Bpeatrim« la »bboasmeat« portale
Poštnina plačana v gotovini
Stev. 96.	V	Ljubljani, v sredo, 20. aprila 1942-XX	Leto	VII.
1 Iskljačna pooblaitenka ca oglalevaD)« Italijanske?# In tujega | Uredatttv« li sprevai (opflar]eTa k, Ljubljana | Cooceisionarla Hcladra pel la pabSIleHl d) proreatenca Italian« Utora: Union« PubblidU italiana Si A, Milana	| Kedazlone. Amminlstrazionei Kopitarjeva 6. Lobiana. =	ed	eaterai	Union«	fubblldt*	llallaaa	&	A.	Milana
II bollettino No. 696:
Attivita esplorativa nella Cirenaica
Puntate di mezzi blindati1 nemici sono statc respinte dal nutrito fuoco delle artiglirrio in Cirenaica, dove intensa e stata anche 1’attivita esplorativa dell’aviazione.
La caccia‘inglcsc ha perduto un Curtiss in eombattimento.
Formazioni aerce lianno condotto vigorose azioni di bombardamento sul 1’lsola di Malta, centrandone gli apprestamenti b"'llici e le ntlrezzature aero-portuali.
Uno Spitfire e stato abbaltuto.
Nel Mediterraneo arientale, in un attacco •ffettnato da nostri velivoli siluranti, veniva colpito un piroscafo di' medio tonnellaggio, fa-cente parte di nn convoglio scortato da aerei c da unitk di snperficie.
Vojno poročilo št. 696:
Ogledniški nastopi v Cirenajki
Uradno vojno poročilo št. 696 pravi:
Izpade nasprotnikovih oklepnih vozil v Cire-najki je odbil živahen ogenj topništva. Živo je bilo tudi ogledniško udejstvovanje letalstva. Angleški lovci so v spopadu izgubili en »Curtiss«.
Letalski oddelki so izvedli silovite bombniške nastope proti Malti, zadeli so vojaške in pristaniške naprave. Sestreljen je bil en »Spitfirec.
Na vzhodnem delu Sredozemskega morja so naša torpedna letala pri napadu zadela parnik srednje velikosti, ki je pripadal ladijskemu sestavu, katerega so spremljala letala in vojne ladje.
Ducejev govor prefektom s
Duce o zagotovitvi prehrane, o obrambi denarja in o mobilizaciji vseh industrijskih sil za vojno in zmago
Rim, 29. aprila, s. Duce je danes v Beneški palači zbral prefekte k poročilu. Navzoči so bili
Erefekti iz 98 pokrajin ter Visoki Komisar iz jubljane, razen njih pa tajnik stranke, državni podtajnik za notranje zadeve, minister za kmetijstvo, za gozde in za ljudsko kulturo, drž. podtajnik v predsedništvu vlade ter glavni ravnatelji iz notranjega ministrstva. Poročanje sei je začelo in končalo s pozdravom Duceju.
Duce je najprej razpravljal o položaju v sedanji vojski, ki je od septembra 1939 dobila medcelinski značaj in ki je zdaj vanjo zaplenili šest imperijev, vrh tega pa še veliko drugih narodov. Prefekti, ki vsak dan žive v neposrednem stiku z množicami italijanskega ljudstva, poznajo njegove težnje in njegove življenjske potrebe. Zato se bolj kakor kdorkoli zavedajo tega, kako potrebno je italijansko sodelovanje v vojni in kako potrebna je eno-dušna volja ljudstva za odpor in za zmago.
Pri razpravljanju o notranjih vprašanjih je Duce dejal, da je najvažnejše med njimi vprašanje o prehrani, ki je v ostalem skupno vsem evropskim narodom in ki se pogosto kaže v še ostrejših oblikah kakor v Italiji v tistih državah, ki so celo izven sedanjega^ spopada. »Naše težave izhajajo iz vrste objektivnih razlogov: iz rednega povečanja števila prebivalstva, zaradi povečanja števila prebivalstva po priključitvi raznih ozemelj, zaradi zakonitih prednosti, ki jih imajo pri prehrani oborožene sile in zaradi pomoči prebivalstvu v zasedenih krajih. K vsemu temu je treba prišteti težave glede prevoza in glede uvoza in pa tudi dejstvo, da je lani bila žetev nekaterih kmetijskih pridelkov le srednja. Zaradi vsega tega je bila potrebna uvedba nakaznic za kruh in sicer za
Nemški maščevalni napad na angleško mesto Norwich
Angleški zažigalni polet na Koln — Hude Izgube angleškega letalstva
nad Nemčijo
Hitlerjev glavni stan, 29. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo je objavilo naslednje vojno porodilo:
Nemški napadi na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča so dali krajevne uspehe. Na nekaterih odsekih so bili zavrnjeni silni napadi sovražnika, ki so mu bile prizadejane hude izgube. V teh bojih je bilo na neki točki bojišča uničenih 13 oklepnih vozil.
Bojna letala so podnevi bombardirala sovražne ladje pri Leningradu im ob obali Azovskega morja.
Na bojišču ob Ledenem morju je bilo vseh pet sovjetskih bombnikov, ki so napadli neko nemško letališče, sestreljenih; poleg tega so bila sestreljena tri lovska letala vre te »Hurricane«.
V Severni Afriki so nemške in italijanske čete zavrnile sunke angleških oglediniških čet. Močne skupine nemških letal so spet napadale vojaške cilje na otoku Malti. V La Valetti so bile hudo poškodovane vojašnice in oskrbovalne naprave.
Angleško letalstvo je pri včerajšnjih napadih ob obali zasedenih ozemelj na zahodu v letalskih bojih, po protiletalskem topništvu in mornariškem topništvu izgubilo 19 letal.
Skuipine bojnih letal so v noči na 28. april iz maščevanja napadle mesto Norwich in ga obmetavale s številnimi eksplozivnimi in zažigalnimi bombami.
V pretekli noči so angleški bombniki napadli izključno le nevojaške cilje v Kolnu. Civilno prebivalstvo je imelo izgube v mrtvih in ranjenih. Številne hiše, cerkve in dobrodelne naprave so bile uničene ali poškodovane. Eno samo angleško letalo je vznemirjalo južno Nemčijo in Protektorat. Nočni lovci in protiletalske baterij« so sestrelili« 12 napa-
dajočih letal. Sestreljenih je bilo tudi več angleških bombnikov, ki so ponoči napadli ob norveški obali.
Včeraj in v pretekli noči je angleško letalstvo pri napadih na nemško ozemlje izgubilo najmanj
tako nizek obrok, ki se dotika skrajne možne meje.
Razen tega so bili še drugotni razlogi, ki povzročajo motnje: nerednost in goljufije posameznikov. Te smo že ali jih bomo neizprosno udarili. Od zdaj naj vsakdo dobro ve, da ne bo nobene pomilostitve za tiste, ki jih smatramo kot izdajalce naroda v vojni.«
Duce je nato razpravljal o pripravljajočih se ukrepih, ki bodo taki, da bodo zagotovili italijanskemu ljudstvu kruh, ne da bi povzročali kakršnekoli težave.
Glede denarja je Duce dejal, da je po njegovem govoru 26. marca bil ustavljen naval na nakupovanje nepremičnin, kar je bilo potrebno. To ustavitev in ustavitev podobnih inflacijskih prikazni bodo ojačili novi ukrepi.
Vse sile, zlasti industrijske, je treba usmeriti za vojne cilje. Tiste industrije, ki so ne-obhodno potrebne za odpor in za zmago, imajo in bodo imele brezpogojno prednost pred vsemi drugimi, ki bodo svoje delo lahko obnovile po koncu vojne. Zaradi tega je civilno nabiranje dclavcev enako vojaški mobilizaciji. Kdor se ne bo oglasil na vpoklic, pojde pred vojaško sodišče.
Duce je nato pohvalil pokrajinske strankine dostojanstvenike. Njihovo sodelovanje je dragoceno za prefekte.
Prefektom so bila dana nova in obsežnejša
Eooblastila, ki jim omogočajo, da z naglo po-udo premagajo morebitne nujne težave in da
38 letal. Poročnik Schdnert je izvojeval svojo 15. nočno zmago.
