-----   337    ___
Naši dopisi.
V (Joiicl 12. okt. — Povedal sem uni pot, koliko učencev štejeta gimnazij in realka; imamo pa še dvoja vidih učilišd v Gorici, katerih status eoa morebiti koga
-----    338    -----
mikati. V bogoslovskem semenišči je za 4 škofije o. 33 bogoslovcev; v 1. leto jo sprejetih 10 (6 iz našo nadčkofije). — VI. tečaj ženskega uč. izobraže-Vališča je sprejetih 23 Italijank in 13 Slovenk. Kaj bo iz njih, kedar so izšolajo, ne vem, ker smo doživeli čudno prikazen, da ae na kmetih J j u d j 6 učiteljic bra« nijo; menda zato, ker so žo kot studontinje preveč ,,d o m i n cu lae" (glej ,,Ljubljansko sliko*'!). Sicer pa bo goriško „dominculao seholasticao majorum gentium" neka nova slika v Gorici. Sinoči na pr. sem slišal nenadoma (na sprehodu) slovensko melodijo iz ženskih ust; ozrem se in — če se ne motim — bili ste dve jjdominculae", ki ste peli.    No, domorodno je to —
sem si mislil, —ali.....toda molči—pedant! — Zdaj
pa spet: , memento mori". Naše „gorečeu, prav za prav hladno vprašanje je — novo pokopališče. M6da je dandanašnji napravljati,,centralna" pokopališča. Skrivna misel, ki jo imajo pri tem neke baze naprednjaki, je: enačiti vsaj po smrti, kar je bilo pred smrtjo neenako; poravnavati verske razlike. Kak značaj ima dobiti naše pokopališče f to se ima zdaj rešiti po obravnavah med nadškofijstvom in mestno goapčsko. Načrti že dodelanega pokopališča so predloženi duhovski oblasti in ta bode imela določiti pogoje katoliškega značaja novega grobišča. Tudi še marsikatero drugo manj bistveno stvar bode treba dognati, predno se novi mi-rodvor mrličem odpre. V podlago dotičnih študij so vzeli naši merodajni krogi tudi zagrebško „skupnof< grobišče. — Po dež j i naši kmetje zel6 hrepenijo. Na Krasu je silno pomanjkanje vode v vodnjakih. — Glede na slabo letino je podaril presv. cesar za Goriško in Istro 8000 gold. — Kdor je bral neke sestavke v „Isonzo"-u o Slovencih in njihovi politiki in BOBebno o zedinjeni „Sloveniji", mora sam pri sebi,misliti: Kaj je „1/ Isonzo" znorel? Strašna mora so mu Slovenci, odkar se je politika na Dunaji na drugo stran zasuknila; vsak dan se mu sanja, da „Slovenija" primorske Lahe požira. Ta strah pa si preganja s prisiljenim vpitjem , da se Slovenci vtapljajo v morji laske kulture in da se da že lahko čas preračuniti, v katerem bodo vsi tukajšnji Slovenci polasčeni! Lepa logika taf Iz Spodnje Idrije 2. okt. (Peticija do naših gosp, državnih poslancev. — Konec.) Od leta 1868. do 1879. zapisoval sem vestno vso crknjeno živino iz občin Idrija, spodnja Idrija in spodnja Kanomlja. Zgube imamo: 4 konje, 4 vole, 17 krav, 3 junice, 225 telet, 71 k6z in i05 ovac! Neverjetno — pa resnično! Ne živinska kuga niti kaka druga bolezen — ampak idrijsko živo srebro je nam pokončalo tolikanj živine. Drobnice nihče več rediti ne more, da si bi bili naši pašniki, zanjo najbolj primerni. Oe na malo računamo vsako glavo te crknjene živine in ker ne moremo drobnico roditi, imamo škode 17.781 gld. 80 kr.l! To je v o naj-stih letih I -- Dobil sem od okrajne rudarsko gosposko 23, avgusta 1873. leta št, 5459 naznanilo, da se bo po §. 