrotrone Trieste je včeraj podpisala dogovora z Ustanovo za nove tehnologije, energetiko in okolje Enea in Vsedržavnim inštitutom za jedrsko fiziko INFN za izvajanje skupnih programov na področju fizike in pospeševalcev delcev četrte generacije s ciljem razvijati visoko tehnološke inštrumente, s pomočjo katerih se lahko razkrijejo skrivnosti materije ter odprejo nove možnosti na področju raziskovanja. Po besedah predsednika sinhrotrona Carla Rizzuta bo dogovor omogočil Italiji, da mednarodni skupnosti ponudi elektromagnetno sevanje v širokem razponu. Za predsednika ustanove Enea Luigija Paganetta se bo tako lahko prišlo naproti ne samo zahtevam široke interdisciplinarne skupnosti uporabnikov, ampak tudi potrebam industrije. Predsednik inštituta INFM Roberto Petronzio pa meni, da to ponovno dokazuje, da je fizika delcev zmožna nuditi inovativne inštrumente tudi drugim sektorjem znanstvenega raziskovanja. SKP: Grassi drevi gost predkongresne skupščine Na sedežu Komunistične prenove bo v Ul. Tarabocchia 3 bo drevi ob 20. uri Claudio Grassi predstavil kongresno stališče "SKP v gibanju: preporod stranke in enotnost levice'! Gre za kongresni dokument, ki ga med drugim podpira nekdanji minister Paolo Ferrero. Alternativni politični dokument je predložil predsednik Apulije Niki Vendola. prefektura Rezultati delovanja okenca za priseljence Na tržaški prefekturi se je včeraj sestal teritorialni svet za imigra-cijo, ki ga sestavlja več ustanov skupno s sindikati, Občino in Pokrajino Trst, Deželo FJK, zavodoma Inps in Inail, Trgovinsko zbornico, Acli, Caritas, tržaško univerzo in drugimi; njegova primarna naloga je ta, da preuči potrebe in uresniči primerne ukrepe na področju priseljevanja. Na srečanju so predstavili rezultate delovanja tržaškega okenca za imigracijo, ki so ga odprli decembra lani na pobudo prefekture, kvestu-re, dežele in pokrajine. Okenca se poslužujejo priseljenci: tu vlagajo prošnje za zaposlitev, za avtorizaci-jo legalne združitve z ostalimi sorodniki in prejemajo dovoljenja za delo v tujini. V prvih šestih mesecih delovanja je bilo po spletu vloženih 2811 prošenj za zaposlitev; delavci prihajajo z vseh koncev sveta, največ je Kitajcev, ob njih pa se širi število prebivalcev Bangladeša, Srbije, Hrvaške, Moldavije, Maroka, Albanije, Tunizije, Senegala, itd. Sprejetih pa jih je bilo manj kot polovica, saj je število priseljencev, ki jih lahko sprejme tržaška pokrajina omejeno na 1.278 enot - ki jih gre še dodatno ločiti po narodnosti in vrsti dela. Do 15. junija so pri okencu izdali 495 dovoljenj za vstop v državo, 145 pa so jih zavrnili zaradi neprimernih rekvizitov ali pa zato, ker je delodajalec že zaposlil drugega delavca. Kar zadeva združitev s svojci pa je bilo vloženih 174 prošenj in od teh je bilo uspešnih 114. Včeraj so predstavili tudi izobraževalni projekt »novo državljanstvo«: za tiste, ki bodo zaprosili za italijansko državljanstvo, bodo priredili jezikovne, kulturne in pravne tečaje. izobraževanje - Predstavitev ponudbe podiplomskega izobraževanja V poslovni šoli MIB so včeraj odprli vrata pod glesom Dan za tvojo prihodnost Tržaška poslovna šola MIB School of Management je imela včeraj dan odprtih vrat, ali kot so pobudo poimenovali na šoli - Dan za tvojo prihodnost. V prostorih Ferdinandeja so ob tej priložnosti predstavili masterje, tečaje, štipendije, svetovali so o zaposlovanju in usmerjanju pri karieri, besedo pa so predali tudi podjetjem. Pri omizju za predstavitev masterjev so se udeleženci lahko pogovorili s predstavniki šole in se podrobneje seznanili z masterji MBA, s tistimi, ki jih šola prireja s polovičnim in s polnim urnikom, s kratkimi tečaji in s tečaji za podjetja in za javno upravo. Omizje za zaposlitveno usmerjanje je bilo posvečeno izbiri podiplomskega usposabljanja in informacijam o delovanju poslovne šole, medtem ko je bilo mogoče pri svetovalnem omizju z lastnim računalnikom odkriti svoje potencialnosti in se naučiti, kako stopiti v stik s podjetji. Za čim bolj živ prikaz delovanja šole je bila organizirala tudi zabavna in alternativna lekcija, dan odprtih vrat pa je sklenilo srečanje s predstavniki podjetij o tem, kaj iščejo podjetja pri mladih. Ena od včerajšnjih informativnih miz ob dnevu odprtih vrat v tržaški poslovni šoli MIB kroma Voznik s plinsko pištolo Na Fernetičih so tržaški finančni stražniki med pregledovanjem ukrajinskega tovornjaka, ki je prihajal iz Slovenije, naleteli na plinsko pištolo. Orožje ruske izdelave je bilo spravljeno v neki omarici v vozilu, poleg tega pa so stražniki zasegli še 13 krogel kalibra 4,5, ki so bile v pištoli, drugih 300 krogel istega kalibra in nekaj plinskih jeklenk. 42-letnega ukrajinskega voznika so ovadili zaradi nezakonitega posedovanja strelnega orožja. Branil se je z razlago, da se je hotel s pištolo obvarovati pred kriminalci, ki v nekaterih državah napadajo tovornjake. Poskus tatvine v Tor Cucherni Upravitelj bara Tor Cucherna pri Sv. Justu je v torek zvečer nameraval odpreti svoj lokal, a vhodna vrata v kuhinji so bila že odprta. Neznani zlikovci so vlomili v bar, policisti in forenziki pa so ugotovili, da jim ni uspelo odpreti blagajne, zato niso mogli nečsar ukrasti. Nesreča pri Krmenki Pri Krmenki sta včeraj ob 17.15 trčila skuter in avtomobil. Vzroki nesreče še niso bili znani, voznik motornega kolesa pa se je precej poškodoval. Rešilec službe 118 ga je odpeljal na urgenco katinarske bolnišnice. Posegi zaradi pasje vročine Pasja vročina je včeraj še naprej pestila Tržačane, posebno občutljive na vremenske razmere so priletne osebe. Služba 118 je včeraj do 16. ure naštela 15 posegov, ki so bili neposredno povezani z visoko temperaturo. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 24. junija 2008 2 1 TRST štramar - Občuteno mašno slavje pri cerkvici sv. Ivana prostovoljno delo Verniki so napolnili Služba, ki lahko ■ • v • | • • prostor pred svetiščem spieme.ni življenje r r tebi in drugim Praznovanje godu sv. Janeza Krstnika je sovpadalo s 110-letnico cerkvice Tolikšne udeležbe pri maši v Štramarju ne pomnijo kroma Tako številčne udeležbe pri ma-šnem slavju na god sv. Janeza Krstnika v Štramarju ne pomnijo, tako da -nam je bilo povedano - domačine že skrbi, kako naprej. Torkova slovesnost z mašo pri vaški cerkvici sv. Ivana je namreč sovpadala s 110-letnico postavitve tega majhnega svetišča, ki je bilo zgrajeno na zasebnem zemljišču, njegovi lastniki pa so potomci takratnih domačinov, ki so cerkvico postavili. Cerkvico so zgradili na mestu, kjer naj bi bil kmet pri de lu v vi no gra -du naletel na ostanke znamenja, zelo verjetno pa je gradnjo spodbudil takratni osapski dekan Josip Kompare. Svetišče, ki ga je načenjal zob časa, so pred de se ti mi le ti po vsem ob no vi li, postavili so nov oltar, uredili klopi, pridobitev pa predstavljajo tudi barvna okna. Torkovega slavja se je tako udeležilo res veliko število ljudi, ki so napolnili prostor pred cerkvico vse do bližnje ceste. Prišli so domačini, pa tudi veliko Slovencev iz drugih krajev miljske občine in tržaške pokrajine, ki se jih na tistem območju običajno ne vidi, med udeleženci pa je bilo tudi veliko italijansko govorečih vernikov. Navzoče sta na začetku v slovenščini in italijanščini pozdravili Ivica Švab in Silvana Predonzani, ki sta podali zgodovino cerkvice in orisali obnovitvena dela, nakar je stekla tradicionalna večerna maša. Verniki iz Štramarja so sprva v svojo sredo povabili koprskega pomožnega škofa msgr. Jurija Bizjaka, ki pa se slavja zaradi drugih obveznosti ni mogel udeležiti, tako da je mašo da ro val tre ben ski žup nik Ivo Miklavc, s katerim sta somaševala škedenjski kaplan Dušan Jakomin in dolgoletni kaplan za slovenske vernike v Štramarju p. Bogomir Srebot. Mašno daritev je ob tej priložnosti spremljalo petje Združenega zbora Zveze cerkvenih pevskih zborov, ki ga je tudi tokrat vodil dirigent Edi Race, medtem ko je izvajanje pesmi pri or-glah spremljal Tomaž Simčič. Po ma ši je v ime nu do ma če ver -ske skup nos ti pri sot ne na go vo ril Da -nilo Šavron, ki se je še posebej zahvalil vsem tis tim, ki so - tu di s pro sto -volj nim de lom - pri po mogli k ure dit -vi in popravilu cerkvice ter prizadevnim domačinkam, ki so s pripravo slaščic poskrbele, da so se udeleženci zadržali na prijetni družabnosti po koncu mašnega slavja. Proti koncu slo ves nos ti se je pri sot nim pri dru žil tudi miljski župan Nerio Nesladek, ki se je zatem zadržal v prijetnem pogovoru z udeleženci. Tako je štramarsko slavje izzvenelo kot ponoven dokaz navezanosti domačinov na svojo cerkvi co in iz ro či lo, pa tu di kot tre nu tek prijateljskega srečanja med ljudmi obeh narodnosti, ki živijo v tem prosto ru. barkovlje - Obnovljeni Topolini Sinje in varno kopališče za ljubitelje zagorelih teles Kaj je civilna služba? V Italiji je pojem državne prostovoljne civilne službe dobil konkretno udejanjanje z zakonom št. 64 iz leta 2001. Gre za enoletno dobo, ki jo lahko mladi fantje ali mlada dekleta, ki so stari od 18. do 28. leta, preživijo v nepridobitniških organizacijah, ki delujejo na športnem, naravovarstvenem, kulturnem, družbenem, skrbstvenem in drugih področjih. Civilna služba je predvsem življenjska izkušnja, ki ozavešča mladega človeka o lastni družbeni vlogi v duhu vrednot solidarnosti in nenasilne vzgoje. Poglavitni cilj civilne službe je skrb za (so)človeka in za njegovo vsestransko socialno vključitev. Namen zakonodajalca je bil predvsem nuditi mladim možnost, da »prispevajo k materialni in duhovni rasti družbe.« Je skratka dragocena priložnost za osebno in hkrati družbeno rast. Prostovoljna civilna služba traja 12 mesecev za skupnih 1400 ur dela, ki so razčlenjene okvirno na 30 ur tedensko. Mladi, ki se prijavijo, so sprejeti na osnovi selekcije: delo pri organizaciji, ki jih sprejme, je določeno na osnovi prave pogodbe, se pravi, da je civilna služba tudi primerno honorirana (mesečni honorar za projekte na državni ravni znaša433,90 evrov). Prostovoljna državna civilna služba sloni izključno na načrtih, ki jih letno odobri pristojni urad v Rimu. Projekti lahko predvidevajo službo v državnem ali mednarodnem obsegu. Naloga organizacij oz. združenj, ki nameravajo vključiti mlade v tovrstne projekte je v prvi vrsti ta, da izdelajo kakovostne načrte, ki naj spodbujajo in vrednotijo delo in vlogo mladih. Kdaj in kako je nastala? Od leta 2001 se je zakonodaja o vojaški službi v Italiji korenito spremenila. Državni zakon št. 64 je v bistvu odpravil obvezno vojaško službo in uvedel popolnoma nov koncept vojaškega služenja: odslej sta namreč vojaška in civilna služba popolnoma enakovredni, obe pa slonita izključno na prostovoljni osnovi. Druga zelo pomembna novost je tudi ta, da sta obe službi namenjeni tako fantom kot dekletom, ki so izpolnili 18 let. Doba »vojaškega oporečništva« (in torej obveznega vojaškega roka) se je torej zaključila leta 2005. Sistem civilne službe sestavljajo danes trije subjekti: Državni urad za civilno službo (Ufficio nazionale per il Servizio civile), ki deluje v sklopu Ministrstva za socialne zadeve; organizacije oz. ustanove, ki delujejo na teritoriju in sprejmejo prostovoljke/ce, mlade/i prostovoljke/ci. Zakon FJK za civilno službo Dežela FJK je v pretekli mandatni do- bi sprejela deželni zakon, ki podpira civilno služenje. Zakon širi krog koristnikov za civilno služenje tudi na mlade, ki so dopolnili 16. leto starosti in tudi na tiste, ki niso italijanski državljani. Med prvenstvenimi cilji zakona sodi tudi kapilarna informacijska dejavnost, predvsem v okviru višjih srednjih šol. Služba v okviru manjšine Zveza slovenskih kulturnih društev že dvajset let spremlja, v sodelovanju z ARCI, tovrstno dejavnost, najprej v sklopu vojaškega oporečništva, sedaj pa v sklopu civilne službe. ZSKD je namreč član ARCI-Servi-zio civile tako na pokrajinski ravni, tržaški in goriški, kot tudi na deželni ravni. Številnim mladim je omogočila enoletno izkušnjo, ki je pomenila obogatitev tako za mlade kot za organizacije oz. društva, pri katerih so mladi opravili enoletno dejavnost. K združenju ARCI-SC je pristopilo v zadnjem letu tudi Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Od leta 2005 je ZSKD »akreditirano« združenje za civilno službo na državni ravni, se pravi, da lahko samostojno predlaga projekte, državne in mednarodne, za vključitev mladih prostovoljk/prostovoljcev. Lani je Zveza prvič vložila lasten projekt z naslovom Nove poti manjšinskih kultur. Projekt, ki je bil predložen oktobra 2007, in je specifično osredotočen na slovensko stvarnost v naši deželi, je bil pred kratkim odobren in objavljen na lestvici na spletni strani Urada ( www.serviziocivile.it). Zaradi močnega krčenja sredstev in strožjih kriterijev je bilo letos odobrenih veliko manj projektov od prejšnjih let. V tako močni vsedržavni konkurenci je seveda zelo razveseljivo dejstvo, da je bil »slovenski« projekt uspešen. Kje dobiti informacije? Mladi, ki bi radi preživeli eno leto v sklopu slovenskih organizacij, in se v njih aktivno udejstvovali, morajo, na osnovi komaj objavljenega razpisa, predložiti prošnjo do 7. julija. V poletnih mesecih, predvidoma sredi julija, se bodo zvrstile selekcije in prostovoljci, ki se bodo dobro uvrstili na lestvico bodo lahko začeli civilno službo oktobra 2008. Vse informacije in navodila za predložitev prošnje lahko interesenti dobijo v uradih ZSKD v Trstu (Ul. Sv. Frančiška 20 (tel.: 040-635626, e-pošta: trst@zskd.org) vsak dan od ponedeljka do petka, v dopoldanskih urah ali na sedežu ARCI-Servizio Civile, Ul. F.Severo 31 (tel.: 040 761683, trie-ste@arciserviziocivile.it) prav tako ob delavnikih v dopoldanskih urah. Nives Košuta Barkovljanska riviera je bila včeraj uradno predana svojim koristni-kom, se pravi vse številnejšim kopalcem in ljubiteljem zagorelih teles nasploh, ki jo v poletnih dneh (pa ne samo) trumoma navalijo. Po velikem prazniku sredi maja, ko so nastopile celo letalske akrobatske skupine, je tržaški občinski odbornik za javna dela Fran co Ban del li vče raj urad no predstavil prvega izmed desetih zna-me ni tih tr žaš kih To po li nov. Po pet de se tih le tih je bi lo ki lo -meter dolgo zgodovinsko barkov-ljansko kopališče res potrebno obnove; dela so dejansko stekla pred letom dni za skupno naložbo milijona osemsto tisoč evrov. Struktura vseh kopališč od borovega gozdiča do zadnjega, desetega Topolina je bila popolnoma preurejena v skladu z varnostnimi pred pi si in prep les ka na s si njo modro barvo. Uredili so tudi posebno pot za slepe oziroma slabovidne ose be. Prvo kopališče Topolini je bilo iz med vseh de se tih v naj slab šem sta -nju, saj je bilo treba popolnoma obnoviti njegova strop in tla, ki sta bila popolnoma uničena. Postavili so nove, trdnejše ograje ter nove tuše in sanitarije (tudi v borovem gozdiču). Do konca julija pa bodo po Bandellijevih napovedih postavili še dve rampi stopnic za varnejši dostop do morja. skd krasno polje - Razstava ob koncu šestmesečnega tečaja Tečaj obdelave lesa vodil domačin Roberto Longo V okviru pobud, ki j ih prireja Slovensko kulturno društvo Krasno polje Gročana, Pesek in Dra ga, se je v pre te klih dneh za -ključil tečaj obdelave lesa, ki je letos zaživel v svoji drugi izvedbi. Ob tej priložnosti so člani druš tva pri pra vi li pri lož nost no zaključno razstavo izdelkov iz lesa, ki so jo od pr li v to rek v ve čer -nih urah v srenj ski hi ši v Gro ča -ni (na posnetku Kroma). Šestmesečni tečaj je letos ponovno vodil domačin Roberto Longo, ki se tudi poklicno ukvarja z mizarstvom. Udeleženci tečaja so se tako preizkusili predvsem v oblikovanju nekaterih delov pohištva, ki so bili na ogled tudi na torkovi razstavi. Ob uspeli izvedbi letošnjega tečaja so si organizatorji in udeleženci tečaja zaželeli, da bi pobuda ponovno stekla tudi prihodnje leto. / TRST Četrtek, 26. junija 2008 11 koncert - V priredbi domače župnije in Slomškovega društva V kriški cerkvi bo drevi nastopila nadarjena harfistka Tadeja Kralj Slomškovo društvo in župnija Sv. Križ prirejata ob praznovanju župnijskih zavetnikov sv. Petra in Pavla koncert mlade harfistke Tadeje Kralj. Šestnajstletna glasbenica se je študija harfe lotila pri šestih letih na Glasbeni matici v Trstu. Od vsega začetka je pokazala velik glasbeni talent in nadarjenost, tako da je kot otrok že leta 1998 prejela priznanje »Giovani ar-pisti« v Firencah. Večkrat se je udeležila državnih in mednarodnih tekmovanj in povsod je dosegla odlične rezultate. Poleg številnih nastopov v okviru šole kot solistka in pa v raznih komornih skupinah, Tadeja sodeluje na raznih prireditvah in kulturnih srečanjih slovenske manjšine. Do leta 2005 je harfo študirala s prof. Tatiano Donis, nato s prof. Mario Grazio Trost Con-soli, od letos pa pod mentorstvom prof. Jasne Corrado Merlak. V kriški cerkvi bo drevi ob 20.30 mlada harfistka publiki postregla s skladbami A. Surianija (partita), protagonistka F.J.Nadermanna (Sonatina št.6), C. Sal- današniega zeda (Chans°n dans la nuit),J. Iberta glasbenega večera (RefLets dans l'eau in Scherzetto) ter A. v kriški cerkvi Hasselmansa (Španska rapsodija). Tadeja Kralj boljunec - Pobude ob tradicionalni Šagri na Jami Mladi umetniki ustvarjali na temo morja in vaškega trga Slovenski komorni zbor drevi v Trstu Slovenski komorni zbor bo danes v Trstu, kjer bo na povabilo tržaške Zveze cerkvenih pevskih zborov izvedel celovečerni koncert v Lute-ransko evangeličanski cerkvi. Zbor profesionalnih pevcev, ki ga je leta 1991 ustanovil dirigent, teolog in muzikolog Mirko Cuderman, je organizacijska enota Slovenske filharmonije, v okviru katere oblikuje več abonmajskih koncertov. Izdal je že preko trideset cd plošč slovenske sakralne glasbe in bo predstavil svojo programsko specifiko tudi na tržaškem koncertu, ko bodo v prvem delu zazvenele skladbe iz opusov slovenskih avtorjev 19. in 20. stoletja, v drugem pa zanimiv izbor iz tuje literature, s posebnim poudarkom na anglosaško področje. Izjemoma bo zbor vodil zborovodja in organist ljubljanske stolnice Gregor Klančič. Koncert priznane pevske skupine se bo pričel ob 20.30. Na Opčinah Večer med Jernejevimi lipami Poletni večer v znamenju petja in sproščenega druženja bo nocoj povezal prijatelje društva Vesela pomlad na Opčinah. Mlajša dekliška pevska skupina in novonastali ženski pevski zbor, ki je začel delovati letos za počastitev tridesetletnice društva, sta pobudnika prireditve z naslovom Večer med Jernejevimi lipami. Prizorišče pevskega večera bo vrt za opensko župnijsko cerkvijo, kjer bodo pevke s pesmimi in besedami predstavile spored ljudskih in umetnih pesmi pretežno domačih skladateljev. Koncert na prostem se bo pričel ob 20.uri. Igraje se z umetnostjo odkrivamo lepoto narave Umetnost, znanost in igra omogočajo otroku, da se na prijeten način približa naravi.V tej dobi navdih za umetniško izražanje z barvanjem, uporabo papirja in ročnim izdelovanjem, Izdelki postanejo vez za ljubezen, spoštovanje in skrb do matere narave. Umetnik Leonardo Calvo in vzgojitelji umetniške šole Sinteza - Fundacije ELIC (proste šole otrokovega raziskovanja) vabijo otroke na likovne delavnice od 1. do 4. julija in/ali od 8. do 11. julija (Narava, ustvarjalnost in ročno oblikovanje: risanje, barva in origami) na Opčinah v Villaggio del fanciullo. Informacije: 040/390823 ali 040/774586 ali 333 4784293 ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST vabi na KONCERT SLOVENSKEGA KOMORNEGA ZBORA iz Ljubljane zborovodja Gregor Klančič danes, četrtek, 26. junija ob 20.30 v Luteransko evangeličanski cerkvi v Trstu Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 26. junija 2008 STOJAN Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob 0.45 in zatone ob 13.18. Jutri, PETEK, 27. junija 2008 EMA, LADISLAV VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 27,7 stopinje C, zračni tlak 1017,1 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 72-odstot-na, nebo skoraj jasno, morje mirno, temperatura morja 21,2 stopinje C. [I] Lekarne Skupinski posnetek nagrajencev ex-tempora v Boljuncu kroma Prve dni junija so članice Dekliške Bo-ljunec priredile likovni ex-tempore za otroke vrtca in osnovne šole. Tekmovanje je spadalo v sklop pobud ob tradicionalni boljun-ski šagri na Jami, ki jo prireja SKD F. Prešeren in, ki je bila zaradi slabega vremena pomaknjena na soboto, 21. oz. nedeljo, 22. junija. V nedeljo, 15. junija, je sicer sonce le posijalo, tako daje nagrajevanje mladih likovnikov vseeno uspelo. Otroci iz vrtca (Katerina Antler, Emanuel Baruca, Samuel Fer-luga, Nio Gigante, Nicol Maurel, Daniel Maurel, Jan Jacob Sancin, Peter Šavron) ter 1. in 2. razreda osnovne šole (Luca Baruca, Ivan Maver, Maja Zobec) so risali na temo »Podmorski raj«. Njihovi likovni izdelki so bili polni živobarvnih ribic, morskih zvezd ter rdečelasih morskih deklic. Strokovna žirija je nagradila Katjo Koren, Saro Mahnič in Margherito Maccarone za vrtec, Matejo Coren, Petra Coffolija in Jerneja Pregarca pa za šolo. Na vrsto pa so prišli tudi starejši osnovnošolci, ki so se ukvarjali s temo »Moja G'rica«: otroci so si morali uresničiti »načrt« za preureditev novega vaškega trga. Zamislili so si velik bazen ali pa zelen vrt opremljen z igrali in poln dreves; nekdo bi v sredo trga celo postavil konjušnico. Mladi načrtovalci, ki so sodelovali na natečaju, so: Lara Bradassi, Kevin Bržan, Joelle Grudina, Lorenza Jež, Nicole Meneghetti in Sanja Sancin; na zmagovalni oder pa so stopili Martin Coffoli, Nika Pregarc in Nastja Maver. V nedeljo, 22. junija, pa je bilo spet veselo za najmlajše, saj je bil na sporedu »Baby trail« oz. šprint za otroke do 12 let, v organizaciji društva CAI-CIM iz Trsta. Obenem je potekal »4. Miting v gorskem teku - Glinščica 2008« za odrasle agoniste in amaterje. U Kino Jadralni klub Čupa vabi vse ČLANE na DRUŠTVENI PRAZNIK Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 18, Škedenj - Škdenjska ulica 44, Trg Liberta 6. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (040 421125). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ALCIONE - 17.00, 19.10, 21.15 »Mongol«. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'incredibile Hulk«. ARISTON - 21.30 »Margherita - giorni e nuvole«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.15, 19.15, 21.00, 22.00 »L'incredibile Hulk«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Un amore di testi-mone«; 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.15, 22.00 »E venne il giorno«; 16.00, 18.45, 21.30 »Sex and the city«; 16.00, 18.30, 21.30 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«. EXCELSIOR - 16.15, 18.20, 21.15 »Il di-vo«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.30, 21.00 »Noi due sconosciuti«. FELLINI - Dvorana je rezervirana. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Un amo-re di testimone«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.20, 19.40, 22.00 »Gomorra«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00, 22.00 »Sex v mestu«; 19.50, 21.50 »Dogodek«; 19.20, 21.30 »Dva dni v Parizu«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »E venne il giorno«; Dvorana 3: 16.30, 18.10, 20.00, 22.15 »Sex and the city«; Dvorana 4: 16.30, 20.30, 22.15 »Go Go Tales«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »L'incredibile Hulk«; Dvorana 2: 17.50, 20.10, 22.10 »E venne il giorno«; Dvorana 3: 17.40, 19.50, 22.00 »Un amore di testimone«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; Dvora- v soboto, 28. junija 2008 od 20.30 dalje na društvenem sedežu v sesljanskem zalivu na 5: 17.30 »Sex and the city«; 20.10, 22.15 »II Divo«. H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem, od 29. junija do 5. julija (od 10. do 15. leta) slovenščina in jahanje; Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani, od 6. do 11. julija (od 2. razreda dalje); angleški »Jezikajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751, ali mo-bi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcinski@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da mora učno osebje, ki je pogojno vključeno v pokrajinske lestvice (bivše permanentne) za šole s slovenskim učnim jezikom tržaške pokrajine, najkasneje do 30. junija, Uradu za slovenske šole v ulici S. Anastasio, 12, predstaviti osebno izjavo o pridobitvi usposobljenosti za poučevanje na osnovni šoli ali habilitacije, ki je predvidena za otroški vrtec ali za posamezne na-tečajne razrede. Do istega dne lahko tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v zgoraj omenjene lestvice, predstavijo istemu uradu morebitne nove naslove za poučevanje podpornega pouka. Pridobljeno specializacijo za podporni pouk lahko do 1. julija Uradu za slovenske šole predstavijo tudi kandidati, ki so v lestvicah rednih natečajev, da se tako vključijo v posebne sezname za poučevanje podpornega pouka, ki so priloženi še veljavnim lestvicam rednih natečajev. Obrazce za predstavitev prošnje lahko Interesenti dobijo na tajništvih posameznih šol ali na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila. M Izleti PD NOVA GORICA vabi v nedeljo, 6. julija, na izlet na Pisimoni (1880m), Monte Crostis (1894m) - Karnijske alpe - Italija. Izlet je organiziran v sodelovanju z SPD Gorica, na zeleno piramido nad dolino Bele. Zahtevna označena pot, potrebna zelo dobra kon-dicijska pripravljenost, predvideno je od 11 do 12 ur hoje z 2000 m višinske razlike. Možnost organiziranega prevoza. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih v četrtek, 3. julija, ob 18. uri. Vodi Miranda Čotar. SKUPINA 85 VABI NA IZLET PO POTEH PRIMOŽA TRUBARJA V TUE-BINGEN (Nemčija): 4. julija odhod avtobusa iz Trga Oberdan ob 6. uri; nastanitev v hotelu 3. kat.; predvidena cena izleta je 360,00 evrov. Ogledali si bomo naslednja mesta: Muen-chen, Ulm, Tuebingen, Rottenburg. Povratek v Trst 7. julija v večernih urah. Za dodatne informacije in vpise poklicati na tel. št.: 348-5289452 ali 040-772545. Prispevki Ob 2. obletnici smrti dragega Ninota Košuta se ga spominjata sinova Luciana in Ljubo ter darujeta 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlih v NOB iz Križa. V spomin na teto Jolko darujeta Silva in Stojan 25,00 evrov za SKD Krasno Polje Gročana-Pesek-Draga. Namesto cvetja na grob Sergija Smo-tlaka - Jolandinega brata daruje prijateljica Nerina 10,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. 624 Četrtek, 26. junija 2008 Iztok, Irena in Mitja so Radota dobili. Mnogo sreče jim želimo in pridružimo se z voščili Karin, Dejan, Lidia, Aleksi in Miloš S Poslovni oglasi SEŽANA CENTER novo stanovanje: velik dnevni prostor, dve spalnici, kopalnica, terasa, klet in parkirno mesto v garaži dajemo v najem. ARTES0402158112 H Mali oglasi DVOSOBNO STANOVANJE popolnoma opremljeno, za štiri osebe, dajem v najem od 1. julija v Štivanu pri Devinu. Tel. 040-208989. ISTRA - PULA (četrt Stoja) dajem v najem dvosobni apartman za 2-5 oseb, 100 m od morja, klima, grill, parkirišče, terasa, gugalnica za otroke. Dnevno 50,00 evrov za meseca julij in avgust. Za dodatne informacije klicati na tel. št.: 347-8601614 (g.a Kosanovic). IŠČEM STANOVANJE v najem z dvema spalnima sobama, primerno za priletno osebo. Tel.: 348-4109411. JADRNICO COMET 850 dobro opremljeno, ugodno prodam. Zainteresirani pokličite na tel. št.: 337549056. KUŽEK SREDNJE RASTI išče novega gospodarja. Tel. 040-200210 ali 3332084985. LJUBITELJU ŽIVALI podarim, 2 meseca staro mucko, samičko, črne barve. Tel. na št.: 333-9448295. PODARIM SIMPATIČNE MUCKE ljubitelju živali. Tel. št. 040-9278193. PRODAM domače kraške salame. Tel. št.: 040-299442. PRODAM AVTOMOBIL peugeot 206 CC. Tel. 040 - 291143. PRODAM BOX GARAŽO za dva avtomobila v bližini komercialnega centra Il Giulia. Primerno tudi kot skladišče. Telefonirati ob uri obedov na št. 040-566353. PRODAM DVOSOBNO STANOVANJE s prostorno kuhinjo, kopalnico in širokim hodnikom v centru Rojana. Tel. 329-0267529 od 12. do 15. ure. PRODAM FORD FUSION oktober 2005, 1600 bencinski pogon, 100 KM, full optional, sive metalizirane barve v odličnem stanju. Tel. 3358173057. PRODAM KOZLIČKE - Zainteresirani pokličite na tel. št.: 335-6121077. PRODAM stiskalnico (preša) in mlin za grozdje. Tel. 040-229243. PRODAM traktor Zetor 7245, letnik 1988, 1280 prevoženih ur, kabina 4x4, zračne zavore za prikolico Pa-terniani in traktor Zetor 6711, letnik 1978, obnovljen motor, 530 prevoženih ur, varnostni lok. Tel. 040228932. V JAMLJAH DAJEMO V NAJEM starejšo hišo z vrtom. Zainteresirani pokličite na tel. 0481-419993 ali 3358006548 v večernih urah. 15 Osmice OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah 42. Tel. 040-299450. Toplo vabljeni! IVO IN ANDREJ sta v Slivnem odprla osmico. Tel.: 040-200415. NA DOLGI KRONI (DOLINA) je Rado Kocjančič odprl osmico. OSMICO v Bazovici sta odprla Nada in Boris. OSMICO smo odprli pri Cesarjevih v Saležu 24. Tel. 040-2296058. Vabljeni! OSMICO smo odprli pri Jurčevih v Ce-rovljah 30. PRI NADLIŠKOVIH na Katinari je vsakoletna osmica odprla svoje duri. Margaret in Boris Mihalič vabita na zadnji dan osmice. STANKO je na Opčinah odprl osmi-co. V PREBENEGU NA BRŽNICI je Davorin Bandi odprl osmico. Nudi domač prigrizek in kapljico vina. V REPNIČU PRI REBULOVIH je odprta osmica. Vabljeni! 