Učiteljski tovariš
Stanovsko politiško glasilo J. JJ. V. — sekcije sza dravsko banovino v Ljubljani
Mesečna priloga »T^rosveta« m
Urednlitve in upravo i Ljubljana. FrmnUikanska ulica t/l. Rokopisov na vračamo. Nefrankiranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak letriek. Naročnina letim ttDtn na Inozemstvo tO Din. Čiani akcija J. V. V. platoje list s članarina. Oglati po oonlkm in dogovoru, davek poseko. Poit.lek.rat. 11.1 $3. Telefon 311 i
ČUVAJMO JUGOSLAVIJO I
Za trajen spomenik
Izvršni odbor Jugoslovanskega učiteljskega udruženja v Beogradu je sklenil na svoji seji, posvečeni spominu Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, da se ustanovi »Socialni fond Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja za učiteljstvo in njegove sirote.
V svoji veliki in očetovski skrbi za svoj narod in za državo, je posvečal blagopokojni kralj Zedinitelj zelo veliko pozornost šoli in učiteljstvu. Ako le bežno pregledamo veličino Njegovega ustvarjajočega dela v korist države, naletimo na neštete dokaze Njegovega zanimanja za šolstvo in priznanja učiteljstvu. Najlepše in najdragocenejše priznanje, ki ga je prejelo učiteljstvo, je pač znano pismo blagopokojnega kralja Jugoslovanskemu učiteljskemu udruženju 1. 1931.
Ravno učiteljstvo spada med one stanove, ki so dolžni neizmerno zahvalo blagopokoj-nemu kralju Zedinitelju, svojemu največjemu učitelju in voditelju. Najlepše bomo izkazali to svojo zahvalo, najlepše počastili spomin Viteškega kralja ako mu postavimo v lastnih vrstah dostojen spomenik. Toda ta spomenik naj ne bo iz brona ali kamena tudi nam ne more zadostovati le faksimile Njegovega pisma. Globoko v svojih srcih nosimo zapisano neizmerno hvaležnost do Njega, ki je položil celo svoje dragoceno življenje na oltar domovine. Neizbrisno bodo ostale v naših dušah zapisane neizmerne njegove zasluge za domovino, toda svojim čuvstvom in svoji hvaležnosti hočemo dati tudi vidnega izraza. Vsi hočemo sodelovati, da bo spomenik dostojen, da bo pa ta spomenik obenem v korist celokupnemu učiteljskemu stanu.
Prvi korak za postavitev naj dostojne j šega spomenika, je naredil izvršni odbor Jugoslovanskega učiteljskega udruženja s tem, da je sklenil osnovati »Socialni fond Viteškega kralja Aleksandra I, Zedinitelja za učiteljstvo in njegovo siročad«. Toda to je samo sklep, ki ga moremo le pozdravljati, a uresničenje tega, tako zelo potrebnega sklepa, kakor tudi njega popolna izvedba je odvisna od članstva, odnosno od sreskih društev. Ker je od pravilnega razumevanja in pravilne izvedbe tega sklepa odvisno, ali bo fond mogel ustrezati svojemu namenu, je nujno potrebno spregovoriti o stvari nekaj besed.
Neštetokrat smo že razpravljali v našem listu o potrebi ustanovitve obrambnega in tudi podpornega fonda. Dasi se je zadeva že večkrat temeljito obiravnavala, vendar ni še prišlo do nje realizacije. Le podporni fond se nam je posrečilo osnovati, toda v zelo ozki obliki in sicer kot paralelno ustanovo »Učiteljske samopomoči«. Toda to je le za dravsko banovino in se daje iz tega fonda podpora le v obliki brezobrestnega posojila. Ni to mnogo, a temelj je bil s tem osnovan. Toda vse učiteljstvo se zaveda, da je našemu stanu nujno potreben fond, iz katerega bi bilo mogoče črpati podpore v res nujnih primerih. Tudi preje smo se že zavedali, da nam je to potrebno, toda, ostalo je le pri besedah, a danes hočemo ravno s tem fondom postaviti spomenik blagopokojnemu Viteškemu kralju. Čim bolje bo uspela realizacija sklepa izvršnega odbora, tem dostoj-nejši spomenik bomo imeli v svojih lastnih vrstah, tem veličastnejše bomo počastili spomin Njega, ki nam je izkazoval toliko pozornosti in nam dal tako lepa priznanja.
Stojimo pred gotovim dejstvom. Sklep je tu in misliti je treba na njega pravilno izvedbo, ki pa je odvisna od nas samih. Le če bo celokupno učiteljstvo pravilno pojmovalo namen tega sklepa, smemo pričakovati, da bo z osnovanjem omenjenega fonda res ustreženo oni veliki in nujni potrebi, ki jo že tako dolgo občutimo v učiteljskih vrstah. Le od1 pravilnega pojmovanja tega sklepa od strani članstva je odvisno ali bo učiteljstvo postavilo svojemu največjemu učitelju in dobrotniku dostojen spomenik.
Da bo mogoče ustvariti povsem pravilno in točno sliko o pomenu in tudi o upravlja-
nju omenjenega fonda, da bo nadalje tudi mogoče dati povsem konkretne predloge, glede upravljanja te ustanove, je potrebno naglasiti:
Delokrog omenjenega fonda je zelo obsežen. Namenjen je namreč vsemu učiteljstvu učlanjenemu v Jugoslovanskem učiteljskem udruženju in poleg tega še učiteljskim sirotam. Prvi in glavni namen tega fonda naj bi bil nuditi materialno pomoč osirotelim.
Zgodi se, da izgubi učitelj (-ica) službo, ne morda po lastni krivdi — največkrat je temu vzrok bolezen, in naš tovariš ostane brez vsakih sredstev na cesti. V takih primerih nimamo ustanove, ki bi mu nudila gmotno pomoč, ki mu je ravno v začetku tako zelo potrebna. — Vzemimo konkreten primer. Učitelj, ki ima morda 5 službenih let, zboli in se v teku enega leta ne more pozdraviti. Zakon mu ne daje možnosti daljšega dopusta od enega leta. Odpuščen je iz službe in do pokojnine nima pravice. Ali ni v tem primeru naša moralna dolžnost, da mu pomagamo vsaj toliko časa. dokler si sicer na kakršenkoli način ne opomore. In ako ima tak učitelj še otroke, — kdo naj skrbi zanje? Lahko bi našteli še mnogo sličnih primerov, vendar vseh, ki se lahko dogodijo, ne moremo v naprej pred-videvatli. Vsi vemo, da se med 18.000 člani dogodijo razni primeri, kjer je nujna pomoč zelo potrebna. In ravno radi takih primerov moramo imeti ustanovo, katere namen je, s skupnimi močmi pomagati podpore potrebnim.
Napačno bi bilo, da bi se postavili na stališče, da je dovolj časa zbirati pomoč od primera do primera. Naša organizacija je dovolj močna, postavili smo jo v vsakem drugem pogledu na višino. Edino glede medsebojne socialne pomoči nismo še ničesar ukrenili in nam v tem pogledu nudijo prav lepe vzglede mnoge delavske organizacije.
Ako je torej potreba ugotovljena, ako priznamo vsi, da imamo tudi v lastnih vrstah primere, ko je pomoč potrebna, ako se spomnimo, da smo že večkrat tudi sami med seboj zbirali prostovoljne prispevke v konkretnih primerih tedaj ne moremo imeti ni-kakega pomisleka glede našega sodelovanja in bomo radevolje utrpeli tudi kak mali prispevek, ki bo namenjen medsebojni pomoči. Pravilna, številu in imenu odgovarjajoča realizacija omenjenega sklepa, bo neprimerno zvišala ugled našega udruženja.
V fond naj bi prispevalo potom svojih sreskih društev prav vse učiteljstvo včlanjeno v Jugoslovanskem učiteljskem udruženju. Ne moremo tu navajati višino zneska, ki naj ga prispeva vsak član, pač pa moramo poudariti, da mora ta fond doseči 'dostojno višino, da bo mogla naša organizacija tudi v socialnem pogledu ustrezati potrebam članstva in bo lahko s ponosom pokazala tudi na to svojo ustanovo, ki je nastala ravno zaradi pravilnega razumevanja njene potrebe od strani članstva.
Da ~ne bi mogli nastati kakršnikoli po-miselki glede upravljanja tega fonda, je najbolje, da pripadla njega upravljanje širšemu krogu. Ne smemo pa fonda razdeliti po ba-no vinskih sekcijah, marveč predvideti moramo le ingerenco vseh sekcij na njegovo upravljanje. Najlažje bo to izvedljivo, ako bo ta fond upravljal glavni odbor v katerem ima vsaka sekcija svoje zastopnike. Ta način bo naj prikladne j ši in mora potem odpasti vsak pomislek. Posamezna sreska društva bodo gotovo prispevala tudi z dobrimi predlogi za poslovnik po katerem naj se fond upravlja. Ako bo dosegel tudi številu članstva primerno višino, tedaj bomo lahko ponosni na to svojo novo ustanovo.
Fond je osnovan z namenom, da se bo učiteljstvo trajno spominjalo blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki smo mu dolžni mnogo hvaležnosti. To svojo hvaležnost mu bomo izkazali najlepše na ta način, da poskrbimo, da bo ta spome-' nik, ki mu ga v lastnih vrstah postavljamo, res dostojen nositi ime velikega pokojnika.
Ljubljanski učiteljski dom stoji
Rezultat 40 letnega napornega prizadevanja. Velik uspeh slovenskega učiteljstva na gospodarskem področju
Učiteljstvo žaluje za Viteškim kraljem
obljubo, da bo vestno izpolnjevalo oporoko Nj. Vel. kralja Aleksandra.