222 splošne rudarske postave preiskavalo po naših posestvih s pomočjo c. kr. okrajnega glavarstva logaškega v navzočnosti gosp. Fr. K u pel wi es er j a, e. k. profesorja na rudarski akademiji v Leobnu in gosp. H. Hi n terhu berj a , general direktorja blajberške rudarske unije v Celovcu. Pri tej komisiji oglasilo se je 4. septembra 1873. I. v pisarnici pri žgavnici v Idriji nad 60 posestnikov, nekaj še celo iz občine Nazore iz Goriškega za povračilo, i Komisija se jo 5. septembra podala proti spodnji Idriji in jo do 10. septembra proiska-vala na mnoeih krajin zemljo. Po komiški skušnji so našli, da vsak dan 3*17 funtov živega srebra v dimu iz peči uide in travnikom in sadnemu drevju škoduje. Tudi dr. Jan. Bleivveis je v letih 1845. do 1847. kot deležni živinozdravnik temeljito dokazal, da sopar živega
srebra živini škoduje. — Naj tudi povem, da je uvrstno opisal pravdo o škodljivosti idrijskeg* sopara v knjižici ,,die Scbfidlichkeit des Idrianer lluttenrauches" c. kr. profesor Hugo vitez pl. Perger. Strokovnjak vitez pl. Perger je odločno na naši Btrani* On naravnost trdi , da so nam silna krivica godi, in obsoja idrijsko rudarsko gospčako.    Slava poštenemu Nemcu!          v
Na 6. vprašanje, stavljeno si. komisiji, namreč, kaj naj so ueini , da bi se škodljivost živega srebra popol* nem ali vsaj na minimum zmanjšala, odgovorili so komisijski gospodje, naj bi se posestva med fabriko in spodnjo Idrijo polagoma pokupila, in se zopet prodala ali pa v najem dala s pogojem , da bi se ne smeli posestniki nikdar več pritoževati in povračila za^ škodo terjati. — Tudi je c. k. rudarsko glavarstvo za Stirsko, Koroško in Kranjsko od 17. aprila 1875. leta, št. 90/> pripozoalo, ali naj se poškodovani posestniki za povračilo zgovore z idrijsko rudarsko gosposko, ali, če bi tako ne šlo, odprta je poškodovancem sodnijska pot, »Stroške za korois jo moralo je plačati c. kr. rudarsko vodstvo v Idriji (1390 gold. 41  kr.).
22. maja 1877. leta zbrala se je zopet druga komisija 8 osob o teh zadevah v Idriji. Po vabilu goap. Jan. Leskovca sem tudi jaa šel v IdlriJ-> h koomiji. Komisiji na čelu je bil gosp. A. Bouthillier, svetnik c. k. rud. glavarstva. Ko predsednik svoj ogovor konča, reče nama gosp. M. Lipo I d, višji svetnik v Idriji, da se bo on Btrogo ravnal po tem, kar bo s), komisija pri-poznala in da tako ne bode denarja v vodo metal. Povabljeni pooblaščenec poškodovanih posestnikov gosp. Jan. Leskovic ne odgovori na ta nagovor nič, molčal je. Prepričal sem Be iz tega molčanja koj , da iz te -komisijske moke ne bode kruha za poškodovance. Ko j bi bil tudi jaz glas imel v komisiji, odgovoril bi bil g* ,fM. Lipoldu takole: ,,Gospod, imeli ste 3 leta kravo •pri gosp. Fr. Gabrielu za skušinjo, in koliko ste priredili? Prvo tele je neki rudar zakopal, drugi dve pa konjederec." Potem bila bi vedela si. komisija , kako se ima ravnati. Na ta protokol, ki je bil sklenjen 29* maja 1877. 1. v Idriji, še do danes ni rešitve. Naj bi naši gosp. državni poslanci delali pri si. novemu mini-steratvu poljedelstva na to, da točno in nepristransko d& preiskati vse to, kar je ,,faul im Staate Daoemark", — rudnik idrijski in vrli IdrijČani in njih okoličani gotovo zaslužijo, da s« jim zacelijo njih mnogovrstne rane.                          Sebastijan Leskovic,
16 let bivši župan.