Berlin, 29. aprila, s. V Berlinu posebej poudarjajo, kako uspešen je bil maščevalni napad nemških letal na angleško mesto Norvvich. V jasni noči so nemška letala malo pred polnočjo dosegla svoje cilje in zmetala tisoče rušilnih in zažigalnih bomb. Glavno mesto norfolške grofije je bilo brž v plamenih. Nemška letala so se spustila prav nizko in lahko opazila, da so bombe cele vrete hiš 6preme. ntile v strahoten kup zrušenih zidin. Angleški nočni lovci so skušali nemške bombnike ovirati, a jim ni uspelo. Nemška letala so na najboljši način opravila svoje vojaško poslanstvo in tako dala nov in prav trd nauk Angležem zaradi nečloveških napadov na LUheok, Rostock in Kfiln. Dvoje letal se ni vrnilo domov.
Vedno hujši japonski pritisk na bojišču v Birmi
Gandhijeve skrbi zaradi prihajanja ameriške vojske v Indijo
Bern, 29. aprila. 6. Novice, ki so jih dobili švicarski tisti iz Londona, pravijo, da 6e neprenehoma ojačuje japonski pritisk na različnih bojiščih v Birmi. Japonci napredujejo iz treh 6meri proti Mandailayu.
Rim, 29. aprila s. Angleško uradno poročilo o položaju v Birmi pravi, da so Japonci začeli zelo hud napad na cestno križišče Loiem. To križišče je zelo važno, ker gre ena cesta od tod na zahod, druga pa na sever proti železniški pirogi Manda-lay-Lash'io. Na bojišču ob reki Zitangu se zavezniki povsod naglo umikajo. Na bojišču ob Irava. diiju pa je položaj zmeden.
Šanghaj, 29. aprpila. 6. Po poročilih iz ČJung-kinga naj bi bil maršal Cangkajšek močno razoča. ran zaradi nepretrganih porazov angleških in indijskih čet v Birmi. Po sodbi agencije Domei naj bi te poraze povzročalo popolno pomanjkanje sodelovanja 6 kitajskimi silami. Zaradi tega naj bi bil maršal Cangkajšek zapovedal vsem svojim četam, poslanim pred nekaj časa v Birmo, naj se vrnejo domov.
Zakaj so spodleteli angleški načrti za sporazum z Indijo
Poročilo angleškega posredovalca Crippsa o pogajanjih z Indijci
Rim, 29. aprila, s. V začetku včerajšnjega zasedanja angleške poslanske zbornice je sir Stafford Cripps podal dolgo poročilo o svojem izpodletelem posredovanju v Indiji. Zlasti je povedal, da je bil čas njegovega obiska v Indiji iz treh razlogov neugodne in sicer: 1. zaradi tega, ker -se je sovražnik približal neposredno indijski obali, 2. zaradi ozračja nezaupanja, ki je nastalo v nekaterih slojih indijskega prebivalstva spričo zadnjih dogodkov v Vzhodni Aziji in 3. zaradi nesoglasij glede bodoče indijske vlade, nesoglasij , ki so se začela kazati vedno jasneje.
Potreba po pojasnitvi položaja in pomirje-nja javnega mnenja v Indiji naj bi bila — je dejal Cripps — angleško vlado privedla do tega, da hitro stori kaj pametnega. Ko .je Cripps govoril o polkovniku Johnsonu, je dejal, da se je ta posebni odposlanec Združenih držav mudil v Novem Delhiju po golem naključju prav tedaj kot Cripps. Odločno je potem zanikal, da bi bila ameriška vlada tara za kar koli posredovala ter pripomnil, da je šlo samo za moralno podporo, ki so mu jo dali ameriški državljani, ki prihajajo pri tem zlast iv poštev in se s stvarjo strinjajo.
Indijci — je pripomnil Cripps — so nastopili zlasti proti načinu, kako naj bi se poj-nomta svoboda njihovega odločevauja. Polo-
žaj v Indiji pa je tako resen — je nadaljeval — da morajo za zdaj in za vsako ceno ostati oborožene sile pod angleškim poveljstvom.
Ni bilo mogoče na noben način iti Indiji bolj na roko, kakor se je to v resnici zgodilo. Cripps je potem dejal, da se težave, ki so nastale v Indiji, sučejo okrog nove ustave, kakor tudi okrog obrambe in splq|ne oblike začasne vlade. Pogajanja torej niso spodletela ob reševanju vprašanja obrambe — je končal svoja izvajanja sir Stafford Cripps — pač pa zaradi sestave začasne vlade, ki naj bi prevzela oblast do trenutka, ko bo vojna končana.
Rim, 29. aprila 6. V razlagi angleških poročil o prihajanju ameriških in kitajskih čet v Indijo, je radijski voditelj Gandhi dejal:
»Zdaj nam obljubljajo neskončen dotok vojakov iz Amerike in iz Kitajske. Priznati moram, da tega dogodka ne gledam brez skrbi. Vemo, kaj pomeni ameriška pomoč. Iz te pomoči bo nazadnje prišlo do krvavih nastopov, če ne celo do tega, da bodo poleg Angležev zavladali nad Indijo še Amerik anci.«
Tokio, 29. aprila, s. Pri razlagi japonskega po. morskega nastop« ob Moluških otokih in v zahodnem delu Nove Gvineje, menijo japonski vojaški opazovalci, da 60 pomorske operacije v tem predelu prišle v končno razdobje. Japonci obvladujejo severno Avstralijo s številnih oporišč, ki so jih zasedli na Moluških otokih in na Novi Gvineji, zaradi česar je ta ded Avstralije hudo ogrožen. Japonski oddelki, ki 60 začeli operacije na tem bojišču 31. marca, 60 se med drugim polastili tudi velikih količin petroleja, bombaža in drugega blaga. Zajeli so tudi 124 ujetnikov. Po sodbi japonskih tehnikov bo Nova Gvineja postala za Japonsko najbogatejša zemlja na 6vehi, to pa zaradi svojih rodovitnih tal in 6vojih rudnin, med njimi petrode/o.	\
Angleške sodbe o morebitni drugi fronti v Evropi
Rim, 29. aprila s. Angleški tisk 6e bavi z ustvaritvijo druge fronte v Evropi in vabi angleško ljudstvo, naj bo bolj mirno. »Ob&erver« omenja oklice lorda Beaverbrooka in generala Sikorskega ter pravi: »Med tistim, kar želiš in kar lahko izvedeš, je v vojnem času pogosto cel prepad. Danes ne gre samo za top>ove, tanke, letala in ladje. Anglija 6i danes ne more dovoliti tega, da bi šla nasproti takim porazom, kakor jih je doživela na Norveškem in na Kreti. Bivši angleški vojni minister Hore Belisha piše, da j« angleško izkrcanje v teoriji možno, toda za njim bi morala prihajati nepretrgana vrsta ladij, ki bi vozile preskrbo za čete. Ni pa verjetno, da bi Angleži imeli dovolj ladij za izvedbo takega načrta zaključuje 6voj članek omenjeni politik.
Rooseveltov načrt za reševanje gospodarskih težav
v sedanji vojni
Rim, 29. aprila, s. Predsednik Roosevelt je včeraj opoldne poslal kongresu dolgo poslanico, v kateri je orisal značaj vojne in podčrtal, kako neskončno težja je od pretekle svetovne vojne. Predsednik priznava, da sile trojne zveze predstavljajo ogromno vojaško silo in da je zaradi tega naloga Združenih držav, Anglije in Rusije skrajno trda.
potrošnjo in pridelovanjem ter strogo zavirati zvišanje cen. Spomenica nato navaja v sedmih točkah Rooseveltov načrt, ki naj bi ustvaril pravo razmerje in ljudstvo pripravil na vojne žrtve: 1. da preprečimo porast cen v potrošnji, bomo morali strogo odpraviti osebne koristi in jih skrčiti do pametne mere; 2. določiti moramo naj višje cene za kupce,
iz pokrajin lahko narede elemente za vneto in vzajemno sodelovanje pri zedinjenem naporu italijanskega ljudstva, ki je z vsemi svojimi silami usmerjeno v to, da bo svojo vojno bojevalo in jo dobilo.