SRESKO DRUŠTVO MEŽICA
je imelo dne. 16. oktobra 1934. v šoli na Pre-valjah žalno sejo društvenega odbora, katero je vodil tov. Terčak St., ki je orisal pomen in zaslužna dela Nj. Vel. kralja I. Zedinitielja za domovino. Na seji so se prečitale brzojavke, katere so se odposlale Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vel. kraljici Mariji in Nj. Vis. knezu Pavlu, ki so se odposlale dne 15. oktobra 1934.
Nj. Vel. kralju Petru drugemu,
Beograd.
Užaloščeno do dna dtiše izraža učiteljstvo obmejnega sreza dravograjskega Vašemu kraljevskemu Veličanstvu najgloblje sožalje. Izjavlja svojo nezlomljivo, brezmejno zvestobo in neomajno vdanost Vašemu kraljevskemu Veličanstvu in dinastiji Karadordevičev z za-
Nj. Kraljevskemu Vis. knezu Pavlu,
Beograd.
Globoko užaloščeno nad tragično smrtjo našega junaškega kralja mučenika izraža uči-' teljstvo obmejnega sreza dravograjskega Vašemu kraljevskemu Visočanstvu čuvstva najgloblje žalosti in sožalja
Nj. Vel. kraljici Mariji.
Beograd.
Globoko presunjeno nad' tragično smrtjo ljubljenega Viteškega kralja Aleksandra, izraža učiteljstvo obmejnega sreza dravograjskega Vašemu kraljevskemu Veličanstvu in vzvišenemu domu Karadordevičev čuvstvo najgloblje žalosti in sožalja
V zgodovini slovenskega učiteljstva bosta neizbrisni letnici in sicer 28. december 1894. in 3. november 1934. Prva letnica je važna zato, ker je v njej stopila v življenje ideja za zgraditev učiteljskega dbma v Ljubljani, druga pa zato, ker se je v njej ta ideja realizirala.
Med tema dvema pomembnima datuma je preteklo zadnjih štirideset let našega časa. Mnogo je to, jih bo reklo veliko, kaj pa se je vse zgodilo v teh štiridesetih letih, jih bo pa še več prezrlo. S kronami in vinarji so bili položeni prvi temelji, z dinarji in parami je bila kupljena stavba. Že to je dovolj. Kdbr pozna vsaj malo zgodbvino in borbe učiteljskega stanu v teh zadnjih štiridesetih letih, se bo pa čudil velikemu uspehu idealizma in požrtvovalnosti našega učiteljstva. Žal, da ni moglo biti skozi ves ta čas po svoji moči in doslednosti tako, kakoršno bi moralo biti. Toda prav to je še jasnejši dokaz,-da so taki uspehi, ki temelje na poštenih življenjskih osnovah tako močni, da jih ne more podreti nobena sila; ovira jih lahko, toda oni gredo svojo pot, ker so pač upravičeni priti enkrat do konca, v zadoščenje prvim, ki so stavili zanje na razpolago vse svoje sile, drugim pa v korist in. spreobrnitev.
Ob tem uspehu,' na katerega je lahko ponosno vse učiteljstvo, je pa prav, da pogledamo malo v dejstva, ki vkljub svoji tori-čečnosti vendarle niso vidna vsem, so pa prav gotovo urejevalci in vodniki, ki so neprestano na delu, prav tako danes, kakor so bili pred leti in stoletji.
Da ni bil učitelj tisti, ki je bil vedbo m povsod na uslugo, hote ali nehote ki je bil vedno prvi in zadnji, ki je gledal vedno v bodočnost svojega naroda, svetlo ali črno, z zavestjo, da je soodgovoren za vse, karkoli se godi njegovemu ljudstvu, da je držal za lopato in pero — mu ne more nihče očitati. »Saj to je pravzaprav njegova usoda«, je končal malomarno marsikdo. In če je občutil učitelj v svoji duši ogorčenje in ponižanje, je vse svoje prizadevanje likvidiral z »večnim krogotokom« ali potjo v kolobarju, ki se ne bo nikoli izpremenila, pa čeprav bi si imel glavo razbiti ob obcestnih kamnih. To je bila ena zadnjih faz v učiteljskem razvoju. In da je bila polpretekla doba tako mlačna, je pripisovati temu, ker se je hotel kosati z besednimi žonglerji. Ljudstvo pa ne sovraži ničesar bolj od praznega besedičenja in prizadevanja. To dejstvo je rodilo spoznanja in prizadevanja. uml'hwyuml dilo spoznanje, da je treba pričeti z ustvarjanjem, takim, ki bo v korist učiteljstvu in ki bo zaleglo več ko beseda.
To je bil morda najgloblji vzrok, da je učiteljstvo zaslutilo podzavestno, da si mora pričeti ustvarjati svoje gospodarstvo. Treba je bilo preiti iz brezplodnega grajenja »gradov v oblake« in si postaviti najprej svoje domove na zemlji, kjer bodo stali trdno, dla jih ne bo omajal noben potres. In takrat, ko se je porodila v onih ljudeh, ki niso videli samo preko svojega nosa, marveč v rodove naprej, ideja po graditvi učiteljskih domov, je bil to korak naprej, ki ga je morda občutil v vsej svoji veličini malokdo. Ali ni bil ta klic po postavitvi doma, klic in želja
po osamosvojitvi učiteljskega stanu? Ali ni bil ta klic najbolj stvarni temelj, na katerega se bodo gradila z gotovostjo vsa nadaljnja učiteljska stremljenja? Res, učitelj je bil že od nekdaj požrtvovalen in je zmogel marsikaj, kar ni zmogel nihče. Bilo je to rahlo spoznanje dela, ki pa je pričelo dobivati prav zadnje čase tako konkretne oblike, da uspeha ne more nihče zatajiti.
Poleg teh drobnih misli, ki vkljub temu v bistvo zadevajo vse razvojno psihološko ozadje učiteljske preusmeritve v gospodarsko delo, je pa treba omeniti ob otvoritvi učiteljskega doma v Ljubljani še eno stvar.
Kdaj bi se vse to že lahko storilo. Kdaj bi že lahko dom stal, bo marsikdo oporekal. Preveč je bilo političnih in gospodarskih razlogov za to, da bi jih mogel našteti vse. Enega naj omenim, ki bo dovolj jasno osvetlil vse ostale, in ta je, nesloga. Najtrdnejši temelj za pozitivno delo in skupni dom je sloga! Tega temelja pa učiteljstvo dolgo ni poznalo, zato ni prav nič čudnega, če ga je pral o pod kapom na žive in mrtve. Tisto »mišljenje«, ki ga je vedno in povsod vsakdo stavljal med narekovaje, je oepilo sile in dom je v svoji rasti zaostal. Danes je v vsem tem mnogo drugače, zato pa dom tudi stoji!
Kaj pa nam bo ta učiteljski dom pomenil, pa naj pokaže groba skica projekta, ki "a ie podal predsednik JUU Ivan Dimnik ob 25 letnici Učiteljske tiskarne, ki je naš cilj za bodočnost:
Higiensko opremljeni penzionat za učiteljsko dieco, skupna prenočišča za učiteljstvo, učiteljska menza za gojence in učiteljstvo. V počitnicah bi se vršile skupščine in tečaji. V »Učiteljskem domu« naj ima svoje prostore: »Učiteljska kreditna zadruga«, »Učiteljska gospodarska nabavljalna zadru-ga«. Skratka, dom naj bi bil središče vseh gospodarskih, socialnih in kulturnih učiteljskih ustanov. V domu bo sedež »Učiteljske samopomoči« za učitelje in učiteljice za slučaj smrti. »Samopomoč za otroke učiteljev in učiteljic«, »Bolniško zavarovanje učiteljstva«, informacijska pisarna za učiteljske zdraviliške in počitniške zadruge in domove. V domu bodo tudi poslovni lokali za sekcijo JUU, za tajništvo, odseke, blagajno, uredništva in ¡upravo listov; tudi stalen šolski muzej, vezan s stalno šolsko razstavo učil in učnih pripomočkov, učiteljska knjižnica in čitalnica, sedež šolskih in mladinskih matic in listov, pa še vse, kar bo čas nujnega prinesel, skratka, hiša učiteljskega dela.
Močno organizacijo smo si ustvarili. Po svoji moči in pomenu je postala že ekspan-zivna. V očeh dlrugih je močna, v naših očeh pa mora biti še močnejša. Vanjo je treba osredotočiti vse sile. Treba je močne vere v svojo lastno moč. Ostanimo pa stanovitni razvoju časa in glejmo, da bodo naši domovi gospodarstvo, ki nam bo dajalo blesk in sijaj. Zanj ni nobena žrtev prevelika, ker z njim bomo trdno stali.
Zavedajte se tega, kadar bo treba žrtev!
%
Dan miru
Po štiriletnem vojskovanju so dne 11. novembra 1918. narodi prenehali se medsebojno ubijati in preganjati. To je svetel dan v zgodovini našega stoletja, ker so na ta dan prenehale vse strahote, ki se pojavljajo ob vsaki vojni. To je bil dan radosti za milijone bojevnikov in njihovih »družin, ker je takrat zasijala nada, da se povrnejo vojaki in ujetniki na svoje domove, k svojim milim in dragim. Zopet se je začelo vsakdanje delo in mirno življenje. Na ta dan so zazvonili zvonovi hvaležnosti v vseh cerkvah in besede zahvalnosti so kipele k Vsemogočnemu za veliko milost, ki jo je poslal ta dan na zemljo.