3 Obvestila OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da ponovno odpira svoja vrata »Poletni Net point« v Nabrežini. To je brezplačna računalniška delavnica za otroke in mlade do 14. leta starosti, ki se želijo naučiti pravilno uporabljati računalnik. Polenti Net Point bo odprt s sledečim urnikom: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure. Vse informacije in vpisne pole dobite pri okencu urada za stike z javnostjo, v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158 (brezplačna telefonska številka 800-002291, urnik poslovanja: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 17. ure. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: Poletne centre za otroke od 1. do 12. leta starosti. Kolonijo v Domu Planinka (Pohorje) za otroke/mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke/mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe razpoložljivih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72 (Tel.: 040573141). GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo do 31. julija 2008 tajništvo odprto s poletnim urnikom: od 9. do 12. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprto od 1. do 23. avgusta 2008. Od 25. avgusta 2008 dalje bo odprto s poletnim urnikom. KRUT obvešča, da bo pisarna odprta s poletnim urnikom, od 9. do 13. ure. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za drugo skupino za Terme Radenci. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. AŠD POLET vas vljudno vabi na 40. redni občni zbor A.Š.D. Polet, ki bo danes, 26. junija, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju, na kotalkališču na Pikelcu, Re-pentabrska ulica na Opčinah. Dnevni red je naslednji: Poročilo upravnega sveta, poročilo odgovornih za sekcije, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora in ra-zrešnica, pozdrav gostov in razprava, izvolitev novega odbora, razno. Sledila bo skromna zakuska. ONAV - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira danes, 26. junija, ob 19. uri, obisk kleti Sandija Škerka v Prapro-tu. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije na tel. št.: 333-4219540 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). ONAV - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina, vabi vse zainteresirane na tehnični ogled kleti in degustacijo vin PRIMOSIČ na Oslavju (Loc. Madonnina, 3). Prosim, da potrdite Vašo prisotnost na tel. št.: 0481-32283 (Daniela Mar-kovič). RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 26. junija, ob 20. uri, na svojem sedežu (Prosek št. 159). JUS OBČINA MAVHINJE vabi na redni občni zbor v petek, 27. junija, ob 20. uri, v Jusarski hiši na vaškem placu. SK DEVIN sklicuje 34.redni letni občni zbor, ki bo na sedežu društva v Sliv-nem v petek, 27 .junija 2008. Prvi sklic ob 20.uri, drugi ob 20.30. Toplo vabljeni vsi! URADI ZSKD bodo zaprti v petek, 27. junija, od 11. ure dalje. V PETEK, 27. JUNIJA, OB 10. URI na sedežu Krožka sindikata upokojencev CGIL za Vzhodni Kras, Opčine, Proseška ul. 109 (dom na Brdini) v sodelovanju s sindikati CISL in UIL, bo javna skupščina o zahtevah, ki jih sindikati skupno postavljajo vladi: davki, cene, tarife in pokojnine. Vabljeni vsi, ki jih zanima. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 27. junija, ob 20. uri, v Kraško hišo v Repen, na odprtje likovne razstave Jasne Merku' »PANTA REI«. Avtorico in dela bo predstavila prof. Elena Bertocchi. Glasbeni uvod An-drejka Možina in Gianluca Suriale. SVET / JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na društveni praznik v soboto, 28. junija, ob 20.30, na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 28. junija, s pričetkom ob 17. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Nabrežini, za ples bo poskrbela skupina Duo Melody. ŽUPNIJA SV. KRIŽ pri Trstu namerava v sodelovanju z mladimi animatorji iz Slovenije in s šolskimi sestrami De Notre Dame organizirati »Oratorij« za osnovnošolske otroke in dijake nižje srednje šole, od ponedeljka, 14. julija, do petka, 18. julija, v Slomškovem domu v Sv. Križu. Vsi, ki se zanimate za ta oratorij se priglasite čimprej na tel. št.: 040-220693 ali 3479322123, kjer boste dobili vse ostale informacije. Lahko si Slomškov dom pridete tudi ogledat. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni prevoz Opčine-LJ-Opčine za ogled nastopov na Evropskem pokalu Cheerleadinga, ki bo 5. in 6. julija v hali Tivoli. Vabimo člane, prijatelje in simpatizerje naj se čimprej javijo na tel.št. 349-7597763 (Nastja) ali na info@cheerdancemil-lenium.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004 v telovadnici pri Banih v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpis in info na tel. št. 04 -226332 ali na info@cheer-dancemillenium.com. NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo odprta s poletnim urnikom od ponedeljka, 30. junija do petka, 29. avgusta od 8. do 16. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta od ponedeljka, 28. julija do četrtka, 14. avgusta. OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 7. do 14. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje bo potekalo v Ana-grafskem Uradu od 16. do 30. junija s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.15, ponedeljek in sreda popoldne od 14.30 do 16.45. Stroški letovanja v breme udeležencev se določajo na podlagi dohodkov. Prošnji je treba priložiti sledečo dokumentacijo: Kopijo davčnih dohodkov za leto 2007 (730/2008 ali UNIC0/2008 ali CUD/2008); kopijo zdravstvene izkaznice; izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na ustreznem obrazcu, ki ga pripravi Občina. Vpis bo veljaven samo, ko bo predložena vsa zgoraj navedena dokumentacija. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR sporoča, da bo v prostorih otroškega vrtca na Colu v obdobju od 30. junija do 11. julija, poletni center namenjen otrokom od 3. do 10. leta starosti. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Info: 040-327335. VINOTEKA V ZGONIKU vabi na ogled fotografske razstave »Schengenska meja - zgodovinski december 2007«. Razstavljata: Boris Prinčič in Bogdan Macarol ter na ogled razstave kamnitih izdelkov Sandija Šuca. Razstava bo odprta do 30. junija, od 18. do 21.ure, razen v ponedeljkih. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Kosir vabi člane in prijatelje na redno sejo, ki bo v sredo, 2. julija, v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20, ob 19. uri. DRAGA MLADIH 2008 bo potekala od 3. do 6. julija 2008 v Gorici in Novi Gorici. V okviru srečanja, namenjenega mladim od 17. leta navzgor, bodo potekale okrogle mize in številne delavnice (novinarska in fotografska, plesna in glasbena, kuharska, slikarska, debatna in športna delavnica). Na sporedu so tudi številni izleti. Za vse informacije in prijavo www.dragamladih.org, rast_mla-dika@hotmail.com ali 040-370846 (Tatjana, ob sredah od 9. do 12. ure) ali 3400541721 (Patrizia). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali email: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR obvešča domače ustvarjalce na področju slikarstva, fotografije, oblikovanja kamnitih izdelkov in drugih del, ki želijo sodelovati na razstavi krajevnih umetnikov in ustvarjalcev v sklopu Praznika terana in pršuta v Dutovljah (16. in 17. 8.), da se prijavijo na občinskem tajništvu najkasneje do četrtka, 10. julija letos. AŠD SOKOL sklicuje v petek, 11. julija, redni občni zbor ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih SKD Igo Gruden, Nabrežina 89. Dnevni red: otvoritev občnega zbora ter namestitev delovnega predsedstva, poročilo predsednika, blagajniško poročilo in odobritev obračuna za leto 2007 in proračuna za leto 2008, razprava o predsedniškem in blagajniškem poročilu, poročilo predsednika nadzornega odbora in ra-zrešnica, pozdravi gostov, volitve novega odbora, razno. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi na družabno srečanje pod zvezdami, ob kozarcu penine, ob nastopu plesne skupine »Diamante« v petek, 11. julija, ob 21. uri. Vstop samo z vabilom. Za informacije so na voljo naslednje tel. št.: 040-411635 ali 040-415797 ali 338-7845845. ORATORIJ ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE IN DIJAKE NIŽJE SREDNJE ŠOLE - bo potekal od ponedeljka, 14. julija, do petka, 18. julija, v Slomškovem domu v sv. Križu pri Trstu. Zborovanje od 8.30 do 9. ure; ob 9. uri dvig zastave, zgodba, delo po skupinah, malica z odmorom, razne delavnice; ob 12. uri kosilo, popoldanske dejavnosti, igre, petje, itd.; ob 15.30 spust zastave in odhod domov do 16. ure. Za vpis lahko pokličete na tel. št.: 040-220693 ali 3479322123. Vabljeni tudi višješolci in študentje iz Slovenije. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD prirejata 4. Mednarodni mladinski godbeniški laboratorij namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Odvijal se bo v Dijaškem domu v Portorožu od 20. julija do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040635626). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celote-denski in ob vikendih, v sledečih izmenah: 2. tedenski od 21. do 25. julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 2) 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 3) 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali email: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040635626, 0481-531495). KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 31. avgusta do 7. septembra. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. 0 Prireditve SKD VESNA - KRIŠKI TEDEN 2008 V petek, 27. junija, v Domu Alberta sirka, ob 20.30, »Legenda Somfonica« -Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Koper, dirigent Simon Perčič. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Galerija Rika Debenjaka iz Kana- -/ la ob Soči pripravljata spominsko razstavo ob 50-letnici smrti goriškega umetnika Lojzeta Špacapana. Da bi likovnika čim bolj popolno predstavili, se organizatorja obračata na ustanove in zasebnike s prošnjo po informacijah in eventuelno posojo del za razstavo. Prosim kličite na tel. št.: 0039-0481-531445 med 8.30 in 12.30 (Kulturni center Lojze Bratuž). GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja koncerte koračnic po vaseh. Danes, 26. junija, ob 20.30 bo godba nastopila v Medji Vasi. MLAJŠA DEKLIŠKA PEVSKA SKUPINA IN ŽENSKI PEVSKI ZBOR VESELA POMLAD vabita na pevski »Večer med Jernejevimi lipami«, ki bo danes, 26. junija, ob 20. uri, za župnijsko cerkvijo sv. Jerneja na Opčinah. SLOMŠKOVO DRUŠTVO iz Sv. Križa pri Trstu vabi na koncert, ki bo danes, 26. junija, ob 20.30, v kriški cerkvi. Nastopila bo harfistka Tadeja Kralj. Toplo vabljeni. PRODAJNA RAZSTAVA umetnice Marte Jakopič Kunaver, ki je namenila nekaj svojih slik podpori Drage mladih 2008, bo odprta do petka, 27. junija v Peterlinovi dvorani v Trstu. Ogledate si jo lahko med 9. in 17. uro. SKD VALENTIN VODNIK iz Doline vabi v petek, 27. junija, ob 21. uri, na K'lužo na zadnji Junijski večer. Nastopila bo dramska skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu s komedijo »Amour, amore, liebe, na trnek se lovijo ribe« v režiji Sergija Verča. VLJUDNO VABLJENI NA 95-OBLET-NICO GODBENEGA DRUŠTVA »V. PARMA« iz Trebč in 150-letnice rojstva skladatelja Viktorja Parme na dvorišču Ljudskega doma v Trebčah: v soboto, 28. junija, ob 20.30, koncert Godbe Sv. Anton (KP); nedelja, 29. junija, ob 18. uri, slavnostni koncert in nastop gojencev Godbeniske šole. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v soboto, 28. junija, ob 20.30, v Kraško hišo v Repen, na koncert pevske skupine Musicum »Od Gallusa do Čukov«. Pevci bodo predstavili izbor resnih in... manj resnih skladb iz svojega repertoarja od renesanse do sodobnosti. Koncert bo tudi priložnost za predstavitev nove cd plošče. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV IZ TRSTA v sodelovanju z ro-janskim Marijinim domom vabi na orgelski tečaj za izvajanje baročne literature, ki ga bo vodil organist in izvedenec na tem področju Luca Scandali. Tečaj bo v soboto, 28. junija, od 9.00 do 12.30 v cerkvi v Rojanu. Sledil bo koncert ob 20.30. Za informacije in prijave je na voljo tel. št. 328-4535725. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM IN MISIJONSKI KROŽEK vabita na prijetno misijonsko popoldne, ki bo v nedeljo, 29. junija, ob 17. uri, v Marijinem domu v Rojanu, ulica Cor-daroli. 29. Misijonarka s.Marija Sreš bo z videoposnetkom in besedo prikazala svoje delovanje v Indiji. Za razvedrilo bo igral ansambel Mladi kraški muzikanti. Vabljeni! NONET PRIMORSKO pod vodstvom Aleksandre Pertot vabi na zaključni koncert, ki bo v nedeljo, 29. junija, v cerkvi Sv. Tomaža v Ospu, ob praznovanju vaškega zavetnika Sv. Petra. Koncert ob 17. uri, takoj po Sv. maši, ki se bo začela ob 16. uri. Vljudno vabljeni. ZCPZ TRST vabi na koncert Slovenskega komornega zbora, ki bo danes, 26. junija, ob 20.30 v Luteransko evangeličanski cerkvi v Trstu. Zbor vodi Gregor Klančič. Na sporedu bo sakralna zborovska literatura iz slovenske in svetovne zakladnice. SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2008 v Prosvetnem domu na Opčinah: četrtek, 3. julija, ob 21. uri, »Kdo vam je to delu« (igra Boris Ko-bal, režija Jaša Jamnik); četrtek, 10. julija, ob 21.15, Folkest 2008 koncert skupine »New Celeste« (Škotska); četrtek, 17. julija, ob 21.15, celovečerni film »Juno«; četrtek, 24. julija, ob 21. uri, večer istrskih pesmi z Rudijem Bučarjem; četrtek, 31. julija, ob 21. uri, koncert sar-dinskega zbora »Paulis di Uri« (Sassa-ri). V primeru slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Za podrobnejše informacije www.skdtabor.it. Pokrovitelj: Pokrajina Trst; pobudo so podprli: rajonski svet za vzhodni Kras, Zadružna kraška banka, Zveza slovenskih kulturnih društev, Nova Conad -Društvena prodajalna na Opčinah in razni domači trgovski obrati. / KULTURA Četrtek, 26. junija 2008 13 trst - Gledališča v gledališču Plesna in gledališka odčitava teme žrtvovanja Mit Medeje in Alkestide ter nasilje, ki terja žrtvovanje celotne skupnosti - Niz prireja Pokrajina Trs Festivalski niz Gledališča v gledališču, ki ga prireja Pokrajina Trst, se je po otvoritvenem koncertu Sergia Cammariereja v soboto in po baletu Polis skupine Abbon-danza/Bertoni, ki ju je vreme prepodilo v tržaško Bobbiovo dvorano, vendarle preselil v sugestivno prizorišče starodavnega rimskega gledališča pred tržaško kvesturo, kjer sta bili doslej že dve gledališki predstavi: zelo prepričljiva verzija mita o Medeji, ki jo je pisatelj Corrado Alvaro učinkovito prenesel v ljudsko okolje italijanskega juga, kar je režiser Fulvio Cauteruccio dodatno poudaril z glasbeno kuliso v živo; in lepljenka Alkestidinega mita z obsežnima fragmentoma Evripidove tragedije in dramo Alberta Savinia Alcesti di Samuele o judovski ženi, ki se v nacistični Nemčiji odloči za amomor, da bi omogočila življenje svojemu arijanskemu soprogu; odlomke je sklenila pesnitev Rainera Marie Rilkeja. Mračna, tesnobna, celo mučna je podoba človeštva in njegove zgodovine, kakršna izhaja iz plesne predstave Polis, ki je bila na sporedu v ponedeljek, 16. julija. Antonella Bertoni in Michele Abbondanza veljata, vsaj v Italiji, za dva najbolj inovativ-nih ustvarjalcev na področju moderne plesne umetnosti. Med njune zadnje stvaritve spada trilogija Ho male dell'altro, v kateri na podlagi antičnih mitov in tragedije obravnavata temo žrtve in žrtvovanja: v prvi predstavi Alcesti, sta se po zgledu Evripidove Aklestide, ki sprejme smrt v zameno za moža Admeta, posvetila žrtvovanju v okviru ljubezenskega para, v drugi, z naslovom Medea, je tema žrtvovanja zaobje-la odnose v družini, s tretjo pa je okvir prerasel na večjo, lahko bi rekli mestno, narodno, morda celotno človeško skupnost, ki jo predstavlja skupina chaplinovskih-becket-tovskih možicljev v temni dvodelni obleki in majhnim melonastim klobukom na glavi, kar je sploh uniforma sodobnega ma-lomeščana. Ta nerodna, napol hroma skupnost, ki ne zmore harmoničnega, polnega giba, temveč zna le stopicljati, se nenehno znaša nad tovariši, bodisi posamično bodisi skupinsko, v stalnih navalih nasilja in podlosti. V resnici nimajo identitete, tudi spolne ne, kot nazorno prikazuje eden sklepnih prizorov. Sploh niso zmožni vzgiba svobode, nasprotno, grobo ustavijo vsakogar, ki skuša svobodno zami-gati, in iščejo zatočišče v tesnem lesenem zaboju, ki je nekakšna prispodoba skupnosti in pripadnosti, saj se oklepajo še posameznih desk, ko zaboj razpade in ostane samo dno, na katerem se vsi zgnetejo kot na rešilnem splavu brodolomcev. Vse njihovo naprezanje nima nikakršnega smisla in v njihovo usodo povsem slučajno posega mešalec glasbe-koreograf (Michele Abbondanza), gospodovalno oblečen v rdeče hlače in temnomodri suknjič s srebrnimi gumbi in epoletami; koreograf kot ukazovalni bog, ali usoda, slučaj prekinja njihove gibe in jih kot negibne lutke prestavlja po odru. Edini preblisk upanja je prosti ples plesalke, ki se edina ni zatekla na splav. Poleg Micheleja Abbondanza in Antonelle Bertoni nastopa še izredno požrtvovalna skupina štirih plesalcev in dveh ple salk. Tudi gledališki predstavi, ki sta se zvrstili v četrtek, 19. junija, in v torek, 24. junija, sta se lotevali teme žrtvovanja, in sicer ravno Medejinega in Alkestidinega. Obe junakinji sta vsaka po svoje blizu naši sodobni družbi, vendar je med odčita-vama, ki ju je ponudil niz Gledališča v gledališču, daleč bolj prepričljiva in življenjska Medeja, kot si jo je zamislil italijanski pisatelj Corrado Alvaro v drami Medea e la luna, v kateri se je navezal na izseljevanje iz italijanskega Juga v bogatejše severne dežele. Alvarova Medeja je obupana, osamljena žena, ki jo je zapustil mož Jazon, za katerega je žrtvovala vse. Poleg tega je tujka v mestu, ki jo sovraži in se je boji le zato, ker prihaja iz drugačne, neznane dežele. Netolerantna družba v navalu panike povzroči smrt nove izvoljenke Medjine-ga moža, Medeja pa ubije lastna otroka, ker ju lahko le na ta način reši pred linčanjem razjarjene množice. Režiser Fulvio Cauteruccio je svojo učinkovito postavitev v produkciji skupine Krypton s srečno roko še dodatno etnično obarval z glasbeno spremljavo v živo, ki se navezuje na ljudsko izročilo južne Italije. Temperamentno Mede-jo je dobro odigrala Patrizia Zappa Mulas. Manj posrečeno je bila predstavljena Alkestis v lepljenki, ki jo je v priredbi Gi-orgia Pressburgerja namenoma za tržaški festival postavilo gledališče La Contrada z Mariangelo DAbbraccio v trojni vlogi junakinje, ki se iz ljubezni odloči, da bo umrla namesto moža. Režiser Ugo Manani nekako ni razčistil svojega odnosa do antičnega grškega gledališča, tako da se v postavitvi odlomka iz Evripidove tragedije neprepričljivo nizajo patetični trenutki in kli-šejske ponovitve sodobnih interpretativnih prijemov. Učinkovitejša je postavitev odlomka iz zanimive drame, ki jo je leta 1949 spisal vsestranski italijanski umetnik Alberto Savinio, glasbenik, slikar in pisatelj, vendar režiser v svoji zamaknjenosti v lastne gledališke vizije ni našel sozvočja z igralci, ki so vdano, a brez navdušenja sledili njegovim navodilom, le Maria Grazia Plos in Mariangela DAbbraccio sta tu pa tam uspeli uveljaviti svojo igralsko osebnost in to so bili najboljši trenutki predstave, ki jo je sklenila dokaj običajna skupinska deklama-cija Rilkejeve pesnitve. Temperamentna Medeja Patrizie Zappa Mulas gorica - Snovanja Trije glasbeniki zaigrali »V dvoje« »V dvoje« je bil naslov predzadnjega večera letošnjih goriških Snovanj, ki so ga v dvorani pokrajinskega muzeja na Goriškem gradu 20. junija oblikovali violinistka Clara Bensa, violončelist Alessandro Sluga in pianistka Irina Ovtchinnikova. Rdeča nit druženja treh glasbenikov, ki vsak po svoje zaznamujejo goriško, tržaško in vi-demsko glasbeno življenje, je bila predstavitev skladb za duo, v kateri se enakovredno oglašata oba inštrumenta. Izvirno je tako program poskušal osvetliti enega od pomembnih detajlov v sicer obsežni arhitekturi glasbenega snovanja: od genialnih domislic J. S. Bacha v njegovih Dvoglasnih in-vencijah BWV 772-786, preko originalnosti vnašanja madžarskih ljudskih motivov v Duu op. 7 za violino in violončelo Zolta-na Kodalyja do Sonate za violino in klavir Cesarja Francka, najuspešnejšega dela tega 'revolucionarja' francoske instrumentalne glasbe. Invenciji št. XIII v a-molu in št. VI v Es-duru sta v novi zvočni »preobleki« violine in violončela zazveneli jasno in odločno. Clara Besna in Alessandro Sluga sta z zbrano in natančno skupno igro uspela oživeti mojstrstvo kontrapunktistične pisave velikega baročnega nemškega skladatelja. Nekoliko več težav s koncentracijo in intonacijo sta glasbenika imela v izvedbi sodobnejše govorice madžarskega skladatelja. A kljub rahli negotovosti ob podajanju zahtevne parti-ture skladbe, ki je leta 1918 doživela odpor in negodovanja tradicionalnih glasbenih krogov, sta zagnana in predana poustvar-jalca (sicer pedagoga na Centru Komel, Glasbeni šoli Nova Gorica in Tolmin, na glasbeni šoli v Farri in v šoli Pro musica na Dobrovem) s svojo izvedbo prebudila samosvoje umetniške pobude Kadalyja, njegovo načelo uravnoteženih tonalitet in njegovo pretežno razmišljajočo naravo. Na skladateljevo pogosto obotavljajočo se široko melodično zgradbo in njegovo melan-holičnost se je odlično »uglasil« violončelist, občasno premišljeno veselje in trenut-kasto bolj divjo strastnost pa je smiselno poudarila violinistka Clara Bensa, glasbenica, ki letos zaključuje dvoletno visoko šolo za violino na tržaškem konservatoriju (prof. D. Amodio). Njena temperamentna, neomajna drža je zaznamovala tudi drugi del koncerta, ko se ji je pridružila Irina Ovtchinnikova, pianistka, ki seje glasbeno izobraževala v Rusiji, diplomirala iz klavirja na moskovskem konservatoriju in zaključila študij glasbene didaktike in diplomirala iz čembala na tržaškem konservatoriju. Duo Bensa - Ovtchinnikova se je popolnoma predal priljubljeni Franckovi Sonati v A-duru, skladbi, v kateri sta instrumenta lepo prilagojena drug drugemu in skladbi, v kateri sta na najboljši način povezana skladateljev misticizem in religiozna vznesenost. In tako kot je francoski skladatelj s svojo glasbo razglašal mir in bratsko ljubezen in nas vodil od sebičnosti k ljubezni, tako je tudi izzvenelo predzadnje letošnje goriško Snovanje. Clara Bensa, Alessandro Sluga in Irina Ovtchinnikova so se v dodatku povezali tudi v trio in s prijaznostjo in spoštljivostjo do občinstva in do glasbe same poustvarili še eno od Pesmi brez besed F. Mendelssohna Bartholdyja. Tatjana Gregorič Začenja se prodaja vstopnic za čedajski festival Mittelfest Samo še trije tedni nas ločujejo od začetka 17. izvedbe čedajskega fe-stavala Mittelfest (od 19. do 27. julija), prireditve, ki žanje iz leta v leto vse večje odobravanje in priljubljenost med publiko. Osrednja tema letošnjega srednjeevropskega praznika gledališča, plesa, glasbe in lutk bo prihodnost, kot opozarja tudi sam naslov »Graditi čas«. Danes se bodo v Čedadu obiskovalcem na stežaj odprla vrata osrednje festivalske blagajne v Ul. San Martino (tel. 0432/732668). Od 11. do 13. ure in od 17. do 19. ure se bodo danes in jutri lahko zglasili predvsem stari abonenti, ki želijo potrditi svoj abonma, medtem ko bodo v soboto in nedeljo na svoj račun prišli novi interesenti. V torek, 1. julija, bo začela prodaja vstopnic za posamezne predstave oziroma ugodnih variant abonmajev za sklop šestih oz. dvanajstih predstav, ki jih lahko koristi več oseb. S 1. julijem bodo vstopnice začeli prodajati tudi v videmski blagajni v Ul. Marco Volpe (0432/224224), na voljo pa je tudi prodaja po spletu na strani www.mittelfest.org, kjer si lahko preberete tudi popoln program prireditve. Naj opozorimo le na enega izmed letošnjih najbolj uglednih gostov, na najboljšega ba-letnika vseh časov Mihaila Barišni-kova, ki bo nastopil 21. julija. koncert - John Fogerty »Mizar rocka« osvojil Ljubljano John Fogerty med koncertiranjem LJUBLJANA - Poskusite imenovati Johna Fogertyja. Na sto ljudi jih bo devetindevetdeset vprašalo »Kdo pa je«? Potem zavrtite »Proud Mary«, Rockin'-all over tre world«, »Hey tonight«, »Green river« ali »Who'll stop the rain« in brž vam bodo rekli: »Aha, to j e on«! Gotovo, prav on, ki je bil na prehodu iz šestdesetih v sedemdeseta leta (prejšnjega stoletja) vodja skupine Cre-edence Clearwater Revival. To so bile kratke in enostavne pesmi, ki sežejo takoj do želodca in duše, glasovi so ras-kavi, bas in bobni bijejo svoj ritem, za-nesenjaške kitare in klaviature, ki pridejo do srca. Vsa aparatura je solidna, naredili so jo pošteni »električni mizarji«. Skupina se je razšla leta 1972, vendar je njihova glasba ostala kot nekakšna slovnica rocka, sinteza bluesa, rock'n rolla, cauntryja, rockabillyja. John Fogerty pri 63 letih nadaljuje svojo kariero kot solist. Prejšnji teden gaje v ljubljansko palačo Tivoli prišlo poslušat dvatisoč petsto poslušalcev vseh sta- rosti, od skoraj sedemdesetih do osemnajstih let, ljudje vseh slojev in poklicev. To je bil prikaz rockovske energije, kajti Fogerty za dve uri poje, teče, igra na kitaro in orglice, skače, zbija šale s publiko, ki je vedno bolj vesela, po vsaki pesmi, akordu in aplavzu bolj. Nostalgija po tem, »kako smo bili mladi in lepi pred štiridesetimi leti«? Ne, kajti Fogertyja to prav nič ne briga, čeprav so vse legendarne pesmi na sporedu. Njegova sveža energija in topla ironija zabrišeta vsakršen letargični učinek nostalgijje, spremenita ga v nadvse. aktualen električni naboj. Ni mogoče brez trenutka ganjenosti, ko se zaslišijo note »Have you ever seen the rain«?, kakšna solza se tu pa tam utrne. Kajti rock ima tudi ta učinek, na koncertih lahko imaš kurjo polt. Če bom nekega dne v komi in vas bo zdravnik vprašal, kaj storiti, da se pre-budim...Poskusite s Creedence. Ali z Johnom Fogertyjem. Luciano Comida 14 Četrtek, 26. junija 2008 KULTURA / repen - Jutri odprtje razstave v Kraški hiši Panta Rei Jasne Merku ob njenem življenjskem jubileju o Kraljevi Likovnico poznamo in cenimo tudi kot pedagoginjo, publicistko in kritičarko operi stockholm Walter Attanasi Jasna Merku sodi med tiste zagnane osebnosti s področja umetnosti, ki se vsestransko in nenehno posvečajo tkanju sodobne kulture na tržaškem odru, tako slovenskem, kakor italijanskem. Ustvarjalnost, likovna kritika, publicistika, pedagogika in šolstvo so klobuki, s katerimi že več desetletij barva in pestri svoj vsakdan - seveda pod skupnim imenovalcem likovne umetnosti. Ob njenem letošnjem junijskem okroglem prazniku, bo jutri v re-penski Kraški hiši na pobudo Zadruge Naš Kras zaživela razstava Panta Rei. Umetnico in njen opus bo predstavila prof. Elena Bertocchi, za glasbeno spremljavo bosta poskrbela Andrejka Možina in Gian-luca Suriale. Dan za odprtjem, se pravi v soboto ob 20.30, bo razstavo pospremil še drug kulturni dogodek: Kraška hiša bo gostila koncert