Prefekti so Ducejeve besede sprejeli z navdušenimi manifestacijami. Zatem je govoril minister Pareschi, da je pojasnil nekaj neposredno važnih točk za izvedbo prehranjevalne politike in za izpolnitev nove naloge prefektov, ki jim je med drugim dano pooblastilo, da po posameznih pokrajinah določajo kmetijsko pridelavo v korist državnih ciljev.
Vesti 29. aprila
Združene države se bodo morale zato lotiti ogrom- i prodajalce na drobno in debelo ter za tovarnarje, nih naporov, Najti bo treba Dram r«mote$ie med hkrati p« tudi določiti najvišje najemnine za sta-
Z bolniško ladjo »Gradiisca« se je vrnilo v domovino tudi še*t ranjenih italijanskih letalcev,_ ki pripovedujejo, da so angleške oblasti v ujetništvu z njimi ravnale zelo slabo v Egiptu, še nekam dobro pa v Palestini. Niti glede hrane, niti glede telesnega in duševnega ravnanja se niso v ničemer držale ženevskega sporazuma o ravnanju z vojnimi ujetniki.
Med trinajstimi milijoni ljudi, ki so se predvčerajšnjim vpisali v ameriške vojaške sezname, je vpisan tudi predsednik Roosevelt, ki je pod zaglavjem, kdo je njegov delodajalec, navedel »ameriško ljudstvo«. V Berlinu pravijo, da je to smešna\ propaganda, zakaj Roosevelt bi moral napisati, ne v. užhi ameriškega ljudstva, temveč v službi mednarodnega judovstva.
V Rimu^ bodo danes imeli ustanovitveno sejo
.Prijateljev Indije. V vodstvu so različne italijanske osebnosti, pa tudi nekaj indijskih nacionalistov, ki že dolgo prebivajo v Italiji.
Anglija mora paziti, zakaj Hitlerjev zadnjti govor bi utegnil skrivati čisto drugačne Hitlerjeve namene glede vojnih nastopov v prihodnjih mesecih. Nič mn namreč ne more preprečiti, da ne bi sprožil vrste ofenziv pper zaveznike kjer, kadar in kakor inu bo po volji. Tudi nihče ne more vedeti vnaprej, po kakšnih načelih se bo ravnal, piše londonski list »News Chronicle« v zvezi z omenjenim govorom.
Anglija bo doživela strašne posledice, če bo nadaljevala z rušenjem zgodovinskih spomenikov nemške kulture, piše glasilo nem-skega zunanjega _ ministra »Diplomatische Korrespondenzc, in označuje napade na Liibeek in Rostock za divjaške, ker ti napadi niso namenjeni vojaškim ciljem, temveč prebivalstvu.
Na otoku Javi so pričeli s popisovanjem vseh tujcev, ki prebivajo na Javi in se je do včeraj prijavilo oblastem 1000 tujcev v Ba-taviji, med kater-imi je 80 % Kitajcev.
Prihodnjo nedeljo bo praznovala mala kneževina Lichtenstein 600 letnico svojega obstoja. 3. maja leta 1342. je postala Fichten-steinska dežela neodvisna država pod grofom Hartmannom III. Ob obletnici bosta
Kvorila v prestolnici Vaduzu knez Franc žef II. in predsednik vlade dr. Hoop.
Danski kralj Kristijan je po daljši bolezni .popolnoma okreval in pričel z ohičajnimi ježami po danski prestolnici.
Kubanska vl«da se je odločila odpoklicati vse svoje državljane, ki žive v Evropi in Afriki,
Ameriško vojno ministrstvo sporoča, da je prevzel vrhovno poveljstvo nad vsemi zavezniškimi četami na Islandiji ameriški general Charles Bonesteel. Dosedanji poveljnik pa je bil angleški general Henry Osborn.
V zadnjih 24 urah so Angleži izgubili vsega
skupaj 41 letal nad Nemčijo, pravi nemški poročevalski urad.
V japonskih vojaških krogih pripovedujejo, da
bo japonska naredila iz Singapura strahovito pomorsko oporišče.
O nesreči v newyorški podzemeljski železnici poročajo, da še ni znano število mrtvih in ranjenih. Veliko žrtev je bilo tudi zaradi tega,_ ker so se ruševine razbitih vlakov takoj po nesreči zaradi kratkega stika vnele in je ogenj preprečeval sleherno pomoč.
novanja v krajih vojne industrije; 3. določiti moramo dohodke, ki jih nekateri prejemajo za svoje delo; 4. določiti bomo morali tudi cene kmečkih pridelkov; 5. državljane je treba navdušiti za to, da bodo prispevali k vojnim stroškom in se radi odzvali na razpise vojnega posojila, namesto da bi svoje zaslužke razmetavali za nebistvene reči. Omejiti moramo vsa bistvena živila, ki jih primanjkuje in se ne dajo drugače pravično razdeliti, tako da jih ne bodo mogli nakupovati samo tisti, ki lahko plačujejo visoke cene; 7. odpraviti bo treba sedanji kreditni sitem, plačevanje na obroke, pospešiti pa plačilo dolgov in vknjižb, tako da bo več denarja na razpolago za nakup vojnih obveznic.
Na podlagi teh sedmih točk v spomenici zahteva predsednik Roosevelt vrsto zakonov, ki naj zagotovijo vladi kar največje vsote denarja, potrebnega za vojne stroške. Poslanica-pravi, da Združene države zdaj trošijo dnevno 100 milijonov dolarjev za vojno, pa da je verjetno, da bo številka narasla na 200 milijonov dolarjev. Z drugimi besedami: Združene države bodo vsako leto porabile za vojne stroške več kakor polovico celotnih državnih dohodkov. Zato, pravi spomenica, bo treba močno obdavčiti vse vojne dobičke, in sicer v prav vseh panoflflb-
Zadnja pot prof. Ernesta Tomca
Liubljana, 29. aprila.
Kakor ie bilo hladno včerajšnje vreme, nebo prevlečeno s temnimi sivimi oblaki, prav tako žalostni so bili včeraj številni tisti, ki so prišli na pokopališče k Sv. Križu, da se še poslednjič poslove od pobornika katoliških načel, od vzgojitelja slovenske katoliške mladine, profesorja Ernesta Tomca.
Ob pol štirih so se začeli pogrebni obredi, ki jih je ob asistenci oo. frančiškanov opravil ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Med številnimi pokojnikovimi prijatelji in znanci smo opazili tudi nekatere odlične predstavnike našega javnega in kulturnega ter verskega življenja. Med pogrebci je bil bivši ban dr. Marko Natlačen, ljubljanski župan dr. Jure Adlešič, zastopan je bil celotni odbor Katoliške akcije ■/. dr. Odarjem in dr. Basajem na čelu. dr. Žitko, načelnik prosvetnega oddelka Visokega Komisariata dr. Sušnik, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice g. Martelanc, ravnatelj muzeja g. dr. Mal, pa še številni predstavniki najrazličnejših katoliških kulturnih in gospodarskih ustanov ter društev. K zadnjemu slovesu je skoraj v celotnem številu prihitelo diiaštvo kla-tične gimnazije pod vodstvom ravnatelja g. 3ajuka in več profesorjev.
Ko je škof dr. Rožman opravil molitve na talah, je stopil pred krsto ravnatelj dr. Basaj n v imenu Katoliške akcije spregovoril:
Dracii qospod profesor!
Ob Tvoji krsti stojimo in se poslavljamo, •a Tebe v imenu KA..Ni nas strah za Tvojo hišo, ker vemo, da že u^iva pri Bogu planilo. Saj si vse življenje bojeval božji boi: za čistost načel, za Boga, za katoliško stvar. Pa vendar nam ie slovo težko in nam je pri srcu hudo, ker gledamo po človeško, mislimo po človeško. Ta trenutek občutimo, kako velika praznina je nastala v vrstah KA na mestih, kjer si Ti delal, kjer si Ti vodil. Ali bomo v stanu to praznino izpolniti. Tvoje vodstvene lalente nadomestili? Pa še drug razlog ie, zakaj nam je hudo. Dobro vemo, koliko načrtov si še imel, da izgradiš in popolniš organizacijo; dobro se zavedamo, kakšne zaklade nesebične delavnosti in sposobnosti bi še mogla sprejemati od Tebe naša katoliška skupnost.