Vojne so nesreča za narode in države, vendar so se kljub temu čestokrat vojskovali v preteklosti. Zgodovina sveta je polna krvavega bojevanja, ki je narodom prinašalo toliko bede, da si je ne moremo predočevati, niti je ne more opisati pero. Kakor so bile vojne pogoste, tako je bilo v zgodovini tudi mnogo dela in napora, da bi se vojne ublaže-vale, preprečevale in onemogočevale. Filozofi, pesniki, učenjaki in državniki so vlagali svoje plemenite napore za ustvarjanje pogojev trajnega miru. Tudi sodobna družba deluje na razne načine, da ne bo več vojne. Bodoče vojne bi bile še hujše in strašne j še od preteklih. Za mirom stremi danes ves svet. V dobi miru se brepe narodi in države, dvigajo Svojo ekonomsko moč, vzgajajo sistematično svojo mladino in tako pripravljajo lepše življenje in blagostanje svojim državljanom.
Dandanes države ne morejo živeti same zase, najmanj v neprijateljstvu z drugimi državami. Narodom je treba sporazumnega in složnega dela,, prenehati morajo z misjijo osvajanja tuje zemlje in izkoriščevanja drugih plemen in ver. Treba je. da se vsi ljudje med seboj spoštujejo in da drug drugega seznanjajo s svojimi mislimi, željami in potrebami. Ljubimo svojo domovino in smo vedno pripravljeni žrtvovati vse za njen obstanek in delati za njen razvoj in napredek. Ne smemo pa pozabiti, da tudi drugi narodi slično ljubijo svojo domovino. Narodi cenijo svoje sposobnosti in vrline, se ponašajo s slavnimi deli svoje preteklosti in s svojimi velikimi sinovi. Vsak narod se mora zavedati, da imajo tudi drugi narodi svojo zgodovino in svoje sposobnosti, zbog katerih jih moramo ceniti in spoštovati. Vsem narodom je treba dati možnosti svobodnega razvijanja, državam pa je treba, da se opirajo druga na drugo in si med seboj pomagajo. Narodi naj se družijo v borbi proti skupnim neprijateljem: nevednosti, predsodkom, boleznim. Pomagajo naj si med seboj v elementarnih nesrečah in naj se borijo ramo ob 'rami za pogoje boljšega življenja. S sodelovanjem naj se razvije med narodi zaupanje, solidarnost in ljubezen. S spoznavanjem in skupnim prizadevanjem, ki je usmerjeno istemu cilju, hočemo prenehati z mislijo na osvajanje tujega, opusti misel po os veti in podpirati medsebojno razumevanja in sodelovanje, ki naj zagotovi mir. Ko bode mir zagotovljen, se lie bodo narodi samo kulturno razvijali, ampak se bode večala tudi sreča že v tem, da se ne bodlo tresli pred bodočo vojno. Spori med narodi in državami, ki se ne morejo poravnati sporazumno, naj se rešavajo na sodišču, kakor se rešavajo spori med' po-edinci.
Liga narodov, ki je bila ustanovljena po vojni in ima svoj sedež v Ženevi, ima za svojo nialogo, da zbližuje narode, da omogočuje njih sodelovanje in da rešuje spore.
Na dan miru 11. novembra je treba, da mislimo o tem, kolika sreča bi bila za ves svet, ako bi med narodi vladala ljubezen in sloga, kakor vlada med člani dobre družine. Potrebno je, da na ta dan zablišči v vseh nas želja, .naj ne bode nikdiar več vojne, kakor so 11. novembra 1918. vzdrhtela srca od radosti med milijoni ljudi, ki so doznali, da je ikončana svetovna vojna.
Člani pomladka imajo v svojem programu, da se spoznavajo z deco iz drugih kra-
jev, drugih mest in drugih držav, da bi na ta način postali otroci vsega sveta med seboj prijatelji in bratje. Naši člani si dopisujejo in izmenjavajo darove z drugimi otroki, da bi se tako razvila med njimi čuvstva bratstva in ljubezni. Današnja deca in jutrišnji državljani, vzgojeni v tej medsebojni ljubezni, nočejo dovoliti, da se razvnamejo vojne strasti med ljudmi, državami in narodi.
Naši člani Pomladka naj sodelujejo na dan miru, ki se priredi 11. novembra s tem programom:
1.	Od 5. do 10. novembra je potrebno, da se v vseh razredih srednjih in strokovnih šol pišejo pismeni izdelki. Tema teh spisov naj bode za nižje razrede »V miru cvete umetnost«, za višje irazredte pa »V miru se razvija narodna kultura«.
2.	V soboto, 10. novembra naj predavajo učitelji svojim učencem prvo uro o Ligi narodov, kot o čuvarju svetovnega miru.
Predavanje o Ligi narodov smo poslali 1. 1928. na dan miru in se more to predavanje uporabiti.
3.	Na dan 11. novembra ob 11. uri naj se posvetita dve minuti pobožnemu molčanju, da se s tem izkaže spoštovanje spominu padlih žrtev v vojni. To molčanje se izvaja
v vseh državah, zato naj tudi naši člani, kjerkoli se nahajajo, pobožno molče dve minuti.
4.	Na dan 11. novembra ob 11. uri bo pozdravila jugoslovanska mladina z beograjske radio postaje po svojem članu mladino vsega sveta, potem pa se bo vršilo predavanje o miru.
5.	Najbolje sestavljene naloge o miru in to po tri iz vsake šole, naj pošlje uprava šole našemu Glavnemu odboru zaradi nagrade.
Nagrade so nastopne: I. nagrada za nižje razrede 200 Din; II. nagrada za nižje razrede 100 Din; III. nagrada za nižje razrede 50 Din. I. nagrada za višje razrede 300 Din; II. nagrada za višje razrede 200 Din; III. nagrada za višje razrede 150 Din; IV. nagrada za višje razrede 100 Din.
Izbrane naloge je treba poslati najdalje do konca novembra t. 1.
6.	V nedeljo 11. novembra naj se vrše v vseh ceikvah primerne pridige o značaju miru.
Upraviteljstva šol se naprošajo, da posvete dnevu miru svojo pažnjo, kakor je to naročilo ministrstvo prosvete z odlokom z dne 25. oktobra 1934.. P. br. 36.299 in ministrstvo trgovine in industrije I. br. 34.797/N od 11. oktobra 1934.
Glavni odbor društva Rdečega križa, sekcija Podmladka.
Organizacija naše prosvete
Pod tem naslovom je bil priobčen v »Glasniku jugoslov. profesorskega društva« referat, ki ga je imel g. Nedeljko Divac, predsednik Jugoslovanskega profesorskega društva na profesorskem kongresu. Ta referat priobčimo v prevodu tudi v našem listu.
Moj namen je podati v tem referatu sedanje stanje naših prosvetnih ustanov v najožjem obsegu in s tem pokazati na stopnjo njihovega razvoja in na nedostatke v celoti in posamezmostih, ki jih pri teh lahko opazimo, ker se mi dozdeva, da brez celotnega pregleda, pa čeprav bi bil izdelan v najožjem obsegu, se ne more ustvariti pravilna in zaradi tega niti koristna sodba o razvoju našega prosvetnega stanja. Brez takega pregleda se ne morejo izvesti niti pravilne reforme na polju našega prosvetnega življenja, o katerih potrebi se je pri nas že mnogo govorilo, ampak se dozdeva, da jim ni kdo še ni pokazal pravega smisla.
Takoj lahko izjavim, da se ne moremo pritoževati, da se v naši javnosti ni dovolj pisalo in razpravljalo o prosvetnih vprašanjih, prosvetnih ustanovah in o ljudeh, ki so nositelji našega prosvetnega življenja. Ampak na žalost se pri tem gotovo nikoli ni držalo višjih in objektivnih meril, marveč se je sodilo o prosveti le v najožjem obsegu v zvezi s kakim dogodkom, ki je podrejenega značaja. V javnosti so prišle do izraza posebno kritike dela srednješolskih profesorjev in mišljenja o tem, da smo prenasičani z neke vrste šolami in da obstoja nevarnost po hipemprodukciji inteligence. Mnogi nepovolj-ni dopisi v časopisih o učiteljstvu, so povzročali škodo šoli in učiteljstvu. Ravno tako neprestano ponavljanje, da imamo preveč šol, dasiravno le neke vrste, je dovedlo do ukrepov, ki iso povročili težko škodo normalnemu razvoju našega prosvetnega življenja. Med te ukrepe spada tudi ukinitev številnih srednjih šol, ki je bila izvedena 1932. leta.
Ne mislim, da ni potrebno pisati o prosveti in prosvetnih ustanovah. Nasprotno, ker je to važna stran našega narodnega življenja in ker je od pravilnosti njene organizacije odvisno zelo mnogo in je od tega odvisen tudi uspešen in pravilen razvoj vsega našega narodnega in društvenega življenja, je potrebno pisati o nje> čim več, ampak ne tako, dia bi utegnilo dovesti do dvoma v vrednost prosvete in prosvetnih ustanov, marveč na način, ki bo pripomogel k njihovi
izpopolnitvi. Napake in nedostatke ni treba kzamolčati /niti pri eni panogi našega društvenega in nacionalnega življenja, in zaradi tega tudi ne prosvetnega; nanje moramo pokazati le z namenom, da se vse to izboljša. V svojem referatu se hočem dos.lovno držati tega načela.