Iz Vrnbč na Vipavskem 6. okt.  (Nase ceste — naša
letina.) Med blagostanje posameznih dežel smejo se prištevati gotovo tudi dobre ceste in pota, kajti one pospešujejo varni in bitri promet med občinstvom oddaljenih krajev. Kolika nadloga da pa so slabe cent«, to bo poskusili naši vrli vojaci pri zasedanji Bosno in Hercegovino , kjer so si mogli fio lo pota pripraviti, da bo mogli vspešno proderati v „novo Avstrijo". Mi Vrab-čanji smo tako srečni, da imamo sedaj pota in ceste v najboljem stanu. Če pomislimo, kakošne so bile nase ceste pred nekoliko leti, in kakošne so zdaj, ne moremo se preČuditi velikemu napredku o tej zadevi. Cesta, ki pelje cd Št. Vida čez Vrabce preko Griž do državne ceste pri Štorijah, bil* je pred nekoliko leti v tako slabem stanu, da so se je vozniki, ki vozijo-vsak teden iz Urnega vrha in od drugod teleta, maslor ovce itd. v Trst, ogibali ter so uporabovali rajo uno daljšo pot čez Barovnico in Štanjel. Zdaj je to vso drugače. Zdaj gre vea roba z idrijskih hribov čez Vrabce v Trst. Pa tudi nam domačinom služi naša dobra cesta prav dobro za mnogotere potrebščine. Komu pa se imamo zahvaliti za napravo dobrih cest? Nikomur drugemu, kakor gospodu Mate v ž u Lavrenčiču, dežel-
— 339 —
nema poslanca in posestniku v Vrbpolji pri Vipavi. Kajti odkar je ta gospod cestnemu odboru načelnik, so se vse naše ceste v sedanji dobri stan postavile. Iz obravnav minulega deželnega zbora smo se prepričali! da 10 gosp. tiavrenčiču naše vipavske težnje kaj zeič pri srcu. Slava tacemu možu! Mi bi Vrhpoljcem čestitati, ako bi kedaj do tega prišlo, da se občina Bu-daoje z Vrhpoljem združi, da bi dobili v osebi g. Lavrenčiča bodočega župana. Boljšega in sposobnejšega mola bi menda zaman iskali za županov stol. Zato hvaležni zakličemo konečno: Bog nam ohrani in , poživi vrlega narodnjaka gosp. Lavrenčiča, da bi še mnogo let zastopal naše zadeve v deželnem zboru, in Bog hotelf da bi bil še veliko let načelnik tukajšnjemu cestnemu odboru! — Take slabe letine ne pametimo uie dolgo, kakpr jo imamo letos mi Vrhova. Druga slaba leta smo še vendar kaj pridelali, če ne vina, pa vsaj nekoliko družeča živeža. Lotim pa nismo pridelali niti žita, niti krompirju, ki jo naš poglaviten živož, niti fižola, uiti vina. ti strahom glodamo toraj Vipavci v bodočnost! Ti Merkurij nisi sposoben letni vladar, toraj ne vračaj se k nam nikdar več!
Blaž Seražin, župan. IZ Ribnice 14. okt. &. — 13. dne t. m. zvečer je v Brezah, pol ure hodA od Ribnice, 5 hiš pogorelo, koliko pa še druzih poslopij, se zdaj še natanko ne ve, pa tudi ne, koliko gospodarjev je bilo asekuriranih. V vasi se šteje okoli 39 hiš, tekoče vode pa ni blizo. Ljudje so od vseh strani privreli, tudi brizglji so pripeljali dve iz Ribnice, eno iz Dolenjevasi, eno iz So-dražice, in* eno z ročnimi brizgljami, da so še hujšo ne* srečo zabranili. Ogenj je trajal do blizo 11. ure v noči, Tudi se sliši, da je nekaj goved poginilo.