Nedoumljivi so nam božji sklepi. In v božjo voljo vdani verujemo, da je bila Tvoja smrt potrebna in da bo težko izgubo organizaciji Bog nadomestil s svojim blagoslovom. Potrebna je bila Tvoja smrt, da bomo imeli pri Bogu močnega priprošniika za našo akcijo, ki bo izprosil božjega blagoslova za naša prir zadevanja. Potrebna pa je bila mogoče Tvoja-smrt tudi zato. da ob izgubi šele vemo prav ceniti Tvoje odlične lastnosti in sposobnosti, s katerimi si neutrudljivo služil katoliški skupnosti. jo krepil in bogatil.
Bili so sicer taki, ki so grajali Tvojo granitno načelnost, ki Ti je branila kompromis tam, kjer bi kompromis pomenil izdajstvo načel, kjer bi kompromis kompromitiral načela. Gledal si naprej in spoznal, da našemu času preti največja nevarnost s strani komunističnega brezboštva in da se bo proti njemu mogoče boriti in zmagati le z granitno načelnostjo. Jasno si spoznal in ponovno si nas opominjal. da velja bolj kot kdaj danes Kristusova beseda: »Kdor ni z menoj, je zoper mene. Kdor z menoj ne zbira, raztresa«. Toda vedel si tudi. da mora vsaka dobra stvar premagovati velike ovire in nasprotovanja. Zato se ovir in nasprotovanj nisi ustrašil.
Ne bom posebej poudaril Tvojo neutrudljivo delavnost, v kateri niti svojemu zdravju nisi prizanašal, tudi ne bom omenil temeljitosti in resnicoljubnosti, s katero si kot logik in pedagog obravnaval vsa vprašanja dela in vzgoje v organizaciji. Zaslužil bi pa očitek površnosti, če ne bi opozoril na eno tako odlično potezo Tvojega lika: na nesebičnost in požrtvovalnost, v kateri si bil mladcem in sodelavcem zgled katoliškega borca, ki je skupnosti vse dajal: sposobnost, sile in svojo močno osebnost, ne da bi zato stavil naprara organizaciji ali javnosti v katerem koli oziru tudi nai-skromnejšo zahtevo. Delal si vse iz krščanskega idealizma, iz tiste globoke ljubezni do stvari, ki je odlika pravega apostola. In ali ni ravno ta poteza nesebičnosti in idealizma v borbi proti materialističnemu svetovnemu nazoru bila tista sila. ki Ti ie poleg drugih lastnosti pridobivala ljubezen in zaupanje mladcev in globoko spoštovanje sodelavcev.
Dosledno si se pa držal Krekovega nauka, da ima inteligenca toliko vpliva in voditeljstva v narodu, kolikor si ga zna pridobiti z ljubeznijo in nesebičnostjo. In tako ie bilo z nesebičnim delom izpolnjeno Tvoje življenje od mladih let. ko si po Krekovem naročilu začel delo za katoliško vzgojo med vajenci, ko si z načelnimi debatami v akademskem društvu Danica na Dunaju bistril nazore in krepil vrste. ko si ob pripravi katoliških shodov, evharističnega kongresa in vseh velikih katoliških manifestacij opozarjal in delal vedno na to, da se organizacija poglablja in vedno bolj za-
sidra v načelih proti nevarnostim, da poplitvi in postane zunanja, le paradna. Orlovsko organizacijo. najodličnejšo organizacijo slovenske katoliške mladine, si v teku let tako prekoval in izoblikoval, da je nastala iz nje najvzor-nejša mladinska organizacija.
Svoje najboljše sile in sposobnosti, svoje globoko znanje in nesebičnost pa si v največ ji meri posvetil katoliški akciji. Videl si, da more proti komunističnemu brezboštvu voditi uspešno borbo le elitna organizacija, kakor jo je sv. oče postavil in vsem vernikom priporočil v Katoliški akciji. Navdaja me misel, ki mi je dozorela v prepričanje, da je Bog mali naš narod odlikoval, ko nam je v Tebi dal moža-laika, ki ie bil temeljito preučil sistem in delo KA in delal z vročo apostolsko vnemo zanjo. Bil si zares mojster organizacije, ki je globoko sejal seme KA med našo mlado inteligenco tako, da si si v mladcih ustvaril svojo šolo.
Naj nas ob Tvoji krsti, ob slovesu od Tebe navda tisto prepričanje, ki ga je izrazil ob slovesu od Tebe prijatelj, ki je zapisal:
,Mi vemo, da njegova smrt ne bo prekinila razvoja in rasti, zlasti dijaške K A. Vsi, ki srna ga poznali in bili blizu pri njegovem delu, bomo to delo z nezmanjšano vnemo nadaljevali. _To bo najlepša oddolžitev spominu niega, ki ni nikoli gledal ali skrbel zase, marveč se je le trudil in se izgaral v delu za katoliška načela. «
Po govoru ie pevski zbor bogoslovcev zapel ginljivo žalostinko. Dolg pogrebni sprevod se je začel viti od Zal pa do pokojnikovega zadnjega bivališča.
Med dolgim špalirjem diiaštva so mladci ponesli svojega vzornika k svežemu grobu. Zadnje molitve za pokojnikovo dušo so donele v mračen dan. Ob odprtem grobu se ie v imenu akademskih mladcev poslovil g. Kovačič, v imenu mladcev dijakov pa se ie od svojega vzgojitelja poslovil g. Zajc. Bogoslovci so zapeli še eno žalostinko. Težke grude zemlje so začele padati na pokojnikovo krsto. Pogrebci so se potem začeli razhajati.
Opozorilo radijskim naročnikom
Obveščamo radijske naročnike, da morajo za mesec april brezpogojno poravnati radijsko naročnino vsi naročniki.
Naročnino za prihodnji mesec maj morajo plačati vsi tisti, ki so vložili prošnje na Kr. Kvesturo ali okrajna načelstva, ne glede na izid prošnie._
V	naslednjih mesecih pa bodo dolžni plačevati radijsko naročnino samo naročniki, ki bodo prejeli dovoljenja.
Nevarna otroška igra — obešanje na stopnice tramvajev
Ljubljana, 29. aprila.
Zaradi otrok na stopnicah tramvajskih voz smo brali popolnoma upravičeno pritožbo, ki se ji seveda iz vsega srca pridružuje tudi uprava mestne električne cestne železnice. Posebno, kadar minejo šole, se sproščena mladina kakor grozd obeša na stopnice, da odrasli, predvsem pa tramvajski uslužbenci trepetajo za njfenp življenje. Vsakdo razume to raziposajenost in veselje mladine do produciranja .svoje spretnosti in korajže, vendar se pa mladina ne sme za našati, da se ne more pripetiti nesreča. Ueluž benstvo električne cestne železnice .ie dobilo na (strožji ukaz, da nikakor ne sme dovoljevati teh nevarnih športnih produkcij, vendar pa večkrat tudi stroga beseda ne pomaga ter se mladina ne umakne zlepa v voz, čeprav je dosti prostora. V tem pogledu pa maramo pohvaliti vajence, ki se tudi vozijo v oddaljene strokovne nadaljevalne šole ter jih je treba le prav redko opominjati, saj so z redkimi izjemami prav dostojni in olikami. Obrtniški naraščat se pač zaveda, kako odločilnega pomena je vljudno in lepo vedenje za obrtnika, zato pa tudi ne krši prometnih predpisov in ne ovira prometa. Popolnoma upoštevamo težave učiteljskih z>bo-rov, kii jih imajo v sedanjih časih z vzgojo naše inteligence, vendar jih pa prosimo, da bi čim večkrat opozarjali mladino na pravilno vedenje na cesti in tudi v tramvajskih vozovih. Zaradi slabega vedenja šolske mladine se namreč večkrat slišijo sicer krivične, a prav pikre opazke tudi na račun šolnikov, ker velik del občinstva ne upošteva današnjih, tudi /a mladino razburil jivih časov. Zato ee pa obračamo predvsem tudi na starše, naj vplivajo na svoje otroke, da ne bodo ovirali prometa, prezirali predpisov ter svojihn staršem delali sramote z neolikanim vedenjem Neubogljiva razposajenost otrok je vzrok, da mora uprava električne cestne železnice odklanjati vso odgovornost, če bi se navzlic strogemu opozorilu pripetila kaka nesreča temu ali onemu nediscipliniranemu fantu ali celo taki gospodični.