Od Gallusa do Čukov pevske skupine Musicum, ki bo ponudila izbor resnih in "manj resnih" skladb od renesanse do sodobnosti in predstavila novo CD ploščo. Pred jutrišnjem odprtjem razstave, ki bo na ogled do 20. julija, smo se pogovorili z avtorico. Če začnemo pri naslovu tokratne razstave... Panta Rei... vse teče, vse se nadaljuje... najbrž ni naključno, da v mesecu, ko praznuješ okroglo obletnico, izpostavljaš pretok življenja... ki se seveda nadaljuje! Točno tako je! Pretakanje ustvarjalnih energij mi pomeni po eni strani tudi prehod iz intimnega trenutka, ko privre ideja na dan in se opredmeti, v trenutek, ko si želim tudi drugim posredovati svoja doživetja; po drugi mi pomeni razstava v tako posebnem prostoru, kot je Kraška hiša, še soočanje s tradicijo v spoštovanju naše kulturne dediščine a tudi v duhu vnašanja novosti, ki jih naš čas prinaša z novimi izzivi. Tvoja dela so ponavadi estetsko nežna in rahla... kar radovedni smo, kakšen bo učinek kontrasta s težkimi hladnimi kamni Kraške hiše... ali so dela nastala nalašč za to razstavo? Praviš, da so dela nežna in rahla, v resnici mi ustvarjanje pomeni tudi katarzo, sprotno prečiščevanje vsega, kar nas bremeni, zato me posebno osrečuje in dopušča, da izražam to, kar najgloblje čutim v sebi. Kamni sten galerije so bogastvo našega Krasa, so trdna opora, so prežeti s spomini in njihova nepravilna površina me kar zamika, da se jih rada dotaknem, začutim njihovo tiho pripoved. Nekaj del, ki bodo na ogled, je nastalo med različnimi likovnimi simpoziji, ki sem se jih udeležila, nekaj jih je specifično nastalo za ta prostor. Še je živ spomin na podstrešje babičine hiše, kjer sem uzrla velik rdeč križ na podobni steni iz kamna. Nona Netka je povedala, da so se kot otroci igrali na mašo, mami pobrali komaj spečen hlebček kruha in na skrivaj prinesli s kleti še vino. Z vsebinskega vidika tvoja ustvarjalnost vedno bolj išče simbole, prav tiste, ki segajo globoko v arhetipe in korenine človeštva in njegove potrebe po likovnem izražanju. Tokratna razstava izpostavlja križ in spiralo... kako si pravzaprav dospela do njiju... Ustvarjanje mi pomeni tudi pot oza-veščanja in prav preko simbolike se mi razodevajo globlje resnice, ki jih doživljam večkrat tudi po asociijah, ponujajo mi sproti rešitve življenjskim problemom ali mi celo nakazujejo nove. Križ je podoba človeštva, naše telo ima obliko križa, ki nas vidi razpete med nebom in zemljo, a tudi povezane s sočlovekom. Spirala pa je metafora življenja, spreminjanja, prehajanja in želi tudi v likovnem delu, ki je po svoji naravi statično, pričarati poanto gibanja. Ali se je tvoje umetniško izražanje vseskozi prepletalo z duhovno kom-ponentno, ali pa se je ta naenkrat porodila sredi poti? Sprva sem se bolj usmerjala v poznavanje postopkov in preizkušanje različnih izrazov in sem se tudi z vsebinskega vidika bolj konkretno opirala na figurativno beleženje vtisov iz okolja. Duhovna komponenta je zelo odločno sto- Kontaminacije, delo Jasne Merku pila v ospredje kasneje, ko sem se sicer za kratek čas ukvarjala s kiparjenjem in to predvsem z oblikovanjem gline. Ustvarjalni proces spremlja meditacija, včasih tudi post, ki dodatno izostri sposobnost notranjega videnja, zato ne doživljam ustvarjanja kot cilj, a kot sredstvo, ki mi pomaga duhovno rasti. Umetnost pravzaprav prepleta skoraj v celoti tvoje življenje: družinske umetniške korenine, služba, vsestranski in nenehen stik z umetniškim okoljem in z umetniki v »prostem času«... najbrž si ne predstavljaš svojega življenja brez umetnosti. Nekoč si rekla, da ti je nekako žal, da se nisi posvetila glasbi, ker je ta najpopolnejša zvrst umetnosti... Vizualna sporočilnost je jedro mojega raziskovanja in poklica. Dejstvo, da izhajam iz uporabne umetnosti, mi daje zelo konkretne temelje in mi je utrdilo prepričanje, da ima ustvarjanje izredno pomembno vlogo tudi na družbeni ravni, zato doživljam kompleksnost likovne govorice v njenih raznoterih odtenkih. Kljub vsemu ostajam še prepričana, da je glasba za stopničko višje, saj ima njena nematerialna narava veliko širše razsežnosti: obstaja pa tudi tesna vez med različnimi področji ustvarjanja in k temu nas tudi naš čas vabi. Mogoče bi bilo res preveč banalno vprašati, kaj ti pomeni umetnost. ato: kakšna je tvoja umetnost, če bi jo morala definirati? Vse prej kot banalno, gotovo zahtevno vprašanje, lažji bi bil odgovor s citatom iz pisma umetnikov papeža Janeza Pavla II. iz leta 1999. Umetnost daje smisel življenju in razkriva resnico. Moj pristop do ustvarjanja (pravih umetnikov je malo... ) je eksperimentalen. Nesporno je, da se je mnogo tvojih dijakov začelo posvečati umetnosti na tvojo spodbudo. Ali si imela tudi ti kakega takega pomembnega mentorja, ki se ti je pustil zapisan v srcu? Hvaležna sem lahko številnim mentorjem, vsak je pustil sled svojega izkustva, najraje pa se spominjam svojega začetka v sklopu grafične šole Marjana Kravosa, ki sem jo obiskovala še kot višješolka. Cenila sem njegovo strokovno pripravo in prvič doživela čar ateljejskega dela; znal me je tudi iz pedagoškega vidika usmeriti in spodbuditi. Takrat sem leta 1976 tudi prvič razstavljala, vse to je odločilno vplivalo na izbiro študija in poklica. Posebej sem hvaležna tudi Lauri Safred, umetnostni zgodovinarki, ki spremlja moj likovni razvoj in mi je s svojo konstruktivno kritiko in prodornostjo pogleda veliko pomagala. Katerim likovnim pristopom se najraje posvečaš? V zadnjih letih vidimo veliko obdelanega papirja na tvojih razstavah. Kaj pa ilustracije, slikarstvo? Najraje se posvečam lepljenki oziroma ročni izdelavi papirja s polimate-ričnimi posegi, ker pri tem uporabljam obe roki in doživljam proces bolj celovi- to; iz ustvarjalnega vidika pa mi pomeni ilustracija večji izziv, saj je založništvo področje grafičnega oblikovanja, ki mi je najbolj pri srcu. Priznam pa, da sem se ki-parjenju odrekla zaradi pomanjkanja časa in primernega prostora, a me vol-jnost gline še mika. Jasna Merku nastopa večkrat kot likovna kritičarka. Koliko misliš, da je likovnemu kritičarju v pomoč pri opisovanju, spoznavanju, interpretaciji drugih umetnin, če tudi sam ustvarja? Nedvomno dovoljuje osebno izkustvo zelo otipljivo poznavanje postopkov in tehnologije, morda pa postane lahko prav zato bolj pristransko. Najbolj cenim one kritike, ki veliko potujejo, so razgledani in imajo solidno pripravo s področja umetnostne zgodovine, ker jim to dovoljuje širši pogled na likovne stvaritve. Ko je kritik obenem še intuitiven in tankočuten, lahko res bistveno dopolnjuje umetnikovo delo. Večkrat sodeluješ na simpozijih in ustvarjaš v stiku z drugimi umetniki. V kolikšni meri je kontaminacija z drugimi opazna v tvoji umetnosti? Zelo rada sodelujem in delim ustvarjalni prostor z drugimi, ker prihaja tako do medsebojnega oplajanja, soočanja in seveda kontaminacije. Vsak človek je svet zase, edinstveno bitje, zato je pomembno deliti sadove svojih izkustev, da nastajajo nova. Če je v slogi moč, so skupine ustvarjalcev prava bomba. Nazadnje še: če bi morala sedaj razkriti tiho, skrito umetniško željo.... Želim si več časa, ki bi ga lahko posvetila prav ustvarjanju v tej naši civilizaciji horror pleni, kot jo definira Gillo Dorfles. Jana Pečar Tržaški dirigent Walter Attanasi je v Švedski kraljevi operi v Stockholmu vodil nastopajoče vl Rossinijevi operi Pepelka. Premiera je bila 31. maja in izvedba je žela velik uspeh. Med poslušalci je bil tudi italijanski am ba sa dor, ki je po tem po va bil dirigenta na sprejem. Naslednje po no vi tve ope re bo do na spo re -du od konca avgusta do konca oktobra. Do zanimivega angaž-maja je prišlo po čisto naravni poti, kot je pojasnil dirigent: »Umetniški vodja stockholm-ske ga gle da li šča je pri šel na po -novitev opere Turek v Italiji, ki sem jo vo dil v Ham bur gu in me je potem uradno povabil k sodelovanju. Tukajšnja publika ima več stikov z nemško operno tradicijo, opera Pepelka sploh ne spada v njihov običajni repertoar. Zbor in orkester Kraljevega gledališča sta jo prvič izvedla. Režijo je podpisala Irina Brook, hčerka Petra Brooka, postavitev pa je na sta la za pa riš ko gle da li -šče Des Champs Elysees. Opera se dogaja v petdesetih letih v pivnici v italijansko-ameriškem okolju, ki je obarvan z italijanskimi stereotipi. Z režiserko sva delala v velikem soglasju, ker je postavitev nastala s spoštovanjem do glasbenih vsebin.« Nato se je vrnil v Hamburg, od tam pa odšel v Bra tis la vo za ra di po seb nih koncertov festivala Umbria Music Fest. (ROP) revije za mladino in otroke - Zadnja številka sezone Junijski Galeb že zapisan brezskrbnim počitnicam Čas dopustovanj in brezskrbnega uživanja jse je že že začel, ta tema pa je tudi rdeča nit junijske izdaje mladinske revije Galeb, ki je že na uvodni platnici, na kateri je sicer upodobljena risba Marie Sofije Tul, svojim uporabnikom zaželela vesele počitnice. Daje poletje najljubši letni čas za večino otrok, kaže že uvodna pesmica Zvez-dane Majhen z naslovom Pričakovanje poletja, v kateri avtorica pravi, da je šola v poletnem času le še pozabljeni muzej. To pesmico je ilustrirala Mojca Cerjak. Prisrčna je tudi pesmica Gostija, ki jo najdemo v Galebovi knjigi Kaj medvedek sanja, v kateri so zbrane pesmi Vo-jana Tihomirja Arharja. Osem junijskih Galebovih zgodbic ima prav ta ko po let no vse bi no, saj so v sre diš ču sko -raj vsake pripovedi počitniške dejavnosti, obiranje poletnih sadežev, poučni izleti tabornikov in še marsikaj dru- Tatjana Kokalj tokrat v zgodbici o Gaji in dedku pripoveduje o kanglici z jagodami, ki je privabila nasmešek na obraz vedno užaljeni in na ves svet jezni Ignaciji. Pol pravljice za nameček je naslov prispevka Milana Petka, ki nas v tej številki prepušča lastni domišljiji, s katero lahko mladi bralci zaključijo avtorjevo "polovično" pravljico, ki jo je zelo lično ilustrirala Jasna Sepin. Palčki in škrati Šrefke Kac Marn so tokrat prestrašili malo deklico Robin, kateri pa brat in sestra nista verjela, da je zares videla prava palčka. Karolina Kolmanič je prispevala zgodbico Izlet nad zemljo, Berta Golob pa še slovo od Kaija, ki smo ga v letošnjem šolskem letu podrobno spoznavali v zgodbici Kai bo vedno leto starejši. Sedem modrih dni je naslov zgodbe Patricije Peršolja, Jože Sevljak pa je prispeval zgodbico Zrcalček. Zadnja pravljica v pred-počitniškem Galebu nosi naslov Pravljica o najmočnejšem, gre pa za pripoved, ki je uokvirjena v niz nevsiljivo poučnih in modrosti polnih pravljic Žige Gombača z naslovom Ob dedkovem kaminu. V potopisni rubriki Z zgodbo na izlet, ki jo je pripravila Marjeta Zorec, lahko uporabniki spoznajo Vrbo, rojstno vas največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Jasna Merku v Galebovi likovni delavnici tokrat predstavlja tehniko izdelovanja strašil, s katerimi kmetovalci ponavadi strašijo ptice, da ne bi pozabale poletnih dobrot, psihologinja Suzana Pertot pa v rubriki za starše in šolnike pripoveduje o otroku in ločenih starših ter odnosih z morebitnim novim partnerjem in novimi brati ali sestrami. Kot že veleva tradicija, je tudi tokratna številka revije Galeb polna didaktičnih nalog, ugank in dopolnjevank, med stalnimi poučnimi rubrikami pa je tudi rubrika Šolarji pišejo in rišejo, v kateri se otroke spodbuja k tvorjenju lastnih pripovedi in risb. Učenci bar-kovljanske osnovne šole Fran Saleški Finžgar so denimo prispevali živalske pravljice in pesmice, ki so prava oda pomladi. Tudi učenci nabrežinske osnovne šole Virgil Šček in openske šole France Bevk so v tej številki prispevali pesmice. Zadnji opisujejo tudi doživetja s šolskega izleta in obiska muzeja C. Schmidl v Trstu, simpatične pa so tudi risbe, ki upodabljajo utrinke z izleta. Otroci šole Fran Venturini iz Boljunca-Boršta-Peska so prispevali počitniške risbe, učenci dolinske osnovne šole Prežihov Voranc so opisali obisk tiskarne Graphart, o cestnoprometnih predpisih pa so v tej številki spregovorili učenci osovne šole Alberta Sirka v Križu, ki so se prometne vzgoje učili pri dveh mestnih redarjih. (sč) / AVTOMOBILI Četrtek, 26. junija 2008 15 novost - Zamenjal bo dosedanji model kalos Aveo prvi sodobni Chevrolet izdelan v Evropi Na voljo za sedaj dva varčna bencinska motorja Chevroletovci trdijo, da gre za popolnoma nov avto, nam pa se le zdi, da je aveo uspešna predelava dosedanjega kalosa, ki je že na nekaterih tržiščih nosil ime aveo. Tokrat gre za trivratno različico, prikupnega videza, ki se ponaša z vso kakovostjo znamke Chevrolet. Najznačilnejša lastnost novega modela so osupljiva zunanjost, visokokakovostna notranjost in še bolj učinkoviti bencinski motorji. Kupci bodo lahko izbirali med dvema novima bencinskima motorjema: 1,2-litrskim motorjem z dvema zgoraj ležečima odmičnima gredema in 84 KM ter 1,4-litrskim motorjem, ki ima 101 KM. Močnejši bencinski motor je po želji na voljo tudi s samodejnim menjalnikom. Oba motorja sta glede porabe goriva še bolj varčna od svojih predhodnikov. Kljub dejstvu, da se je njegova moč povečala za 12 KM, bo osnovni motor sedaj porabil približno 14 odstotkov manj goriva (standard MVEG). K bolj mladostnemu in dinamičnemu izgledu pripomorejo še dodatki v imitaciji aluminija na boku in aluminijaste stranske reže. Obsežno je spremenjena tudi notranjost - materiali na armaturni plošči so mnogo bolj prijetni, ergonomija boljša, aveo je sedaj tudi bolje opremljen. Aveo je prvi sodobni Chevrolet »izdelan v Evropi«. Leta 2008 bo proizvodno linijo obrata FSO v Varšavi na Poljskem zapustilo približno 60.000 modelov Aveo, v letu 2009 pa bi se naj proizvodnja povečala na približno 100.000 vozil. Obrat Chevrolet v Varšavi je del proizvodne strategije GM-ja, ki si prizadeva znatno razširiti svoje proizvodne kapacitete v Srednji in Vzhodni Evropi, da bi lahko zadovoljil vedno večje povpraševanje trga na tem območju, ki je v razcvetu. V Ukrajini, kjer ima Chevrolet več kot 8-odstotni tržni delež, je bilo leta 2007 izdelanih skoraj 120.000 vozil. Najbolj aktualen primer je skupno podjetje, ki ga je družba General Motors ustanovila v Uzbekistanu 20. marca 2008. Srednjeročno je načrtovano, da bi se letno proizvedlo 250.000 Chevroletov. Do konca 2008 bodo v Sankt Peterburgu v Rusiji odprli novo tovarno GM s kapaciteto 70.000 enot. Tam sbodo proizvajali model captiva. Nova tovarna bo dopolnjevala proizvodne obrate družbe GM-Avtovaz v kraju To-ljatti in GM-jevega partnerja Avtotor v Kaliningradu. V Kazahstanu podjetje AziaAvto, partnersko podjetje GM-ja, od junija 2007 izdeluje potniška vozila Chevrolet. alfa romeo - Novi model naj bi bil namenjen mladim Mito, ali kako ponuditi punto v žlahtnejši preobleki nissan - Prvi prototip sega v leto 2001 X-trail FCV za čistejše okolje Prodaja serijskih vozil se bo začela leta 2011 v Izraelu in na Danskem Zgodovina Nissanovega X-trail FCV se začenja pred 7 leti, ko so v Kaliforniji predstavili prvi prototip Xterra FCV. Prvi X-trail z gorivnimi celicami so predstavili leto kasneje: vozilo so razvijali izleta v leto in v letu 2005 oblikovali paket gorivnih celicah manjšega obsega, vendar bolj učinkovitih od prejšnjih. Po prototipih se je začela omejena proizvodnja 30 serijskih vozil. ki imajo visokotlačno posodo za vodik, ki ob tlaku 70 megapaskalov zagotavlja X-trailu FCV 500 km avtonomije, ob tem, da motor premore 120 KM in največji navor 280 Nm, kar požene avto do najvišje hitrosti 150 km/h. X-trail FCV je opremljen z gorivno celico, visokotlačno posodo za shranjevanje vodika in kompaktno litij-ion- sko baterijo, ki so plod Nissanovega razvoja. Posoda napaja gorivne celice: kemijska reakcija med vodikom in kisikom proizvaja energijo, ki je potrebna za delovanje elektromotorja. Gre v bistvu za reakcijo, ki je obratna elektrolizi vode, kjer iz vode s pomočjo električnega toka nastajata kisik in vodik.Zgradbo X-traila so priredili tako, da lahko razne sklope pogona z gorivno celico vgradijo v pod vozila, pri tem pa ohranijo obsežen notranji prostor za pet odraslih potnikov. Nissan bo v skladu s svojo napovedjo ob začetku letošnjega leta pričel v letu 2011 z množično prodajo električnih vozil v Izraelu in na Danskem. Vodik, ki je potreben kot gorivo za X-trail FCV proizvaja kemijski velikan Air Liquid. Trenutni položaj na italijanskem in splošno evropskem avtomobilskem trgu ni najboljši in skupini Fiat se spet slabo piše. V tem vzdušju so predstavili nov Alfa Romeo mito, za katerega bi lahko rekli, da je Alfina različica Fiatovega punta. Torej nič novega pod soncem, v Tu-rinu, kaže, niso zmožni najti kaj bolj originalnega. Mito naj bi ponujal možnost mlajši publiki in ženskam, da si zagotovijo zmogljiv športni avto. Najšibkejšo alfo mito bo poganjal 1,4-litrski šestnaj-stventilski bencinar z močjo 95 KM in največjim navorom 125 Nm. Z njim bo najšibkejša mala alfa pospešila do sto km na uro v 12,3 sekunde, najhitreje pa se bo vozila 176 km/h. Povprečna poraba neosvinčenega bencina po ECE standardu bo pri tem znašala 5,8 l/100 km. Močnejšo in s tem značajsko neprimerno bolj alfovski mito bo poganjal 1,4-litrski motor T-Jet, ki ga poznamo iz svežega grande punta abarth. Slednji tako v alfi razvije enakih 155 KM, a 24 Nm več navora kot v fiatu, tako da je slednjega v alfi na voljo okroglih 230 Nm. Z motorjem 1.4 T-Jet bo sprva najmočnejša najmanjša alfa do sto kilometrov na uro pospeševala 8,1 sekunde, dosegala pa bo najvišjo hitrost 217 km/h. V povprečju se bo zadovoljil turbobencinar v njej z okroglimi sedmimi litri neosvinčenega bencina. Tretji motor je seveda turbodizel, brez katerega si danes avtomobilski proizvajalci v Evropi sploh ne drznejo spraviti novega avta v prodajne salone. Podobno kot močnejši bencinar bo tudi sveži 1.6 JTDM poskrbel, da bo z njim motoriziran mito zgledno poskočen in varčen. 120 KM in 320 Nm bo tako zagotavljalo pospešek v 9,8 sekunde in največjo hitrost 194 km/h, pri tem pa naj ne bi bil niti pretirano žejen: porabil naj bi 4,81/100 km plinskega olja. Cena vstopnega bencinskega modela znaša 15.350 evrov, dizela pa štarta pri 19 tisočakih. Stran pripravil Ivan Fischer 1 6 Četrtek, 26. junija 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Zaradi zamud pri obravnavi postopkov na goriškem sodišču Prizivno sodišče iz Trsta gorica Univerzi razvijata prevzelo preiskavo o azbestu goriške Glavni tožilec Deidda ustanovil preiskovalno ekipo - Zadovoljstvo družin sinergije Zaradi velikih zamud pri obravnavi postopkov na goriškem sodišču je preiskavo o smrtih delavcev, ki jih je povzročilo dolgoletno vdihovanje azbesta, prevzelo tržaško prizivno sodišče. V ta namen je Benia-mino Deidda, glavni tožilec prizivnega sodišča v Trstu, ustanovil posebno preiskovalno ekipo, ki se bo posvetila izključno postopkom o smrtih zaradi azbesta. Deidda je že večkrat opozoril, daje bil odgovor goriškega sodstva na vprašanje smrti zaradi azbesta pomanjkljiv, saj večina primerov po več letih čakanja še vedno ni prišla do obravnave. Na podlagi podatkov združenja izpostavljenih azbestu se je doslej začelo približno deset sodnih postopkov zaradi nenamernega umora, medtem ko na obravnavo čaka preko 900 primerov. Sodnik za predhodne obravnave je svojčas za večino postopkov odredil dodatne preiskave, v teku pa je proces zaradi povzročitve namernih poškodb, ki jih je utrpelo trinajst delavcev, obolelih za bolezni, ki so vezane na vdihavanje azbesta. Preiskovalno ekipo, ki se bo po Deid-dovem nalogu ukvarjala s postopki o smrtih zaradi azbesta, bodo sestavljali izvedenci tržaškega generalnega tožilstva in agenti sodne policije, z njimi pa bo sodelovalo tudi osebje oddelkov delovne medicine zdravstvenih podjetij. Preiskavo bo koordiniral namestnik javnega tožilstva iz Porde-nona Federico Facchin; skupaj z njim bo postopke pregledala nova javna tožilka z goriškega sodišča Caterina Aiello. Nad novico o prevzemu postopkov s strani tržaškega prizivnega sodišča so včeraj izrazili zadovoljstvo pri združenju izpostavljenih azbestu. »Že večkrat smo javnost opozorili na velike zamude pri preiskavah in sodnih obravnavah, uradno pa smo se obrnili tudi do glavnega tožilca Deidde. Odločitev o ustanovitvi preiskovalne skupine zato povsem ustreza našim zahtevam po hitrejših postopkih in specifični pripravljenosti preiskovalcev,« pravi Chiara Paternoster, predstavnica združenja izpostavljenih azbestu, ki je odgovorna za vprašanja pravne narave. Po njenih besedah se morajo zdaj preiskave čim prej nadaljevati, saj svojci umrlih delavcev upravičeno zahtevajo, da preiskovalci razčistijo odgovornosti, sodniki pa odgovorne kaznujejo. Za pospešitev sodnih postopkov, predmet katerih so smrti zaradi azbesta, se je svojčas zavzel tudi predsednik republike Tržiška ladjedelnica altran Giorgio Napolitano. Med obiskom, ki gaje konec marca opravil v Tržiču in Gorici, je osebno dal pobudo za srečanje s predstavniki združenja izpostavljenih azbestu. Prisluhnil jim je na goriškem županstvu, nato pa je zagotovil, da bo takoj po vrnitvi v Rim opozoril na problem zamud na goriškem sodišču tudi podpredsednika Višjega sodnega sveta Nicola Mancina. Predsednik republike se je med obiskom v naši deželi srečal tudi z generalnim tožilcem v Furlaniji-Julijski krajini Deiddo, ki je med drugim o zamudah na goriškem sodišču javno spregovoril med odprtjem letošnjega sodnega leta. »Glede smrti zaradi azbesta je bil odgovor sodstva doslej zelo pomanjkljiv, izrečenih je bilo mnogo nerazumljivih oprostilnih sodb, druge primere so arhivirali, velike večine procesov pa sploh ni bilo,« je poudaril Deidda, ki je z odločitvijo o ustanovitve posebne preiskovalne skupine in s prevzemom postopkov s strani prizivnega sodišča opravil pomemben korak v smeri reševanje zelo zapletene problematike. Odločitve o selitvi sodnih postopkov v Trst je povsem pravilna tudi po mnenju bivšega javnega tožilca in senatorja Demokratske stranke Feliceja Cassona, ki je pred nekaj meseci na zamude opozoril z vprašanjem pravosodnemu ministru. »V Tržiču se je zgodil pravi "pokol" saj je umrlo več sto delavcev. Pomanjkanje osebja na goriškem sodišču ne sme preprečiti kaznovanja krivcev,« je prepričan Felice Casson. gorica Preveč otrok se ponesreči na domu Veliko otrok se ponesreči na svojem domu, zato pa zdravstveno podjetje prireja tečaj za svoje uslužbence, ki so v stiku s starši predšolskih in šoloobveznih otrok. Na njem bodo operaterjem posvetovalnic, ambulant za cepljenje in drugih pediatričnih služb pojasnili, katere nevarnosti pretijo otrokom na njihovem domu. Zastrupitve, zadušitve, padci in opekline so namreč med otroki do pe te ga le ta sta ros ti glav ni vzrok smr ti, ven dar se ne sre čam po besedah predstavnikov zdravstvenega podjetja lahko izognemo s primernimi preventivnimi ukrepi. Na tečaju bodo uslužbencem zdravstvenega podjetja pojasnili tudi, kako evidentirati družine, kjer j e možnost nesreč večj a. V glavnem gre za socialno ogrožene družine, v katerih imajo starši probleme z alkoholom ali zasvojenostjo, zato pa ne uspejo nameniti otrokom zadostne pozor-nos ti. Snubijo Isogas Družba Bluenergy snubi Isogas, podjetje, ki oskrbuje gospodinjstva goriške pokrajine s plinom. Zanimanje za prevzem je prišlo na dan med včerajšnjim srečanjem v Campoformidu, na katerem se je predsednik furlanske družbe Bluenergy Renzo Tra-vanut sestal z italijanskim vodstvom nemškega kocnerna VNG. Med srečanjem so tekli pogovori o dobavi plina s severne Evrope, ki bi jo družba Bluenergy uresničila v sodelovanju s koncernom VNG, ki spada pod okrilje ruskega velikana Gazprom. gorica - Portelli (DS) kritizira upravo O obračunu ni ne duha ne sluha »Občinski svetniki in Goričani nasploh so pričakovali, da bodo do 30. junija - kot predvideva zakon - dobili v roke prvi obračun Romolijeve uprave, vendar o dokumentu doslej ni ne duha ne sluha.« Občinski svetnik Demokratske stranke Federico Portelli poudarja, da imata večina in opozicija pravico do nadzora nad uresničevanjem programskih smernic župana in njegovih odbornikov, vendar doslej tega niso uspeli storiti. »Razprave o obračunu ni na dnevnem redu prihodnjih zasedanj občinskega sveta, ki so jih določili na zadnjem sestanku načelnikov svetniških skupin,« opozarja Portelli, ki trdi, da se je župan izneveril predvolilnim obljubam, doseženih rezultatov pa je bilo bore malo. »Kako bo občinski odbor upravičil krčenje socialnih storitev in kuhinj vrtcev, nepotrebne stroške za zunanje konzulente in izlet v Celovec, uvajanje prekernega dela med občinske uslužbence, porast računov družbe IRIS, za- mude pri javnih delih, nezanimanje za težave vodilnih športnih društev (Pro Goriza v nogometu in NPG v košarki) ter odpravo in ponovno postavitev gredic v Ločniku, ki sta skupno stali 15.000 evrov,« se sprašuje Portelli in poudarja, da uprava ni izdelala nikakršnega razvojnega načrta za mesto, ki - tudi zaradi pomanjkanja deželnih svetnikov iz goriške pokrajine - ni nikoli tako osamljeno kot danes. »Občinski odbor se odlikuje po velikih zamudah in počasnosti, saj večino zadev ne izpelje v predvidenem roku, po drugi strani pa je bil zelo hiter pri imenovanju svojih prijateljev v upravne svete družb SDAG in IRIS,« pravi Portelli in zaključuje: »Da bi skrili svoje neuspehe, na občini ustvarjajo povsem nepotreben preplah zaradi domnevnega porasta kriminala. Ne glede na to Romo-li ne bo ušel sodbi občanov, ki so razočarani zaradi neizpolnjenih obljub, zamud prijavnih delih in neučinkovitosti večine občinskih odbornikov.« stiska črpalkarjev - Traini pri Tondu Vozel je strošek za izenačitev cen V Vidmu se je predsednik deželne vlade Renzo Tondo včeraj sestal z deželnim vrhom italijanske zveze upraviteljev bencinskih servisov (Figisc-Confcommercio). Predmet soočanja je bila stiska črpalkarjev iz FJK, predvsem iz obmejnega pasu, zaradi cenejšega slovenskega goriva. Sledilo je srečanje med Tondom, predsednikom svetniške komisije za finance v deželnem svetu FJK Gae-tanom Valentijem in goriškim predsednikom črpalkarjev Piom Trainijem. Dogovorili so se, da se bo v ponedeljek sestalo tehnično omizje v okviru finančnega odborništva dežele FJK, ki bo izdelalo finančno analizo načrtovane izenačitve deželne cene goriva s slovenskimi cenami, je povedal Traini. Osnovni vozel ostaja strošek, ki bi ga morala dežela FJK kriti zaradi povečanega popusta na ceni goriva. Ugotovili so, da izenačitev s slovenskimi cenami goriva naj bi deželo stala 26 milijonov evrov letno. Traini vztrajno zagovarja izenačitev cen in poudarja, da bi lep delež stroška pokrili z dobičkom, ki ga bo navrgla povečana prodaja goriva v deželi. Po njegovi oceni bi letna prodaja goriva v deželi narasla za 30 milijonov Pio Traini bumbaca litrov. Pred ukinitvijo proste cone - navaja Traini - je letna prodaja dosegala 200 milijonov litrov, po njeni ukinitvi se je skrčila na 100 milijonov litrov, z izenačitvijo cene in večjo konkurenčnostjo italijanskih servisov pa naj bi se povzpela na 130 milijonov litrov. Takšen porast prodaje bo prinesel porast priliva v deželno blagajno, s katerim naj se financira izenačitev cene goriva, je Tonda pozval Traini. V ponedeljek se bo torej sestalo tehnično omizje, zato je pričakovati, da bo odpadlo srečanje Tonda z goriškimi črpalkar-ji, ki je bilo za ta dan napovedano v Gorici. bumbaca Občinska uprava bo še naprej podpirala Tržaško in Videmsko univerzo pri njunih prizadevanjih za okrepitev univerzitetne ponudbe v Gorici. Tako zagotavlja goriški župan Ettore Romoli, ki seje v ponedeljek v Vidmu srečal z novo rektorico Videmske univerze Cristiano Compagno. Med srečanjem, na katerem je goriško občino zastopal tudi občinski odbornik Antonio Devetag, je župan izpostavil zadovoljstvo, da sta Videm-ska in Tržaška univerza našli skupen jezik, potem ko od leta 1978 naprej njuni odnosi niso bili najboljši. »Prevzeli smo nalogo, da bomo koordinirali univerzitetne dejavnosti v Gorici, pri tem pa bomo sodelovali s Trgovinsko zbornico, pokrajino, Fundacijo Goriške hranilnice in seveda tudi s konzorcijem za razvoj goriškega univerzitetnega pola,« je poudaril Romoli, medtem ko je rek-torica Compagnova pojasnila, da je v Gorici vpisanih 2.078 študentov, kar predstavlja deset odstotkov celotne študentske populacije Videmske univerze. Compagnova je razložila, da se v Italiji univerze spopadajo z velikimi težavami. Probleme povzročajo vse nižji državni prispevki, reforma univerzitetnega sistema pa dejansko onemogoča uvajanje novih tečajev. Videmska rektorica je županu zagotovila, da namerava okrepiti goriški sedež tudi s skupnimi pobudami s Tržaško univerzo. »Sodelovanje med Trstom in Furlanijo je velika novost, udejanja pa se prav v Gorici, to se pravi v mestu, ki ima izrazito mednarodno poslanstvo,« je izpostavil Devetag, ki seje na srečanju z županom in rektorico pogovarjal tudi o stanju univerzitetnih stavb. Po njegovih besedah bo goriška občina v kratkem predala Videmski univerzi palačo Lenassi v ulici IX agosto, v kateri bodo uredili laboratorije in predavalnice univerzitetnega tečaja stikov z javnostjo. Župan je pristavil, da je v teku tudi obnova vile Ritter, ki bo postala sedež novega tehnološkega pola. Potrebo, da Tržaška in Videmska univerza okrepita medsebojne stike, potrjuje tudi podatek, ki ga je posredoval predsednik konzorcija za razvoj goriškega univerzitetnega pola Nicolo Fornasir. Po njegovih besedah sta univerzi doslej uvedli skupna masterja v potresnem inženirstvu in novinarstvu, drugih skupnih pobud pa nista izpeljali. Fornasir je še povedal, da Videmska univerza pravkar pripravlja načrt za prenovo poslopij v ulicah Locchi in Margotti, o obnovi palače Lenassi in drugih poslopij pa se je ravno pred nekaj dnevi pogovarjal z deželnim odbornikom za javna dela. Finančni prispevki so namreč potrebni za obnovo poslopja v ulici Santa Chiara, medtem ko je v zaključni fazi gradnja nove konferenčne dvorane v ulici Al-viano. O njej sta se pogovarjala tudi Romoli in Compagnova, po mnenju katerih gre za pomembno pridobitev za razvoj goriškega univerzitetnega pola. Župan Romoli nazadnje napoveduje, da se bo v kratkem srečal še z rektorjem Tržaške univerze. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 24. junija 2008 2 1 TRST gorica - Življenje in podvigi letalskih pionirjev postajajo film Za leteča brata Rusjan Jeremitišče kot Hollywood Na Makučevi domačiji so uredili Rusjanovo delavnico, vidno vlogo so zaupali domačinu Marku Brajniku S pospešenim ritmom poteka snemanje igrano-dokumentarnega filma z naslovom Leteča brata Rusjan. Film nastaja v produkciji Casablanca Film Production, med koproducenti pa sta tudi družba Transmedia iz Gorice in RTV Slovenija. V ponedeljek je filmska ekipa posnela polet kopije Rusjanovega letala Eda 5, ki jo je zgradil Albin Novak z Bleda. Letalo je že nastopilo na letalskem mitingu v Gorici pred dvema letoma; kot znano, je Rusjanov izvirnik poletel nad goriškimi Rojcami pomladi 1910. Kopija Ede 5 je v ponedeljek vzletela iz Ajdovščine in preletela velik del Vipavske doline. Polet je filmska ekipa posnela z vojaškega helikopterja, ki je spremljal krhko Edo. V torek so se filmarji odpravili v Portorož, kjer so s pomočjo stare ladje posneli odhod Edvardovega brata Josipa v Argentino leta 1912. Včeraj pa se je filmska ekipa z režiserjem Borisom Palčičem na čelu mudila na Jeremitišču. Lopo in dvorišče Makučeve domačije so spremenili v Rusjanovo delavnico, enako tisti, ki jo je bil letalec uredil ob stanovanjski hiši v ulici Cappella v Gorici. Na tako pripravljenem prizorišču so včeraj posneli nekaj prizorov iz časa, ko sta brata Rusjan ob pomoči očeta Franca načrtovala in pripravljala prve modele svojih letal. Vlogo Edvarda bo odigral igralec Rok Vilhar, dve leti starejšega brata Josipa pa Jaka Lah; oba prihajata iz Ljubljanske Drame. Vlogo očeta Franca pa so zaupali Marku Brajniku, članu dramskega odseka prosvetnega društva Štandrež. Še danes se bo snemanje nadaljevalo v rumitrskem »malem Hollywoodu«, jutri pa bodo posneli nekaj prizorov v Lokvi- ci na Krasu. V Gorico se bodo filmarji vrnili v ponedeljek in tu ostali do torka. V dveh dneh bodo na goriškem letališču posneli kar nekaj prizorov o dogajanju, ki je pred skoraj sto leti povzročalo veliko zanimanje med prebivalstvom. Snemanje se bo zaključilo na letališču v Lescah in v studiu, kjer bodo obdelali posneto gradivo. Film bo predstavljen javnosti jeseni 2009, ob stoletnici prvega Edvardovega poleta na Malih Rojcah v Gorici. (vip) Rusjanova delavnica na Makučevi domačiji na Jeremitišču (zgoraj), helikoptersko snemanje poleta Ede 5 (desno) foto vip gorica-kanal - Galerija Rika Debenjaka in center Lojze Bratuž Pripravljajo razstavo, zato iščejo Spazzapanove umetnine Ob 50-letnici smrti slikarja Lojzeta Spazzapana pripravljata galerija Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči in Kulturni center Lojze Bratuž iz Gorice razstavo del tega velikega umetnika, ki je s svojo ustvarjalnostjo obogatil slovensko in italijansko kulturno zakladnico. Za konec avgusta načrtujejo razstavo v Kanalu, ki bo uvedla v prestižne Kogojeve dneve. V drugi polovici septembra bo sledilo odprtje razstave v centru Bratuž, kjer bodo v Kanalu prikazano zbirko dopolnili z dodatnimi umetninami. Center Bratuž in galerija Rika Debenjaka si prizadevata, da bi predstavila Spazzapanovo likovno zapuščino v čim bolj popolnem obsegu z željo, da bi pripomogli k boljšemu poznavanju in vrednotenju tega umetnika in povezovalca dveh svetov. Pobudnika se zato obračata na zasebnike in javne ustanove, ki hranijo Spazzapanova dela, naj posredujejo informacijo o le-teh in morebitno pripravljenost na izposojo; tel. 0039-0481-531445 med 8.30 in 12.30, info@kclbratuz.org. Portret Lojzeta Spazzapana, ki ga je leta 1923 naslikal Veno Pilon f sovodnje - Občinski praznik Višek v nedeljo Podpisali bodo listino ob 30-letnici pobratenja s Škofjo Loko V živo stopa tradicionalno občinsko praznovanje v Sovodnjah. Z jutrišnjim dnem in do nedelje se bodo zvrstile različne pobude, ki bodo potekale na prireditvenem prizorišču na Peči. Vrhunec bo v nedeljo, 29. junija, ob 18.30 na slavju v sovodenjskem Kulturnem domu, kjer bo tudi podpis listine ob 30. obletnici pobratenja s Škofjo Loko. Soroden obred so pred nekaj meseci že opravili v pobrateni občini, v nedeljo pa ga bodo še v obsoški vasi, kjer pričakujejo škofjeloško delegacijo. Omembo zasluži tudi nogometna tekma med sovodenjsko in škofjeloško ekipo, ki bo ravno tako v nedeljo in na katero vabijo domačine. V nedeljo bosta tudi podelitev priznanj občanom in nagrajevanje osnovnošolskih otrok, ki so se udeležili tečaja prometne vzgoje, ostala nagrajevanja bodo med sobotnim večerom na Peči. V minulih dneh so se že zvrstili nogometni in odbojkarski turnirji. V jutrišnjem programu so napovedani ob 18. uri odprtje otroškega kotička, ob 18.30 polfinalne tekme v okviru turnirjev, ob 19.30 odprtje razstave vin, ob 21. uri tekmovanje v briškoli, ob 21.30 pa še ples s skupino Modri Val. Praznična sobota obeta ob 18. uri odprtje otroškega kotička, ob 18.30 finale turnirjev, ob 19.30 odprtje razstave domačega kruha, ob 20.30 nagrajevanje zmagovalnih ekip, ki so se udeležile turnirjev, dalje domačega kruha in vin, ob 21. ples z ansamblom Muff show. Ob 23. uri bo sledila tombola. V nedeljo ob 8.30 se bodo na Peči zbrali udeleženci zgodovinskega pohoda, ki se bo ob 12.30 končal s kosilom za po-hodnike. Ob 13. uri bosta tam še odprtje otroškega kotička in ob 14.30 igre brez meja. Dogajanje se bo nato selilo v Sovod-nje, kjer bo ob 16. uri prijateljska nogometna tekma med Škofjo Loko in Sovodnja-mi, ob 18.30 pa še slavnostna seja v Kulturnem domu. Nastopila bosta mešani pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke in mladinska vokalna skupina Bodeča Neža z Vrha. Ob 21.30 bo praznovanja sklenil bend Live Killers. gorica - Tekmovanje kratkometražnikov Prijavljenih sto filmskih »maratoncev« Med 2. in 5. julijem bo v Gorici potekala druga izvedba maratona filmske produkcije »6*60 - Visioni a tutto campo«, ki ga prireja študentsko združenje Making'-GO v okviru filmske smeri DAMS pri Vi-demski univerzi. Pobudo je že lani doletel uspeh, zato računajo, da bo letošnja izvedba še bogatejša. V sredo, 2. julija, zvečer se bo dvajset snemalnih ekip zbralo na dvoru Darka Bratine na Travniku, kjer se bo ob 22. uri začelo tekmovanje. Skupine bodo imele 60 ur časa, niti sekunde več, za realizacijo 6-minutnega kratkometražnega filma. Temo bodo izkušeni in manj izkušeni filmarji odkrili na dan tekmovanja, šele tedaj bodo lahko začeli zbirati misli. Snemalne ekipe lahko same poskrbijo za protagoniste kratko-metražnika, drugače pa je združenje Ma-king'GO že izbralo nekaj igralcev, ki jim bodo na razpolago. Dela bodo morala biti zaključena do sobote, 5. julija, ob 10. uri, ob 20. uri pa jih bodo vrteli v kinodvorani Ki-nemaxa. Prve tri zmagovalce, ki si bodo razdelili nagrado iz denarnega sklada v znesku 4.600 evrov, bo določila zunanja ži- gorica - Šolstvo Danes ustni del mature Na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici bo danes na vrsti ustni del državnega izpita, ki se je začel prejšnji teden s pisnimi nalogami. Prejšnji četrtek so se maturantje najprej »spopadli« s slovenščino, v petek pa so pisali nalogo, ki se je razlikovala glede na šolo in študijsko smer. Pisni del državnega izpita se je zaključil v ponedeljek, ko so odgovarjali na multidisciplinarni test, s katerim so dijaki dokazovali znanje iz različnih predme tov. Pred maturitetno komisijo se bodo danes predstavili petošolci humanističnega pola, to se pravi klasičnega liceja Primož Trubar ter znanstveno-tehnološke-ga in družboslovnega liceja Simon Gregorčič. Na tehničnem polu so maturante industrijskega tehničnega zavoda Jurij Vega v glavnem izprašali že včeraj, zadnji kandidat pa bo dokazal svoje znanje danes dopoldne. Danes se bo državni izpit zaključil tudi za maturante trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois in poklicnega zavoda za turistične dejavnosti Ivan Cankar, ki se bodo pred maturitetno komisijo zvrstili med dopoldnevom. Na humanističnem višješolskem polu Trubar-Gregorčič se bo državni izpit nadaljeval jutri in zaključil v soboto, ko bodo izprašali še zadnje maturante. Zatem bo nad letošnjo maturo padel za-stor, s priučenim znanjem pa bodo »zreli« dijaki stopili na nadaljnjo študijsko ali poklicno pot. rija; predsedoval ji bo Pierluigi Pintar, ki že vrsto leta pripravlja izbor kratkometražnih filmov za poletni festival Sergio Amidei. Ob njem bodo filme ocenjevali še štirje mladi ljubitelji filma, ki izhajajo iz različnih izkušenj in prihajajo iz različnih koncev, in sicer iz Neaplja, Modene, Chietija in Kopra. Poleg nagrad za tri najboljše filmske ekipe bo žirija dodelila tudi nagrado za najboljšega igralca in najboljšo igralko. Organizatorji so poskrbeli tudi za sprostitev in zabavo; pred začetkom tekmovanja bo namreč v sredo na dvoru Darka Bratine igral bend Cortex, med zaključno prireditvijo pa bo v soboto, 5. julija, ob 23.15 na Mostov-ni nastopila D J miss Nina Vegas. Na včerajšnji predstavitvi je docent Gianandrea Sasso izrazil upanje, da bodo v prihodnjih letih tekmovanje dodatno razvili in razširili njegov zemljepisni domet. Ponosen je nad okoliščino, da skupino »maratoncev« sestavlja letos okrog sto udeležencev, ki prihajajo ne le iz FJK, temveč tudi iz drugih italijanskih krajev in iz tujine, kot ljubljanska ekipa Grege Rupreta in francoska skupina Florence Menarde. (av) šolstvo Vsi »mali maturantje« izdelali Na slovenskih nižjih srednjih šolah v Gorici in Doberdobu so razobesili končne izide zaključnega državnega izpita. Vsi »mali maturantje« so izdelali in jim zato čestitamo. V nadaljevanju objavljamo njihov končni uspeh. Nižja srednja šola Ivana Trin-ka: 3.A razred - izdelali so: Aleksija Antonič (prav dobro), Marta Carlesso (prav dobro), Elisabetta Castellan (dobro), Mattia Dovier (zadostno), Lu-ca Fiorelli (zadostno), Daniel Hlede (dobro), Dragana Lukič (dobro), Debora Marson (prav dobro), Andrea Montrone (zadostno), Simone Peressini (zadostno), Mateja Petejan (odlično), Ivan Rustja (prav dobro), Leonardo Scaringella (dobro), Denis Skerk (dobro), Gabriele Terčič (zadostno), Nicola Tomsic (zadostno), Marco Ventin (zadostno), Lorenzo Vizin (dobro), Kevin Zuttioni (dobro), Mickey Zuttioni (dobro); 3.B razred - izdelali so: David Abrami (dobro), Diana Berte (dobro), Sara Cossutta (prav dobro), Federico De Naccini (zadostno), Amra Dizdarevik (zadostno), Dean Gabrielcig (dobro), Monica Ma-rusič (dobro), Gaia Mauri (zadostno), Tadej Pahor (odlično), Tina Paljk (odlično), Boris Predan (zadostno), Erik Raida (dobro), Gaja Tomsič (odlično), Francesco Vitale (prav dobro), Matej Zavadlav (zadostno), Car-lotta Zitter (prav dobro). Večstopenjska šola Doberdob: 3. razred - izdelali so: Silvia Baglieri (prav dobro), Michele Bandel (zadostno), Beatrice Bonato (odlično), Manuel Comar (zadostno), Ameena Cor-rado (zadostno), Nika Cotič (odlično), Jana Croselli (odlično), Devid De Simone (zadostno), Marta Donnini (prav dobro), Samuel Furlan (prav dobro), Brigita Gergolet (dobro), Shimen Gergolet (zadostno), Jasmin Lauren-cic (zadostno), Mihael Lavrenčič (zadostno), Mirko Marusic (zadostno), Lenka Pavletič (prav dobro), Marco Peric (odlično), Tamara Podversic (dobro), Erik Sivec (prav dobro). 1 8 Četrtek, 26. junija 2008 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Prometni načrt mestne občine pisan na kožo tudi kolesarjem Kolesarsko omrežje bodo širili v mestu in vzdolž Soške doline Gorici se povezujeta tudi s kolesarskimi potmi: na Erjavčevi je že izvedena, na vrsti sta soški park in Rafut Nova Gorica je zaradi pomanjkanja parkirnih mest prenatrpana z avtomobili, zato so pogosto zaparkirani tudi pločniki in zelenice. Podzemnih garaž v mestu ni niti toliko, da bi jih lahko prešteli na prste ene roke. Vsaj v poletnih mesecih si marsikdo pri premikanju po mestu raje pomaga s kolesom, pogoj za to pa so urejene in vzdrževane kolesarske steze. Ključna je tudi povezava mesta z okolico, ki v nekaterih predelih še ni izpeljana. Kolesarjenje ima torej več prednosti: na mestnih ulicah je manj prometa, posledica tega je manj onesnaženja zraka z izpušnimi plini, manj je tudi obremenitve parkirnih prostorov. Je pa tudi priljubljena oblika rekreacije, ki se je lahko poslužuje cela družina. No-vogoričani se v prostih trenutkih s kolesom najraje zapeljejo po Erjavčevi ulici, kjer je bila lani urejena kolesarska steza v obe smeri, in nato pot nadaljujejo po kolesarski poti do Šempetra. Ta ima še posebno zanimivost, saj njen dobršen del poteka na mejni črti z Italijo. Ob lepih dnevih je na omenjeni kolesarski stezi prav živahno: na njej se rola, kolesari, pešači. Novogoričanom pa se pri tem v vedno večjem številu pridružujejo tudi rekre-ativci iz Gorice. Ta pot je zanimiva tudi kot zgodovinska učna pot, ki povezuje oz. bo povezovala tri mini muzeje o meji, med potjo pa je mogoče od daleč občudovati Sveto Goro, kostanjeviški frančiškanski samostan, goriški grad... Kar se mesta tiče, so kolesarske poti urejene zgolj na Gradnikovi, Lavričevi in, kot že rečeno, Erjavčevi ulici. Drugod se kolesarji prebijajo po pločnikih ali po cesti. Vožnja s kolesom je še zlasti neprijetna po Cankarjevi ulici, kjer je tudi problem parkiranja avtomobilov med najbolj perečimi v mestu: cesta je zožena zaradi vzdolžnega parkiranja na njej, vožnja po pločniku pa ovira pešce. Nič bolje ni tudi v Solkanu ali Kromberku. Se torej v prihodnosti na tem področju obeta kakšna izboljšava? Po odgovore smo se najprej napotili k Maji Šinigoj, vodji službe za prostor na občinskem oddelku za okolje in prostor. Predstavila nam je prometno študijo, ki vključuje tudi kolesarski promet, narejena pa je bila za potrebe občinskih prostorskih dokumentov. Opisala je že omenjene urejene kolesarske steze po mestu in navezavo na Šempeter kot samostojno kolesarsko pot ter povezavo po Vojkovi cesti skozi panovški tunel do Rožne Doline. »Glavno izhodišče v naših dokumentih pa je, da je treba s kolesarskim prometom povezati mesto Nova Gorica v širši prostor v smeri sever-jug in vzhod-zahod,« pojasnjuje Šinigojeva. Na osi sever-jug (Nova Gorica-Šempeter) je bilo že veliko narejenega, dodaja Šinigojeva, na odseku Solkan- Plave so že narejene strokovne podlage in projekti, investicija pa še čaka na izpeljavo. Kdaj se lahko nadejamo začetka izgradnje odseka kolesarske steze od Solkana do Plav, ki se bo v nadaljevanju vila po Soški dolini in zaključila v Bovcu, nam je pojasnil Oton Mozetič, svetovalec za investicije na novogoriš-ki mestni občini. Gre za slabih 10 kilometrov trase do Prelesja, po kateri bo tekel tudi vodovod, izgradnja le-tega pa naj bi se začela že letos. Nadaljnji potek kolesarske steze je domena drugih občin. »V fazi projektiranja vodovoda je predvidenih še 1,5 milijona ev-rov za ta del kolesarske steze, sredstva še niso zajeta v državnem proračunu, od koder se bo financirala, upamo, da bodo v letu 2009. Leta 2010 pa naj bi stvar funkcionirala,« dodaja Mozetič, ki ocenjuje, da bi bila celotna trasa kolesarske steze do Bovca lahko urejena v prihodnjih osmih letih. Povezava vzhod-zahod se načrtuje na novo, dodaja Maja Šinigoj: »Nujno potrebna za funkcioniranje mesta, je kolesarska pot, ki bi šla po južnem robu mesta ob potoku Koren in ob Panovcu ter bi se priključevala v začetku mesta na Ajševici ob cesto. Glavno je, da se s kolesom doseže zeleno zaledje Nove Gorice.« Tudi kromberška vpadnica naj bi postala mestna ulica; tam bodo urejeni peš hodniki, ki bodo delno omogočali tudi kolesarski promet. Na tistem delu je po besedah sogovornice treba začeti zadevo obravnavati kot mesto ne glede na to, da je to koridor skozi industrijsko cono. »Pomemben element je tudi povezovanje na Gorico. Na Erjavčevi je že izvedeno, drugo se predvideva ob soškem parku, tretje pa na Rafutu,« povzema načrte Šinigojeva, ki dodaja, da se o vsem naštetem usklajujejo z italijansko stranjo. Terminski načrti vsega naštetega so po besedah Mozetiča naslednji: kolesarska steza, ki bo prešla iz Italije na skupnem trgu, zavila levo po Kolodvorski cesti proti Solkanu in se priklopila na Kajak center, bi bila lahko speljana že v prihodnjih dveh letih. Nadaljevala se bo s priključkom na obstoječi cestni most, na katerega bo dobesedno pripeta skozi lok in se na drugi strani nadaljevala. Ta odsek je časovno bolj oddaljen. Glede mestnih ulic je v prihodnjem letu v načrtu obnova talnih označb na kolesarski stezi na Gradniko- Zasnova predvidenega kolesarskega omrežja v Novi Gorici, kakor izhaja iz prometne študije, ki so jo izvedli na mestni občini; kolesarske steze so evidentirane vi ulici in ureditev njenega nadaljevanja mimo bodočega Eda centra po ulici Tolminskih puntarjev, preko nastajajočega krožišča na Grčni do novih nakupovalnih središč. Izvedba vseh ostalih načrtov pa je po Mozetiče-vih besedah pomaknjena dlje v prihodnost. Katja Munih gorica - Jutri v Hiši filma na Travniku podeljevanje nagrade konzorcija Collio Vino in film vse bolj sopotnika Boris Peric iz družbe Transmedia ter Patrizia Felluga in Marko Primosig iz konzorcija opozarjajo na razvojni potencial povezovanja med odličnostmi Goriške Patrizia Felluga in Marko Primosig predstavljata novosti letošnje podelitve nagrade Collio bumbaca Nove in zanimive razsežnosti se obetajo nagradi konzorcija briških vin Collio. Delovanje te ustanove se v zadnjih letih osredotoča predvsem na razpoznavnost in promocijo kvalitet Brd in tamkajšnjih imenitnih proizvodov. S posrečenimi pobudami in prisotnostjo na vinarskih prireditvah je že prispevalo k razpoznavnosti okoliša. Spomnimo naj na drzno oglaševalsko akcijo Oliviera Toscanija, naslovljeno »Edino belo, ki ga ljubim« (temnopolta lepotica s steklenico briške bele kapljice), do vesp v barvi rumene rebule, ki sta jih izumila Joško Sirk in Edi Keber. Sledila je pomladitev vodstva konzorcija, ki se odraža v večji povezanosti članov. V zadnjih mesecih so dosegli vidne uspehe tudi v navezi z drugimi uspešnimi podjetji iz dežele FJK, npr. Moroso na milanskem pohištvenem sejmu, dalje na razstavi Vinitaly, v veletrgovini La Rinascente v Milanu in pred nekaj tedni na filmskem festivalu v Cannesu. Med odmevne pobude sodi tudi nagrada Collio. Posvečena je prvemu predsedniku konzorcija, grofu Douglasu At- temsu, ki ga je vodil nepretrgoma do leta 1999. Nagrada Collio, ki jo bodo letos podelili petič, je dvojna: nagradili bodo diplomsko delo ali doktorat, ki so ga študentje predstavili na katerikoli evropski univerzi v obdobju od 1. oktobra 2005 do 30. aprila 2008, in pa članek ali reportažo evropskega novinarja. V središču morajo seveda biti Brda oz. prispevek k njihovi razpoznavnosti. Povsem nov je okvir, v katerem bo jutri ob 18. uri potekalo nagrajevanje. Ker so prepričani v razvojni potencial naveze s filmsko umetnostjo, so za prizorišče izbrali Hišo filma na Travniku, kjer so v torek novost predstavili predsednik družbe Transmedia Boris Peric, nova predsednica konzorcija Collio Patrizia Felluga in podpredsednik Marko Primosig. Peric je pozdravil povezovanje filmskega žarišča iz Gorice s tako kakovostnim izdelkom, kot so briška vina. Na Travniku namreč nastaja edinstven pol filmske kulture, ki bo z odprtjem pokrajinske mediateke še dodatno pridobil na odmevnosti. To povezavo, ki se bo razvila v solidno partnerstvo, je potrdila predsednica konzorcija Patrizia Felluga. Svet komuniciranja je neobhodno potreben vinu in teritoriju, v njem lahko tudi film dobi nove razsežnosti in izzive. Konzorcij želi tako utrjevati odnos z Gorico in uresničevati povezavo z odličnostmi teritorija. Primosig je poudaril, da smo priča vedno večji prisotnosti vina v filmskih prizorih; naj omenimo le filma Sideways in Mondovino. Zakaj ne bi tega izkoristila tudi Brda? Jutri bodo torej znani letošnji dobitniki nagrade Collio. Podeljevanje bosta povezovala izvedenec Stefano Cosma in predstavnica združenja Sergio Amide-i Gabriella Gabrielli, Michele Morgante bo predstavil projekt Vigna, Alessandro Za-nutta pa bo govoril o zaščiti genetske dediščine avtohtonih trt; vrteli bodo tudi kratki film na temo nagrade. Parkirišče v sosednji ulici Giustiniani bo za to priložnost povezoval s Travnikom brezplačni minibus. Aleš Waltritsch / GORIŠKI PROSTOR Torek, 24. junija 2008 2 1 TRST gradišče Mladoletnik poškodovan S skuterjem je trčil v vozilo Na državni cesti 305 med Maria-nom in Zagrajem, sredi križišča z ulico Udine, se je včeraj okrog 16.30 zgodila prometna nesreča, v kateri seje huje poškodoval mladoletnik iz Vileša. S svojim skuterjem je iz še nepojasnjenih razlogov, morda zaradi izsiljevanja prednosti, trčil v osebni avtomobil z ljubljansko registrsko tablico, kije prihajal iz nasprotne smeri. Na kraju je posredovalo osebje službe 118 iz Gorice, kije fantu nemudoma nudilo prvo pomoč. Ker je utrpel hude telesne poškodbe, je priletel tudi helikopter, s katerim so mladoletnika prepeljali v videmsko bolnišnico. Tu so ga sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo. Podtaknila ogenj Včeraj popoldne je požar opustošil njivo ovsa za župnijsko cerkvijo v Fari. Zgorela je vsaj ena četrtina posajene žitarice. Po pripovedi očividcev naj bi ogenj podtaknila mladoletnika, ki so ju videli na kraju. Posredovali so gasilci iz Gorice in karabinjerji; domnevnih povzročiteljev niso našli, za sabo pa naj bi pustila indice, tako da računajo, da bo požar kmalu pojasnjen. Smrt na plaži Na gradeški plaži je včeraj dopoldne umrla 77-letna Anita Sirotich iz Trsta. Žensko so našli v nekaj centimetrov globoki vodi, nedaleč od plaže. Kaže, da je žensko zajela nenadna slabost, nato je padla v vodo in se po vsej verjetnosti utopila. Na truplu bodo opravili obdukcijo. Travnik tlakujejo Z goriške občine so včeraj sporočili, da tlakovanje Travnika poteka s polno paro. V ponedeljek bodo razširili gradbišče na območje med Pacassijevim vodnjakom in avtobusno postajo ob vhodu v Ki-nemax. Včeraj so se direktor gradbišča, predstavniki občine in podjetja Luci srečali z direktorjem filmskega festivala Amidei Giuseppejem Longom. Dogovorili so se, da bodo med festivalom uredili začasen prehod, ki bo omogočil vstop v Kinemax. Vikend na Krasu Narava, degustacije tipičnih pridelkov in glasba bodo zaznamovale pobudo Vikend na Krasu, ki bo potekala od jutri do sobote na raznih prizoriščih. Jutri ob 17. uri bo izpred sprejemnega centra Gradina staral voden ogled naravnih znamenitosti, ob 19. uri bo v okviru festivala Med zvoki krajev koncert slovenske skupina Irenema. V nedeljo se bo dogajanje preselilo v občino Zagraj; v spominskem parki na Vrhu sv. Mihaela bo ob 8.30 zgodovinska uprizoritev, ob 18. uri pa bo možen obisk kmetije Castel-vecchio. Kiparjev Kras Nemški arhitekt Andreas Kipar bo danes ob 16. uri v pokrajinski sejni dvorani v Gorici predstavil osnutek načrta Carso 2014+, katerega pobudnik je goriška pokrajinska uprava. Na srečanju bosta prisotni pokrajinski odbornici Roberta Demartin in Mara Černic, dobrodošli pa bodo vsi zasebniki in javne ustanove, ki želijo sodelovati pri projektu. Utrinki iz Romunije V goriškem Kinemaxu bodo nocoj ob 20.30 predvajali dokumentarec z naslovom »La domenica dei fiori«, ki je bil posnet na severu Romunije. Njegova avtorja sta 26-letni Ferruccio Goa, ki je svojo prvo režisersko izkušnjo opravil s filmom o azbestu »Amianto mai piu«, in 60-letni fotograf Roberto Kusterle. Reforma univerz Na sedežu Videmske univerze v palači Alvarez v Gorici bo danes ob 16.30 predavanje, med katerim bodo študentom pojasnili spremembe, ki jih uvaja reforma univerz. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 048121074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, ul. Latina 77, tel. 0481-90026. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, trg Venezia 15, tel. 048176039. Q Kino GORICA KI N EMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 - 22.10 »L'incredibile Hulk«. Dvorana 2: 20.30 predstavitev kratkega filma »La domenica dei fiori«. Dvorana 3: 17.45 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; 20.00 - 22.00 »Quando tutto cambia«. CORSO: zaprt. TRŽIČ KI N EMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 - 22.10 »L'incredibile Hulk«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.10 »E venne il giorno«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Un amore di testimone«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristal-lo«. Dvorana 5: 17.30 »Sex and the City«; 20.10 - 22.15 »Il resto della notte«. fl Razstave DRUŠTVO ARS, GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE V TRSTU, Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel, glasbena šola Tolmin vabijo na ogled razstave o življenju operne pevke Gabrijele Mrak (1852-1928) v galeriji Ars na Travniku v Gorici; na ogled bo do 15. julija po urniku odprtja Katoliške knjigarne. FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI vabi v kavarno »Ai Giardini« v ul. Petrarca v Gorici na ogled fotografske razstave člana krožka Angela Damiana z naslovom »Donne e motori«; odprta bo do 20. julija. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v Gorici in Galerija Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravljata spominsko razstavo ob 50-letnici smrti goriškega umetnika Lojzeta Špacapana. Da bi likovnika čim bolj popolno predstavili, se organizatorja obračata na ustanove in zasebnike s prošnjo po informacijah in even-tuelno posojo del za razstavo; informacije na tel. 0481-531445 med 8.30 in 12.30 (Kulturni center Lojze Bratuž). MESTNA GALERIJA NOVA GORICA vabi ob 10. obletnici delovanja na ogled razstave izbranih del iz galerijske zbirke z naslovom Poetike novega tisočletja; odprta bo do 30. junija. MUZEJSKE ZBIRKE GORIŠKEGA MUZEJA so odprte po poletnem urniku: Muzejska zbirka Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13. do 19. ure; Muzejska zbirka Sv. gora sobota, nedelja, prazniki od 10. do 18. ure; Muzejska zbirka Grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, sobota, nedelja, prazniki od 13. do 17. ure; Muzejska zbirka Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, sobota od 12. do 19. ure, nedelja od 10. do 19. ure. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika; informacije in najave na tel. 003865-3359811. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422410886. OBČINA KANAL OB SOČI vabi na ogled stalne razstave etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča v Melinkih št. 5 pri Kanalu. ODPRTJE PRODAJNE RAZSTAVE umetnice Marte Jakopič Kunaver, ki je namenila nekaj svojih slik podpori Drage mladih 2008, bo v torek, 1. julija, v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 18. uri. RAZSTAVA FOTOGRAFIJ PRIMOŽA BRECLJA z naslovom Sledi spominov bo na ogled do 29. junija v kavarni Caffe Trieste na trgu Oberdan 1 v Ronkah. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom Negovan Nemec 20 let pozneje; po domeni ali ob prireditvah do 30. junija; informacije na tel. 0481-531445. V OBČINSKEM CENTRU V LOČNIKU, trg San Giorgio 37, je na ogled skupinska fotografska razstava z naslovom »Portfolio a Lucinico«; do 29. junija, ob delavnikih med 17.30 in 19.30, ob nedeljah med 10. in 12.30; informacije na fotoclublu-cinico@yahoo.it. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici je v priredbi Pokrajinskih muzejev iz Gorice na ogled razstava z naslovom »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Sece-sionist na robu cesarstva«; na ogled do 30. septembra vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro; ob sobotah in nedeljah bodo ob 16.30 brezplačni vodeni ogledi razstave, vsako prvo nedeljo v mesecu bo vstop prost (informacije na tel. 0481547541 ali musei@provincia.gorizia.it). V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled slikarska razstava Rudija Skočirja z naslovom Moji srčni kraljici; do 18. julija od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; na ogled bo do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. ~M Koncerti GLASBENI FESTIVAL MED ZVOKI KRAJEV: v petek, 27. junija, bo ob 21. uri v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu koncert tria Irenema iz Slovenije. H Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega liceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki -Kmečki banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo potekala ob proslavi, ki jo bo šola priredila v letošnjem oktobru. Morebitni presežek stroška za namestitev kipa bo namenjen potrebam šole. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da mora učno osebje, ki je pogojno vključeno v pokrajinske lestvice (bivše permanentne) za šole s slovenskim učnim jezikom, najkasneje do 30. junija Uradu za slovenske šole pri pokrajinskem šolskem uradu v ulici Rismondo, 6 v Gorici predstaviti osebno izjavo o pridobitvi usposobljenosti za poučevanje na osnovni šoli ali habilitacije, ki je predvidena za otroški vrtec ali za posamezne natečajne razrede. Do istega dne lahko tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v zgoraj omenjene lestvice, predstavijo istemu uradu morebitne nove naslove za poučevanje podpornega pouka in se tako vključijo v sezname za podporni pouk. Isti naslov lahko kandidati, ki so v lestvicah rednih natečajev za nižje in višje srednje šole (lestvice rednih natečajev za otroški vrtec in osnovno šolo so namreč v goriški pokrajini izčrpane), do 1. julija predstavijo Uradu za slovenske šole pri deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino v Trstu, ul. Sant. Anastasio, 12, da se tako vključijo v posebne sezname za poučevanje podpornega pouka, ki so priloženi še veljavnim lestvicam rednih natečajev. Obrazci so na razpolago na tajništvih posameznih šol ali na Uradu za slovenske šole, ki nudi tudi pojasnila. M Izleti 50-LETNIKI občine Sovodnje organizirajo izlet; zainteresirani naj pokličejo v večernih urah na tel. 0481-520337 (Laura). KD DANICA organizira tradicionalni izlet v Laško na praznik cvetja in piva, ki bo 12. in 13. julija. Poskrbljena sta avtobus in prenocišče; vpisovanje do 30. junija na tel. 339-7484533 (Dolores). SPDG obvešča, da bo v skladu z najavljenim programom 2008 od 25. do 27. ju- lija izlet v Dolomite (Croda del Bec-co/Seekofel 2810 m in Kleine Gaisl/Pic-cola Croda Rossa 2859 m med Cortino in Toblachom). Zaradi rezervacije prenočišča in organizacije prevoza (kombi) prijave sprejemajo samo do konca junija, kasnejše pa z rezervo. Izleta se lahko udeležijo polnoletni člani društva s poravnano članarino za leto 2008. Predvideno izhodišče je planinska postojanka Biella nad jezerom Pragser Wildsee; informacije in prijave na tel. 0481-882079 (Vlado) v opoldanskem času. ZDRUŽENJE CUORE AMICO prireja 9. julija izlet v Avstrijo z obiskom gradu Ho-chosterwitz; informacije in prijave na sedežu društva v ul. Cipriani v Gorici, tel. 0481-523153. □ Obvestila AŠKD KREMENJAK iz Jamelj vabi na 16. redni občni zbor, volilnega značaja, ki bo v petek, 27. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. Dnevni red: namestitev delovnega predsedstva, predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, odobritev bilanc, pozdravi gostov, razprava in volitve. Sodelovale bodo plesalke plesnih skupin ŠKD Vigred iz Šempolaja in AŠKD Kremenjak. AŠZ OLYMPIA GORICA obvešča, da je na spletni strani »www.youtube.it« pod geslom »Saggio Olympia Gorizia« možen ogled povzetka zaključne akademije, ki je bila 7. junija na sedežu društva. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJEN-C EV sporoča, da bosta v zvezi s prireditvijo Srečanje V moji deželi - Starosta Mali princ 6. julija odpadla izlet v Vipavski Križ in kosilo v Zaloščah. Zbori upokojencev, ki bodo nastopili ob 15. uri v Kromberku, morajo biti tam prisotni že ob 11. uri istega dne, ko bodo vaje in nato ob 12.30 pa snemanje. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da bo od 30. junija do 5. septembra odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda in četrtek od 8. do 16. ure, torek od 8. do 18. ure, petek od 8. do 13. ure; zaprto 4. in 16. avgusta. KULTURNO ZDRUŽENJE PORTO ARTE iz Trsta organizira seminarje risanja in slikarstva, ki jih bo vodil Paolo Cervi Ker-vischer. Potekali bodo od 6. do 13. julija, od 19. do 27. julija in od 9. do 17. avgusta v vili Folli Farfalle v bližini goriškega gradu v Gorici; informacije na tel. 3473629751, 377-1317334 ali na www.pck.it. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce bo potekala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta; informacije na ZSKD (tel. 040635626, 0481-531495). MLADINSKI CENTER NOVA GORICA, Bazoviška 4 v Novi Gorici, organizira za učence osnovnih in dijake srednjih šol razne tečaje in delavnice, ki bodo začeli 30. junija: intenzivni jezikovni tečaji angleščine, španščine, italijanščine, francoščine, ki bodo trajali en teden oz. 15 šolskih ur (cena 32,50 evrov); konverzacije v angleškem, francoskem in nemškem jeziku za srednješolce in študente, ki jih bodo vodili EVS prostovoljci Elisabeth Eriksrud Glomseth z Norveške, Béren-ger Frehaut iz Francije, Anne Mnich iz Nemčije; 30 urni brezplačni tečaj slovenskega jezika za osnovnošolce in srednješolce; poletne ustvarjalne delavnice za otroke med 10. in 13. uro; za aktivnosti so potrebne predhodne prijave na tel. 03865-3334020, 0038641-622601, in-fo@mc-ng.org. MLADINSKI FILHARMONIČNI ORKESTER ALPE JADRAN IZ GORICE obvešča, da so odložili rok za prijavo na razpisu, na podlagi katerega bodo omogočili udeležbo na glasbenih delavnicah; po novem bo rok zapadel 15. julija, medtem ko se bodo delavnice začele 28. novembra; informacije na info@cimalpeadria ali na tel. 0481-240159, na razpolago je tudi nova spletna stran centra za glasbena srečanja Alpe Jadran, www.cimalpea-dria.it/nuovo. OBČINSKI PRAZNIK V SOVODNJAH bo potekal od 27. do 29. junija: v petek, 27. junija, bo ob 18. uri otroški kotiček, ob 18.30 polfinalna dela odbojkarskega in nogometnega turnirja, ob 19.30 odprtje razstave vin, ob 21. uri tekmovanje v briškoli, ob 21.30 ples s skupino Modri Val. OVERNIGHT, sobotni nočni avtobus bo na voljo mladim do septembra. Iz Gorice bo startal ob 21.45; ob 22.15 bo ustavil v ulici Pocar v Tržiču, ob 22.25 v ulici Valen-tinis, v Sesljan pa bo prispel ob 22.40. Prvi avtobus iz Sesljana v Tržič bo odpotoval ob 1.10, prvi avtobus za Gorico pa ob 2.10. Iz Sesljana v Tržič bosta peljala še dva avtobusa (ob 3.10 in ob 4.10), zadnji avtobus pa bo v smeri Gorice startal ob 4.10. PALAČA CORONINICRONBERG na drevoredu 20. septembra v Gorici bo do oktobra odprta od torka do sobote med 10. in 13. uro in med 14. in 19. uro, ob nedeljah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 20. uro; informacije na tel. 0481-533485. SLOVENSKA SKUPNOST, na povabilo koroške Enotne liste, vabi v soboto, 28. junija, na družabno srečanje in pohod na Kočo pod Skuto. V primeru, da bo število udeležencev zadovoljivo bo organiziran prevoz z avtobusom, v drugačnem primeru pa bo prevoz z osebnimi avtomobili; informacije in prijave na tel. 3358011948, gorica@slovenskaskupnost.org. ZDRAVILA NA DOM lahko brezplačno prejemajo prizadete in nesamostojne osebe, ki v jutranjih urah od ponedeljka do sobote med 8.30 in 12.30 pokličejo občinsko lekarno v Štandrežu (tel. 048121074) ali občinsko lekarno v ul. Garzarolli pri Sv. Ani (tel. 0481-522032). Prostovoljec združenja invalidov bo istega dne v popoldanskih urah od ponedeljka do sobote med 15.30 in 19.30 izročil naročena zdravila. Pobudo je v sodelovanju z združenjem civilnih invalidov organiziralo goriško podjetje za upravljanje občinskih lekarn. ZDRUŽENJE CUORE AMICO obvešča, da bo sedež v ul. Cipriani 71 v Gorici (tel. 0481-523153) do 31. avgusta odprt ob ponedeljkih in četrtkih med 10. in 12. uro, od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro. ZDRUŽENJE CUORE AMICO obvešča, da bosta v sklopu pobude »Estate Serena 2008« kabaretista Sdrindule in Cogolo nastopila v soboto, 28. junija, ob 17. uri (vstop ob 16.30 samo z vabili) na sedežu združenja v ul. Cipriani 71 v Gorici. V istem popoldnevu bo potekalo tekmovanju v pripravi slaščic; vabila in informacije na sedežu združenja. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira delavnico za bodoče mentorje gledaliških skupin, ki bo potekala pod mentorstvom Vesne Tom-sič od 14. do 18. julija v prostorih KB centra v Gorici, na Korzu Verdi, 51. Delavnica bo obdelala kompleksnost gledališke uprizoritve, od ideje do načrtovanja postavitve predstave, razvijanja zgodbe in dramskega jezika. Celoten tečaj stane 30 evrov; informacije na tel. 0481-531495 (ZSKD), 389-9987154 (Vesna). 83 Prireditve KNJIGARNA EDITRICE GORIZIANA na korzu Verdi 67 v Gorici prireja med 28. junijem in 2. avgustom srečanja z avtorji in knjigami na notranjem dvorišču knjigarne: v soboto, 28. junija, ob 17.30 bo gost knjigarne pisatelj Giuseppe Pederiali, ki bo predstavil svoj roman Il sogno del maratoneta; z njim se bo pogovarjal časnikar Alessandro Mezzena Lona. KROMBERŠKA MLADINA IN KROVNA ORGANIZACIJA KUD KREA pripravljata puntarski večer v amfiteatru ob gradu Kromberk v soboto, 28. junija, ob 21.30. Nastopili bodo kulturno društvo Grgar z gledališko predstavo »Lbjzn, woj-ska an lakota!«, italijanska etno-rock skupina Arbe garbe in skupina Ana pupe-dan. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta od 30. junija do 18. julija. Nato bo odprta po običajnem urniku: ponedeljek in sreda od 10. do 12. in od 15. do 18. ure, petek od 10. do 12. ure. 0 Mali oglasi V ULICI CADORNA 34 v Gorici, 3. nadstropje, oddam v najem 60-metrsko dobro ohranjeno, neopremljeno stanovanje, na razpolago že s prvim julijem; najemnina 410 evrov na mesec vključno s stroški; tel. 0481-81361. Pogrebi DANES V RONKAH: 11.00, Maria Teresa Bassi vd. Minin (iz tržiške bolnišnice ob 10.45) v cerkvi Sv. Lovrenca in v Trst za upepelitev. DANES V ZDRAVŠČINI: 10.00, Eno Drius-si (iz tržiške bolnišnice ob 9.40) v cerkvi in v Trst za upepelitev. DANES V BRAČANU: 14.00, Maria Fol-liero por. Abritta (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 20 Četrtek, 26. junija 2008 SVET / evropska unija - Predsednik Evropske centralne banke v Evropskem parlamentu Trichet: Morda julija manjši dvig obrestnih mer Ukrep naj bi bil potreben zaradi sorazmerno visoke inflacije, ki bo letos znašala med 3,2 in 3,6 odstotka BRUSELJ - Možno je, da bomo na zasedanju julija malo dvignili ključno obrestno mero, nisem pa rekel ničesar o seriji dvigov obrestnih mer, je v odboru za gospodarske in denarne zadeve v Evropskem parlamentu povedal predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet. Dodal je, da se bo inflacija postopno umirila šele leta 2009. Svet ECB na zasedanju 5. junija kljub upočasnjevanju gospodarske rasti ni spremenil ključne obrestne mere za območje evra, ki že od junija lani vztraja pri štirih odstotkih. Svet Evropske centralne banke (ECB) je 12. junija sporočil, da je "v stanju povečane pripravljenosti" in da bo z odločnim in pravočasnim ukrepanjem zagotovil, da se tveganja za stabilnost cen v srednjeročnem obdobju ne uresničijo. S tem je znova nakazal na možnost dviga ključne obrestne mere za območje evra v juliju, Trichet pa je včeraj ponovil, da gre za stanje visoke pripravljenosti in pozornega spremljanja dogajanj. Predsednik ECB je dejal, daje inflacija precej visoka, precej nad tremi odstot- ki. To je po njegovem posledica močno povečanih cen nafte in hrane, tveganja za še višjo inflacijo pa so se v zadnjih mesecih še okrepila. ECB zato pričakuje, da bo inflacija še nekaj časa na visoki ravni, preden se bo le postopoma umirila prihodnje leto. Letna stopnja inflacije naj bi tako letos znašala med 3,2 in 3,6 odstotka, drugo leto pa med 1,8 in tremi odstotki, je napovedal Trichet in pojasnil, da gre za občuten popravek napovedi navzgor. To je posledica ne le visokih cen nafte in hrane, ampak tudi inflacijskih pritiskov v sektorju storitev. Opozoril je, da bi lahko bila rast plač močnejša od pričakovanj. To pomeni, da je tveganje, da lahko pride do inflacijske plačno-cenovne spirale, akutno, je poudaril. Cene v storitvenih sektorjih, kjer konkurenca ni zadostna, se lahko povečajo bolj, kot pričakujemo, je še dodal Trichet. Negotovost glede gospodarske rasti tako ostaja visoka, tveganja za nižjo rast pa so povezana predvsem z morebitnimi negativnimi vplivi razvoja na finančnih trgih ter z nadaljnjo rastjo cen hrane in nafte, je še povedal Trichet. (STA) Predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet v Evropskem parlamentu ansa velika britanija - Lizbonska pogodba dokončno ratificirana Sodišče v Londonu zavrnilo zahtevo po sklicu referenduma LONDON - Višje sodišče v Londonu je včeraj zavrnilo poziv za izvedbo referenduma o Lizbonski pogodbi v Veliki Britaniji, ki ga je minuli teden vložil britanski milijonar Stuart Wheeler. Omenjeni poziv bi sicer v nasprotnem primeru lahko v Veliki Britaniji zavrl ratifikacijo pogodbe. "Poziv je zavrnjen," je sporočil sodnik Stephen Richards. Slednji je sicer v petek britansko vlado pozval, naj počaka z ratifikacijo nove, reformne pogodbe EU, dokler ne bo sprejel odločitve glede pritožbe, da je britanski premier Gordon Brown s tem, ko je zavrnil izvedbo referenduma o Lizbonski pogodbi, "zadušil demokracijo". Potem ko je Lizbonsko pogodbo pred tednom dni ratificirala lordska zbornica, je dala minuli četrtek svoje kraljevo privoljenje zakonu o ratifikaciji še britanska kraljica Elizabeta II. Tako naj bi bil proces ratifikacije v Veliki Britaniji skorajda v celoti zaključen. A se je nato v petek oglasil sodnik Richards, katerega sodišče pa je danes razsodilo, da omenjeni "poziv nima zadostne vsebinske vrednosti in bi moral biti zavrnjen". Britanski minister za evropske zadeve Jim Murphy je včeraj odločitev sodišča že pozdravil. "Vesel sem, da so se sodniki zelo jasno postavili na stran vlade," je zapisal v izjavi za javnost. "Sodniki so potrdili stališče vlade, da je Lizbonska pogodba tako v obliki kot vsebini drugačna od propadle ustavne pogodbe," je še poudaril. Ob tem je napovedal, da bo sedaj vlada nadaljevala s procesom Lizbonske po- Britanski godbe, "ki je v našem nacionalnem interesu in je dobra pogodba za premiei" Veliko Britanijo". Da bi bila ratifikacija dokončna, mora britanska vla- Gordon Brown da sedaj vložiti ratifikacijske listine pri depozitarju - italijanski vladi v Rimu. (STA) Ansa nemčija Volkswagen največje podjetje BERLIN - Proizvajalec avtomobilov Volkswagen je na lestvici največjih nemških podjetij prehitel avtomobilski koncern Daimler in z letnim obsegom prihodkov v višini 108,9 milijarde evrov postal edino nemško podjetje z več kot 100 milijardami evrov letnih prihodkov, je v začetku tedna poročal nemški časnik Die Welt. Daimler je po ločitvi od ameriškega Chryslerja lani ustvaril le še 99,4 milijarde evrov prihodkov, kar je zadoščalo za drugo mesto. Na tretjem mestu sledi Siemens z 72,4 milijarde evrov letnih prihodkov. Med podjetji, ki jim je uspel največji vzpon na lestvici, časnik izpostavlja logistični koncern Kühne + Nagel, ki je lani povečal prihodke za 86,3 odstotka na 3,7 milijarde evrov ter se s 320. povzpel na 172. mesto. Petsto največjih nemških podjetij je v povprečju lani povečalo prihodke za 5,3 odstotka, s čimer ni uspelo doseči visokih rasti iz prejšnjih let. Leta 2005 so se njihovi prihodki v povprečju okrepili za 9,2 odstotka, leta 2006 pa kar za 11,2 odstotka. (STA) partnerstvo Danes in jutri srečanje EU-Rusija MOSKVA - Rusija in Evropska unija bi lahko sporazum o novem strateškem partnerstvu dokončali v letu dni, če bodo pogajanja tekla gladko, so včeraj, dan pred vrhom EU-Rusija v sibirskem Hanti-Mansijsku, poročale ruske tiskovne agencije, ki se sklicujejo na neimenovanega predstavnika Kremlja. Na dvodnevnem srečanju najvišjih predstavnikov Evropske unije z novim ruskim predsednikom Dmitrijem Medved-jevim v Hanti-Mansijsku naj bi strani potrdili dogovor o začetku pogajanj o novem sporazumu o strateškem partnerstvu. "Če bo vse v redu na njihovi (EU) strani, če stališč ne bodo zapletala nepotrebna politična vprašanja, če bodo razmišljali, kako lahko strateško partnerstvo z Rusijo poveča njihov potencial, potem sije mogoče za cilj postaviti koledarsko leto," je po poročanju ruske tiskovne agencije RIA Novosti dejal omenjeni vir. Po njegovem mnenju bi moral sporazum pokrivati obdobje vsaj petih let. Stalni predstavnik Rusije pri EU Vladimir Čižov je sicer v pogovoru za ponedeljkovo spletno izdajo britanskega časnika Financial Times napovedal, da naj bi se prvi krog pogajanj o strateškem partnerstvu z Rusijo začel 4. julija v Bruslju. Na vrhu v Sibiriji pa naj bi podpisali dogovor o začetku pogajalskega procesa, ki pa bo po njegovih ocenah dolg in zahteven. EU bodo na vrhu EU-Rusija, zadnjem vrhunskem srečanju unije s tretjimi državami pod slovenskim predsedovanjem, zastopali predsednik Evropskega sveta, premier Janez Janša, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, evropska komisarja za zunanje odnose in trgovino Benita Ferrero-Waldner in Peter Mandelson ter visoki predstavnik unije za zunanjo politiko Javier Solana. Rusko delegacijo na srečanju bo vodil novi predsednik Medvedjev. V Bruslju upajo, da bo zdaj, ko je predsedniški stolček v Kremlju zasedel Medvedjev, v odnosih med EU in Rusijo zavel nekoliko ugodnejši veter kot v osemletnem mandatu njegovega predhodnika Vladi-mirja Putina. Poleg izmenjave pogledov na nadaljnji razvoj odnosov med EU in Rusijo bodo po napovedih slovenskega predsedstva osrednje teme vrha izzivi globalnega gospodarstva, varnost preskrbe s hrano, energetska varnost in boj proti podnebnim spremembam. Med varnostnimi vprašanji naj bi na srečanju največ pozornosti namenili reševanju zamrznjenih konfliktov v Abhaziji in Južni Osetiji. (STA) zdravstvo - Kampanja s sloganom "Ali droge obvladujejo tvoje življenje? Tvojo skupnost? Ne pusti drogam blizu!" Letošnji mednarodni dan proti zlorabi drog namenjen nadzoru gojenja in proizvodnje drog LJUBLJANA - Urad za droge in kriminal pri Združenih narodih (ZN) je 26. junij razglasil za mednarodni dan proti zlorabi drog in nezakonitemu prometu s prepovedanimi drogami. Skupna kampanja s sloganom "Ali droge obvladujejo tvoje življenje? Tvojo skupnost? Ne pusti drogam blizu!" bo trajala do leta 2009. Letošnja kampanja se osredoto-ča predvsem na nadzor gojenja in proizvodnje drog. Ta dan je le ena od priložnosti, da se javnost opozori na pereče probleme, povezane z zlorabo drog in nezakonitim trgovanjem z njimi. Oboje lahko ogroža vsakega posameznika in tudi celotno družbo, menijo v Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Ravne in dodajajo, da so problemi globalni, njihovo reševanje pa je skupna naloga in odgovornost vseh. "Vsak posameznik je pomemben. Uspešni pa bomo le takrat, če bodo pristopi uravnoteženi: ne le preprečevanje prodaje drog in dosledno uveljavljanje zakonov in sankcij, temveč tudi ustrezna pomoč ter zdravljenje že zasvojenih in ne nazadnje, ustrezni preventivni pristopi za preprečevanje zlorabe drog," so še poudarili v ZZV Ravne. Po podatkih Urada za droge in kriminal pri ZN je v svetu največ nezakonitega prometa s kanabisom, sledita kokain in heroin, je dejala predstojnica Informacijske enote za prepovedane droge na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) Mercedes Lovrečič. Po navedbah svetovnega poročila o drogah 2007 urada za droge in kriminal se globalna proizvodnja in poraba kanabisa umirjata. V Maroku, ki proizvede kar 70 odstotkov kanabisa, se je nedovoljena pridelava tega mamila celo zmanjšala iz 134.000 hektarjev v letu 2003 na 76.000 hektarjev v letu 2005. Sicer pa so se v svetu po besedah Lovrečičeve zmanjšali tudi zasegi, tako marihuane kot hašiša. Gojenje maka je v JV Aziji v zadnjem obdobju upadlo za 85 odstotkov, samo med leti 2005 in 2006 je zabeležen upad iz 35.000 hektarjev na 24.000 hektarjev. Po drugi strani pa se je proizvodnja heroina v Afganistanu v letu 2006 po- večala za 50 odstotkov. Afganistan tako proizvede že 92 odstotkov vsega v svetu proizvedenega opija in kar za 30 odstotkov presega povpraševanje po heroinu v svetu. Sicer pa se je svetovna proizvodnja opija v letu 2006 v primerjavi z letom prej povečala za 43 odstotkov in dosegla 6610 ton. Kolumbija, Peru in Bolivija še naprej ostajajo največje proizvajalke kokaina v svetu. Kljub 29-odstotnem upadu v globalni pridelavi koke, pa temu ni sledil tudi upad v proizvodnji kokaina. Slednja je v letu 2006 znašala 984 ton. Po oceni Lovrečičeve je iz tega mogoče sklepati na izboljšave v pridelavi in proizvodnji kokaina. Globalno povpraševanje po kokainu je stabilizirano. V ZDA, ki so sicer največji uporabnik kokaina, je zabeležen upad, vendar pa je hkrati zabeležen porast v nekaterih evropskih državah, kot so Španija, Velika Britanija in Italija, pa tudi v nekaterih državah zahodne Afrike, je opozorila Lovrečičeva. Proizvodnja amfetaminov je vezana predvsem na Evropo (Nizozemska, Poljska, Baltske države in Belgija), medtem ko sta J V Azija in Severna Amerika poglavitni proizvajalki metamfetami-nov. Sicer pa sta proizvodnja (slednja je v letu 2005 znašala 480 ton) in uporaba amfetaminov uravnani, z jasnim trendom upada v Severni Ameriki in manj v Evropi. V letu 2005 je bilo zaseženih 43 ton amfetaminov. Leta 2005 je bila zasežena skoraj polovica (42 odstotkov) vsega proizvedenega kokaina in četrtina (26 odstotkov) vsega proizvedenega heroina. Tega leta se je povečala tudi količina zaseženih amfetaminov, medtem ko se je število zasežene marihuane in hašiša zmanjšalo. Kot pravi Mercedes Lovrečič, glavne poti trgovanja z drogami potekajo predvsem preko področij, za katere so značilni nestabilnost, slab in pomanjkljiv pravosodni sistem ter korupcija. Glavne poti tako potekajo prek srednje Amerike, Karibov in Balkana. Zadnji podatki pa kažejo tudi zaskrbljujoč trend pritiska na Afriko. Iz zahoda pritiskajo zlasti trgovci s kokainom iz Kolumbije, iz vzhoda pa trgovci s heroinom iz Afganistana, je še dodala Lovrečičeva. Sicer pa po navedbah svetovnega poročila o drogah 2007 v svetu prepovedane droge uporablja 200 milijonov ljudi (5 odstotkov svetovnega prebivalstva, starega od 15 do 64 let), od tega je 25 milijonov problematičnih uporabnikov drog. Glavni drogi še naprej ostajata heroin in kokain. V Evropi in Aziji uporabniki prepovedanih drog zdravstveno pomoč najpogosteje iščejo zaradi težav z opiati (predvsem heroina), v Južni Ameriki zaradi težav s kokainom, v Afriki pa zaradi težav s kanabisom. Slovenija kot proizvajalka drog ne nastopa, ampak je predvsem tranzitna država in v manjši meri tudi porabnica drog. V Sloveniji poteka le proizvodnja manjših količin konoplje, iz katere pridelujejo marihuano, prav tako pa se občasno odkrijejo manjši improvizirani laboratoriji za gojenje te rastline ali postopke v zvezi z drugimi drogami. Vlasta Ivic (STA) / SVET bližnji vzhod - Laburisti naposled niso podprli razpusta parlamenta V Izraelu so se v zadnjem hipu izognili politični krizi Stranka Kadima premiera Olmerta bo v kratkem izvolila novega predsednika gaza Preloženo odprtje prehodov JERUZALEM - Izrael je včeraj preložil odprtje treh terminalov, ki vodijo na območje Gaze. Odločitev je judovska država sprejela, potem ko je palestinsko gibanje Islamski džihad v torek na izraelsko ozemlje izstrelilo tri rakete in s tem prvič prekršilo dogovor o prekinitvi ognja, ki je v veljavo stopil 19. junija, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je včeraj povedal tiskovni predstavnik izraelske vojske Peter Lerner, bodo do novega ukaza ostali zaprti prehodi Karni, Su-fa in Nahal Oz. Gre za prehode, prek katerih v Gazo vozijo tovor z dobrinami. Za zdaj bo tako ostal odprt le prehod Erez, ki je namenjen prehodu potnikov. Izrael in palestinska gibanja, vključno z gibanjem Hamas, ki ima od junija lani nadzor nad območjem Gaze, so minuli teden dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ki je stopil v veljavo 19. junija. V skladu z dogovorom je nato Izrael v nedeljo počasi začel odpravljati blokado Gaze, ki je vladala leto dni, in s tem dopuščati prevoz dobrin na območje. Torkov napad, za katerega je odgovornost prevzel Islamski džihad, v njem pa sta bila ranjena dva Izraelca, je dogovor, ki sta ga strani dosegli ob posredovanju Egipta, zamajal. Vlada izraelskega premiera Ehuda Olmerta gaje namreč označila kot veliko kršitev prekinitve ognja. Tiskovni predstavnik Hamasa Favzi Barhum pa je vče raj spo ro čil, da dej stvo, da terminali ostajajo zaprti, predstavlja kršitev prekinitve ognja. Islamski džihad, ki je ob dose gi do go vo ra spo ro čil, da se bo prekinitve ognja držal, je sicer v torek navedel, da se je z napadom maščeval za izraelsko vojaško operacijo na Zahodnem bregu, v ka te ri sta umr la dva Pa le -stinca. (STA) WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush se je včeraj v Beli hiši sešel z iraškim kolegom Džalalom Ta-labanijem. Spregovorila sta o spornem varnostnem dogovoru o dolgoročni navzočnosti ameriških sil v Iraku, ki je naletel na kritike tako v Washingtonu kot v Bagdadu. Bush je Talabaniju zagotovil, da si ZDA želijo dogovora, ki bi ustrezal iraški vladi. "Govorila sva o strateškem okvirnem dogovoru, ki bo ustrezal iraški vladi," je glede dogovora, ki bi postavil pravila glede ameriške vojaške navzočnosti v Iraku po poteku mandata ZN ob koncu letošnjega leta dejal Bush. Talabani pa je dejal, da "nadaljujemo prizadevanja za, če bo bog dal, hitro dosego dogovora". Pogajanja o spornem dogovoru potekajo za zaprtimi vrati, ameriški in iraški predstavniki blizu pogovorom pa so izrazili upanje, da bo ta sklenjen do konca julija. V minulih tednih sta sicer strani dosegli le malo napredka. Pri dogovoru je sporno predvsem vprašanje, ali bodo ameriški vojaki podvrženi iraški zakonodaji in ali jih bo mogoče privesti pred iraš- Ehud Olmert ka sodišča. Žgoče vprašanje predstavljajo tudi načrti za postavitev dolgoročnih ameriških vojaških oporišč, proste roke pri izvajanju operacij ter aretacije in priprtje iraških državljanov. Ameriški demokrati so Bushu očitali, da želi z dogovorom zavezati roke svojemu nasledniku na položaju, potem ko bo januarja prihodnje leto zapustil Belo hišo. Na drugi strani je dogovor naletel na kritike tudi v Iraku, saj mu poslanci v Bagdadu očitajo kršenje iraške suverenosti. Iraške oblasti so sicer