Iz Ljubljane. — Prestolni govor, s katerim je pre* svitli cesar 8. dne t. m. odprl novi državni zbor, tudi po vseh okraj na h, kjer slovenski narod biva, radostno odmeva, kajti jasno in odločno naznanja nam novo dobo — dobo sprave, po kareri imajo vsi narodi, tedaj tudi mi Slovenci, doseči one pravice, ki jim po ustavi gredč in da po takem tudi Slovani postanejo deležni onih svoboščin, ki so lastnina ravno-pravnosti, katera je dozdaj o šoli, uradih in javnem življenji Slovanom le na papirji stala. Prcsvitli cesar je govoril! Sedaj ni dvombe več, daje nova vlada, odgovorna namer a m vladarjevim, pripravljena, da za svojo stran odločno in energično vse stori, kar je treba, da se izvrši zaželena sprava vseh narodov in ustava resnica postane vsem, pa tudi deželam do-ide ona avtonomija, katero jim „neprekljicljivo" cesarjevo pismo — oktoberaka diploma — zagotovlja. Da bo veliko in vstrajnega dela potreba, da poleg Nemcev dobijo tudi vsi drugi narodi svoje pravice brez škode za celokupnost in krepost Avstrije, razume se samo po sebi po tako zavoženem ustavnem vozu, ki ga je oa leta 1861 vodilo Schmerlingovo in •— razen Hohenwartovega — vse dosedanje ministerstvo. Al „viribua unitis" vseh moči, katerim je srečna Avstrija svetinja, bode se posrečilo velevažno delo. Po preblagih besedah cesarjevih pričakujemo zdaj zaupljivo, da stopi ministerstvo pa delo, kajti dela, dela bodo pomirila tudi tiste, kateri so se dozdaj »podtikali na premalo jasni politiki ministra Taallea.
— (V shod — 9)Agrartagil — zastopnikov kmetijskih druieb na Dunaji), v katerem se imajo posvetovati — postave, katere bi na prid kmetijstvu bile nujno potrebne, da bi jih državni zbor v razpravo vzel, jo vabljena tudi naša kmetijska družba z doathvkom , naj bi v preripo* svetovanje, ki bode 22. dne t. m. poslala dva svoja zastopnika. Naprošena sta v ta namen državna poslanca , gosp. drv Pok lu k ar in goep, V. Pfeifer.
•— (PreskuSnje učencev v podkevski in Sivinozdravski Soli) se po končanem letošnjem šolskem letu pričnč 18. dne t. m.
—  (Turike goveje kuge) zadušiti ni še obveljalo in kako bi bilo to mogoče, če se godi, kar smo te dni slišali. V Čatežu poleg Zaplaza v novomeškem okraji je pri nekem kmetu več goved zavoljo kuge pobitih bilo, al dva lastnik kuge sumljiva vola je v nograde prodal, kjer so imeli trgatev. V Rodna h pri Trebnem pa je, kakor se nam zanesljivo poroča, posestnik in veliki živinski trgovec Trznar s svojimi voli iz okuženega hleva predrzno okolu vozil, zato je obsojen na 100 gold. kazni in je zdaj v sodoiški preiskavi. Če je ljudem tako malo mar za vladne ukaze, katerih dobrohotni namen je grozno kugo zatreti, ni čuda, če se čedalje bolj širi po deželi in se po zaprtij ah in prepovedanih živinskih sejmih nedolžnim kmetovalcem nadloge na glavo nakopavajo. — Nesreča je ros ta kuga ravno zdaj za Notranjoo bila, da so je morala razstava goved G. dno t. m. v Postojni prepovedati, kamor bi bilo, kakor smo za gotovo zvedeli, prav veliko živine pripeljane bilo. — Deželna vlada kranjska jemlje ži-vin oz d ravnikov v začasno službo, ki dobodo zraven povračila potnih stroškov najmanj po 3 gold. dnine. —» Ravnokar je došlo deželni naši vladi naznanilo, da se je goveja kuga prikazala tudi na Stajarskem okoli Ptuja, Sevnice in še drugih krajev. Kakor je prej štajerska dežela zaprla svojo mejo proti kranjski, tako je zdaj tudi kranjska dežela zaprla svojo mejo proti štajerski.
—   Pogorelci vasi Gora v kočevskem okraji so prejeli od presv. cesarja velik dar 300 gold.
—  Zdravje gosp. Gerbiča in gosp. Jurčiča so bo|jša od dne do dne.
—   (Cenik različnih trt in sadnih dreves) deželne vino- in sadjerejske šole na Slapu poleg Vipave, ravnokar na novo sestavljen, je družbi kmetijski poslalo vodstvo te šole. Kdor želi lepega blagi in tudi kolikor je moči po ceni, naj se obrne na imenovano vodstvo, katero mu za izbiro pošlje imenik trt in dreves, ki se ondi dobivajo in po kolikšni ceni.