V Marijinem mesecu — po Mariji k Srcu Jezusovemu!
Mainik je Marijin mesec. Uprav spomin na Mater božjo pa nas mora nagibati k pobožnosti do presv. Srca Jezusovega. Saj sta srce Jezusovo in srce Marijino v tako tesni zvezi, da lahko rečemo dvoje src pa ena ljubezen.
V naravnem redu je Srce Jezusovo upodobljeno po Marijinem srcu; v nadnaravnem redu je pa Marijino srce upodobljeno po Jezusovem srcu. Živo nas tega spominjajo lavretan-ske litanije: Sveta Marija, Sveta Mati božja, Sveta devic devica, Mati milosti bož-j e, Mati čudovita, posoda vse svetosti, roža skrivnostna.
Med Srcem Jezusovim in Marijinim vlada popolno soglasje. Prav zato pa ima Marija tudi tako moč do Srca Jezusovega, da jo cerkveni očetje kar naravnost imenujejo:	O mn i po-
te n t i a s up p 1 e x — Proseča vsemogočnost. la njena proseča vsemogočnost je posledica one brezmejne ljubezni, ki je vezala Sina z njegovo Materjo in Mater z njenim Sinom. Jezus ljubi svojo Mater bolj kot vsako drugo ustvarjeno bitje. Prav zato jo je storil tako veliko in tako mogočno. Nobena milost ne pride do nas razen po njenih rokah. Zato moremo iskati pomoči pri njej tudi v tistih zadevah, ko nam nihče drugi pomagati ne more.
Če torej častimo v majniku Mater božjo, moramo kot častilci Marijini častiti tudi Srce Jezusovo. Vedno velja geslo: Po Mariji k Je-zusu!	.
V tem mesecu je prav posebno priporočljiva slovesna posvetitev družin presvetemu Srcu Jezusovemu. Kakor ima vsaka družina podobo Marijino v svojem domu, tako imej ‘tudi podobo Srca Jezusovega na častnem mestu v svojem stanovanju! To sliko naj krščanska družina slovesno ustoliči na dan svoje posvetitve Srcu Jezusovemu.	!’•	J-
V treh vrstah..
V deželni šoli ▼ Gozdu Martuljku je bilo prirejenih več predavanj, ki so jih poslužali gradbeni delavci z Gorenjskega Predavanja so seznanila pripadnike gradbene stroke z narodnosocialistični-mi načeli stavbarstva.
Pri nedavni poulični zbirki v Kranju st bila povabljena v mesto fanfarni in godbeni oddelek celovške mladine. Oba oddelka sta sodelovala pri dobrodelnem koncertu, Mladino so v Kranju prijazno sprejeli.
V Litiji je zadnjo soboto povila brivčeva žena Zofija Ražunova trojčke. Vsi trije z materjo vred so zdravi. Fantka so krstili na ime Adolf in Rihard, punčka pa je dobila ime po materi.
V Kranju bo v kratkem pevsko zborovanje za vsa pevska društva cele Gorenjske. Podobno zborovanje bo tudi v Guštanju za Mežiško dolino. V Celovcu je bila pred nedavnim glavna skupščina koroškega pevskega okrožja.
Mariborski zvezni vodja Steindl je govoril v veliki mariborski dvorani voditeljskemu zboru mariborskega mestnega okrožja, ki ima sedaj skupaj 1200 mož in žena.
V Trbovljah je bila pred nekaj dnevi izročena svojemu namenu šola za mlade rudarje. K otvoritvi so prišli rudarski naraščajniki in številni starši. O pomenu šole je govoril inž. Koller.
šmarnice »Naša Gospa presv. Srca«
so na novo izšle.
Kupujte jih vsi, ki opravljate pobožnost devetih prvih petkov.
Nov napredek prulskega nabrežja
Med okraji, ki 60 zadnja leta zabeležili prav lep napredek ter se znatno olepšali, spadajo nedvomno Prule. Krasne nove vile in poslopja, ki so nastala v okolici šole, dalje odstranitev nevšečnega starega Marijinega kopališča, zasaditev lepega drevoreda vzdolž vsega obrežja in ureditev cestišča, vse to je dvignilo Prule v lepo sprehajališče in tudi važno prometno pot. Odkar je Ljubljanica regulirana, 6e je lepota Prul seveda še bolj dvignila. Prule pa bodo pridobile še na slikovitosti, ko bo vsa Ljubljanica tekla po strugi mirno Prul in bo tam cvetelo čolnarjenje in veslanje. To se bo zgodilo najbrže že letos v jeseni, ko bo odstranjena na Pru-lah dosedanja začasna zapornica, ker bo zgrajena nova 6talna pri cufcrarni.
Te dni pa 60 zabeležile Prule zopet nov napredek. Kakor 60 Prule široke, tako so bile tesne pri vhodu nanje s šentjakobskega mostu. Tu je bil namreč v obliki pravokotnega trikotnika lep vrt, tako-zvani Virantov vrt, po nekdanjem lastniku, ki je bij tudi lastnik bližnje Virantove palače, kjer je 6edaj poštno ravnateljstvo. Ta vrt v svojem obsegu in 6 svojim visokim, dasi lepim zidovjem, je bil dolgo trn v peti vseh Prulčanov. Zadnja lastnica vrta, bivša Kranjska hranilnica, je 6icer obljubila, da bo ta zazidani in občinstvu nedostopni vrt spremenila v javni park, oziroma,v otroško igrišče, toda potrebna bi bila neka^pogajania z mestno občino. Iz vse stvairi ni bilo do letjas nič. Ze pred leti; ko ni bilo potrebe po tolikih' vrtovih, je v tem vrtu rafitto sočivje, vrt pa je ostal še vedno zaprt. Zdaj seveda. ko se celo diiiigi javni parki spreminjajo v koristne nasade sočivja, krompirja in sličnega, ni misliti na to, da bi iz Virantovega vrta kdo delal otroško igrišče, ki bi bilo sicer potrebno, vendar ne tako nujno, ker nudijo Prule dovolj prostora za otroške igre.
Pač pa se je izkazala iz drugih vzrokov potre, ba, da se vsaj del Virantovega-vrta opusti. Cesta skozi Prule je namreč izredno važna transvezalka med Notranjsko skozi Ljubljano na Dolenjsko, ozi-roma vzeto v večjem primeru, za vozni promet med
Trie6fejem in Karlovcem. Ta prečnica vodi v Ljubljani na črti. Tržaška ce6ta, Aškerčeva ce6ta, Cojzo-va cesta, šentjakobski mo6t, Prule, Janežičeva cesta, Karlovška cesta, Karlovški most, Dolenjska cesta (oziroma proti Igu Ižanska cesta). Težki tovorni avtomobili vseh vrst, vozijo vsak dan po tej črti in je 6eveda ovinek ob zidu tega vrta pomenjal znatno oviro. Florjanska ulica, oziroma Karlovška cesta od Rožne ulice dalje za takšen promet ni6ta sposobni, ker je tu tramvaj, kar pogosto ovira ves drugi promet, pa tudi ©ta ti dve cesti vedno polni drugih voziil, ki opravljajo zgolj krajevni promet.
Tako je moral del zidu Virantovega vrta pa6ti. Ob osnovnici trikotnika ob Trubarjevi ulici je padel v dolžini 06em metrov, padel pa je tudi ve6 zid ob nabrežju Ljubljanice, tako da je zadaj že po. stavljena lesena ograja, ki gre 6edaj vzporedno z Ljubljanico in 6 fronto drugih hiš na tem nabrežju. Cestišče se je tako razširilo za dva do osem metrov. Ruševine zidu 60 še tam, bodo pa v kratkem odpeljane in cestišče utrjeno. Tako bo tudi na tej točki cestišče dovolj široko, da 6e bosta mogli z lahkoto srečati dve še tako široki vozili.