nedavno dale vedeti, da so se možnosti za dosego dogovora okrepile, potem ko je ameriška stran predložila nove, sicer javnosti neznane predloge. Bush je včeraj tudi pohvalil napredek, ki ga je naredila iraška vlada. Talabani pa je napovedal, da bo iraška vlada letos sprejela še dva zakona, ki sta ključna za dosego sprave med različnimi verskimi in etničnimi skupnostmi v Iraku. Gre za zakon, ki bo zagotavljal pravično razdelitev prihodkov od prodaje nafte med šiiti, suniti in Kurdi, in zakon o prihodnjih volitvah. (STA) JERUZALEM - Izraelski laburisti so se odpovedali glasovanju za zakon o razpustitvi parlamenta, ki bi privedel do padca vlade premiera Ehuda Olmerta, ob to že ne ga vple te nos ti v ko rup cij ski škandal. S tem so se v državi v zadnjem hipu izognili politični krizi. Izraelski politični vrh je namreč minulo noč v zadnji minuti dosegel dogovor, s katerim se bodo v judovski državi izognili predčasnim volitvam in Olmertovi vladi omogočili, da še nekaj mesecev ostane na oblasti. Po navedbah poslancev Olmerto-ve stranke Kadima in laburistov obrambnega ministra Ehuda Baraka so se dogovorili, da laburisti na glasovanju v knesetu ne bodo podprli zakona o razpustitvi parlamenta, v zameno za to pa je Kadima pristala na volitve novega predsednika stranke, ki jo sedaj vodi Ol-mert. Zakon o razpustitvi parlamenta, o katerem so izraelski poslanci na zahtevo opozicijskega Likuda odločali včeraj, tako ni dobil zadostne podpore. Olmert je sicer pred dnevi zagrozil, da bo odstavil vsakega ministra, ki bi podprl omenjeni zakon, a se Barak kljub temu ni želel odpovedati podpori zakonu. Stranki pa sta nato v torek pozno zvečer le dosegli dogovor. V Olmertovi stranki so tako pristali na zahtevo Baraka, da v Kadimi izvedejo volitve novega predsednika stranke do 25. septembra. V zameno za to pa laburisti v vmesnem obdobju ne bodo podprli prizadevanj desno usmerjene opozicije za zru-šenje vlade. Vodstvo Kadime naj bi se sestalo pred 10. julijem in določilo datum volitev predsednika stranke. Do napetosti v izraelski vladi je prišlo konec maja, ko je Barak zahteval, da se Olmert odpove vodenju države, saj se po njegovem mnenju premier, ki je predmet preiskave zaradi domnevne korupcije, ne more polno posvetiti številnim težavam, ki pestijo njegovo domovino. Olmert je osumljen prejemanja več sto tisoč dolarjev podkupnine od nekega ameriškega poslovneža. Doslej še ni bil obtožen, a je preiskava v teku. (STA) Četrtek, 26. junija 2008 V ZDA prva ženska s štirimi generalskimi zvezdicami WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush je v ponedeljek senatu predlagal, da generalki Ann Dunwoody pripnejo še četrto generalsko zvezdico, s čimer bo postala prva ženska z najvišjim činom v ameriški vojski. Pot do štirih generalskih zvezdic je v ZDA tlakovana z udeležbo v vojnah, ženske pa so po zakonu izključene iz takšnih dolžnosti. Dunwoodyjeva bo v primeru senatne potrditve, do katere bo zagotovo prišlo, postala po-veljnica intendantskih enot kopenske vojske. Obrambni minister ZDA Robert Gates je dejal, da gre za zgodovinski dogodek in je nanj zelo ponosen. O generalki, ki prihaja iz New Yorka, je dejal, da je zaradi 33 let predanega služenja in vodstvenih sposobnosti več kot usposobljena za ta položaj. Nemčija podpira Gruzijo v odnosih z Rusijo BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel je po včerajšnjem srečanju z gruzijskim predsednikom Mihailom Sakašvilijem v Berlinu povedala, da je tudi Nemčija zaskrbljena zaradi aktivnosti Rusije v gruzijski separatistični pokrajini Abhazija. Kot pravi Merklova, so Nemci zaskrbljeni zaradi ukrepov Rusije, a Gruzijo spodbujajo, naj na območju skrbi za mir, saj stopnjevanje spora ni rešitev. "Podpiramo ozemeljsko celovitost Gruzije," je dejala Merklova. Nemčija si bo po njenih besedah prizadevala igrati učinkovito vlogo v reševanju spora med Gruzijo in Rusijo, a kan-clerka opozarja, da pogajanja ne bodo mogla biti preložena za nedoločen čas. Sakašvili pa je dejal, da Gruzija upa na izboljšanje odnosov z Rusijo, potem ko je tam oblast prevzel Dmi-trij Medvedjev, in dodal, da so odnosi z novim ruskim predsednikom obetavni. V nasilju v Afganistanu in Pakistanu 44 mrtvih KABUL/ISLAMABAD - Koalicijske sile pod ameriškim vodstvom so včeraj v letalskih napadih na vzhodu Afganistana ubile 22 talibanskih upornikov, ki so napadli vladne stavbe. V sosednjem Pakistanu pa so talibanski uporniki včeraj ubili 22 provladnih plemenskih starešin, ki so jih v torek ugrabili v bližini afganistanske meje. V zvezi z dogodkom v Afganistanu je predstavnik koalicijskih sil dejal, da so uporniki, oboroženi z raketami in strojnicami, napadli vzhodno provinco Paktika, ki meji na Pakistan. Zadržali so jih afganistanski vojaki. Žrtev ni bilo. Uporniki so kasneje napadli še sosednji Gomal in zato so afganistanske varnostne sile na pomoč poklicale koalicijska vojaška letala, je pojasnil predstavnik koalicijskih sil in dodal, da so letala ubila 22 upornikov. Pakistanske oblasti pa so sporočile, da so talibanski uporniki ubili 22 članov mirovnega odbora. Mirovni obor plemenskih starešin in članov plemena je skupina, ki pomaga vladi v Islamabadu ustvarjati mir na območju. Uporniki so v zadnjih dneh v Pakistanu ugrabili okoli 27 članov mirovnega odbora in lokalnih plemenskih starešin. Kraljica Elizabeta II. Rushdieja razglasila za viteza LONDON - Britanska kraljica Elizabeta II. je včeraj britanskega pisatelja Salmana Rushdieja razglasila za viteza. Kraljica je sicer že junija lani napovedala, da bo Rushdieju podelila viteški naziv. Nekatere muslimanske države in organizacije so se lani, ko je kraljica sporočila, da bo v Indiji rojenemu pisatelju podelila viteški naziv, ostro odzvale. Veliki Britaniji je zagrozila tudi teroristična mreža Al Kaida. Nekaterim muslimanskim državam in organizacijam se je Rushdie zameril predvsem zaradi svojega romana Satanski stihi, zaradi katerega mu že 18 let grozijo s smrtjo. zda - Iraški predsednik na obisku v Washingtonu Bush in Talabani o spornem ameriško-iraškem varnostnem paktu Džalal Talabani in George Bush ansa zimbabve - Vodja opozicijskega Gibanja za demokratične spremembe Tsvangirai pozval Afriško unijo k vodenju pogajanj za rešitev krize HARARE/MBABANE - Vodja zim-babvejskega opozicijskega Gibanja za demokratične spremembe (MDC) Morgan Tsvangira- i je včeraj pozval afriške voditelje, naj vodijo pogajanja za rešitev krize v njegovi državi in tako zagotovijo obdobje tranzicije. Zavzel se je tudi za namestitev oboroženih mirovnih sil v državi. Tsvangira-i je slednje povedal na novinarski konferenci na svojem domu v Harareju, potem ko je za krajši čas zapustil nizozemsko veleposlaništvo v Zimbabveju, kamor se je zatekel v ponedeljek. Po novinarski konferenci se je opozicijski vodja, ki je v nedeljo napovedal umik iz drugega kroga predsedniških volitev - slednje vlada kljub krizi v državi še vedno namerava organizirati v petek -, vrnil na nizozemsko veleposlaništvo. 'Afriško unijo in Južnoafriško razvojno skupnost (SADC) prosim, naj vodijo pobudo, na podlagi katere bi vzpostavili tran-zicijski mehanizem," je dejal Tsvangirai. Gre za vodenje pogajanj, katerih cilj bi bil po besedah Tsvangiraija oblikovanje tranzicijskih oblasti v Zimbabveju. Ob tem je sicer po- udaril, da se tovrstni pogovori ne bodo mogli začeti, dokler se ne bodo končali napadi na njegove privržence, za katere naj bi bila odgovorna vlada predsednika Roberta Mugabeja. Izrazil je tudi zahtevo za izpustitev "političnih zapornikov", med katerimi je tudi drugi človek MDC Tendai Biti. Ta je bil nedavno aretiran in obtožen izdaje, zaradi česar mu grozi smrtna kazen. "Pomembno je, da se obe strani zavesta, da država gori in da je edina možnost, da se usedemo za mizo in najdemo izhod iz krize," je še poudaril Tsvangirai. Iz-pogajana rešitev bi bila po njegovem mnenju v interesu države. Je pa zavrnil vsakršna pogajanja z vlado, ki bi bila oblikovana po drugem krogu predsedniških volitev. "Pogajati smo se pripravljeni pred 27. junijem, ne pa po njem, saj Mugabejeva stranka ZANU-PF ljudstvu poskuša vsiliti volitve, kar je nesprejemljivo," je še poudaril Tsvangirai. "Volitve niso rešitev. Rešitev je neke vrste tranzicijski proces, s katerim bi se lotili kritičnih vprašanj države," je dodal. Pri tem sicer ni navedel, kako naj bi tranzicij- ske oblasti delovale, je pa že v preteklosti vztrajal, da Mugabe, ki se za zdaj nikakor noče odpovedati oblasti, ne bi smel imeti vloge v nobeni koaliciji. Namestnik zimbabvejskega ministra za informiranje Bright Matonga je v odgovor že poudaril, da je Mugabejev ZANU-PF osredotočen na volitve, glede Tsvangiraija pa je pripomnil le: "Ali je zmešan?" Na volilnem lističu bo tudi Tsvangiraijevo ime, so sporočili predstavniki volilne komisije, saj se je po njihovih navedbah opozicijski vodja prepozno umaknil iz volilne tekme, da bi to lahko bilo veljavno. "Volitve v petek zagotovo bodo," pa je še poudaril Matonga. Zaradi krize v Zimbabveju so se včeraj na srečanju v svazijskem Mbabaneju sešle članice Južnoafriške razvojne skupnosti, ki so pozvale k preložitvi drugega kroga predsedniških volitev. Kriza v Zimbabveju bo verjetno tudi glavna tema dvodnevnega vrha Afriške unije, ki se bo začel v ponedeljek v Šarm el Šejku. ZDA in druge države so medtem že napovedale, da ne bodo priznale izida volitev. (STA) 22 Četrtek, 26. junija 2008 SVET / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it EUR02008 AusUia-Swilzerland prvi polfinale - Nemčija po dvanajstih letih znova v finalu Turki izgubili edino tekmo, ki bi si jo zaslužili zmagati V prvem polčasu Terimovi varovanci nadigrali Nemce - Nemčija šestič v finalu in v boj za četrti naslov televizijski mrk Rai (tokrat) brez krivde Turčija je igrala, Nemci pa so - kot vedno - bili bolj konkretni. Tako bi lahko na kratko komentirali sinočnji polfinale. Nemčija bo tako v nedeljo poskusila še četrtič osvojiti naslov evropskega prvaka. Ekipa »cesarja« Fatiha Terima je igrala zelo dobro in bi si prav gotovo zaslužila kaj več. Pravi »flop« je bila satelitska povezava. Prenos je »crknil« po celem svetu. Rai tokrat nima krivde. Še pošteno so se jo iz-mazali, saj so so se povezali z radijskim prenosom. Odpovedala je dunajska režija. Pozitivne ocene si ne zasluži niti švicarski sodnik italijanskega porekla Massimo Busacca, ki je spregledal kar nekaj prekrškov nad turškimi napadalci. Bastian Schweinsteiger (levo) je Nemce rešil pred potopom v prvem polčasu, ko so bili v res podrejenem položaju skupina A IZIDI Švica - Češka 0:1, Portugalska - Turčija 2:0; Češka - Portugalska 1:3, Švica - Turčija 1:2, Švica - Portugalska 2:0, Turčija - Češka 3:2 KONČNA LESTVICA Portugalska 3 2 0 1 5:3 6 Turčija 3 2 0 1 5:5 6 Češka 3 1 0 2 4:6 3 Švica 3 1 0 2 3:3 3 Portugalska in Turčija v četrtfinalu 4:1 4:2 6 1:3 1 1:4 1 skupina C IZIDI Romunija - Francija 0:0, Nizozemska - Italija 3:0, Italija - Romunija 1:1, Nizozemska -Francija 4:1; Nizozemska - Romunija 2:0, Francija - Italija 0:2 KONČNA LESTVICA Nizozemska 3 3 Italija 3 1 Romunija 3 0 Francija 3 0 0 0 9:1 1 1 3:4 2 1 1:3 12 1:6 Nizozemska in Italija v četrtfinalu skupina B IZIDI Avstrija - Hrvaška 0:1, Nemčija - Poljska 2:0, Hrvaška - Nemčija 2:1, Avstrija - Poljska 1:1, Poljska - Hrvaška 0:1, Avstrija - Nemčija 0:1 KONČNA LESTVICA Hrvaška 3 3 0 0 Nemčija 3 2 0 1 Avstrija 3 0 12 Poljska 3 0 1 2 Hrvaška in Nemčija v četrtfinalu skupina D IZIDI Španija - Rusija 4:1, Grčija - Švedska 0:2, Švedska - Španija 1:2, Grčija - Rusija 0:1, Grčija - Španija 1:2, Rusija - Švedska 2:0 KONČNA LESTVICA Španija 3 3 0 0 Rusija 3 2 0 1 Švedska 3 10 2 Grčija 3 0 0 3 Španija in Rusija v četrtfinalu 9 8:3 4:4 3:4 1:5 Četrtfinale - 19. junija: Portugalska - Nemčija 2:3. 20. junija: Hrvaška - Turčija 2:4 po 11-metrovkah (1:1). 21. junija: Nizozemska - Rusija 1:3 po podaljških (1:1). 22. junija: Španija - Italija 4:2 po podaljških (0:0). Polfinale - Sinoči: Nemčija - Turčija 3:2. Danes: ob 20.45 na Dunaju: Rusija - Španija. Finale - Nedelja, 29. junija - 20.45 na Dunaju. Nemčija - Turčija 3:2 (1:1) STRELCI: Boral v 22., Schweinsteiger v 26.; Klose v 79., Senturk v 86., Lahm v 90. NEMČIJA: Lehmann, Frieddrich, Mertesacker, Metzelder, Lahm, Hitzlsper-ger, Rolfes (46. Frings), Scweinsteiger, Ballack, Podolski, Klose (93. Jansen). Trener: Loew. TURČIJA: Rustu, Sabri, Zan, Topal, Balta, Kazim, Altintop, Mehmet Aurelio, Akman (83. Erding), Boral, Semih Senturk. Trener: Terim. SODNIK: Busacca (Švica); OPOMIN: Senturk; GLEDALCEV: 42.500. BASEL - Tokrat so bile zadnje minute srečanja usodne za Turčijo. Potem ko so prav ob izteku tekem (ne povvsem zasluženo) premagali Švicarje in Čehe ter izenačili proti Hrvaški so Terimovi varovanci nezasluženo podlegli Nemcem v 90. minuti, tekmo pa je odločil do tedaj najslabši mož na igrišču Lahm. Nemci bodo torej lahko naskakovali četrti naslov. Fatih Terim je bil zaradi številnih odsotnosti (poškodbe in diskvalifikacije) v resnih težavah sestaviti konkurenčno moštvo. Odločil se je za dokaj previdno taktiko in napovedano postavitev z dvema napadalcema zadnji trenutek spremenil. Gokdeniz je tako moral sesti na (obubožano) klop za rezerve, medtem ko je Terim vključil v začetno postavo še petega veznega igralca, Ay- hana Akmana. A ta Terimova poteza je v resnici zmedla Nemce: morda so Ballack in ostali mislili, da se bo Turčija branila, v resnici so Senturk in ostali začeli takoj napadati Nemčijo. Izkoristili so premoč po pasovih in po petnajstih minutah je le prečka preprečila Kazimu, da bi se veselil povsem zasluženega gola. Nemčija je bila kot nebogljena, prestrašena in v 22. minuti jih je Ugur Boral zasluženo kaznoval. Kazim je znova streljal in zadel prečko, po odboju žoge pa je bil najbolj priseben Boral, ki je premagal Lehmanna. Prednost Turčije pa je trajala zgolj štiri minute: predložek Podolske-ga je s kratke razdalje preusmeril v gol Scweinsteiger. Tudi v drugi polovici polčasa je bila Turčija boljši tekmec, čeprav je tvegala nov spodrsljaj po protinapadu Podol-skega. Nasprotnika so Turki zlasti fizično na-digrali. Nemce niso pustili dihati in prestregli izjemno število žog, v napadu pa bili nekoliko netočni, tako da na odmor so odšli brez zaslužene prednosti v golih. V drugem polčasu je bilo srečanje bolj izenačeno, tudi zato ker Nemci res niso mogli igrati tako slabo kot v prvem polčasu. Nemci so v 79. minuti povedli s Klosejem, ki je izkoristil slab poseg Rustuja, a pet minut kasneje je stanje izenačil Senturk. A v 90. minuti je padel zastor na odličen EP Turkov, ko je Lahm zahteval in prejel povratno podajo ter nato hladnokrvno premagal Rustuja. t Ko je dosegel gol turški napadalec Se- mih Senturk so vsi mislili, da bo Terimovi četi znova uspelo, a turške pravljice je bilo konec le nekaj minut kasneje. t Kazim Kazim je v devetih minutah zadel dve prečki in povzročil preplah v nemški obrambi. Lahm se ga bo spomnil še za dolgo časa. In ne bodo ravno prijetni spomini... Nobeden od dveh vratarjev ni bil na nivoju polfinala evropskega prvenstva. Turk Rustu je kriv za drugi gol Nemčije, Nemec Lehmann (na sliki) pa za drugi gol Turčije. Nemški »branilec« Philipp Lahm je bil celo tekmo v hudih težavah. Turkom je podaril dva gola z nespretnimi potezami in odločilni gol je le omilil nizko oceno za zelo slab nastop. 9 6 3 0 martin turk - Zamejski režiser ni še nikoli pomislil na snemanje filma s športno tematiko Navdušil me je iranski film o nogometu Poleti bo začel snemanje novega kratkega filma - Razlike med filmsko in televizijsko režijo so precejšnje - V Italiji že kultni Banfijev L'allenatore nel pallone Martin Turk s svojimi kratkimi filmi niza uspehe, nekako kot reprezentance, ki so še v boju za evropski prestol. Skoraj vse tekme si je mladi zamejski režiser po televiziji tudi ogledal, čeprav se je pogovor z njim kmalu preselil z ozko športnega na kinematografsko področje: »Mislim, daje letošnje prvenstvo zelo zanimivo in zabavnih tekem je na pretek. Verjetno je bila ena izmed redkih, ki so me dolgočasile, četrtfinale med Španijo in Italijo.« Kaj meniš o režiserjih nogometnih tekem? »Najprej moram poudariti, da je neverjetna razlika med filmskimi in televizijskimi oziroma športnimi režiserji. Športni režiser mora biti stoodstotno prisoten in mora v trenutku odločiti, kaj pokazati, kdaj vključiti upočasnjene posnetke oziroma ponovitve, ne da bi pri tem gledalec izgubil pomembnih trenutkov tekme. In napako je nemogoče popraviti, saj nimaš na voljo nove- ga snemanja. Na akademiji smo imeli izpit televizijske režije, čeprav ni bilo športa vmes, in razlike s filmsko režijo so precejšnje.« Kateri so najlepši filmi o nogometu, kar si jih videl? »Nedvomno je zelo lep iranski film Massafer (v slovenščini Potnik). Pripoveduje o osemletnem dečku, ki si želi na vsak način ogledati kvalifikacijsko tekmo iranske reprezentance in začne popotovanje do Teherana, da bi tekmo videl. Na koncu pa izmučen od napora zaspi in tekme ne vidi. Režiser Abbas Kirostami odlično prikaže to nogometno evforijo. Zelo lep je tudi irski film The Van (kombi) Stephana Frearsa. Dogaja se med svetovnim prvenstvom v Italiji leta 1990, zgodba dveh navijačev pa je povezana z dogajanji irske reprezentance, ki je takrat prvič igrala v četrtfinalu. Za italijanski nogomet pa je L'allenatore nel pallone že kultni Banfijev film, kjer nastopajo pravi trenerji in nogometaši. Pravi film za leta največje nogometne evforije v Italiji.« Martin Turk Kaj pa o športu nasploh? Pred kratkim so v ZDA proglasili za najlepši film s športno tematiko Raging bull (Toro scatenato). »Mislim, da se moram z izbiro strinjati. Med drugim sem nekoč poslušal komentar Rina Tommasija, ki je povedal, da je veliko kvalitetnih filmov o boksu, a nobenemu ni uspelo v kamero ujeti takih trenutkov pravega boksa kot Raging bull. Mislim, da je to najlepši film o liku nekega špor- tnika, De Niro pa je odličen v vlogi Jacka La Motta. Tudi Rocky je po mojem mnenju zelo lep film.« Si že kdaj pomislil, da bi tudi sam snemal film o športu? In katera bi bila izbrana tematika? »Menim, da je zelo težko delati filme o športu, tako da bi bili za gledalce zanimivi. Moram priznati, da nisem nikoli razmišljal o tem. Verjetno bi izbral nogomet, saj je šport, ki mi je najbolj pri srcu. A pri filmu je najpomembneje, da dobiš pravi lik. Če potem ta lik vzljubiš, potem ni niti pomembno, za kateri šport gre. Tudi v filmu Raging bull je najprej lik, človek, nato pa šport.« Ali je med nogometnimi igralci tega EP kdo, ki bi lahko postal tudi filmski igralec? Da bi s svojim videzom prišel lahko do izraza tudi na filmskem platnu? »Mene je kar navdušilo poslušati zgodbo o tem ruskem napadalcu, če se ne motim Aršavinu. Med intervjujem je izja- vil, da je rojen v gulagu. Takoj sem pomislil: kako zanimiva zgodba. To bi bila zgodba, ki bi bila gotovo primerna za filmsko uprizoritev.« Kateri so tvoj načrti za bodočnost? »Poleti bomo začeli snemati kratek film, kateremu bo naslov Robutanje koruze, a upam in sanjam, da mi bo uspelo snemati celovečerca že naslednje leto, a ni samo od mene odvisno. Konkretno in realno bo to čez dve ali tri leta. Gre za scenarij, ki ni moj. S scenaristko zdaj pripravljamo dokončen tekst in iščemo na koprodukcijskih marketih nekoga, ki bi podprl ta projekt. Težave so namreč vedno in izključno finančne narave.« Koliko pa naj bi bil minimalen proračun, da bi se lahko izpeljalo do konca načrt celovečerca? »Mi se pogovarjamo za proračun, ki se suče okoli 1.200.000 do 1.300.000 evrov. To je minimalna vsota, da se sploh lahko lotiš projekta.« ((Iztok Furlanič) EP V NOGOMETU Četrtek, 26. junija 2008 23 drevi ob 20.45 - Na Dunaju Rusija in Španija v igri za finale pri ugibanjih o drugem finalistu Obe ekipi sta v četrtfinalu igrali 120 minut, Španci so povrhu streljali 11-metrovke V današnjem polfinalu bo morda odločilnega pomena za določitev zmagovalca in torej drugega finalista evropskega prvenstva tudi utrujenost. Tako Rusija kot Španija sta se na mreč pred peti mi ozi roma šti rimi dnevi pošteno namučili, da sta iztržili zmago. Rusom so »zadostovali« podaljški, medtem ko so morali Španci po 120 minutah igre streljati še enajstmetrovke. Verjetno bo drevi favorit ekipa, ki je najhitreje napolnila prazne rezervoarje z novimi viri energije. Treba dodati, da so s tega vidika na boljšem Rusi, saj je bilo pri njih prvenstvo takoj pred pričetkom EP-ja še v polnem teku in tudi na tekmi proti Ni-zo zem ski so do kazali, da so bi li po dveh urah igre še do vo lj pri mo či za daljše sprinte. Obratno so Nizozemci le še stopicali po igrišču. To je ver- michel platini EP naj bo avgusta Michel Platini Med intervjujem za francoski dnevnik Le Monde je sedanji predsednik Uefe Michel Platini napovedal, da želi spremeniti datum potekaa evropskih prvenstev. Po novem hoče Platini premestiti prvenstvo starega kontinenta od junija na avgust. Problem pa bo uskladiti koledarje, saj se bodo morali pri Uefi prej dogovoriti s klubi. Platini je še dodal, da organizacija EP-ja leta 2012 v Ukrajini in na Poljskem ni pod vprašajem, čeprav zamujata z deli. Ob tem prvi mož Uefe napoveduje zelo oster boj proti klubom, ki bodo preveč zadolženi. NOGOMET JURIJ DEVETAK Z Mladostjo bi napredoval v 2. AL 19-letni Jurij Devetak z Vrha se pravkar muči z maturo. »Letos se pač moram učiti in na žalost ne morem nastopati na številnih turnirjih, ki se v tem času odvijajo na Goriškem.« Jurij letos namreč zaključuje mehanski zavod Leonardo da Vinci v Gorici. Za koga navijaš v zadnjem delu EP? »Všeč sta mi Španija in Rusija. Španija je zelo dobra ekipa in letos, bi lahko bilo zanjo pravo leto. Španci so zelo motivirani. Zelo dobro fizično pripravljeni pa so Rusi, ki so pravo presenečenje letošnjega prvenstva. Nihče ni pričakoval, da se bodo uvrstili tako visoko.« Se strinjaš, da bi Italijo znova vodil Lippi? »Lippi je dober selektor. V Nemčiji so Italijani zmagali predvsem po njegovi zaslugi. Prav tako sposoben je tudi Ca-pello, ki pa že vodi Anglijo.« Kje pa boš igral v prihodnji sezoni? »Ostal bom v Doberdobu pri Mladosti. Nekega dne pa bi se rad preizkusil tudi v kaki višji ligi. Želim pa si tudi, da bi že v prihodnji sezoni napredovali v 2. amatersko ligo.« jetno tudi posledica izbir selektorja Guusa Hiddinka, ki je zelo pomladil moštvo, tako da je srednja starost Rusov najnižja na tem prvenstvu. Naj ne vara niti izid prve tekme med Rusi in Španci. Ti dve reprezentanci sta se že srečali v prvem delu, ko je v skupini D Španija gladko odpravila Ruse (končni izid je bil 4:1 za Aragoneso-ve fante), a od takrat se je veliko stvari spremenilo. Hiddinku je vsaj delno us pelo ure di ti ob ramb no vrs to, vrnil se je na pada lec An drej Ar ša vin, ki je bil pr va dva kro ga dis kva li fici ran, vsi ostali rus ki igral ci pa so ogromno pri -dobili na samozavesti. Če jih ne bo izdala neizkušenost in psihološka pre-ob reme nje nost, potem bi lah ko res -nič no pre sene ti li. Naj brž se ne bo poznalo niti odsotnosti dvojice Kolodin-Torbinski. Prvi je sicer standardni brani lec, a pro ti Ni zo zem ski je bil ce lo naj šib kej ši člen rus ke vrs te... V španskem taboru so se izredno veselili zmage nad Italijo. Zavedajo se, da so na papirju tehnično boljši od Rusov, ven dar pot do fina la ne bo lahka. Selektor Aragones nima težav s postavo, edine dvome ima za vezno vrsto, kjer je Xabi Alonso v izredni formi, tako da bi si morda zaslužil mesto v začetni enajsterici. A po drugi strani je zelo tvegano spremeniti postavo, ki te je pripeljala do pol-finala. Gotova nastopa je seveda dvojica napadalcev Torres-Villa. Ne glede na izid današnje tekme pa se bo Luis Ara go nes po evrop skem pr ven stvu poslovil od španske reprezentance, saj je turški nogometni velikan Fenerbah-če spo ročil, da bo v pri hod nje nas to-pal pod vodstvom sedanjega selektorja španske nogometne reprezentance. V tiskovnem sporočilu vodstva kluba piše, da je izkušeni 69-letni strateg s carigrajskim moštvom podpisal predpogodbo, v naslednjih dneh pa bo svoj podpis dal še pod dve let no pogod bo. Ara gones, ki je odlič no vo dil špan sko izbra no vrs to in jo popeljal vsaj do polfinala letošnjega evropskega prvenstva, bo tako v začetku julija nasledil Brazilca Zica, enega najresnejših kan-di da tov za vo de nje por tugal ske no go -metne reprezentance. Za selektorski stolček »rdečih furij« pa je med največjimi favoriti nekdanji trener madridskega Reala Vicente del Bosque. ODBOJKA MONICA CARRARA Nikoli se nisem znašla na Prvoligaška sodnica Monica Carrara, bivša odbojkarica Olympie, je letos sodila 18 tekem v A2-ligi, 7 v moškem, 11 v ženskem prvenstvu. Za goriško sodnico je bilo to prva izkušnja v A2-ligi: »Prvo leto ne sodiš tekem v končnici prvenstva, zato sem zaključila sezono že 14. aprila. Od takrat sem sodila le na memorialu bratov Špacapan po povabilu prijateljev,« nam je povedala prijazna Monica. Kaj pa v poletnih mesecih? Bom počivala. Odbojke na mivki ne sodim. Če me bo kdo vprašal za sojenje na kakem turnirju, bom mogoče privolila. Sicer pa hočem izkoristiti počitek, saj sicer bom že pred novo sezono naveličana odbojke. Kdaj boš prestopila v A1-ligo? V A2-ligi moraš soditi 3 do 4 leta, šele potem te lahko pokličejo v višjo ligo. Pravijo, da sem z ostalima dvema sodnikoma iz Veneta sodila dobro, nimam pa še uradnih ocen. Nikoli nisem brala kritik na časopisnih straneh, tako da sem delo najbrž dobro opravila. Kaj pa EP v nogometu? Gledala sem vse tekme do izpada »azzurrov«. Pričakovala sem, da bodo izpadli, ampak ne že v četrtfinalu. Mislim, da bo prvak Nemčija. pisanje dnevnika marca Španci bi morda potrebovali... Limo Prvi mož Eura? Okusi so seveda lahko različni, toda eden izmed največjih protagonistov je gotovo bil ruski napadalec Andrej Aršavin, katerega sem, za razliko od vseh italijanskih časopisov, že pred tekmovanjem ocenil kot enega izmed možnih »presenečenj«. Dejstvo je, da je nanj zelo močno računal tudi Guus Hiddink, ki ga je na EP pripeljal kljub temu, da je Aršavin bil prvi dve tekmi kaznovan zaradi izključitve, ki si jo je prislužil na zadnji kvalifikacijski tekmi. Precejšnje tveganje, še posebno potem, ko se je tik pred začetkom EP Hiddink moral odpovedati poškodovanemu Pogrebnjaku, ki je z Aršavinom v minuli klubski sezoni vedril pri Zenitu iz bivšega Leningrada, sedaj Sankt Peterburga. Včerajšnja spletna izdaja največjega španskega športnega dnevnika Marca se je, razumljivo, precej ubadala z Aršavinom. Glavni naslov pa je kar presenetljiv: »Ildefons Lima es el central que volvio loco a Arshavin« - »Ildefons Lima je srednji branilec, ki je spravil ob živce Aršavina«. Na zadnji kvalifikacijski tekmi, ko je Rusija pro- ti Andorri potrebovala zmago in hkrati morala upati na poraz Anglije proti Hrvaški, je dogajanje bilo zelo napeto. Na Wembleyu je namreč Hrvaška suvereno opravila z Angleži, medtem ko so se Rusi z Andoro zelo mučili, še posebno nerazpoložen pa je bil Aršavin, ki ga je kril ravno branilec Tries-tine Lima. Rusija je sicer zmagala s skromnim 1:0, Aršavina pa je Lima tako spravil ob živce, da j e par minut pred koncem tekme reagiral na uspešno obrambno akcijo Lime in nad njim storil klasični prekršek »iz obupa«. Izključitev (edina v dosedanji karieri) in dve koli diskvalifikacije. Po tistem dogodku je ruski športni dnevnik »Soviet Sport« v Trst poslal novinarja, ki je napravil reportažo o Limi. Rdeča nit prispevka je bila, da je Lima »mož, ki je Aršavina prikrajšal za Euro« in ga tako predstavil kot »ruskega sovražnika številka ena«. Ostaja vprašanje, kako je Limi uspelo zaustaviti Aršavina in celo izsiliti njegovo izključitev, medtem ko je slika na tekmah Triestine ravno obratna... D. Križman KOŠARKA MITJA JEVNIKAR Do septembra nočem o košarki Mitja Jevnikar je bil letos kapetan Bregove ekipe, ki je v D-ligi izpadla v 1. krogu končnice za napredovanje. Na vprašanje, ali bo igral v naslednji sezoni, je bil Mitja zadržan: »Odločil bom septembra. Sedaj nočem razmišljati o košarki. Najbrž bom še igral.