Da bi bilo mogoče ustrezati nalogi, ki sem si jo postavil v tem referatu, moram najprej razložiti, kaj razumem danes pod pojmom prosvete. To je toliko potrebnejše, ker obstojajo različna pojmovanja. Mnogi mislijo, Iko se govori o prosveti, samo na delo, ki ga vrše osnovne, višje narodne, meščanske, srednje in srednje strokovne šole, univerze in druge visoke šole. Meni se dozdeva, da bi bil to preveč skrčen pojem o prosveti. Temu se morajo dodati tudi vse strokovne šole, katerekoli vrste in vse druge šole ali ustanove, ki se organizirajo po gotovem inačrtu, d'à bi se z njihovo pomočjo okrepila kulturna moč naroda, t. j. doseglo čim večje spopolnjevanje v načinu življenja in načinu pridobivanja materijalnih in duhovnih sredstev življenja in vseh kulturnih dobrin. V nedavni preteklosti, približno 100 let nazaj ini morda še kaj več, še ni bilo mnogo takih prosvetnih ustanov, we samo med našim narodom, nego niti pri ostalih narodih Evrope. In kolikor jih je tudi bilo, se niso mogli z njimi okoriščati širši sloji naroda t. j. kmetje in delavci. Splošno je bila prosveta privilegij ekonomski in politično višjih in močnejših društvenih slojev. Na srečo se je to stanje do danes znatno spremenilo in se je prosveta zelo -razširila na vse narodne sloje, dasi še ne v zadostni in enaki meri.
Prosveta se danes izvaja prvenstveno v šolah, potem šele v drugih ustanovah. Ona je postala pri vseh naprednih narodih zelo razširjena in kaže čim dalje večjo težnjo, da objame ves narod in vse panoge narodnega življenja in delavnosti. Prosveta se lahko razdeli na splošno narodno prosveto, na strokovno in praktično. Ona je postala tako raznovrstna, kakor je tudi samo življenje raznovrstno. Vsaka panoga življenja in dela zahteva danes spopolnjevanje v posebnih šolah in ustanovah. Vse to pa tvori prosvetno delo. Prosveta se razvija vsporedno in v organski zvezi z napredkom znanstvenih odkritij. Vsako znanstveno odkritje, pa bodisi večje ali manjše, je okrepilo prosveto, ker je morala sprejeti znanstvena odkritja, da jih predela in širi ter omogoča njihovo uporabo iv vsakdanjem življenju. Znanstvene
pridobitve so dobile svoj široki in pravi značaj šele tedaj, ko so postale splošna last naroda, t. j. ko je bilo omogočeno, da jih je narod sprejel in jih izkoristil v svojem vsakdanjem življenju. A to je mogla izvesti edino šola in tudi druge ustanove, ki služijo narodnemu izobraževanju. Kot je razvidno iz tega referata, kažeta razvoj prosvetnih ustanov in stopnja kulturnega razvoja posameznih narodov proporcijonalnost; narode z največjim številom splošnih in strokovnih šol in praktičnih prosvetnih ustanov prištevamo med inajnaprednejše narode. In kar je važno, to velja v isti meri za velike in male narode. Narodi, med katerimi je najslabše razvit sistem prosvetnih ustanov, kažejo razne znake zaostalosti v vseh panogah svojega življenja. Vse to bo razvidno iz dokaza, ki ga bom tu iZnesel.
Po teh uvodnih mislih prehajam na stanje naših prosvetnih ustanov in na njihovo organizacijo, število teh ustanov v naši državi se je v povojnem času znatno pomnožilo. Med našimi prosvetnimi ustanovami so v početnem štadiju otroški vrtci, ki jih naša državna statistika izkazuje šele od 1. 1925./26. Za tem prihajajo osnovne šole, višje narodne šole, meščanske šole, srednje in srednje strokovne šole, splošne obrtne, nižje kmetijske, šole za abnormalno deco, strokovne in nazadnje univerze in druge visoke šole. Da bo mogoče opisati splošno napredovanje vseh teh šol v desetih letih našega življenja po svetovni vojni, naj navedem tri momente. Tako število vseh iteh raznih šol je znašalo v letu 1919./20. t. jč v začetku našega ue-dinjenja 6525, 1. 1925./26. 10.342, a 1. 1930./31. 9638 šol. Iz tega se vidi, da se je v 1. 1930./31. število šol zmanjšalo za 704 napram stanju v 1. 1925./26. Pojasniti moram, da se to znižanje nanaša v glavnem na neko začasno vrsto prosvetnih ustanov, na nadaljevalne šole. katerih je izkazovala statistika v letu 1925./26. 1625, v letu 1930./31, niti ene. Znižanje se je sicer izvršilo tudi pri srednjih šolah od 191 (v letu 1925./26.) na 169 (v letu 1930./31.) in pri učiteljskih šolah od 47 (v letu 1925./26.) na 40 (v leth 1930./31.). Zato pa je znatno povečano število drugih šol, posebno splošnih obrtnih in obrtno -trgovskih in to od 376 (v letu 1925./26.) na 424 (v letu 1930./31.) in ženskih obrtnih šol od 186 (v letu 1925./26.) na 244 (v 1. 1930./31.). Prav tako je zvišano število meščanskih šol. Iz tega številčnega pregledi se jasno vidi, da število naših prosvetnih ustanov sta'lno raste.
Da bi mogli pravilno oceniti razvoj našega prosvetnega dela je potrebno da se za-držimo tudi na splošnem pregledu številčnega stanja obiskovalcev naših prosvetnih ustanov. Tako je bilo leta 1919./20. skupno 906.630 obiskovalcev, leta 1925./C6. 913.731, a leta 1930./31. že 1,421.714 obiskovalcev. V tem zadnjem številu odpade na moške 844 tisoč 543, a na ženske 577.171. Ogromen del odpade na osnovne in višje narodne šole in to 1,184.505. Nato pridejo otroški vrtci, na katere odpade 32.035. na srednje šole 77.631, na meščanske šole 21.308, na splošne obrtns in obrtno trgovske šole 54.067, na univerze in druge visoke šole 14.693, a na vse ostale šole 59.783.
Iz tega pregleda lahko povzamemo, da bi na vsakih 100 oseb našega naroda 10 oseb posečalo neko šolo. Na isti način računano v Italiji (1930. leta), na Pruskem (1931.) in na Madžarskem (1929./30.) je na 100 oseb obiskovalo 13 oseb kako šolo. To število bi se za Italijo in Prusijo povečalo, ako bi bile vračunane tudi ndke šole, za katere ni bilo mogoče dobiti podatkov.
Bolgarija, naš sosed in bližnji sorodnik v kateri niso splošne gospodarske in finančne razmere nič bolje, izkazuje na 100 oseb 13.44 oseb, ki posečajo šolo. Za Bolgarijo so vštete vse vrste prosvetnih ustanov kakor tudi pri nas. Iz tega sumaričnega računa, ki seveda ne more biti povsem popolnoma točen, a izkazuje vendar v relativnih odnosa jih točnost, se jasno vidi, da zaostamo v številu oseb, ki obiskujejo šole, ne samo za Prusijo in Italijo, marveč tudi za Madžarsko
f Egidij Schiffrer
Ko smo živeli še vsi pod prvimi vtisi strašnega zločina in so naša srca krvavela zaradi izgube, ki je zadela našo domovino, nam je kruta usoda prilila nove grenkobe v naše duše: vzela hdm je tovariša, predsednika srez. učit. društva, nadzotnika Egidija Schiffrerja.
V sredo, 24. okt. je bil lep solnčen dan; Karavanke in Julijske Alpe so žarele v zarji jesenskega solnca, nizki griči so se ode vali v
poslednje jesenske barve, ki so jih božale rahle jutranje megle. Pred šolo na Breznici so se pa zgrinjale množice, vse v črnem, da spremijo na zadnji poti svojega učitelja, prijatelja in svetovalca.
Vsa brezniška fara je v globoki žalosti spremljala svojega učitelja na njegovo poslednje domovanje. Prišli so pa tudi ookoj-nikovi tovariši, prijatelji in znanci iz Jesenic. Dovjega, Kranjske gore, Bohinja, Radovljice, Kranja, Škofje Loke — vsi žalostni in potrti nad izgubo moža, ki je nad Y* stoletja živel in delal v tem prelepem kotu naše domovine. Ob odprtem grobu so se poslavljali od pokojnika v žalnih govorih zastopniki Sokola, občine, — v imenu učiteljstva pa tovariši Gradnik in Pibrovec.
Tovariš t Egidij Schiffrer je učiteljeval par let v Št. Vidu in Mirni na Dolenjskem, 15 let na Jesenicah, 11 na Breznici. Tu je bil šolski upravitelj; zadnja leta ko je vršil službo sres. šol. referenta, je bilo poverjeno vodstvo šole njegovi soprogi, gospej Ani.
Pokojni je bil izboren učitelj, ki je z vztrajnim študijem pedag. literature popol-njeval globoko znanje svoje stroke in bil kot sreski šol. nadzornik svojim podrejenim tovarišem izboren mentor na polju pouka in vzgoje. Kot uradni predstojnik je bil vzor objektivnosti, korektnosti in tovarištva. Učitelj stvo radovljiškega sreza je imelo vanj popolno zaupanje, gojilo do njega tovariško spoštovanje, saj je bil dolgo vrsto let predsednik učit. društva.
Pokojni se je udejstvoval tudi na izven-šolskem polju: ustanovil je na Breznici SKJ in bil do svoje bolezni, ki ga je napadla letos spomladi, njega starosta. Mnogo je delal kot tajnik »S. i V. d«, ter »Čebelarskega dru-
štva« na Breznici. »Hranilnica in posojilnica v Radovljici« ga je prištevala med najdejavnejše člane nadzornega odbora.
V	dobi najagilnejšega udejstvovanja ga je napadla zavratna bolezen in ga odtrgala od dela. Mnogo je trpel ranjki zadnje mesece svoje bolezni ravno zaradi tega, ker je bil odrinjen od vrveža dela, snovanja in uspehov.