Večina Virantovega vrta pa je še ostala. Nanj bo 6edaj čez nizko ograjo bolj prijazen pogled, medtem ko prej javnost 6ploh ni vedela, kako iz-gleda ta vrt znotraj. Ko ne bo v Ljubljani več take vneme po vrtnarjenju in tudi ne potrebe zanj, pa bo treba na tej točki eeveda opustiti zasebni vrt in namesto njega urediti majhen, toda ličen park, kamor bodo megle mamice ob sončnih dnevih s svojimi malčki. Prostora je tam še vedno dovolj.
Tudi drugače 60 Prule že lani znatno nrpredo-vale. Razširjena in podaljšana je b'la znatno Cim-permanova ulica, ki vodi za prulsko šolo, prav tako Prijateljeva in Praprotnikova ulica. Rečeno je bilo sicer, da bo Prijateljeva ulica podaljšana prav do Rožne ulice, 6 čimer bi bila podana najkrajša zveza 6 Prul do Sv. Jakoba trga, tako pa je bila podaljšana zaenkrat le do Koširjevega vrta. Morda bo mestna občina kaj v kratkem izvedla tudi ta načrt, ki ga lani še ni bilo mogoče izvesti.	(r)
Dotrpcla je danes zjutraj in odšla v lepše življenje moja dobra teta
Mariia Windsscher
poštna uradnica v pokoju
Truplo drage pokojne leži doma, Domobranska cesta 27, do dneva pokopa opoldne.
1’ogrcb bo v četrtek, 30. aprila ob 5 popoldne iz kapelice sv. Petra na pokopališče k Sv. Križu.
Priporočam jo v molitev.
Ljubljana, dne 29. aprila 1942.	Dr.	Marijan	Dokler.
E Wallace
ROMAN
RDEČI KROG
utrujeno.
Istočasno je vstal tudi Froynnt in se preril skozi gnečo poslušalcev ter se napotil iz sodne dvorane. Froyant je bil bogat inož, kateremu je bil denar edini cilj in smoter življenja. Bil je eden tistih mož, ki preš te je j o vsak večer ves svoj denar, preden gredo k počitku. V podobni zadevi, kakršna je bila s Talijo Drummondovo, bi dal aretirati celo svojo mater. Na Talijo Drummondovo pa se je še posebno jezil zaradi tega, ker je bilo eno izmed zadnjih njenih dejanj v njegovi službi to, da mu je izročila svarilo Rdečega kroga, zaradi katerega je dobil že enkrat hud živčni pretres, od katerega si še zdaj ni čisto opomogel.
Froyant je bil mož visoke postave, suhi hrbet pa je imel nekam upognjen. Vsakogar je sumil in nikomur ni zaupal. Imel je prav svojevrstne nazore o svetosti zasebne lastnine in njene nedotakljivosti. In Taliji Drummondovi je prav zaradi tega še bolj zameril njeno dejanje.
Parru, ki mu je sledil iz dvorane, je izrazil obžalovanje, da dekle ni bilo obsojeno na ječo.
»Take vrste ženske predstavljajo nevarnost za družbo,« se je pritožil s svojim visokim zadirčnim glasom. — »Kdo pa mi jamči, da ni morda tudi ona v zvezi z nesramnimi izsiljevalci, ki ml groze? 40.000 zahtevajo od mene! 40.000.« Te zadnje besede je izrekel skoraj jokaje.
»Vaša dolžnost pa je, da me branite, da se mi ne pripeti nič hudega! Razumete? To, to je vaša dolžnost!«
»Slišal sem, kar ste rekli,« je dejal inšpektor Parr nekam
»Kar se pa tiče dekleta, ne verjamem, da jc sploh želela.« Nenadoma je obmolknil. — »Zatem se nekaj skriva,« je kdaj kaj slišalo o Rdečem krogu. Zelo mlada je.«	j	nadaljeval bolj mirno. - »Nekaj, česar jaz ne razumem m ver-
»Mlada!« je siknil suhi Froyant. - »Prav v takih letih jih jetno tudi vi ne, gospod inšpektor.« je treba kaznovati, ali ni res? Mlade ujeti in	mlade kaznovati.)	V tistem trenutku so se odprla vrata m dekle je prišlo	ven.
Le na ta način jih je mogoče spet spraviti	na dobro pot	in Ko je zagledala Jacka, se je ustavila in lahna rdečica	je	oblila
vzgojiti v dobre državljane!«	.	"jena bleda lica.	■
»Skoraj da imate prav,« je pritrdil plečati	gospod Parr,	pri	»Ali ste bili v sodni dvorani?« je naglo vprašala.
tem pa vzdihnil in nekam bledo dejal:	On je prikimal, ona pa je zmajala z glavo.
»Otroci zadajajo velike skrbi.«	,	|	»Ne bi bili smeli priti,« je dejala skoraj jezno. — »Kako ste
Froyant je nekaj zamrmral sam pri sebi in ne da bi prikimal zvedeli, kdo vam je povedal?«
v slovo, je odhitel čez dvorišče v avtomobil, ki ga je čakal pred vhodom v policijsko poslopje.
Zdelo se je, da se ni niti prav zavedala inšpektorjeve prisotnosti. Toda prvič, odkar je bila aretirana, jp bilo na njenem
Insuektor ca ie z lahnim nasmehom na ustnicah opazoval,1 obrazu opaziti znake njenih prikritih čustev. Rdečica in bledica
\l __ P.	.	i	.i.i	j..	 i.	i.i	!	i__________:____i:__________________________f.ln«	cp	ii	tuni	mnln
kako je odhajal. Potem pa je pogledal okrog sebe in zagledal mladega moža, ki je čakal pred pisarniškimi vrati.
»Dober dan, mr. Beardmore,« je dejal. — »Ali £akate, da bi videli svojo mlado neznanko?«
»Da. Koliko časa pa mislite, da jo bodo še zadržali?« jc živčno vprašal Jack.
Mr. Parr ga je pogledal z brezizraznimi očmi in hrknil.
»Če mi ne boste zamerili, gospod Beardmore,« je dejal mirno, »vam povem, da se preveč zanimate za gospodično Drummondovo, bolj, kot bi bilo dobro za vas!«
»Kaj hočete s tem reči?« je hitro vprašal Jack. — »Vsa stvar je bila le past. Tisti živinski Fro---------------«
Inšpektor je odkimal.
»Gospodična Drummondova je priznala, da je vzela kipec,« je rekel Par. — »... in kar je še največ vredno, je to, da smo jo videli, ko je prihajala iz Izakove zastavljalnice. O tem ni mogoče imeti nobenega dvoma.«
»Dekle je sicer priznalo očitani ji prestopek, toda samo iz vzroka, ki ga sama najbolj pozna,« je naglo dejal Jack. — »Ali
sta sc kar menjavali na njenem obrazu. Glas se ji je tudi malo tresel, ko je nadaljevala:	_	...
»Zelo mi je žal, da ste sploh zvedeli o tej zadevi, gospod Beardmore, in strašno mi je žal, da ste prišli,« je dejala.
»Saj vse to ne more bili res,« je rekel ves zavzet. — »To mi pač lahko poveste, Talija. Vse je bila le nastavljena past, ali ni res? Past, ki je bila nastavljena zato, da bi vas onemogočila.«
Njegov glas je bil skoraj proseč, toda ona je odkimala.
»Ni bila past, ne,« je dejula čisto mirno. »Okradla sem gospoda Froyan*a.«
»Toda zakaj, zakaj?« je vprašal ves obupan. — »Zakaj ste
to----------------?«
»Bojim se skoraj, dn vam ne bom mogla povedati, zakaj,« je dejala s koinaj vidnim nasmehom na ustnicah. — »Rabila sem denar in to je menda dober in zadosten vzrok, ali se vam ne zdi?«
»Tega ne bom nikdar verjel.«
Jackov obraz je bil pri tem trd in odločen, njegove sive oči
mislite, da bi bilo mogoče, da bi dekle, kakršna je ona, lahko na so jo gledale nepremično, kradlo? Zakaj pa naj bi kradla? Jaz bi ji dal vse, kar bi po-|	»Vi niste ena tistih, ki se omadežujejo s tako majhno tatvino.«
0 topinamburja in hroščevem letu
Valvazor je poznal to rastlino — Hroščeva moka
Ljubljana, 29. aprila.