« Si sledil evropskemu prvenstvu? Občasno, ker sem zaseden s študijem. Nekaj tekem sem si ogledal doma, nekaj pa drugod. Rusija ali Španija? Mislim, da bodo Španci finalisti. Verjamem, da imajo Španci boljšo obrambo kot Švedska in Nizozemska, proti katerima je Rusija slavila zmago, in bodo zaustavili rusko napadalno vrsto. Kdo bo prvak? Španija. Kaj pa »azzurri«: so zasluženo izpadli? Španci so prikazali boljšo igro. Mislim, da se »azzurri« niso pripravili dobro na tekmo kot so to storili Španci.zamenja-li Donadonij ... Preveč enostavno je zamenjati trenerja. Kriv za tako predstavo ni samo on ... DUSKO SVAB Državni prvak M60 na 100 m ovire Atletski trener Duško Švab je nadvse navdušen nad rusko reprezentanco. »Rusi so me res presenetili. So mladi, igrajo zelo borbeno, taktično in tehnično so solidni in predvsem odlično fizično pripravljeni,« meni Švab, ki je prejšnji teden na veteranskem državnem prvenstvu v Brixnu postal državni prvak v kategoriji M60 v teku na 100 m ovire. »Prvenstvo je bilo slabo organizirano, saj nismo imeli niti vode. V štafeti 4X100 m smo se uvrstili na 3. mesto. Sam sem nastopil brez pravih treningov. Moja žena Gabriela Ramani pa je zmagala v disciplinah 200 m, 4X100 in 4X400.« Kako pa bi ocenil nastop Italije? »Nisem Donadonijev privrženec. Sem precej kritičen do igre Italijanov. Cas-sano je igral preveč in ni pokazal nič. Na selektorskem stolčku bi najraje videl Spallettija.« Kateri ekipi se bosta uvrstili v finale? »Finale bo Rusija - Nemčija.« Kje pa bo Duško Švab treniral v prihodnji sezoni? »Ostal bom pri miljskem Interclubu in hkrati bom še naprej treniral atletiko.« HALO EP! Donadoni: slovo že danes! Selektorja»azzurrov« Roberta Donadoni-ja nihče ne bo odstavil, pogodba zapade sama od sebe, je včeraj pricurljalo iz uradov Nogometne zveze FIGC. Predsednik Gian-carlo Abete se bo z Donadonijem srečal že danes ob 14. uri, je sporočil sam selektor. »Pogodba z Donadonijem je bila vezana na uvrstitev v polfinale,« je pojasnil Abete in dodal, da avtomatično zapade, če je ena od dveh strani ne potrdi v roku desetih dni po končanem evropskem prvenstvu. Poleg tega se je Donadoni celo odpovedal odškodnini, ki je sprva znašala 900.000 evrov bruto. Kaže torej, da ne bo prejel niti evra! Medtem se je kandidat za Donadonijevo nasledstvo Lippi že vrnil s počitnic z jadrnico... Preprodajalci vstopnic Čeprav je marsikateri ljubitelj nogometa pripravljen odšteti precejšnjo vsoto denarja za vstopnice letošnjega Eura in je v okolici stadionov tudi tistih, ki so jim pripravljeni ponuditi pot do uresničitve njihovih želja, veliko, se takšno početje ne konča vselej srečno. Prireditelji so sporočili, da so doslej samo na Dunaju preprodajalcem zasegli 300 vstopnic za tekme EP, rekorden ulov pa so imeli organi reda pred tekmo Španija - Italija, ko so »črnoborzijance« prikrajšali za 155 vstopnic. Preprodajalci, ki jih ujamejo pri njihovem delu, morajo poleg izgube vstopnice računati še na denarno kazen v višini 800 evrov. Spanski nogometni obritoglavci Če se bo Španija uvrstila v finale letošnjega Eura in nato še zmagala, bo v tej državi čez noč na tisoče novih obritoglavcev. Pa ne tistih nasilnih z desničarskimi nagnjenji, temveč povsem navadnih nogometnih navijačev. Zamisel se je porodila španskemu športnemu časniku Marca; na spletni strani so objavili šaljivo izjavo (»Jaz, ki sem pravi navijač že vse življenje, se pred Marco, ostalimi navijači in celotnim moštvom obvezujem, da bom v primeru naše zmage na prvenstvu odstranil zadnji las s svoje španske glave«), ki pa je dosegla izjemen odmev. Podpisalo jo je namreč že 10.000 nogometnih navdušencev, ki so pripravljeni žrtvovati svoje naglavno okrasje za prvi španski naslov po letu 1964. Za dodatno spodbudo pri zanimivi nacionalni zvestobi je Marca udeležencem obljubila še nekaj nagrad. Piva bo dovolj Pred sinočnjo polfinalnim dvobojem med Turčijo in Nemčijo so se dobro pripravili tudi gostinci v Baslu. V mestu so pričakovali več kot 100.000 navijačev, ki so si tekmo ogledali na velikih zaslonih, zanje pa so pripravili bogate zaloge piva, kar 245.000 litrov. Nekateri navijači pa bodo imeli po dolgi in naporni noči še precej naporno pot do postelje, saj so Švicarji sporočili še, da v mestu in okolici tudi do 80 kilometrov daleč ni več nobene proste hotelske sobe. alpenJ&T® Nogomet Današnja napoved Rusija - Španija 2:0 Napoved V.Ridolfi Nemčija - Turčija 3:1 Napoved D.Iozza Nemčija - Turčija 3:1 DNEVNI IZID 0 SKUPNO 27 Ostali Današnja napoved Rusija - Španija 1:2 Napoved M. Quaggiato Nemčija - Turčija 1:0 Napoved S.Stefančič Nemčija - Turčija 2:1 DNEVNI IZID 0 SKUPNO 26 Košarka Včerajšnja napoved Rusija - Španija 1:2 Napoved R. Jakomin Nemčija - Turčija 3:1 Napoved M. Gantar Nemčija - Turčija 1:2 DNEVNI IZID 0 SKUPNO 24 Odbojka Današnja napoved Rusija - Španija 2:1 Napoved D. Slavec Nemčija - Turčija 2:1 Napoved D. Zeriali Nemčija - Turčija 2:0 DNEVNI IZID 0 SKUPNO 20 LEGENDA: Vsak pravilno napovedan izid (po 90 oz. 120 min.) velja tri točke, eno točko pa velja pravilna napoved zmagovalca oziroma neodločenega izida 24 Četrtek, 26. junija 2008 EP V NOGOMETU naša anketa - Na Ribadi na Kontovelu Rusi bodo premagali Špance Aršavin in Pavljučenko glavna aduta Večina anketirancev meni, da bi bila vrnitev Lippija pravilna odločitev - Sreča tokrat »azzurrom« ni pomagala »Srduni«, pijača, glasba in dobra volja - prave sestavine za prijeten večer v družbi športnikov, bivših in sedanjih, prijateljev, simpatizerjev in vašča-nov. Tudi letos je na odprtem igrišču na Kontovelu vaško športno društvo priredilo tradicionalno Ribado. Večer so ob družabnosti popestrile tudi športna tekmovanja: igra med dvema ognjema, tek s samokolnico in še košarkarska tekma, na kateri so nastopile športnike in športniki vseh starosti. Borbena tekma se je zaključila s tesnim izidom 58:61. Med navijanjem, hrustanjem »sr-dunov« in pogovarjanjem smo goste zmotili in jim zastavili štiri vprašanja o letošnjem evropskem prvenstvu: 1. Je bil izpad »azzurrrov« pričakovan? 2. Donadoni, Lippi ali kdo drug? 3. Naš-tej 3 najboljše nogometaše EP-ja! 4. Kdo bo zmagovalec: Rusija ali Španija? Peter Sterni, jadralec 1. Pričakoval sem, da bo ekipa, ki je zmagala SP, dosegla kaj več. Zasluženo so izpadli. 2. Z Lippijem je bila igra gotovo lepša, predlagal pa bi koga drugega, ampak ne bi vedel koga. 3. Aršavin, Pavljučenko in Chiel- lini. 4. V finale se bo uvrstila Rusija. Španijo bo premagala z 2:1. Lara Posega, bivša igralka namiznega tenisa 1. Mislila sem, da se bodo »az-zurri« uvrstili vsaj do polfinala. Nisem pa računala na zmago. 2. Lippi. 3. Ronaldo, Grosso in Buffon. 4. Rusija bo s 3:1 premagala Špan- Sandra Vitez, odbojkarica 1. Prav je, da je Italija izpadla, saj ni prikazala dobre igre. Mislila sem, da s srečo, ki jim je naklonjena, ne bodo izpadli že v četrtfinalu. 2. Če je Lippi zmagal SP, je prav, da se vrne. Res pa je, da se večkrat zvrže Peter Sterni kroma Lara Posega Nevio Regent krivdno samo na trenerja, ampak ni vedno on edini krivec. 3. Ballack, Ronaldo in Pavljučen- ko. 4. Navijam za Rusijo, zato upam, da bo premagala Špance z 2:1. Adriano Kovačič, košarkar 1. Glede na prikazano igro so zasluženo izpadli. Razočarala je celotna napadalna igra, ki je bil preveč predvidljiva. 2. Dobro je, da pride do zamenjave, ampak ne samo pri trenerju, temveč nasploh v ekipi. Italija je bila med najstarejšimi reprezentancami na EP-ju. Krivec letošnje slabe predstave ni samo trener. 3. Senna, Pavljučenko in Modric. 4. Čeprav so v predtekmovanju Španci visoko premagali Ruse, bo v pol-finalu slavila Rusija z 2:1. Marko Golemac, spremljevalec združene ekipe Kontovel-Sokol 1. »Azzurri« so igrali slabo, zato sem pričakoval, da bodo izpadli. Adriano Kovačič Sandra Vitez 2. Lippi. 3. Van Persie, Del Piero in Aršavin. 4. Zmagala bo Rusija z 2:0. Nevio Regent, bivši košarkar 1. Upal sem, da bodo »azzurri« hitro izpadli. 2. / 3. Pavljučenko, Villa in Modric. 4. Bojim se, da bo zmagala Španija, ampak bi želel, da se v finale uvrsti Rusija. Končni rezultat bo torej 2:1 za Rusijo. Savo Ušaj, trener in odbornik Sokola 1. Mislil sem (ne pa upal!), da bodo »azzurri« šli dlje predvsem s srečo, ki jim je navadno naklonjena. 2. Se ne spuščam v te stvari: smešno je, da pol ure po tekmi vsi o tem razglabljajo. Nočem mednje. 3. Aršavin, Torres in Chiellini. 4. Rusija se bo uvrstila v finale z zmago z 2:1. Alenka Štoka, bivša odbojkarica Neža Kapun Alenka Štoka Savo Ušaj Marko Golemac 1. Pričakovala sem, da bodo izpadli. Ker so svetovni prvaki, pa sem mislila, da bodo prikazali kaj več. 2. Lippi. 3. Aršavin, Casillas in Klose. 4. Rusi bodo Špance premagali z 2:1. Danijel Zavadlal, košarkar 1. Italija je zasluženo izpadla iz bo-jaza naslov, saj je bila igra nedopadlji-va. 2. Lippi naj se vrne: z njim so »az-zurri« zmagali SP. 3. Pavljučenko, Senna in Buffon. Danijel Zavadlal 4. Rusija bo premagala Španijo s 3:1. Neža Kapun, odbojkarica 1. Pogosto se zgodi, da ko nekaj zmagaš, potem nimaš pravih motivacij. To se je najbrž zgodilo »azzurrom«. Mislim, da je nujna generacijska zamenjava. 2. Za zmago EP-ja ali SP-ja vpliva motivacija in fizična pripravljenost igralcev ter sreča, ne pa samo trener. 3. Pavljučenko, Ašavrin, Schweinsteiger. 4. Z 2:1 bo zmago slavila Rusija. ce. košarka Kvalifikacije OI brez Smodiša in Vidmarja LJUBLJANA - Krilni center slovenske košarkarske reprezentance Matjaž Smodiš ne bo nastopil na julijskih kvalifikacijah za olimpijske igre, ki bodo od 14. do 20. julija v Atenah. Kriva je poškodba desnega stopala. Trener Pipan pa je izgubil tudi Gašperja Vidmarja. 20-letni košarkar je doživel zlom v zapestnem delu desne roke in bo moral mavec nositi tri do štiri tedne. BRUMEN - Slovenska košarkarska reprezentanca gluhih je uspešno končala prvi del letošnjega EP v Nemčiji. Na uvodnih štirih tekmah so štirikrat zmagali in si zagotovili najboljše izhodišče pred današnjim četrtfinalom. Slovenija brani naslov evropskega prvaka. Trener slovenske selekcije je Peter Brumen, ki je letos treniral goriški Dom. Po predtekmo-vanju se je ekipi pridružil tudi Miha Zupan, ki se sicer s slovensko člansko reprezentanco pripravlja na olimpijske kvalifikacije. JADRALNI GIRO - V zalivu Ravenne so udeleženci regate opra ili dva plova, po katerih je vodstvo prevzela jadrnica Caglairi Zavoli. Tržaška Baia di Sistiana s krmarjem Jarom Furlanijem je padla na 5. mesto. Danes bodo pluli proti mestu Cattolica. milje - 40 let košarkarskega Intercluba Devet dni športnih in drugih prireditev V soboto predstavitev knjige - Dva turnirja, predavanja in likovni simpozij Miljsko žensko košarkarsko društvo Interclub bo 40. obletnico svoje ustanovitve od sobote do 6. julija obeležilo z nizom številnih prireditev »Qua-rant'anni di non solo sport«, ki bodo hkrati presegle športni okvir in potrdile vraščenost kluba z okoljem, v katerem deluje. Kot je na včerajšnji predstavitvi na sedežu turističnega deželnega združenja v Trstu poudaril predsednik kluba Armando Caris je Interclub na mladinski ravni najboljše društvo v naši deželi in se lahko ponaša kar s sedmimi državnimi mladinskimi naslovi, članska ženska ekipa je v minuli sezoni nastopala v državni A2-ligi skoraj izključno z domačimi igralkami, mladinski sektor pa šteje 200 otrok in mladih. Niz prireditev je predstavil organizacijski direktor Giorgio Della Valle. Športni del obsega 2. državni turnir v minibasketu Muggia Estate 2008 (od 29. junija do 3. julija v rikreatoriju Penso) in 1. poletni turnir Basket muggia/Summertime. V okviru tega bo na sporedu turnir za registrirane in neregistrirane igralce in igralke, obudili pa bodo tudi 24-urno tekmo v košarki. Športni del bo obsegal tudi posvet o športu (od 1. do 4. julij a) s štirimi tematskimi sklopi: razvoj košarke; izobraževalni razvoj otrok preko športa; zakaj postati sodnik; mladinska zasvojenost z mamili in uporaba dopinga v športu. V praznovanje visokega jubileja Intercluba spada tudi miting sodobne umetnosti, 8. mednarodni simpozij likovne umetnosti. Razstava del (umetniki iz Italije, Slovenije, Avstrije, Nemčije, Srbije, Kitajske, Poljske in Iraka, bodo izoblikovali sfero s premerom enega metra) bo od 28. junij a do 3. julij a v miljskem gledališču Verdi. V soboto, 5. julija bo tudi motoristični miting, ki ga prirejata združenji Trieste in Lambret-ta in Enduro sportteam.it. Ze pojutrišnjem ob 12. uri bodo v občinski dvorani Millo predstavili knjigo, ki jo je ob 40. obletnici ustanovitve Intercluba pripravil Massimiliano Boscolo, z imenom 40 anni neroazzurri - La fabbrica del basket a Muggia. Vse dneve bodo v središču Milj delovali kioski in stojnice, nastopile bodo različne glasbene skupine, na Kaliterni bo košarkarso igrišče in velik šotor. Pod-orobnejši spored bo na voljo tudi na spletni strani www.basketmuggia.it gorsko kolesarstvo - Pokal Serenissima Vzponi in spusti po V« V V«| I • smučiščih so bili naporni Christian Leghissa ubranil rdečo in plavo majico - Sedaj na DP? Nabrežinski kolesar Christian Leghissa, ki tekmuje za klub Ovam iz Veneta, je na 7. preizkušnji državnega Pokala Serenissima, najprestiž-nejše prvenstvo v gorskem kolesarstvu na Apeninskem polotoku, ubranil rdečo (vodilni v kategoriji master 1) in plavo (absolutno 1. mesto) majico. V kraju Galio pri Asiagu se je uvrstil na absolutno 13. mesto, v kategoriji master 1, pa je bil prvi. Pred njim so se uvrstili le profesionalni kolesarji in Zamboni, ki je državni prvak amaterjev. Proga pri Asiagu je bila dolga 44 kilometrov, imela pa je 1700 metrov višinske razlike. »Ta pro ga je bi la ena naj bolj zah tev nih. Bila je zelo razgibana, saj smo se pov-zpe li in spus ti li po tam kaj šnjih smu -čiš čih. Na star tu nas je bi lo okrog 1500,« je povedal Leghissa, ki je še okre pil vod stvo na skup ni les tvi ci. » -Moj glavni nasprotnik Marco Agricola je za mano zaostal za skoraj tri minute.« Na tekmi v Asiagu je absolutno 1. mesto osvojil italijanski prvak Massimo De Bertolis. Znani pro fe si o na lec Gil ber to Si mon, je skozi ciljno črto prikolesaril četrti. Simoni se namreč pripravlja na svetovno prvenstvo, ki bo 5. julija na Juž nem Ti rol skem. Po prvem delu pokala Serenis-si ma Chris ti an to rej za se da 1. mes -to. »Ambicije so iz dirke v dirko večje. Nisem pričakoval tako dobrih nas- Christian Leghissa topov, tako da se bom moral odslej zelo dobro pripraviti na avgustovske dirke. Čakajo me še štiri preizkušnje, ki prav go to vo ne bo do lah ke. Na vsa -ki dir ki sem pod ve li kim pri tis kom. Pri hod nji te den se bom z eki po od -pravil na priprave. 20. julija pa bi rad tekmoval na državnem prvenstvu, ki bo v Vi ter bu,« je še do dal Le ghis sa. V nedeljo bo nastopil na dirki pri Pinzanu al Tagliamento, na kateri se bo odločalo, kdo bo prvak Tri-veneta. Prihodnja dirka Pokala Serenissima pa bo šele 23. avgusta. Medtem pa Christian prav gotovo ne bo počival. (jng) / ŠPORT Četrtek, 26. junija 2008 25 skiroll - Začetek svetovnega FIS pokala: Mateja Bogatec želi ostati v vrhu »Zdaj sem končno popolna tekmovalka« V sedmih pokalnih etapah želi izstopati v vseh zvrsteh - Trenira dvakrat na dan, počiva en dan vsakih deset □ Obvestila Z drevišnjim nočnim sprintom v središču Frosinona se bo začel letošnji svetovni pokal v skirollu, ki bo štel kar sedem etap. Med protagonisti mednarodne sezone bo letos prav gotovo spet tudi tekmovalka kriške Mladine Mateja Bogatec, ki je lani s 591 osvojenimi točkami zasedla med ženskami končno 2. mesto za nepremagljivo Švedinjo Mario Magnusson (700) in pred Italijanko Anno Rosa (509). Mateja se pred današnjim nastopom počuti dobro pripravljena, čeprav je letos zaradi zdravstvenih razlogov mirovala dlje kot je načrtovala. »V bistvu sem morala mirovati tri mesece, tako da sem začela z redno vadbo šele marca. Začetek priprav je bil zelo trd. Bala sem se, da zamujenega ne bom mogla nadoknaditi, dejansko pa zdaj opažam, da mi je daljši odmor celo koristil in nisem mislila, da bom ta čas že tako dobro pripravljena. Pričakovala sem, da bom vrhunec forme dosegla šele konec julija,« je povedala Mateja, ki po previdnejšem začetku že od maja trenira dvakrat na dan in je prosta le vsak deseti dan vadbe, kar je za amaterko vsega spoštovanja vredna obremenitev. Njena pričakovanja so tudi letos visoka. »Mislim, da je končno drugo mesto v svetovnem pokalu dosegljivo tudi letos, če ne bo nastopila Švedinja Magnusson pa se lahko potegujem tudi za zmago. V šprintih je Švedinjo zelo težko premagati, v ostalih zvrsteh pa je bolj ranljiva,« meni Bogatče-va, ki je letos zelo napredovala tudi v strmini in ravnini. »Mislim, da sem zdaj popolna tekmovalka, ki se dobro znajde v vseh zvrsteh. V tekmah v strmini verjetno sicer ne bom zmagovala, lahko pa se uvrstim med prvih osem. V ravnini pa ciljam na zmagovalni oder,« je optimistično razpoložena 26-let-na kriška športnica, ki je v državni reprezentanci že vse od leta 1996, ko je bila še mladinka. Že od leta 2006 dela na osnovi programa, ki ga zanjo pripravlja Milančan Mat-teo Sironi. »Srečujeva se na tekmah, slišiva se po telefonu in dopisujeva po mailu. Delo, ki ga opravljam, je zdaj bolj sistematično, poleg tega pa tudi pri treningu veliko pomenijo izkušnje. Včasih sem delala po občutku, glede na dnevno razpoloženje sem bolj ali manj forsirala, zdaj pa se natančno držim programa,« nam je zaupala Mateja, ki se bo udeležila vseh sedem etap svetovnega pokala. Vmes bo vadbeni ritem prilagajala drugemu vrhuncu sezone, to je 6. etapi svetovnega pokala v Turinu, ki bo istočasno štela tudi kot evropsko prvenstvo. Prvo zmago bi lahko Bogatčeva osvojila že drevi, kajti sprint je njena paradna disciplina. Poleg tega je Mateja na prizorišču današnje tekme zmagale že lani. Udeleženci 1. etape svetovnega pokala se bodo jutri preselili v bližnji Piglio, kjer bo na sporedu pet kilometrov dolga tekma na kronome-ter v strmini v klasični tehniki, naslednji dan, v soboto, pa bo še sklepna preizkušnja na 15 km v prostem slogu. Dodatna spodbuda za Matejo in vse rolkarje bo ta konec tedna tudi v tem, da bodo na tekmah prve etape nastopili tudi člani italijanske reprezentance v smučarskih tekih, med njimi tudi Giorgio Di Centa, Pie-tro Piller Cottrer, med ženskami pa šprin-terke Arianna Follis, Magda Genuin in Karin Moroder. (ak) Spored svetovnega pokala 1. etapa (od danes do sobote): Piglio (Italija); 2. etapa (od 4. do 6. julija): Markkleeberg (Nemčija); 3. etapa (9. in 10. avgusta): Oroslavje (Hrvaška); 4. etapa (16. in 17. avgusta): Schmellenberg (Nemčija); 5. etapa (od 5. do 7. septembra): Turin (Italija); 6. etapa (od 12. do 14. septembra): La Tremblade (Francija); 7. etapa (20. in 21. septembra): Thessaloniki (Grčija). Mateja Bogatec je leta 2005 osvojila svetovni pokal in bila tudi svetovna prvakinja v šprintu, leto prej je bila med članicami sedma, leta 2006 tretja, lani pa druga AŠZ JADRAN sklicuje v ponedeljek, 30. junija 2008, redni občni zbor ob 20.30 v prvem sklicanju in v torek, 8. julija 2008, v drugem sklicanju ob 20.30 v prostorih SKD Tabor v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 1 JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na društveni praznik v soboto, 28. junija, ob 20.30, na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu. TENIŠKA SEKCIJA AŠZ GAJA na Padričah organizira v mesecu juliju tečaj za odrasle. Prijave in pojasnila na tel. št. 389/8003486 (Mara). SK DEVIN sklicuje 34. redni občni zbor, ki bo na sedežu društva v Slivnem jutri, 27. junija 2008. Prvi sklic ob 20.00, drugi ob 20.30. AŠD SOKOL sklicuje v petek, 11. julija 2008 redni občni zbor ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih SKD Igo Gruden, Nabrežina 89 . AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni prevoz Opčine-LJ-Opčine za ogled nastopov na Evropskem pokalu Cheerleadinga, ki bo 5. in 6. julija v hali Tivoli. Vabimo člane, prijatelje in simpatizerje naj se čimprej javijo na tel.št. 349-7597763 (Nastja) ali na info@cheerdancemillenium.com KOŠARSKARSKI KLUB BOR vabi starše, da čimprej vpišejo svoje otroke na košarkarski kamp, ki bo od 24. do 31. avgusta v Gorenju. Za vse informacije sta na razpolago Stojan Cor-batti 339-1788940 in Robi Jakomin 338-3764446. nogomet Sesljan pokalni finalist Why not Sesljan - Hearts Ronke 7:0 (3:0) STRELCI: Vatta, Vrse 3, Prin-cival Norman 2, Stoka SESLJAN: Blason, Sedmak, Calzi (Gregori), Škabar, Švab, Turco (Štoka), Milkovič (Mozetič), Milco-vich, Vatta, Princival Nedir (Princi-val Norman), Vrše. Sesljančani so odigrali polfi-nalno srečanje Goriskega pokala, na katerega se je uvrstilo prvih šest ekip prvenstva ljubiteljev. Ekipo, ki je med prvenstovom niso premagali, so tokrat dobesedno zasuli z goli. Srečanje je bilo enostransko in že v prvem polčasu so domačini vodili s tremi goli razlike in to po zaslugi Vat-te, dvakrat pa je bil uspešen Vrše. V drugem polčasu so gostje popustili in toča golov je padla dvakrat po zaslugi Normana Princivala in nato sta se zadela Vrse in Stoka. Finalno srečanje bodo Sesljancani odigrali v ponedeljek, 30. junija v Tržiču ob 20.30. odbojka - Mešani mladinski turnir ŠZ Soča na Peči V finalu Prvačina/Hit premagala vrsto domače 3. Olympia Govolley, 4. Sloga - Gregor Testen najboljši igralec PLANINSKI SVET Srečanje SPDT S P.D. Integral iz Ljubljane Zgodnje nedeljsko jutro je bilo prav poletno vroče, ko je skupina štiridesetih tržaških planincev stopala na avtobus z namenom, da se odpelje proti Ljubljani. Na avtocesti pri Lukovici so jih že čakali prijatelji, člani pobratenega društva Integral iz Ljubljane. Snidenje je bilo nadvse prijetno in prisrčno, kot med pravimi prijatelji. In že se je skupina podala na izlet, ki so si ga za srečanje tokrat zamislili člani PD Integral. Kot cilj so izbrali prelepo dolino najbolj vodnate slovenske reke - Drave, ki je od Dravograda skoro do Maribora stisnjena med slemena Pohorja in Kozjaka. Ko se slemeni razkleneta pa se odpre v Dravsko polje. S programom izleta so želeli gostitelji razkazati Tržačanom zgodovinsko, kulturno in naravno bogastvo Podravja. Reka je bila od davne preteklosti glavni protagonist celotnega območja. Predstavljala je glavno prometno žilo in vsestransko hranila tukajšnje prebivalce. V preteklosti so po reki brodarili splavarji, danes izra- Tudi mi smo pomagali splavarjem! bljajo njen energetski potencial za hidroelektrarne. Kar osem jih je na slovenskem ozemlju. Slednje so zadale splavarjem smrtni udarec. Na rečnih odsekih med posameznimi elektrarnami splavarji ali flosarji le v turistične namene prikazujejo svojo dolgotrajno tradicijo. Tudi naši izletniki so se v pristanu na Gortini vkrcali na splav, kjer so jih najprej pogostili s kruhom in soljo ter domačim žganjem. Med plovbo so planinci izvedeli marsikaj o splavarjenju nekoč in danes. Koroški splavarji so jih pogostili z golažem, polento z grumpi in domačim kruhom, jih zabavali s pevskimi in glasbenimi točkami ter s flosarskimi štosi. Ob koncu pa so za novo flo-sarko krstili Patricijo, ki je v spomin prijela pravi lemež. Po tem, izredno pestrem in veselem dogodku, so se izletniki podali v Libeliče. To je obmejno gručasto naselje ob robu Libeliškega polja, ujeto med Dravo, državno mejo in Strojno. Tu so se kljub veliki vročini in sončni pripeki sprehodili po delu učne poti Velika uharica. Ogledali so si satro gasilsko pumpo, lepo ohranjeno kaščo, kostnico, kmečko zbirko in črno kuhinjo ter muzej Koroškega plebiscita. In že je nastopil čas povratka. Še krajši postanek v Dravogradu, kjer je čas ob klepetu in prijetnem druženju hitro minil. Zadoščeni in veseli, da smo bili deležni tako lepega doživetja, smo se nato poslovili od prijateljev z obljubo, da se kmalu spet srečamo. Na poti domov pa smo se vozili preko celotne Dravske doline do Maribora in smo imeli tako priliko videti vseh osem elektrarn vzdolž toka reke Drave. (M.P.) V okviru Junijskih večerov v sovo-denjski občini je ŠZ Soča priredila na Peči dvodnevni mešani odbojkarski turnir za mladince in mladinke. Nastopile so štiri ekipe, končna zmaga pa je pripadla no-vogoriški ekipi Prvačina/Hit (na sliki zgoraj), ki je v napetem finalu premagala domačo Sočo (na sliki spodaj). Ekipi sta si razdelili uvodna seta, v tretjem je Prvačina/Hit začela bolje, vodila 20:15, a nato je Soča z dobrimi akcijami izenačila 24:24, naslednji dve točki pa je osvojila Prvačina/Hit. V tekmi za 3. mesto je Olym-pia/Govolley premagala Slogo. Ekipe je nagradil župan Občine Sovodnje Igor Petejan, za najboljšega igralca pa je bil imenovan Gregor Testen (Prvačina/Hit). Izidi, polfinale: Soča - Olym-pia/Govolley 2:1 (25:20; 20:25; 25:19); Sloga - Prvačina/Hit 0:2 (14:25; 13:25). Za 3. mesto: Olympia/Govolley - Sloga 2:0 (25:19; 25:15). Za 1. mesto: Prvačina/Hit - Soča 2:1 (25:16; 22:25; 26:24) POSTAVE: SOČA: Gabbana Enrica, Nanut Mateja, Beuciar Veronika, Gergolet Jessica, Marussi Roberta, Visintin Alison, Černic Jan, Černic gregor, Devetak Martin, Juren Matej, Butkovič Saša. Trener: Battisti Luciano PRVAČINA/HIT: Testen Gregor, Rijavec Marko, Petejan Luka, Markič Jan, Petejan Mark, Mori Nika, Vogrič Nina, Barič Marina. Trener: Karnel Aleš SLOGA: Cettolo David, Škerlavaj Alex, Škerlavaj Dean, Guštin Marko, Spangaro Teresa, Malalan Tina, Gorup-pi Alenka, Černic Sara, Milkovič Karin. Trener: Peterlin Ivan GOVOLLEY: Antonič Aleksija, Bressan Giulia, Petejan Mateja, Terčič Luka, Brotto Patrick, Gomiscech Massimi-liano. Trener: Petejan Rajko.. Zdaj na vrsti člani Sinoči se je na Peči, vedno v organizaciji ŠZ Soča, pričel tuid turnir za člane, ki šteje šest ekip. V kvalifikacijski skupini A so se med samo pomerile moške vrste Olympia, Fincantierija in Sloge, danes pa bodo (od 20. ure dalje) na sporedu tekme skupine B, v kateri nastopajo Soča, Naš prapor in Prvačina. Igra se na dva dobljena seta. Sinočnji izidi: Fincan-tieri - Olympia 2:0 (25:19, 25:20), Sloga -Fincantieri 2:0 (25:15, 25:18), Sloga -Olympia 2:0 (25:15, 25:17). Polfinalni tekmi bosta jutri, tekmi za 3. mesto in finale pa bosta v soboto od 19.30 dalje. V primeru slabega vremena bodo tekme v so-vodenjski občinski telovadnici. 26 Četrtek, 26. junija 2008 PRIREDITVE / slovenija - Glasba Z vročim poletjem so se začeli najrazličnejši festivali Glasbeni festivali si v tem obdobju sledijo kot po tekočem traku. V Sloveniji jih je cela vrsta in zadovolijo (skoraj) vse glasbene okuse. Poglejmo nekoliko bolj podrobno letošnji program dogodkov: SOČNFEST - od 25. do 28. junija Jazz festival ob Soči traja štiri dni, začel pa se je že včeraj. Prve dva dni poteka na mestnem trgu v Tolminu, nato se bodo prireditve selile v športni park Brajda. Program (pričetek koncertov ob 20. uri): ČETRTEK, 26.6. - Jazz Punt Big Band, Big Band Jump (Ita); PETEK, 27. 