Bilo mu je 49 let in videl je pred seboj še življenje in se zavedal, da »ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan«. Smrt je prekrižala vse njegove načrte in sanje o udejstvovanju na polju šolstva, organizacije in narodnega gospodarstva.
Za blagim pokojnikom žaluje vdova, to-varišica gospa Ana in trije sinovi, žaluje uči-teljstvo vsega radovljiškega sreza. vsa društva in organizacije, ki jim bo pokojni še dolgo vzgled, kako se živi in dela za narod.
Ime Egidij Schiffrer ne bo pozabljeno!
Počivaj v miru.	—elj.
Cilji in pota ljudske izobrazbe*
V	Ljubljani se snuje »ljudska univerza«. Po svojem imenu bi to naj bila institucija, ki bi zanašala izobrazbo med širše, ljudske plasti. Toda kakšno izobrazbo? Ali tisto »osnov- , no« izobrazbo, ki je sleherniku potrebna za ume vanje sodobnega kulturnega življenja in ki jo vsakemu normalnemu otroku dandanes v elementarni obliki daje »ljudska«, nekoliko bolj poglobljeno »meščanska« in v znanstvenem duhu »srednja« šola? Ali pa morda tisto »strokovno« izobrazbo, ki je sodobno potreb-
* Izvleček iz predavanja, ki ga je imel prof. Ozvald v »Ljubljanskem kiubu« dne 30. oktobra.
na izpopolnitev tega, kar kmetski fant dobiva doma pri dfelu, obrtni vajenec v delavnici, uradniški pripravnik v pisarni... in ki jo nudijo poklicne, strokovne, nadaljevalne ... šole? — No, ako bi ljudska univerza res šla opravljat teh poslov, tedaj bi to pač bilo povsem nepotrebno tratenje časa in energij, ker so za to vrsto izobraževanja, kakor vidimo, na 'razpolago druge obrazovalne institucije.
Je pa še tretja oblika izobrazbe, katere, izrecno ne daje nobena šola. Izobražen v tem, tretjem pomenu besede namreč ni tisti, ki morda zna mnogo »povedati« o tem in onem ali ki zna svet in življenje s pomočjo dogna-nih zakonov obvladovati. Prava izobrazba je namreč — eultura animi, neke vrste življenjski stil, ki si ga je kdo pridobil in po katerem se vrši vse njegovo mišljenje, ocenjevanje, hotenje in tudi vnanje obnašanje. Izobraževati v tem, najglobljem smislu se 'torej ne pravi »vežbati« koga za izvrševanje kakega posla, kajti izobrazba ni isto, kar strokov-njaštvo (Fachtiichtigkeit). Ampak izobrazba je 9ama na sebi nekaj dragocenega, brez vseh vnanjih »namenov«. Izpričevalo tvoje izobrazbe ni v tem, da si si nabral čim več porablji-vega znanja marveč v tem, da iž tvojega praktičnega dejstvovanja vselej in povsod govori duhovna rast, bogastvo in zrelost duha.
Edino ta oblika izobrazbe bi morala biti cilj ljudske univerze. Do otipljivoti prepričevalno to potrjuje pramati vseh dosedanjih liudskoobrazovalnih teženj — »University Extension« na Angleškem. Pod to firmo so cambriška. oxf ord ska in londonska univerza okoli 1. 1870. pričele izven svojega okoliša s predavanji za širše občinstvo. To so torej bile nekakšne podružnice, ki jih je ustano-

J
in Bolgarsko. Iz te primerjave se lahko razvidi. kako stojimo napram drugim narodom. To .nas dovaja do sklepa, da je celotna organizacija naše prosvete slabša, nego v večini drugih držav evropskega kontinenta. O tem dejstvu, ako je točno, po našem računu se izkazuje kot povsem točno, je treba pri nas
razmišljati; ali ne bo imelo to težke posledice za našo uspešno gospodarsko in kulturno tekmovanje z ostalimi narodi Evrope, s katerimi smo zvezani po bližjih ali .daljših odnošajih. Iz mnogih dejstev se da sklepati, da vsi naprednejši .narodi dobivajo svojo kulturno moč od šole in prosvete. (Dalje prih.)
Šolsko vrtnarska in perutninarska razstava v Celju
Prvotno je bila sicer določena na prve jesenske dni, ko so še vrtovi v cvetju, toda usoda jo je pomaknila tik pred vrata zime. V razstavi smo se držali banovinskega programa v treh glavnih točkah: zelen j ad, sadjarstvo in izdelki učencev, v kolikor so v organski zvezi z vrtom in miselnostjo, ki se vzgaja š pravim umevanjem pomena šolskega vrtnarstva na vasi. Te tri vodilne srhernice so se zrcalile tudi v razporedbi vrtnarske razstave. Zelenjadna skupina, grupirana v harmonično barvne slike je nudila pridelke vrtov, ne toliko v tekmovanju rekordnih pridelkov posa-
ki so jih razmnožili naši učitelji predniki po šolskih nasadih. Celjski srez je imel letos le delno sadno letino, zato je bilo sadnih zabojev le toliko, da so skladno izpolnili sadno skupino. Sicer pa bi bili v primeru dobre letine napolnili vso prostrano telovadnico s sadjem. Ni pa šlo toliko za množino, kot za kvaliteto sadja. Ta pa je bila vsekakor izven kritike, kar priča, da znajo učitelji gojiti sadje z oko-pavanjem in gnojenjem, pa tudi s preventivnim škropljenjem. Sadjarsko razstavo so dopolnjevale tri stenske slike naših odličnejših učiteljev prednikov, ki so orali v sadjarstvu
Pogled na razstavo s črno okrašenim odrom.
meznikov, marveč v vsem tem. kar naj raste danes tudi na kmetskih vrtovih v tržne in v domače gospodinjske svrhe. Razen prodaje v mesto je danes tudi potreba raznolike rastlinske prehrane v naših kmetskih hišah. V razumevanju smotrov naše gospodinjske nadaljevalne šole naj hodi vzporedno povrtnina naših šolskih vrtov, ki prinaša našemu podeželju marsikatero novo rastlino bodisi za direktno prehrano, bodisi kot začimbo narodnih jedil. Zato so bili na razstavi vzorci ranega krompirja, rogljička, korenčka in petršilja, česna in čebulja, pora in črnega korenja, poleg zelja, ohrovta, kolerabe, rdečega zelja, jesenskih kumare, jedilnih buč, poleg bele repe, pese, redkve, karfijol i dr., kar je pač mogoče §e v jeseni pokazati. Manjkale tudi niso zbirke vrtnih semen, gnojil, prsti, škodljivcev in sredstev za pokončavanje istih. Izmed cvetic so bile v časti rožmarin, roženkravt, tradeskan-cije, posilenoživ, pelargonije, krizanteme, as-paragi, nekaj kaktov in dež japonske trdole-ške, ki krase pogostokrat hodnike in veže naših šol. Bilo je sicer še mnogo drugega, kar tu ni našteto, marsikaj pa se je motalo radi pomanjkanja prostora odpeljati. Zanimiva je bila miniaturna topla greda z zimsko solato, zelo zgovoren prerez kompostnega kupa ter razna konservirana povrtnina. Oddelek za konservirane pridelke je bil prav ličen pavi-ljonček, ki je enačil dobro založenemu vegetarijanskemu bufetu.
Drugo skupino je tvorilo vabljivo izlože-no sadje iz celjskega sadnega izbora. Bilo pa je tudi mnogo drugih starih pomoloških vrst,
vila ta ali ona univerza-matica po raznih krajih. Stvar jfe izpočetka zelo vlekla. Univerzitetna elkstenzija je postala moda, tako piše do. ber poznavalec angleškega vzgojstva, in Anglež je od tega pokreta pričakoval kar neverjetnih možnosti. A navdušenje se je kmalu poleglo. Ljude so namreč uvideli, da pravo znanje ni tako zlahka dosegljivo, kakor so mislili, ter da tudi ne odpira vseh vrat na nebu in .na zemlji. In 'tako je prišla reakcija, ki bi se skoraj končala s polomom. Prvi poizkus ljudske univerze se torej končuje z očividnim neuspehom. Glavni vzrok neuspehu raztegnjene univerze moramo iskati v tem, da je bila premalo — ljudska, se pravi, da so profesorji z vsebino in obliko; svojih predavanj sicer nudili nekaj ljudem iz srednjega stanu, a bore malo — delavcu. Njega niso uvaževali, kakor bi trebalo čeprav je postajal v politiki in gospodarskem življenju čedalje važnejši faktor.
Kdor vzame to, kar pomeni firma »ljudska univerza«, resno, mora priznati, da obvezujete obe besedi v naslovu: »ljudska« prav tako, kakor »univerza«. Tudi »ljudska« univerza mora biti — univerza ter za najvišje vodilo imeti iskanje resnice. Kaj neki si bo ljudstvo sicer mislilo o pravi univerzi, za katero si toliko prizadevamo, če bi se pod plaščem »ljudske« univerze aranžirale stvari, ki
—	ne .spadajo na univerzo. Pa tudi iz besede »univerza« se oglaša neizprosen zahtevek: ta institucija se res in ne samo na videz obračaj
—	do ljudstva, to je na pr. v Ljubljani do delavca, a zunaj v podeželju do kmetskih ljudi.
Pa še tO! Beseda »univerza« vsebuje takih zahtevkov, da jim ljudstvo, to je mestni delavec ali kmetski človek ni zlahka kos in
Statistika šolskih vrtov in zemljišč, statistika o stanju šolskih drevesnic in matičnja-kov v diagramih in številkah, lično izdelani načrti šolskih vrtov, zemljišč in poslopij so skladno dopolnjevali celoten utis.