—    (Ivan Vesel - Koseški in pa Simon llutar.) V srpa je zazeblo vsaoe^a poštenega rodoljuba — to vsaj nam pričajo mnogi nam došli dopisi — ki je bral v 18. in 19. listu dunajskega „Zvona" prav rovtarsko sodbo o pesmih Koseškega, češ, da se iz njih bliska in groma kaže „smrd!jiv duh"(!!) ali pa ,,praznota" (!!) Toni kritika, to je zgolj pamflet, ki ima soglasno z„bo-bovico" v zamrlem „Giasniku" strasten namen, Koseškega v nič dejati in Slletnemu, za sloVeneko pesništvo vkljub vsem hibam neprecenljivemu starčeku zadnje ure njegovega življenja greniti! Čemu ste pesnika s „smrdijivim duhom" dejali pod naslov: „Od-lični pesniki in pisatelji slovenski?" Čemu celč podobo njegovo kažete svojim bralcem? Ali ne zato, da ga pred svetom v obraz bijeta ?! S kritikastri tako vrste ne grč se spuščati v daljši razgovor. Razžaljenim častiteljem slavnega Koseškega v tolažbo pa le priporočamo, naj berč v listih 35., 36. in 37. „Novic" 1. 1874. obširno in temeljito »kritično estetično razpravo" prof. Pr, Wieat hale rja ,,o Jovan Veselu-Kosesketn in njegovih delih" , ki ae, čeravno ne prezira, kar so Koseško ni u (kakor tudi vsacemu pesniku) ugovarjati dil, končava u •IikIpOii opazko) MPri povodu jo a« o A 11» k b u ml ni V Ali k t* Ulj da jo Homerja tako marljivo čital, da g*je vodno »oboj nosil i celč ponoči   imel   pod  svojo blazino,    Knakobi
k.bilo želeti,   da bi tudi vsak slovenski dijuk Koseškega imel v svoji knjigarnioi, še bolj pa, da bi se ravnal po
—-   340   -----
njegovih ukih, njegovih naštetih; talcih sinov bi bb slo venska domovina no i mol a aram o vati, taki sinovi bi bili njon ponos, njena čast!"
—   Na železnici mod Trbižem   in   Pontobo  bo prično vožnja tudi za obodo 1. novembra.
— (Pobirki iz Časnikov.) „Laibacherica" je v predvčerajšnjem svojem listu pud naslovom „Ovation" prinesla prepis pisma, v katerem tukajšnjo „konetitucijsko društvo" čestita vitezu Schmerlingu, da se je v zbornici poslancev 9. dne t. m. uprl objavi čeških .poslancev, ter občuduje „die seltene Ueberzeugungstreue und das ofiene Mannesvvort des edelsten Vorkampfera der Reichseinheit und Verfassung." Da sedaj, ko jo presvitli cesar sam milostljivo sprejel ouo objavo čeških zastopnikov in se pričenja Bprava med narodi na vsi drugi poti, kakor tisti, katero je inkameriral nekdaj Schmerling, ki je z glasovito svojo prišlovico „wir konnen vvarten" odvračal vstop Ogrov v državni zbor dunajski in s tem Avstrijo razcepil na dvoje, se drznejo kazinarji še zmirom drezati v mirno spravo narodov, to pač ni nobeno čudo, vsaj ves svet ve, da klika, ki si je prisvojila lažiime ustavovei cev, je nepoboljšljiva, — al temu se jo čuditi, da vladna „Laib. Zeit." brez-taktno objavlja zdaj take reči ,,gegendas — kakor „Va-terlano" pravi v članku ,,Eine dracuatische Szene itn Ilerrenhause am 9. Oktober 1879i( — vom Grafen Taaffe unternommene Friedenswerk." Zadnji čas res je, da se z „Laibacherico" zgodi, kar se bode zgodilo z vladno „Linzer Zeit.", da pride po razpisani poti ofertov v druge roke, vsaj bode tudi na finančno korist državi.
(»Brencelj" št. 17 in 18) je prišel te dni na svitlo, in ima razen mnozega kratkočasnega in zabavnega berila dobro izmišljeno in izdelano podobo o shodu An-draesva in Biemarka na Dunaji, ki kaže Avstrijo, kako se za svojo kuretnino (narode) boji, če se lesjak (Bis-mark) in hišni pes varuh (Anuraž) bratita. Ker je med tem AndraBsv odstopil, je podoba nekoliko zakasnena, pa pomen njen ostane vendar veljaven.