V	mnogih trgovinah s semeni, pa tudi po trgovinah s sadjem, zelenjavo in poljskimi pridelki naleti človek v izložbah na kak krožnik ali kako leseno skodelo, v katero so položeni doslej pri nas še ne toliko upoštevani, skoraj že popolnoma pozabljeni gomolji, ki so nekam drobčkani in rjavkasto temni, raskave skorje. Napis meščana in občana pouči, da so to gomolji »topinamburja«. O njem je b.ilo v dnevnem tisku objavljenih že nekaj zanimivih, poučnih in tudi propagandnih člankov, ki imajo namen človeka v teh časih seznaniti z novim nadomestkom za krompir. Pravijo, da je topinambur prav dober in užiten, morejo ga zauži-vati tudi ljudje e sladkorno boleznijo. Drugi zopet niso tega mnenja.
Za našega človeka pa je gornja beseda predolga. In starejši ljudje 60 kmalu za ta poljski pridelek pogruntali krajšo besedo »bur«. Ko topinambur delimo, ali če hočete, razlogujemo, kakor se izražajo učeni pravopisarji, dobimo »topi-nam-burc. In starejši ljudje so se takoj spomnili na junaške Bure, ki so v začetku tega stoletja bojevali težak boj za svojo svobodo tam v Južni Afriki proti zlata pohlepnemu in nenasitnemu Angležu, ki si je naposled po krvavih bojih osvojil bursko deželo. Pred vojno 60 mnogi tudi naztvali one vojake, ki so bili potrjeni k rezervistom na osem tednov, za bure.
O topinamburju pa je podal prav čedno in originalno informacijo gospod, ki vod; mestni tiskovni referat in ki se spozna na vse stare knjige in slike. Gospod Tone je povedal, da je že oče Valvazor poznal to rastlino in jo je navedel v svojem zvezku, kjer govori o poljskih pridelkih Kranjske. Tej rastlini so ljudje rekli »papeževa repca«. Toliko o topinamburju! Sedaj nekaj o hroščevem letu in hroščih!
Lelos imamo hroščevo leto. Ker je se zelo mraz, ee hrošči pojaivljajo v manjšem številu. V mestu in
okolici lahko stresemo z že ozelenelega drevja posamezne hrošče. Mnogi jih že sedaj marljivo tresejo in nabirajo. So dobra hrana za kokoši, katerim že primanjkuje druge piče. Bila so neka leta, ko je hrošč ali keber postal prava nadloga za razno listnato drevje. Je bilo takole pred tridesetimi leti, ko je naprav'1 hrošč veliko škodo kljub temu, da so ga hudo pokončavali. Na Rožniku je n. pr. človek lahko opazil, kako so hrošči mlade hraste po-
polnoma oglodali, požrli so vse listje, da je potem ostalo le golo vejevje. Kaj pa hroščeva moka? V starih mazaških zapiskih je človek lahko naletel na recept, da je hroščeva moka, dobro prekuhana, prav primerna za zdravljenje protina. In stare konjačke so imele to moko vedno v zalogi in so jo dostikrat vnovčevale v čeden denar. Drugi spet pravijo, da je hroščeva moka zelo dobra kurja piča. Hrošče je treba nabrati v veliki množini, jih posušiti in nato zmleti. Moko se potem zamesi in pripravi kuram za pičo. Če ni res, naj kdo pove ati naj doma napravi poskuse s hrošči, jih posuši in zmelje. Drugo leto bo lahko poročal o svojih . uspehih s hroščevo moko!
Posledce
komunističnih zločfnov
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in Poveljnik XI. Armadnega zbora javno objavljata:
V noči na 26. je krdelo upornih komunistov v Radohovi vasi izdajalski streljalo proti enemu našemu vojaškemu vlaku, ubivši dva vojaka in ranivši druge.
Ker je preteklo 48 ur, ne da bi se izsledili povzročitelji zločina, je bilo odrejeno, da se zaradi izvršitve določil razglasa od 24. aprila ustreli 6 oseb, zanesljivo krivih komunističnega udejstvovanja.
Obsodba je bila izvršena danes ob 8. uri.
Ljubljana, 28. aprila 1942-XX.
General Poveljnik XI Armadnega zbora: s. r. Mario Robotti. — Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: s. r. Em. GraziolL
RAPPRESENTANZA COMMERCIALE
nella Bassa-Slesia (Germania) cerca relazioni con Ditte locali che espor a-no generi di largo consumo (come ci-polle arrostite, in scatola, ed altri pro-dotti corservati). lnviare offerte al:
TRGOVSKO
ZASTOPSTVO
v Dol. Šleziji (Nemčija) išče zvez 8 krajevnimi tvrdkami, ki izvažajo blago velike porabe (n. pr. praženo čebulo, v škatljah in druge konser-virane izdelke . Ponudbe pošliitena:
N. A. 771 — Gesellschait Itir Auslandswerbung mbH. Berlin NW 7, Friedrlchslrasse 154
ni n j
30.
APRILA
NEPREKLICNO ZADNJI DAN
Oltre 52 milioni sono giA stati distribuiti fra i vincitori della Lotteria di Tripoli, che anche quest’anno creeiti due nuovi milionari. Uno di questi potresti essere tu!
Acquista oggi stesso un biglietto della Lotteria di Tripoli. Domani non potrai piii dlventaie milionario con sole 12 lire!
Že nad 52 milijonov lir je bilo razdeljenih med zmagovalce Loterije di Tripoli, ki bo tudi letos napravila dva nova milijonarja liden teh dveh bi bil lahko ti!
Še danes kupi srečko Loterije di Tripoli! Jutri ne boš mogel več postati milijonar s komaj 12 lirami!
Sklepi oblačilne korporacije
Rim, 29. aprila. 6. Pod predsedstvom korporacijskega ministra Riccija t>e je predvčerajšnjim sestala oblačilna korporacija. Podpredsednik Parolari je podal poročilo o vseh vprašanjih, ki se tičejo trgovine in izdelave oblačilnih predmetov, posebno pa o povečani izdelavi tipiziranega blaga. Temu poročilu je sledila živahna razprava, v katero je posegel tudii minister Ricci. Ta je poudarjal, da mora italijanska industrija ustreči V6em zahtevam 6eda. njega vojnega časa in mora poskrbeti, da se pokrijejo V6e civilne in vojaške potrebe. Končno je bila sprejeta resolucija, ki pravi, da 60 zborovalci pretresali vprašanja oblačilne industrije, razdeljevanja tega blaga in kakovosti in ugotovili, da je italijan-
sko ljudstvo disciplinirano sprejelo nase V6e omejitve, ki 60 jih oblasti izdale. Poudarjajo pa potre, bo po popolni tipizaciji vsega blaga, prav tako pa
vabijo vse korporacijske organizacije, naj 6e 6 temi nasveti temeljito pooavijo in jim skušajo ustreči. Tako naj bi st dosegla pocenitev blaga in povečala izdelava.
Športni drobiž
40 minutni igri nič manj kot 16 golov, sami pa so dobili le 2. Torej niso imeli kaj veliko opravka z nasprotnikom. Tekmo je gledalo 7000 gledalcev
Seveda časa v nedeljo nemške igralce drugače trd oreh kot pa je bilo nedeljsko moštvo.
Madžari in Nemci 6e že vestno pripravljajo za nogometno srečanje, ki bo 3. maja v Budimpešti. Nemški zvezni kapetan je že zbral 6voje igralce, s katerimi bo zdaj nastopil v nekaterih poskusnih tekmah z domačimi moštvi. Tudi za to mednarodno
srečanje vlada že zdaj
precejanje
Jeseniški nogometaši 60 nastopili za"dnjo nedeljo v prvenstveni tekmi proti celovškemu KAC-u. Te®no so zmagali domačini. Rezultat je bil 1:0. Gol za Celovčane je zabil Marolt. Od Jeseničanov pa eo ugajali Brun, Knific, Pogačnik in Janežič.
Tudi na Madžarskem so začeli 6 teki na dolge proge. Tako je pri nedavnem tekmovanju na progi 10 km zmagal Kelen v času 31 minut in 58 6ek.
zanimanje.