Strokovnjaki, ki so si ogledali razstavo in so videli že mnogo izložb sadja in povrt-nine, so se pohvalno izražali o razstavi, posebno pa naglašali visoke vrednote današnje vzgoje, ki se je odražala v sodelovanju šolske mladine s svojimi drobnimi prispevki.
Šolsko čebelarstvo je imelo svoj kompleten oddelek. Bil je zelo privlačen za vse tiste, ki ližejo radi med, še bolj pa za one, ki sami gojijo koristne muhe. Celjski srez je na glasu, da prideluje najboljši hmelj v Jugoslaviji; šole v Savinjski dolini morajo računati s tem dejstvom, zato je bil na razstavi tudi hmeljarski oddelek, ki ni nič manj zanimal obiskovalce.
Organizacija harmonično urejene razstave šolskih vrtov ni ravno lahka. Stroga ločitev v oddelke bi bila sicer za posameznike simpatična, ker bi se osebno bolje uveljavili, toda ustvariti je bilo treba enotno, skladno in prikupno sliko, ki naj v celoti učinkuje na obiskovalce. Temu cilju smo se morali vsi podvreči ter prepustiti enotnost organizacije v arhitektonskem in dekorativnem stilu g. strokovnemu učitelju na kmetijski šoli v Št. Juriju ob j. žel., ki je svoj zamislek mojstrski izvedel. Podreditev enotnemu vodstvu priporočam vsem onim, ki nas nameravajo posnemati. Za razstavo je treba dobre priprave in delovnih ljudi. Tudi brez materielnih osebnih žrtev ne gre. Poseči je treba tudi v lastni žep. Razstavni odbor je izdal tudi priložnostno brošuro s članki o organizaciji razstave, o pomenu šolskih vrtov, sadjarstvu v celjskem sre-zu, o starih kmetskih cvetlicah, perutninarstvu
in čebelarstvu. Oskrbel je tudi 6 strokovnih predavanj za obiskovalce.
Razstavo smo dali tudi slikati. Marsikomu utegnejo dobro služiti, celjskemu učitelj-stvu pa bodo v lep spomin na njegov trud, pa tudi uspeh.
Združeno s šolsko vrtnarsko, je priredilo učiteljstvo tudi sresko razstavo štajerske kokoši. Po svoji organizaciji je bila doslej največja v banovini, odlikovala pa se je tudi po izbranem in res odličnem blagu. Priglasilo se je 56 razstavljavcev za kar je bilo potrebno 70 kletk. Omejena je bila le na celjski srez in na štajersko kokoš, ki je dosegla y celj-sem srezu velik razmah in odlično kvaliteto. Perutnino je razstavilo 20 učiteljev, ki so prejeli 10 nagrad, ostali pa prejmejo priznalne diplome. Nemala zasluga učiteljstva je, da je razstava perutnine tako sijajno uspela. — Učiteljstvo ustanavlja perutninarske odseke, širi in oddaja valilni ter plemenski material, vodi predavanja in razširja strokovne liste. Okoliškim kmetom, ki so poleg učiteljstva razstavili perutnino, je bilo dano veliko zadoščenje. Lep je bil tudi gmotni uspeh, saj se je prodalo mnogo lepe perutnine po visokih cenah. Učiteljstvo celjskega sreza je pokazalo veliko razumevanje za gospodarski pro-cvit in napredek naše vasi.
Na razstavi je poleg drugih perutninar-skih potrebščin vzbujal veliko zanimanje model praktičnega kurnika, ki ga je prav lično izdelal po načrtu gosp. inž. B. Wenka, tovariš Fr. Mlekuš, šol. upr. na Svetini p. Celju. Morda bi marsikateremu dobro došel. Zanimati bi bilo tudi kraj. šol. odbore, da postavijo pri šoli zgleden kurnik, ki bi bil vsej vasi vzor.
Jos. Gosak
ledino v celjskem srezu. Razen imen, dobe in kraja delovanja je bilo v lapidarnih stavkih navedeno, kako so se sadjarsko najbolj udej-stvovali in katere pomološke sorte so najbolj širili. Najbrž bo o tem prilično temeljitejše poročilo v Sadjarju in Vrtnarju. Ako pogrešate v sadjarstvu in vrtnarstvu raznih insek-ticidov, fungicidov, modernega sadjarskega in vrtnarskega orodja je bil povod princip, da se razstavi edino to, kar so učitelji ali učenci sami ustvarili. Razno orodje je bilo lično razvrščeno v posebnem prostoru. Tam je bilo tudi novodobno Wolfovo vrtno orodje, Kun-dejevo jeklo, predmeti tvrdke Week, bogata izložba Kmetijske družbe, žične industrije in drugo.
Na obeh straneh razstavne dvorane je bilo na stotine in stotine tistih drobnarij, ki so najbolj pokazale smiselno pojmovanje kmetske vzgoje naše mladine. Izdelki učiteljev in učencev, risbe, modeli, slike šol in vrtnega dela, najraznovrstnejši preparati, predmeti za varstvo ptic, spisi in računi o vrtu in domačiji, vrtne skice, tabele in diagrami, gobe in zdravilne zeli, pleveli, cepljenje v slikah in modelih, drevesni škodljivfci in bolezni in še toliko drugega. V vsem se je začutila delovna šola na vasi. Ne praznih igrač, le to, kar naj pravilno oblikuje sodobnega kmetskega človeka, ga veže z grudo in mu vceplja ljubezen do dela v kmetski prirodi, mu daje pobude za gospodarski napredek. Vsa razstava je kazala razumevanje učiteljstva za reformo nekdanje formalistične šole, da ustvari nov zavod.
da s to besedo mišljenih darov (ugotavljanja »čiste« resnice) niti ne mara, kar je očitno pokazala »raztegnjena univerza« na Angleškem. Zato bi se utegnilo po besedi in smislu bolj priporočati ime »ljudsko obrazovališče«.
Prava naloga zares ljudskemu obrazova-lišču je ta, da se v njem mladini v pošolski dobi in pa odraslim obeh spolov na znanstven in razumljiv način govori ter daje prilika za razgovor o zelo važnih, »biotehničnih« vprašanjih, ki zadevajo življenje in ki stopajo pred vsakogar — ne .toliko z oziram na poklic, ampak v prvi vrsti kolikor je človek, oz. sočlovek, državljan, Slovenec, svetovljan.
Ljudsko obrazovališče bodi po vsem tem ljudska, to je taka obrazovalna institucija, ki ne podčrtava tega, kar ljudi medsebojno loči, marveč to, kar imajo vse plasti naroda kljub različnemu mišljenju in hotenju — skupnega. In prav zavoljo tega ne spada semkaj pretfre-sanje takih vprašanj, ki se jim odgovor išče po »analitični« poti. ko z razumom globlje in globlje »vrtaš« v ta ali oni problem ter ugotavljaš včasi prav malo pomembne podrobnosti. Ampak v ljudskem obrazovališču se naj obravnavajo vprašanja, ki iščejo — sintez v tem ali onem oziru, vprašanja torej, ki segajo vse do korenin svetovnega nazi-ranja v poedinčevj duši. Nikdar pa se tukai ne bi smelo nemara enostransko poveličevati to in to naziranje, a katero drugo kar a priori v nič devati. Ampak glaVna skrb predavatelja bodi, da se poslušalec navaja k najresnejšemu iskanju lastnega in prav tako tudi k največjemu spoštovanju tujega naziranja o svetu in življenju.
Vidimo torej, da je snovanje ljudskega obrazovališča zelo resna, težka in največje odgovornosti polna zadeva.
Poklonitev učiteljstva iz dravske banovine na grobu blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja
Ekskurzij ski odsek bo organiziral v dneh 8. in 9. decembra skupno potovanje na Topolo in Oplenac. Podrobnosti bodo sledile.
Splošne vesti
učilnici, v vsakem prostoru, ki je namenjen vzgoji jugoslovanske mladine. Visela naj bi na odličnem mestu kot večno ponazorilo najmočnejše vezi med kraljem in narodom.
Uverjen sem, da se bo naša sekcija zavzela za realizaci jo te misli.	A. H.
—	Simbol vsake države je njen grb. Založba Učit. dom v Mariboru ima še nekaj zaloge na predlog glavnega prosvetnega sveta po ministrstvu odobrene slike drž. grba kraljevine Jugoslavije. Na ta simbol naše države je dal Učit. dom natisniti tudi oporoko pokojnega Viteškega kralja: »Čuvajte Jugoslavijo!« Ta slika drž. grba je jako primerna za proslavo državnega praznika 1. decembra Pa ne samo vsaka šola, ampak vsak razred 6} jo naj imel. Saj nabavo omogoča nizka cena, ki je ostala kljub natisu neizpremenjena
—	Seja prosvetnega sveta v Beogradu. V
pondeljek 5. t. m. je začela seja prosvetnega sveta v Beogradu. Iz dravske banovine sta se udeležila te seje g. direktor Josip Mazi in tov. Ivan Dimnik, predsednik JUU.
—	Razpis. Jugoslovenskemu učiteljskemu udlruženju v Beogradu, Kralja Miljutina 66. je potreben načrt za diplomo dobrotnikom in ustanovnim članom in načrt za članski znak. — Pozivajo se umetniki, da predložijo svoje načrte do konca novembra it 1. Najboljši načrti bodo nagrajeni s tremi nagradami: 2000, 1000 in 500 Din. Podrobna navodila so na .razpolago pri sekciji JUU v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
—	Nov grob. V Št. Rupertu na Dolenjskem je umrl po mučni bolezni upokojeni šolski ravnatelj Aleksander Lunaček. Z njim lega v grob vzor-učitelj in prosvetni delavec, ki je vse svoje velike zmožnosti posvetil šoli, narodu in stanu. Njegove telesne ostanke so položili k počitku dne 7. t. m. v šti. Rupertu, kjer je prebil skoraj vso svojo službeno dobo. Preostalim naše iskreno so-čuvstvovanje.