6. - Vokalna skupina Bit, Josipa Li-sac (Hrv), Eclipse; SOBOTA, 28.6. - Damijan Valentinuzzi Group (Slo, Ita, Srb), Erik Truffaz Quartet (Fra), No Water Please (Fra). VSTOPNICE: plača se le jutri in v soboto: petek - 27,90 € (dijaki in študentje 25,90€), sobota 31,90 € (29,90 €), oba dneva 49,90 € (47,90 €). NJOKI SUMMER FESTIVAL -27. in 28. junija V Garaži Pale v Ajdovščini pa bo na sporedu Njoki Summer Festival. Program: PETEK, 27. junija bodo nastopali - Marky Ramone & friends (Zda), Elemental (Hrv), Murat & Jose (Slo), Sell out (Slo), In-sane (Slo); SOBOTA 28. junija: The Bellrays (Zda), Mr. T-Bone (Ita), Fandangle (Vb), Klemen Klemen (Slo), Minotaver (Slo), Golliwog (Slo). Ob tem se bo stalno nekaj dogajalo tudi ob bazenu, kjer se bodo vrstili razni dj-ji. VSTOPNINA: Za oba dneva treba odšteti 18 €, za posamezen dan pa 10€. Na dan festivala so cene višje, saj stane vstopnica za oba dneva 25 €, za en dan pa 15 €. ROCK OTOČEC - od 27. do 29. junija Nedvomno je najbolj popularen rock festival v Sloveniji in vsako leto na njem nastopajo številni znani pevci in skupine. Tudi letošnja izvedba ni izjema, saj bomo lahko v živo gledali Pan-krte, Zablujeno generacijo, Jinxe, Pozdrav Azri, skupino Siddharta. Festival bo trajal od petka, 27. junija, do nedelje, 29. junija. Popoln program (koncerti od 18. ure dalje): PETEK 27. junija - Banditi, Divji v*eter, Pain in the ass, Otium, Interceptor/Sarcasm, Niet, Pankrti, Za-blujena generacija, Lord Bishop; SOBOTA 28.6. - Catharsis, Human, Izo-lier band, Drouned, Zgrešeni primeri, Valungari, Tide, Benč & Legende, Presenečenje, Hardtime, Jinx, Tribute 2 love; NEDELJA 29.6. - Noom 8, Equilibrium, Zooland, Snowblind, Meteora, ESF, Pozdrav Azri, Sham 69, Siddhar-ta. VSTOPNICE: vstopnice so že v predprodaji po sledečih cenah: enodnevna vstopnica 25 €, tridnevni abonma 49 €, na dan koncertov bodo cene vstopnic dražje. METALCAMP - od 3. do 9. julija Za ljubitelje metal glasbe je na voljo Metalcamp, ki bo trajal kar cel teden, na isti lokaciji kot Soča Reggae River-splash, to se pravi na Sotočju v Tolminu. Nastopila bo cela vrsta skupin (In flames, Ministry, Apocalyptica, Morbid Angel, Helloween, Celtic Frost, Behemoth, Soilwork, Fintroll, Wintersun, Korpiklaani, Rage, Heaven shall burn, Brainstorm, Hate, Mercenari, Catame- nia, Gorilla Monsoon in številne druge), ki bodo napolnile kar sedemdnevni glasbeni program. Festival bo trajal namreč od 3. do 9. julija. CENE VSTOPNIC: 7 dnevna vstopnica (vstopnica velja za celoten festival, od 3. do 9. julija 2008, vključen je tudi camping) -114.00 €; dnevna vstopnica (vstopnica velja za posamezen dan festivala, camping vključen v ceno) 49.00 €. SOČA REGGAE RIVER-SPLASH - od 16. do 19. julija Za ljubitelje reggae glasbe je osrednji dogodek v Sloveniji Soča reggae riversplash, ki bo v Tolminu od srede, 16. julija, do sobote, 19. julija. Na glavnem odru se bodo zvrstile skupine iz celega sveta, tudi iz kraljevine reggae glasbe Jamajke. Na glavnem odru se bodo zvrstile sledeče supine: SREDA, 16. julija - Midnite (Deviški otoki), Moon-raisers (Švica), New York ska-jazz ensemble (Zda); ČETRTEK, 17.7. - Albo-rosie & Sheng Yeng Clan (Italija), Omar Perry & Homegrown Band (Jamajka/Francija), Prince Alla (Jamajka) & Najavibes Band (Švica); PETEK, 18.7. -Michael Rose (Jamajka) & DubLine (Vb), B.R. Stylers (Italija), Stillness (Hrvaška); SOBOTA, 19.7. - Leones negros (Mehika), Mist in Roots (Vb), Easy star all-stars (Zda/Jamajka) Afrodi-zia (Brazilija). VSTOPNICE: vstopnice si lahko zagotovite na običajnih pred-prodajnih mestih po vsej Sloveniji (www.eventim.si www.vstopnice.com ), cena 5-dnevne vstopnice do vključno 14.julija bo 60 €, cena 5-dnevne vstopnice na dan pričetka festivala pa 70 €. Iztok Furlanič FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Teatri a teatro V soboto, 28. junija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / gledališka predstava »La passione delle Troiane«. Igra gledališki ansambel Cantieri Teatrali Koreja. V torek, 1. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / Eugene O'Neil: »Il lutto si addice ad Elettra« v režiji Marca Plinia in v izvedbi šole dramske umetnosti Paolo Grassi. V torek, 8. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / in v sredo, 9. julija, v de-vinskem gradu / »Euridice« - povzeto po Rainerju Marii Rilkeju, Marini Cve-taevi, Italu Calvinu in Claudiu Magri-su. V izvedbi Gledališča Rossetti, igra Daniela Giovannetti, režija: Antonio Calenda. DOLINA Na Kaluži Jutri, 27. junija, ob 21.00 / Marco Tas-sara: »Amour, amore Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel, priredil in režira Sergej Verč, jezikovna obdelava in pomočnica režiserja Minu Kjuder. Nastopa Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. _SLOVENIJA_ KANAL Na Kontradi Marin Držic: »Dundo Maroje« / gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v režiji Borisa Ko-bala. Danes, 26., v soboto, 28. in v ponedeljek, 30. junija, ob 21.00 ter v sredo, 2., v četrtek, 3. in v petek, 4. julija ob 21.00. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ 39. Mednarodni festival operete Nastopa orkester, zbor in balet gledališča Verdi iz Trsta. Carlo Lombardo: »Cin-ci-la« / režija: Maurizio Nichetti, dirigent: Elisabetta Maschio, koreografija: Sandhya Na-graja. V gledališču Verdi jutri, 27. in v soboto, 28. junija, ob 20.30, v torek, 15. in v sredo, 16. julija, ob 20.30 ter v ne- deljo, 20. julija, ob 17.30. Carlo Lombardo: »Scugnizza« / glasba: Mario Costa, režija: Davide Livermo-re, dirigent: Julian Kovatchev, koreografija: Laurence Fanon, dirigent zbora: Lorenzo Fratini. V dvorani Raffael-lo de Banfield - Tripcovich v nedeljo, 29. junija, ob 17.30 ter v torek, 1., v sredo, 2., v četrtek, 3., v torek, 8. in v soboto, 12. julija, ob 20.30. Ludwig Herzer in Fritz Löhner: »Il paese del sorriso« / dirigent: Alfred Eschwe, režija: Damiano Michieletto, koreografija Sandhya Nagaraja, dirigent zbora: Alberto Macri. V gledališču Verdi v sredo, 9., v petek, 11., v četrtek, 17., v petek, 18. in v soboto, 19. julija, ob 20.30, v nedeljo, 13. julija, ob 17.30. ■ Teatri a teatro V četrtek, 3. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / Comagnie Heddy Maalem: »Le sacre du Printemps«, koreografija: Heddy Maalem; glasba: Igor Stravinskij. V nedeljo, 6. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / Igor Stravinskij: »Oedipus Rex« v izvedbi Simfoničnega orkestra Furlanije-Julijske krajine in z nastopom Madžarskega državnega zbora. Režija Girgio Pressburger. V gozdiču pri Ferdinandeu ■ Triskell Festival Danes, 26. junija, ob 21.00 Brian McCombe (Bretanija/Irska). Jutri, 27. junija, ob 20.00 Lingalad (Bergamo) in ob 21.30 Keltiac (Breta-nija). V soboto, 28. junija, ob 21.00 Korriga-ned (Bretanija). V nedeljo, 29. junija, ob 21.15 Beltai-ne (Poljska). VIDEM ■ Udin&Jazz Danes, 26. junija, ob 19.30 / Videm -Trg Matteotti / Silvia Schiavoni in Phantabrass, dirigent Giancarlo Schiaffini (posvečeno Gergeu in Iri Gershwin). Danes, 26. junija / Videm - gledališče San Giorgio / ob 21.30 Living Theatre in ob 22.00 John De Leo in Gianluca Petrella. Jutri, 27. junija, ob 19.30 na Trgu Mat-teotti Daniele D'Agro Adriatics Orchestra; ob 21.30 v gledališču San Giorgio Living Theatre in ob 22.00 William Parker Sextet. V soboto, 28. junija, ob 18.00 na dvorišču palače Morpurgo Claudio Coja-niz (solo piano), ob 19.30 Amiri Baraka Speech Quartet, v gledališču San Giorgio ob 22.00 Archie Shepp Quar- Jutri, 27. junija, ob 20.00 / v športnem parku Brajda nastop Vokalne skupine Bit, Josipe Lisac (Hr) in skupine Eclipse. V soboto, 28. junija, ob 20.00 / v športnem parku Brajda nastop skupin Damijan Valentinuzzi Group (Slo, Ita, Srb), Erik Truffaz Quartet (Fr), in No Water Please (Fr). AJDOVŠČINA Športni rekreacijski center Police ■ Njoki Summer Festival Jutri, 27. junija, bodo nastopili Marky Ramone & Tequila Baby (ZDA), Elemental (Hr), Mr. T-Bone & Young Lions (Ita), Sell Out (Slo) in In-sane (Slo). V soboto, 28. junija, bodo nastopili The Bellarays (ZDA), Murat & Jose Band (Slo), Fandangle (VB), Klemen Klemen (Slo), Minotaver (Slo) in Golliwog (Slo). LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 1. in v četrtek, 3. julija ob 20.00 / Gallusova dvorana / opera: Georges Bizet: »Carmen«. Zadnjič letos. Dirigent: Peter Feranec. Režier: Charles Rovbaud. Nastopajo: solisti, operni zbor, otroški zbor in okester SNG Opera in balet Ljubljana. Hala Tivoli V torek, 2. julija, ob 20.00 / koncert skupine Status Quo. OTOČEC (NOVO MESTO) ■ Rock Otočec 2008 Od jutri, 27. do nedelje, 29. junija / vsak dan koncerti več skupin od 18. ure dalje. tet, ob 0.00 William Parker in Stefano Scondanibbio duo, ob 01.30 FrancesMarie Uitti & Tullio Angelini duo ter ob 03.00 Dario Carnovale Trio. V torek, 8. julija ob 21.30 / Videm - grajsko dvorišče / Ansambel Cassandra Wilson, koncert. ■ Folkest2008 30. izvedba V četrtek, 3. julija / Spilimbergo / Vin-cenzo Zitello (Italija). V torek, 8. julija / Koper / Acquaragia Drom (Srednja Italija). V petek, 9. julija / Hrvatini / Claudia Bombardella Trio (Italija). _SLOVENIJA_ PIRAN Križni hodnik Minoritskega samostana ■ XXX. piranski glasbeni večeri V petek, 4. julija, ob 21.00 / koncert Obalnega komornega orkestra s solisti. Dirigent: Aleksandar Spasic. V petek, 11. julija, ob 21.00 / koncert: Primož Novšak - violina, Irina Kevor-kova - violina, Mile Kosi - viola, Miloš Mlejnik - violončelo in Petra Gačnik -violončelo. V petek, 18. julija, ob 21.00 / koncert: Dušan Sodja - klarinet in Tatjana Kaučič - klavir. Punta v Piranu V četrtek, 10. julija, ob 21.00 / koncert skupine Oni. V četrtek, 17. julija, ob 21.00 / koncert skupine Gipsy Quartet Remake. PORTOROŽ Avditorij V petek, 4. julija, ob 21.00 / koncert: Murat & Jose, Janez Bončina Benč & Rock legende. V soboto, 5. julija, ob 21.00 / koncert: Eroica s simfoničnim orkestrom RTV Slovenije. SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 30. junija, ob 20.30 / 10. Festival kitare Kras: jubilejni koncert ob 10-letnici festivala: Marko Feri, Kras Festival Orchestra, Sebastiano Zorza in zbor Obalca. ŠTANJEL Grad V nedeljo, 29. junija, ob 20.00 / večer dalmatinske glasbe v organizaciji Vipavskih tamburašev. TOLMIN ■ Soč'n fest (jazz) Danes, 26. junija, ob 20.00 / na mestnem trgu nastop Jazz Punt Big Band in Big Band Jump (Ita). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. Muzej Kraška hiša:od jutri, 27. junija (otvoritev ob 20.00), do 20. julija bo razstavljala pod naslovom »Panta rei« Jasna Merku. Razstava bo odprta ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ZGONIK Vinoteka v Zgoniku: do 30. junija od 18.00 do 21.00 sta na ogled fotografska razstava »Schengenska meja - Zgodovinski december 2007« Borisa Prinčiča in Bogdana Macarola ter razstava kamnitih izdelkov Sandija Šuca. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 10. avgusta so na ogled akvareli Tanje Kralj in Slavie Lau-renti, ob sredah zaprto. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: / do 30. junija bo ob prireditvah ali po domeni na ogled razstava z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«. V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; na ogled bo do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. TRŽIČ V ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«. RONKE Razstava fotografij Primoža Breclja z naslovom »Sledi spominov« je na ogled do 29. junija v lokalu Caffe Trieste na Trgu Oberdan 1 v Ronkah. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-let-nici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. Stolp na vratih / do konca julija bo na ogled razstava slikarke Tamare Ko-rošak. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija Nova Gorica vabi ob 10. obletnici delovanja na ogled razstave izbranih del iz galerijske zbirke z naslovom Poetike novega tisočletja. Razstava bo na ogled do 30. junija. V paviljonu poslovnega centra HIT, Delpinova 7a v Novi Gorici bo do 27. junija na ogled razstava Bogdana Vrčona. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma / do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. VIPAVSKI KRIŽ V Domu krajanov bo do konca avgusta na ogled razstava slik Marka Andlovi-ca »Malenkosti«. Za ogled poklicati na tel. št. 0039-31481187. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 26. junija 2008 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Kotiček 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Koncert harmonikarskega orkestra Glasbene matice iz Špetra 22.30 LYNX 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Dieci storie di bambini 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate(vo- dita E. Daniele in L. Giurato) 9.35 Aktualno: Dieci minuti di...pro- grammi dell'accesso 9.50 Film: Uno scapolo in paradiso (kom., ZDA, '61, r. J. Arnold, i. B. Hope) 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Nan.: Julia 14.55 Nad.: Incantesimo 15.50 Nan.: L'ispettore Derrick 16.50 Aktualno: Parlament 17.00 Dnevnik 17.15 Nan.: Cotti e mangiati 17.20 Nan.: Le sorelle McLeod 18.50 Kviz: Alta tensione 20.00 23.00, 0.30 Dnevnik 20.30 Evropsko prvenstvo v nogometu 2008 20.45 Nogometna tekma za EP: polfinale 23.05 Šport: Evropske noči 0.00 Aktualno: Sottovoce ^ Rai Due 6.30 In Francia tra storia e champagne 6.45 Dnevnik - Zdravje 7.00 Variete: Random 9.45 Nan.: 8 semplici regole 10.05 Aktualno: Un mondo a colori - Magazine 10.20 Dnevnik 11.20 Aktualno: Ricomincio da qui 13.00 Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje 14.00 Šport: Evropski Dribbling 14.40 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no 15.30 Nan.: The District 16.20 Nan.. A proposito di Brian 17.00 Nan.: Kevin Hill 17.45 Nan.: Tutti odiano Chris 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, rubrike 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 19.50 Nan.: Friends 20.20 Risanke 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Dok: Voyager Speciale 23.10 Dnevnik 23.25 Koncert: Solo musica italiana Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caf- fé in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Film: I due pericoli pubblici (kom., It, '65, r. L. Fulci, i. F. Franchi) 10.35 13.00, 14.50 Aktualno: Comincia-mo bene estate 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.10 Nan.: Wind at My Back 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 15.05 Variete: Trebisonda, sledi Screensaver 15.45 Nan.: Geni per caso 16.30 Športna odd.: Pomeriggio sportivo 17.15 Nan.: Squadra Speciale Vienna 18.00 Geo magazin 2008 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved, športne vesti 20.00 Evropsko prvenstvo v nogometu 2008, Euro sera 20.30 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Pane, amore e... (kom., It, '55, r. D. Risi, i. V. De Sica, S. Loren) 22.50 Deželni dnevnik, sledi Primo Piano 23.30 Dok.: Doc 3 0.20 Nočni dnevnik in vremenska napoved 0.40 Aktualno: Off Hollywood 2008 Rete 4 6.00 Aktualno: Secondo voi 6.20 Nan.: Kojak 7.30 Nan.: Robinsonovi 8.00 Dok.: Appuntamento con la storia 8.30 Nan.: Charlie's Angels 9.30 Nan.: Miami Vice 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: Febbre d'amore 11.50 Nad.: Vivere 12.20 Nan.: Distretto di polizia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Popoldanski Forum 15.00 Nan.: Il fuggitivo 16.00 Nad.: Sentieri 16.45 Film: Il favorito della grande regina (zgod., ZDA, '55, r. H. Koster, i. Bette Davis) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Variete: Ieri e oggi in tv 19.50 Nan.: Tempesta d'amore 20.20 Nan.: Renegade 21.10 Film: Pronti a morire (western, ZDA, '95, r. S. Raimi, i. S. Stone) 22.40 Dnevnik in vremenska napoved 23.45 Film: Tre tigri contro tre tigri (kom., It, '77, r. S. Corbucci, Steno, i. R. Pozetto) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik - Mattina 8.50 Nan.: Tutti amano Raymond 9.20 Film: Papa ha perso l'aereo (kom., Dan, '04, r. K. Barfoed, i. L. Andersen) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Nan.: My life 16.00 Nan.: Men in Trees - Segnali d'amore 17.00 Film: Rosamunde Pilcher: gli occhi dell'amore (dram, Nem, '02, r. R. Engel, i. H. Naumann) 18.50 Kviz: Jackpot - Fate il vostro gioco (vodi E. Papi) 20.00 22.00, 1.20 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Veline 21.10 Film: The sixth Sence - Il sesto sen-so (triler, ZDA, '99. r. M. N. Shya-malan, i. B. Willis) 23.35 Film: Birth - Io sono Sean (dram., ZDA, '04, r. J. Glazer, i. N. Kidman) 6.20 Nan.: Otto sotto un tetto 6.55 13.40, 17.15 Risanke 9.55 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.25 Nan.: Buffy 11.20 Nan.: Smallville - Gli inizi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Kviz: MotoGp 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Falcon Beach 15.55 Nan.: H2O 16.25 Nan.: Zoey 101 16.50 Nan.: Lizzie McGuire 18.30 22.05 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan: Friends 19.35 Nan.: Belli dentro 20.05 Nan.: Love Bugs 20.30 Aktualno: RTV - La tv della realta' 21.10 Nad.: Un ciclone in famiglia 2 23.20 Nan.: Heroes 1.10 Dnevnik - Športne vesti La 7 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne cesti 7.00 Aktualno: Omnibus 9.15 Aktualno: Punto Tg - Due minuti un libro 9.30 Aktualno: Le vite degli altri 10.30 Nan.: Il tocco di un angelo 11.30 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Alla conquista del West 14.00 Film: Ponzio Pilato (zgod., It, '62, r. I. Rapper, i. J. Marais) 16.05 Nan.: Mac Gyver 17.05 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e mondi 19.00 Nan.: Murder Call 20.00 1.05 Dnevnik 20.30 1.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Nan.: Stargate SG-1 23.40 Nan.: Sex and the City 0.15 Dok.: Delitti ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 9.00 Aktualno: Domani si vedra' 9.30 15.30 Dokumentarec o naravi 10.30 Nad.: Le avventure di Pinocchio 12.50 Proza: L'inferno 13.30 Aktualno: ... A tutto gas 14.00 Aktualno: La Tv delle liberta' 19.00 Salus TV, sledi Musa TV 20.05 Lavoro donna 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Nad.: Police rescue 23.35 Dialog z ... 23.55 Film: Regina senza corona (kom, (t* Slovenija 1 7.00 8.00, 9.00,15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 15.40 Risana nanizanka 9.35 Pod klobukom: Korajža velja 10.20 Nan.: V dotiku z vodo 10.50 Dok. odd.: Med hribi kačjih glav 11.40 Omizje (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Film: Pravi ovčarji 15.10 Mostovi - hidak 16.05 Kratki dok. film: Ljubiteljica konj 16.20 Enajsta šola 17.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Štafeta mladosti 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Dok. odd.: Marija in Andrej 20.55 Tednik 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.35 Film: Čas želja (Nem., r. R. Schubel) 1.10 50 let Televizije (pon.) Jr Slovenija 2 6.30 1.10 Zabavni infokanal 7.00 50 let televizije 7.20 Hri-bar (pon.) 8.55 Seja državnega zbora (prenos) 18.00 Dnevnik Tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 Z glasbo in plesom 20.00 Atletika - Mednarodna liga 21.00 Glas. dok. film: Ob 100. obletnici rojstva Herberta von Karajan 22.30 Nad.: Pod rušo 23.25 Film: nedotaknjen (dram/tril, Španija. '01, r. J. C. Fresnadillo, i. L. Sbaraglia) Koper 13.45 14.00 14.20 14.50 15.45 16.15 16.45 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 22.10 22.30 23.55 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Odmev 26. mednarodni pokal v plesih Globus Kulturni magazin: Artevisione 20.55Dok. odd. Evropski magazin (program v slovenskem jeziku) 23.50 Vremenska napoved 22.30 Primorska kronika 21.55 Vsedanes - TV dnevnik Glasb. odd.: In orbita Potopis Artevisione Dok.: God & Goods Moja meja (program v slovenskem jeziku) Čezmejna Tv TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 10.30 20.00, 23.00 Dnevnik Tv Primorka in vremenska napoved 11.00 23.30 Videostrani 17.00 Odprta tema (pon.) 18.00 Na novo 18.45 Rally magazin 19.15 Mladi @ - a + e 19.55 EPP 20.20 Kultura 20.30 Gornje Posočje 21.30 Naj viža 22.45 Kulturni utrinek (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar; 7.30 Prva izmena 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D - Soncu naproti; 12.00 Istrska srečanja; Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Kaje-ta Kovič - Pot v Trento (30. nad); 18.00 Glasbeni slovarček; 19.20 Napovednik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.45 Evropsko nogometno prvenstvo; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Rock roko umije; 22.30 Od glave do Rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Ca-podistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 So-gni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualna tema; 13.00 Danes do 13-ih; 13.40 Malčki o...; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.50 Večerni spored; 19.30 Ne zamudite; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru -spet ta dež. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Simfoniki RTV Slovenija; 22.05 Radijska igra; 23.15 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Četrtek, 26. junija 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. SKOPJE O j6/37 V^tJ „„ATENE " v - rn ' 1010 C Nad Sredozemljem je obsežno anticiklonsko območje. Jutri bodo začeli pritekati v nižjih slojih nekoliko manj vroči in bolj suhi vzhodni tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 Dolžina dneva 15.41 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 0.45 in zatone ob 13.18 Nad Alpami, osrednjim Sredozemljem in Balkanom ter delom vzhodne Evrope je šibko območje visokega zračnega pritiska. Frontalni val se zadržuje severno od Alp. V višinah bo k nam še dotekal zelo topel in postopno nekoliko bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes vreme sprva ne bo povzročalo opaznih težav. Sredi dneva in popoldne bo po nižinah marsikje počutje poslabšala velika toplotna obremenitev oz. soparnost; pri občutljivih ljudeh se bodo prehodno pojavljale tudi druge vremensko pogojene težave. -/^T-^ PLIMOVANJE Danes: ob 4.00 najvišje -4 cm, ob 10.00 najnižje -26 cm, ob 17.14 najvišje 44 cm, ob 0.34 najnižje -25 cm. Jutri: ob 6.26 najvišje -2 cm, ob 11.07 najnižje -19 cm, ob 18.02 najvišje 48 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ...........29 2000 m...........15 1000 m ..........24 2500 m...........13 1500 m...........19 2864 m...........11 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah dosegel 11, po nižinah 10. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER TOLMEČ O 16/31 i S0 O 14/27 15/30 KRANJSKA G. VIDEM O 20/35 O PORDENON 21/34 ČEDAD O 21/34 o TRŽIČ 17/29 OVEC 7/28 CELOVEC O 17/28 O GRADEC 19/28 0 16/27 S. GRADEC CELJE 17/30 O MARIBOR 018/28 PTUJ o K, M. SOBOTA O 18/29 O KRANJ GORICA n O N. GORICA N GOR|CA o 19/33 ^Z/POSTOJNA O LJUBLJANA 20/30 O 17/28 N. MESTO 18/30 O ZAGREB 20/32 O KOČEVJE , "^S - o " ČRNOMELJ REKA 23/34 ^NAPOVED ZA DANES V nižinah in ob morju bo pretežno jasno in zelo vroče. Pihali bodo šibki krajevni vetrovi. V gorah bo zmerno oblačno, v popoldanskih urah se bodo pojavljale nevihte, ki bodo verjetnejše v severnejših predelih Karnije. Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem popoldne bodo nastajale krajevne plohe in nevihte. Ponekod bo zapihal severovzhodni veter, na Primorskem zvečer šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 20, najvišje dnevne od 27 do 32 stopinj C. TOLMEČ O 14/27 V VIDEM O «Ji 20/31 O PORDENON 21/30 4 TRBIŽ O _ 13/27 W 13/26 O 13/27 13/26 KRANJSKA G. Si OVEC 6/27 éi o GRADEC 18/28 a CELOVEC O 16/27 60 ČEDAD O 21/30 GORICA O 23/31 O TRŽIČ 17/28 O KRANJ o 15/27 S. GRADEC CELJE 18/28 O MARIBOR 017/28 M. SOBOTA O 17/28 PTUJ O ¿L O N. GORICA 19/31 O LJUBLJANA 19/29 POSTOJNA O 17/27 KOČEVJE ! - o ČRNOMELJ N. MESTO 19/29 O ZAGREB 19/29 O Delno jasno bo, v gorah bodo v popoldanskih urah nastajale nevihte, ki se bodo ponekod lahko spustile do severnejših nižinskih predelov. Ob morju bo predvsem v nočnih urah pihala šibka burja. Čez dan bo manj vroče. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo ter krajevnimi plohami in nevihtami. V soboto bo povečini sončno. eu - Maketo v parku Mini Evropa so odkrili v torek Odslej se po Prešernovem trgu lahko sprehodite tudi v Bruslju BRUSELJ - Slovenija je na predvečer svojega največjega praznika in ob koncu predsedovanja Evropski uniji v bruseljskem parku Mini Evropa pri Atomiumu skupaj z mestom Bruselj slovesno odkrila maketo Prešernovega trga s Plečnikovim Tromostovjem. Posebej ob tej priložnosti je na vrhu bruseljskega simbola Atomiuma plapolala slovenska zastava. "Slovenija tako v neuradno evropsko prestolnico prinaša most," je v nagovoru ob predstavitvi makete poudarila ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar. "To simbolično ponazarja odprtost Slovenije za nove izzive in priložnosti, odprtost Bruslja, ki postaja metropola vse več držav, in seveda odprtost Evrope in njene svobodne misli," je povedala. Maketa Prešernovega trga v bruseljskem parku Mini Evropa, ki meri približno 20 kvadratnih metrov, je iz štirih delov: cerkve Marijinega oznanjenja oziroma Frančiškanske cerkve, Plečnikovega Tromostovja, Hauptmanove hiše in Pre šer no ve ga spo me ni ka. Pre šer -nov trg je za upodobitev izbrala posebna komisija iz parka, drugi predlog Slovenije je bil Bled. Veleposlanik Slovenije v Belgiji Borut Trekman je v nagovoru ob odkritju makete poudaril pomen dneva državnosti, ob katerem Slovenija praznuje 17 let samostojnosti, ter na kratko orisal zgodovino mlade države in vlogo največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna pri oblikovanju slovenske kulture in identitete. Slovesno odkritje makete je zapečatil kratek ognjemet. S podobo Slovenije je sedaj Mini Evropa popolna - park predstavlja vseh 27 držav članic Evropske unije, pa je ob odkritju makete poudaril direktor Mini Evrope Thierry Meeus. Slovenija je namreč svojo miniaturo v bruseljski Mini Evropi dobila kot zadnja med 27 državami EU. Vodstvo parka je to dejstvo pojasnjevalo s pomanjkanjem prostora in zahtevnostjo priprave. Bruseljska Mini Evropa je različica Slovencem bolj znanega Minimundusa iz Celovca, v katerem so makete modelov znamenitih evropskih stavb. Bruseljski park z miniaturami znanih stavb in spomenikov so odprli 1989. V njem je več kot 350 miniatur iz več kot 70 evropskih mest, med njimi tudi pariški Eifflov stolp, londonski Big Ben in trg Sv. Mar ka v Be net kah. ( STA) kitaJska - Nastalo je ob potresu Grozeče jezero bo turistična znamenitost PEKING - Jezero na Kitajskem, ki je nastalo po silovitem potresu in je še nedavno grozilo 1,3 milijona prebivalcem, bodo spremenili v turistično atrakcijo. Omenjena ideja je del kitajskih prizadevanj za sanacijo naravne katastrofe, ki je Kitajsko prizadela 12. maja. Silovit potres je po zadnjih podatkih zahteval 88.000 življenj, plazovi in skalnate prepreke pa so na mnogih rekah povzročile jezove. Tako je nastalo tudi jezero Tangjiashan, kije grozilo s poplavami in s tem ogrožalo 1,3 milijona prebivalcev v bližini jezera. Sedaj so kitajske oblasti prišle na idejo, da bi nastalo jezero izkoristili in ga spremenili v turistične znamenitosti. "Znanstveni razvoj v potresu nastalih jezer bo zelo pomemben del re-konstrukcijskega načrta Beichuana," je dejal vodja komunistične stranke v provinci Beichuan Chen Xingchuan. Ob tem je povedal, da si želijo omenjeno jezero preurediti v točko, zanimivo za turiste, dodal pa je tudi, da so tovrstni načrti šele v začetni fazi. Zakonite droge usodnejše od nezakonitih WIESBADEN - Legalne droge - alkohol, tobak in zdravila - povzročijo v Nemčiji veliko več bolezni in smrtnih primerov kot pa nezakonite droge, je navedbe nemškega zveznega statističnega urada povzela nemška tiskovna agencija dpa. Leta 2006 so morali zaradi uživanja legalnih drog zdraviti skupno 534.622 pacientov, zaradi nelegalnih drog - heroina, kokaina in hašiša - pa 38.164 ljudi. Prav tako naj bi leta 2006 zaradi posledic uživanja alkohola in tobaka umrlo 57.900 ljudi, uživanje nelegalnih drog pa je bilo usodno za skupaj 1466 ljudi, še piše dpa. Bolgarija hoče svoje spletne naslove v cirilici SOFIJA - Bolgarija se je v zgodovino zapisala kot prva država, ki svoje spletne naslove želi registrirati v cirilici, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Kot so v ponedeljek povedali na bolgarski vladni agenciji za informacijske tehnologije in komunikacije, so na spletno korporacijo za imena in številke ICANN s sedežem v ZDA že vložili uradno prošnjo. Bolgarija, novinka v EU, želi, da bi bila njena vrhnja domena .bg zapisana v cirilici. Internetne strani v tej balkanski državi uporabljajo naslove zapisane v latinici. S podobno zahtevo je Bolgarija lansko leto že pritiskala na EU. Zahtevala je namreč, da slednja sprejme zapis skupne evropske valute kot "evro" in ne "euro", to pa predvsem zaradi fonetičnih pravil cirilice. Madonnin zakon naj bi bil tik pred razpadom LONDON - Ugibanjem glede zakona zvezdnice Madonne ni konca. Po navedbah časnika Daily Mirror naj bi se 49-letna Madonna in njen mož, 39-letni režiser Guy Ritchie, že tako oddaljila drug od drugega, da praktično živita ločeno življenje, poroča nemška tiskovna agencija dpa. O Madonninem zakonu se ugiba že več mesecev, zvezdničina tiskovna predstavnica pa je doslej vse govorice zanikala. Madonna in Ritchie sta se poročila leta 2000, imata pa tudi tri otroke. Kraljica popa je nedavno izdala novi album Hard Candy in osvojila vrhove glasbenih lestvic, še navaja dpa. (STA)