—	»Naš val«. Dolgo smo pogrešali Slovenci poljudno pisano tedensko revijo, ki bi nas s prispevki in ilustracijami seznanila z našimi književniki, z gledališčem, filmskimi, radijskimi in modnimi poročili. Prvotno je izhajal »Naš val« kot tedensko glasilo za radio-fonijo, z novo jesensko sezijo smo pa v »Našem valu« dobili izraziti magacinski list, pri katerem sodelujejo skoto vsi pomembnejši slovenski književniki, kakor Rudolf Kresal, Janko Kač, Bogomir Magajna, Ljudevit Mrzel. Bratko Kreft, Joža Vombergar. prijetni pripovedniki Ivan Vuk, Viktor in Niko Pir-nat, Vladimir Regally in drugi. V »Našem valu« izhaja tudi stalni roman slovitega ro-irianopica Sel Catinia »Emilio Berenini«. Najzanimivejše gledališke predstave na naših odrih, zanimivosti iz filmskih delavnic in iz življenja filmskih igralcev, zadnje svetovne modne kreacije, sijajno urejeno radijsko tehniko — in kar bo zlasti našim radijskim poslušalcev dobrodošlo: »Naš val« je edina revija, ki prinaša v slovenskem jeziku programe vseh najvažnejših evropskih oddajnih postaj v skrbni priredbi in pregledni obliki. Vsem, ki se zanimajo za radio, gledališče, film, za naše ljudske odire, za dela naših književnikov in umetnikov, za zadnja modna no-ročila — je razkošno ilustrirana tedenska revija »Naš val« nujno potrebna. — Izšla je nova številka, ki prinaša odlomek novega Ka-čevesa roma »Moloh« in posebno filmsko rubriko s slikami iz najboljših letošnjih filmov vseh evropskih in- ameriških produkcij.
KIPEC IN RELIEF NJEG. VEL. KRALJA PETRA II.
Kipar Peter Loboda je po naravi na Bledu izdelal glavo Njeg. Vel. kralja Petra II. Plastika je bila posebno všeč hlagopokojnemu kralju Aleksandru.
Po originalu, ki se hrani na našem dvoru je kipar Loboda izdelal kopije in reliefni odlitek, ki sta oba mojstrsko izdelana in izredno lepa.
Razprodajo obeh varijant je prevzela ba-novinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani, ker bosta deli popolnoma ustrezali zahtevam šol, pisarn itd.
Tudi cena ni previsoka, tako da si bodo naše šole lahko nabavile za svoje učilnice in pisarne umetniško delo domačega kiparja.
Vabimo vsa šolska upraviteljstva, da si pravočasno naroče kipec ali relief, ki se da vokviriti.
ONA JE VSE ZNALA ...
Na 3. strani 249. številke dnevnika »Jutro« sem našel sliko, ki reproducirá prizor, kako je blagopokojni Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj Občeval z najmlajšim Svojih državljanov.
Ali se more tedaj še kdo čuditi, da je ob Njegovi poslednji p črti bridko zaplakalo vsako jugoslovansko srce? Ali je možno, da živi kjerkoli na svetu še bitje z imenom Človek, ki mu ne bi ostal ta edinstven prizor neizbrisno vtisnjen v najintimnejšem kotičku duše, kjer bi se v čast in hvalo globoki kraljevi ljubezni do Svojega naroda ne rodilo enako čuvstvo zanj?
Poleg gori navedene slike mi je živo stopila v spomin ona znana »Pustite male k meni priti...«
Da. da, umrl je veliki učitelj in vodja!
Mislim, da je dolžnost nas vzgojiteljev naroda, da se poslužimo prelepega spomina, ki nam ga je tudi v tej sliki zapustil naš kralj, pa da ga ovekovečimo v dušah sedanje in bodočih generacij.
Slika naj bi primerno povečana, opremljena s kraljevim besedilom, visela v vsaki
Z današnjo številko pa so tudi naši ljudski odri dobili prijetno noviteto, veselo trodejan-ko »Kmečki teater«, ki bo šla gotovo v krattt-kem preko vseh naših odrov. Zahtevajte še danes brezplačno na ogled eno številko! Pišite na naslov: »Naš val«, Ljubljana, Ga jeva ul. 8.
KOMENTAR ZAKONA O NARODNIM ŠKOLAMA.
od 5 dec. 1929 godine 6a izmenama i dopu-nama od 7 jula 1930 god. Izradili Branislav J. Todorovič, pravni referent Min. prosvete i Adam M. Bogosavljevič, sekretar Min. prosvete. Cena broš. 33 Din.
Oba pisca nam garantirata, da je komentar k šolskemu zakonu dovolj avtentičen in dovolj jasna razlaga poedinih morda še nejasnih členov. Na podlagi tega komentarja je šele postal šolski zakon toliko razumljiv, da se ga z lahkoto uporablja. Komentar jemlje v obzir vse razne druge zakone, ki imajo količkaj zveze s šolskim, ravno tako pa so v komentarju upoštevane in deloma dobesedno navedene vse naredbe in odredbe ter vsi odloki min. prosvete, ki šolski zakon dbpol-njujejo ter razlagajo in diajejo natančnejša navodila za izvajanje posameznih členov. Dokler ne dobimo k šolskemu zakonu potrebnega poslovnika, nam pomaga k njegovemu umevanju in pravilnemu tolmačenju edino tak komentar.
Zaradi tega knjižica ne sme manjkati na nobeni mizi šolskega upraviteljstva, neprecenljiva pomoč pa bo tudi vsakemu učitelju, če se le količkaj zanima za pravno stran svoje službe. Knjižico ima na zalogi Knjigarna »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani in njena podružnica v Mariboru.
doma, a služi po večini le, ker drugače živeti ne more; otroci žive pri starših, da lažje shajajo. Najhuje so prizadete upokojenke, ki so po zakonu pridobile pokojnino po 30-, 25-letnem službovanju in sedaj se jim je vzelo del premoženja. Šestdesetletne gospe ne morejo opravljati vseh domačih del, saj jih niso bile vajene, dekle pa ne morejo več plačevati. — Ako ni potreba novih namestitev, se ne smejo izvršiti, ako so potrebna in to je v nekaterih strokah dokazano, mora prispevati vse prebivalstvo po plačila zmožnosti. Vzelo se ie n. pr. od brutto dohodkov: zakoncema z Din 7180.— Din 400.— mesečno, „ „ 6780,— ., 500.— „ „ 3950,— „ 775.— itd., nekaterim upokojenkam celo po 1000 dinarjev mesečno. Kako si naj uradniška rodbina sedaj prihrani mesečno 1000 Din. Nemogoče, dokler se ne preseli kam v podstrešno sobo ali v kletno stanovanje. Drug državljan ima lahko 100.000 dohodkov in več, tudi 100 krat,ni milijonar ni bil na novo obremenjen na za paro.«
—i Upokojena je bila Mazi Ida, učiteljica iz Ljubljane in ne Ana, kakor je bilo pomotoma objavljeno v zadnjem »Učit. tovarišu«, kar objavljamo na izrecno zahtevo imenovane tovarišice.
Učiteljski pravnih:
—§ Novinci — nastop službe — prejemki. Važno! Oseba, ki je sprejeta v državno službo, se mora javiti na službo v 15 dneh
po dnevu obvestitve o sprejemu v državno sllužbo, drugače se smatra kot nesprejeta. — Prvi prejemki teko uslužbencu po § 30. ur. zakona od 1. dne naslednjega meseca no dnevu nastopa službe (javljenja na službo), pa najsi je nastopil službo prvi ali zadnji dan v mesecu. — V poslednjem času se obračajo na sekcijo tovariši (-ce) novinci (-ke) s prošnjami za posredovanje, da bi se jim nakazali prvi prejemki iz drž. blagajne že s
1. dnem onega meseca, v katerem so nastopili službo, četudi so jo nastopili dne 1. v mesecu. Svoje prošnje utemeljujejo, češ, da niso mogli prei nastopiti drž. službe, ker so bili razrešeni brezplačne prakse z zadnjim dnem v mesecu. — Prizadetim tovarišem (-icam) sporočamo, da v tem primeru ne moremo podvzdti pri oblastih nobene intervencije, ker glede prvih prejemkov so točna določila v zakonu samem, — pač pa dajemo k temu za bodoče nastopne smernice. — Učit. abiturjent, ki ima podporo iz bednostnega fonda in opravlja kako delo, lahko brez predhodne razrešitve zapusti svoje mesto — zlasti v primeru, ko dobi obvestilo o> sprejemu v d ¡rž. službo; se razume pa. da obvesti o odhodu starešino urada, pri katerem je na delu.	V. G.
—§ »Pohod« št. 38 razpravlja tudi o uradniških (učiteljskih) zadevah. »Dvojno za-služkarstvo je le tedaj, če ima ena oseba dva zaslužka. Vsi 1. maja prizadeti imajo le en zaslužek, svojo plačo, ali pokojnino. — Trgovec, obrtnik ali njegova žena ima lahko poljubno število filiailk, hišni posestnik ima lahko več hiš. Ni otvoril podružnice, ker ni mogel z obiteljo živeti, hišni posestnik ni zidal druge, tretje hiše, ker jo rabi zase, ampak, da si poveča dohodke in premoženje, a ni 1. maja ničesar prispeval. Uradnikova žena bi bila gotovo raje samo gospa in bila
Učiteljska
srednje, strokovne, meščanske, osnovne
šole
dobite vse mogoče
knjige in potrebščine
v naših knjigarnah: Ljubljana, Frančiškanska ulica št 6 — Maribor, Tyrševa ulica št 44
Izvršujemo vsa tiskarniška in knjigoveška dela. Na zalogi razne slike, fizikalni aparati, zbirke in druga učila
UČITELJSKA TISKARNA „ z
Ljubljana — Frančiškanska ulica št. 6
o. z.
Mladinska
matica
mm— Našim poverjenikom! Ker prejemamo razne pritožbe, da poverjeniki M. M. ponekod ne sprejemajo drugih naročnikov kakor samo take, ki plačajo za vse leto naprej, drugod pa zopet, da odklanjajo naročnino za vnaprej in jo morajo učenci prinašati za vsak mesec sproti, prosimo poverjenike, da so zaradi kritičnih gospodarskih razmer kolikor mogoče širokogrudni ter prepustijo učencem pri načinu plačevanja kolikor mogoče prosto voljo.
Ali ste že član
Učiteljske tiskarne?
Naša gospodarska organizacija
—g Učiteljski dom v Mariboru. Za »Maistrov kamen« je darovalo učiteljstvo osnovne šole na Sladkem vrhu 40 Din; .slovenjbistriško učiteljstvo v spomin blagopokojnemu tovarišu Leopoldu Viherju 400 Din; učiteljsko društvo za šoštanjski okraj namestu venca na grob tovarišici ge. Lukmanovi Rizi in tovarišu Viherju 200 Din (za »Maistrov kamen«); učiteljsko društvo za ormoški okraj namestu venca pokojnemu tovarišu Adolfu Friedilu, šol. upr. pri Svetinjah 200 Din. — Gospodarska podjetja od 1. julija do 31. oktobra 1934.: zemljevidi Din 21.498.—. slike Din 5038.50, »Pisava« Din 3272.—, grb Din »Oder« Din 36.50; skupaj Din 30.080.—. — Vsem darovalcem najiskrenejša zahvala!
Mirko Kožuh, blagajnik.
—g Več luči! »Pomagaj si sam in Bog ti pomaga.« Na temelju tega izreka so zgrajene vse organizacije z imenom »Samopo-mtoč«. Učiteljske Samopomoči in S&mopo-či upok. učiteljstva se naši tovariši še dokaj radi oklepajo, zavedajoč se velike koristi ob usodnem trenotku. Le »Samopomoč za učit. otroke« ne pride do pravega življenja, čeravno se otrokom članov ob dosegi polnoletnosti zagotavlja izdatna gmotna pridobitev. — No, saj vemo, marsikomu jemlje pogum vstopa pred letnimi in slučaj-nostnimi dolžnostnimi prispevki za vsacega otroka. Posebno se pa tega boje, ker jim ni dana prilika, da bi si že vnaprej lahko nre-računavali približne roke dospelosti slučajev. Letni seznam v članstvo sprejetih otrok z njihovo starostjo vred1 bi temu odpomogel in bi tudi vsem včlanjenjeinim zelo dobrd došel. Poleg tega pa bi moral biti i vsak primer dosežene pridobitve vsaj na čekovnici, če že ne v »Učit. tovarišu« imenoma označen. Po vzoru jasnosti, kakor jo izkazujeta US in S. upok. učit. v tem oziru, naj ukrene i »Samopomoč za učit. otroke« svoje ravnanje in skuša ojačiti zaupanje v svojo organizacijo, kar bo le v njen zaželjeni podvig.
M. H.
mm— Vse knjige M. M. razen letošnjih publikacij dobite s 25—50% popustom. Posamezne številke nekompletnih letnikov Našega roda oddajamo za revne šole po 20 par.
mm—- Zaradi ponatisa 1. številke »Našega roda« potrebujemo število novih naročnikov čimprej.
Šolski radio
—r VII. teden. V torek 13. novembra bo predaval g. Josip Žabkar »Od drevesnega debla do papirja«. Vsebina predavanja je sledeča: Zaradi ogromne potrošnje na papirju je postal les važna surovina za njegovo izdelovanje. Izprehod po tvornici papirja nam razkrije vse stopnje in skrivnosti proizvodnje. Ogledamo si izdelovanje lesovine in papirje-vine. Največji užitek pa doživimo ob ogromnem stroju, ki nam iz vodene zmesi surovin ustvari že popolnoma izdelan papir. V petek dne 16. novembra bo predaval g. Viktor Pir-nat »Reševanje na morju«. Razpored:
1.	Življenje na prekooceanskem parniku.
2.	Katastrofa na morju.
3.	Kako se rešujejo brodolomci.
V nacionalnih urah bodo zvečer naslednja predavanja:
Nedelja 11. novembra ob 20. uri: Zimski šport v Jugoslaviji.
Ponedeljek 12. novembra ob 19.10: Giure Dančič.
Torek 13. novembra ob 19.10: Avgust Še-
noa.
Sreda 14. novembra ob 19.10: Peter II. Petrovič Njegoš.
Četrtek 15. novembra ob 19.30: Važnost zadružništva.
Petek 16. novembra ob 19: Djordje Petrovič Karadorde.
Sobota 17. novembra ob 19.20: 40 dnevnica Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
tiskarna
—t Ali so že šole porabile ves v proračunu določen kredit za šolarsko knjižnico, za učila in za potrebščine revnih otrok? Ce ne. naj storijo to nemudoma, da znesek ne zapade. Učiteljska tiskarna ima bogato zalogo učil. Vseh aparatov seveda ne more imeti v zalogi, zato jih da v delo po naročilu šol. Naročila se izvrše v kratkem roku po konkurenčnih cenah.
—t Sresko učiteljsko društvo v Litiji je svojemu častnemu članu Ganglu izročilo letos krasno diplomo. Vse šole pa najlepše proslave Gangla, da naroče njegovo lepo delo »Moja pot«, ter pridobe naročnike za »Zvonček«, kateremu je bil nadl dvajset let uredtiik.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—.
Stanovska organizacija JUU
Iz sekcije
—s Članski izkazi. Prosimo sreska učiteljska društva, da dostavijo vodstvu sekcije po tri izvode članskih izkazov; en izvod naj obdrži društvo za svojo lastno uporabo. Članski izkazi morajo biti overovljeni od sreskega učiteljskega društva z društveno štampiljko in podpisi. Dostavljajte članske izkaze le vodstvu sekcije JUU v Ljubljani in ne izvršnemu odboru v Beograd.
—s Sekcija JUU za dravsko banovino
opozarja vsa ona društva, ki še niso prispevala v sklad za zaščito članstva enkratni prispevek a Din 5.— za vsakega člana, da store to nemudoma in brez nadaljnjega odlašanja. V tem pogledu so zaostala sledeča društva: Celje, Črnomelj, Dol. Lendava. Gornjigrad, Kozje, Maribor d. breg, Radovljica. Slovenska Bistrica, Šmarje-Rog., Šoštanj in Škof j a Loka. Vsa navedena društva ponovno prosimo, da uvažujejo sklepe banovinske skupščine, ki so merodajni za vse, in store upoštevajoč stanovsko disciplino, svojo dolžnost. Potreba zaščite članstva je vedno večja in bi sekciji ne bilo prijetno, da bi bila primorana z ozirom na pomanjkanje denarnih sredstev delati pri zaščiti kakršnokoli izjemo. Zato apeliramo na vsa zgoraj omenjena društva, d'a čim prej nakažejo dolžne zneske v neobhodno potrebni zaščitni sklad.
Iz cBruStev:
Vabila
== JUU SRESKO DRUŠTVO V LITIJI
odpoveduje po naročilu sekcije občni zbor sklican za 10. novembra. Vršil se bo obenem z žalno komemoracijo za t Nj. V. Kraljem Aleksandrom v decembru. Točen programi bomo še objavili. Predsedstvo.
= JUU SRESKO DRUŠTVO PTUJ bo
zborovalo v soboto dne 24. novembra ob 9. uri v Mladiki v Ptuju. Dnevni red: Kome-moracija za blagopokojnim kraljem Aleksandrom 1. Zediniteljem. 2. Tekoče zadeve. 3. Referat: Svoji k svojim. G. Leo Cepuder, srez. šol. nadzornik. 4. Slučajnosti.
Odbor.
= JUU ZA DOLNJELENDAVSKI SREZ bo zborovalo 7. decembra 1934 v Čren-sovcih ob 10. uri. Spominski govor o Viteškem kralju Aleksandru bo imel tov. Dreko-nja. Po urni prekinitvi se bo vršil občni zbor. Zborovanja se morejo udeležiti le član; društva in novinci, ki nameravajo pristopiti k društvu.
K obilni udeležbi vabi	odbor.
-- Vse tov. članice in člane obveščam,
da ne bo sreske skupščine v soboto 10. XL 1934., ampak 14 dni kasneje to je v soboto 24. t. m. v šoli v Krškem ob 9/4 uri, po redu objavljenem v Učit. tov. z dne 25. X. 1934., št. 13. Pridite polnoštevilno!
Brezovar M., 1. r.
Pelikan tinta ne najeda peresa ter teče lahko in enakomerno. Pisava ostane trajno vidna
FR. P. ZAJEC
ispraiaa optik Ljubljana, Stari trg*
priporoča: naočnike, ščipalni-ke, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto-aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrni-ne. Ceniki brezplačno.
UGODNOST!
Damske galoše Din 70 Moške galoše Din 75 Damski snežni čevlji Din 100 Moški snežni čevlji Din 110
♦
ANTON KRISPER, UUBlJRNA