Dogoni živine
Ljubljana, 29. aprila.
Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu tc-le dogone za klavno živino:
4. maia 1942 v Črnomlju:
5. maia 1942 v Novem mestu:
5. maia 1942 v Logatcu:
6. ma ia 1942 v Ribnici:
6. ma ia 1942 v Ljubljani.
Ljubljana
Pri zadnji reorganizaciji srbskega športa je
imenoval prosvetni minister športni odbor. Temu odboru je postavil na čelo ini. Aračiča. Aračič je znan športni delavec in je sodeloval zlasti pri uvedbi zakona o obvezni telesni vzgoji. Znan pa je tudi kot odličen zadružni delavec. Pri nastopu svoje prve funkcij« je izjavil, da se ho nradvsem boril proti profesionalizmu v nogometu in boksu, v ostalem pa bo skušal reorganizirati srbski šport na široki ljudski podlagi.
147 japonskih dolgoprogašev se je udeležilo spomladanskega maratonskega teke. Zmagal je Moku Sochou v času 2: 34, 42. Proga je bila dolga 42.192 m in je vodila po znani avtomobilski dirkalni progi.
Ko smo v včerajšnji številki našega lista navajali vrstni red moštev v A diviziji italijanskega prvenstva smo izpustili Triestino, ki si je z nedeljsko zmago nad Genovo priborila nadaljnji dve dragoceni točki in jih ima zdaj vseh skupaj 23, prav toliko kot Genova.
Zelo živahni so bili preteklo nedeljo tudi italijanski kolesarji. Razen milanske dirke na dirkališču so imeli na sporedu še celo vrsto cestnih dirk. Na milanskih dirkah so se pomerili z najboljšimi Švicarji. — Od cestnih dirk bi bilo omeniti ono, katere proga je vodila od Revere pa spet po ovinkih nazaj do izhodišča. Proga je bila dolga 90 km. Zmagal je Berti in je dosegel povprečno hitrost 38.5 km na uro. Uspeh je lep, čeprav je proga vodila večidel po ravnem. — Tudi na kolesarskih dirkah v Napoliju in Romi je bila velika udeležba tekmovalcev.
Zadnjo sredo so v Firenzib priredili ožji turnir najboljiih italijanskih teniških igralcev. Turnir je imel nam&n, da pregleda italijanska teniška zveza, s katerimi igralci lahko računa na bližnja mednarodna srečanja, od katerih eno bo prvo mednarodno srečanje z Madžari 8., 9. in 10, maja v Budimpešti. Omembe vredno je, da je že v semi-finalu izgubil italijanski državni prvak Cucelli proti mlademu Radu, v damskem singlu pa je v finalu premagala Artigianl Bossijevo.
Nemška državna nogometna reprezentanca se vestno pripravlja za mednarodno tekmo z Madžarsko, ki bo že to nedeljo v Budimpešti. Nemški trener Herberger ima že zbrane svoje igralce. Zadnjo nedeljo so ti izbranci igrali proti nekemu kombiniranemu moštvu in so mu nasuli v 2 krat
Koledar
Danes, sreda, 29. aprila: Peter, mučenec.
Četrtek, 30. aprila: Ku.jiina.
Obvestilu
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 43; mr. Trnkoczv ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Koncert čelista N. Brunellija. Jutri, v četrtek, dne 30. t. m., bomo slišali v veliki Filharmonični dvorani sijajnega umetnika na čelu, virtuoza Bru-nellija. Brunelli ie profesor rimske Glasbene akademije Sv. Cecilije in umetnik, ki stalno prireja koncerte za čelo ali sodeluje kot solist v simfoničnih orkestrih. V svoji domovini in izven njenih meja uživa sloves enega najboljših koncertantov-čelistov. Z velikimi usf>ehi pa se udejstvuje tudi kot sklada, telj, predvsem za čelo. Na jutrišnjem koncertu bomo slišali n. pr. njegovo Kadenco v Boccherinijevem koncertu in v njegovi priredbi Dunklerjevo skladbo: Predica. Poleg navedenih del 60 na sporedu še Rimski Konsakov, Debus6y, Paradi6i. Alfano in Richard Strauss. Jutrišnji koncert nam bo nudil izreden umetniški užitek in na njega še posebno opozarjamo vse prijatelje instrumentalnih koncertov. Začetek točno ob pol 7 uri v veliki dvorani Filhar. monije. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Martiče.
co nit. /uro n so canagna
Casa fondata nel 190C Commi8sioni - Espor-tazioni - Rappresen-lanze - Depositi Tra-sporti - Assicurazioni
N A P 011
Ustanovljeno ). 19C0 Poverjeništva - Jzvoz-ništva Zastopstva -Skladišča - Prevozništva - Zavarovanja
Via Ar te della Lano 18
Po nakaznice za semenski krompir naj pridejo prosilci z začetnimi črkami T. U in V v sredo, 29. t. m. od 8—11 v sobo št. 35 v II. nadstropju mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici št. 7. Jutrišnji četrtek, dne 30. t. m., nai pa s temi nakaznicami gredo po krompir v skladišče v Maistrovi ulici št. 10 od 9 dopoldne dalie.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Sreda, 29. aprila ob 17.30: »Zaljubljena fena«. Red Sreda.
Četrtek, 30. aprila ob 17.30: -»Vdova Roilinka«. Izven.
Petek, 1. maja ob 17.30: »Konto ,Y«. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol.
Sobola, 2. maja ob 17.30: »Rokovnjačih. Izven. Znižane cene od 12 Ur navzdol.
Opera:	,	*
Sreda. 29. aprila ob 17: »Prijatelj Frie«. Pre-miera. Red Premierski, četrtek. 30. aprila ob 17: »Prodana nevesta«.
Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Petek, 1. maja ob 15: »Don Paspualei. Izven.
Zelo znižane cene.
Sobota, 2. maja ob 17: »Prijatelj Frict. Red B.
EIAR - Radio liubljana
Četrtek, 30. aprila. 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Lahka glasba, v odmoru (8) napoved časa — 8.13 Poročila v italijanščini — 12.15 Koncert altistke Bogdane Stritar-šturmove (pri klavirju Marijan Lij>ovšek) — 12.40 Koncert pianista Janosa Sziranija — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — J3.15 Poročilo Vrhovnega poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Operetno glasbo izvaja radijski orkester |X>d vodstvom dirigenta D. M. Šijanca, ter tenorist A<lo Darian — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Izmenjalni koncert z Nemčijo — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.10 Frenas iz Kr. Opere v Rimu: Gotovac- Ero z onega 6veta, l. dej — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pisana glasba — 20 Najjoved časa, j>oročila v italijanščini — 20.20 Poročilo Vrhovnega po-veljstvB Oboroženih Sil v slovenščini — 20.30 Pesmi vojnega časa — 20.45 Koncert ritmo-simfoničnega orkestra vodi dirigent Semiprini — 21.50 Predavanje v slovenščini — 21.55 Koncert Edvarda delle Vcdove — 22.45 Poročila v italijanščini.
!!SliTK
mmmnm
S. S. van Dine
KONEC CREEMfjfIf
rsssssssKsssssssssus-SsSsSasassSsssssssS
KRIMINALNI ROMAN
54
Kakor da nič ne verjame,Je poslušala čudno pripovedovanje in molčala.
»Ste popili juho takoj, čim ste se vrnili v svojo sobo?«
»Da,c je odgovorila Ada. Zdelo se je, kakor da si zelo prizadeva, da bi se natančno spomnila.
»Niste čutili, da bi imela juha kakšen poseben okus?«
»Ne. Mama juho navadno zelo osoli.«
»No, kaj pa ste potem storili?«
»Nič! Le neka omamljenost se me je začela lotevati. Začutila sem, da me nekaj tišči v grlu, da mi je postalo nekam čudno vroče in koža me je začela hudo srbeti. Zdelo 6e mi je, da so mi roke in noge postale kot svinec. Prevzel me je nepremagljiv spanec in omagala sem. Drugega se nič ne spominjam!«
»Spet šah-mat,« je zamrmral Heath
Po kratkem molku je Vanče primaknil svoj stol k njenemu.
»Ada, pripravite se pogumno na slabo novico... Vaša mati je ponoči umrla.«
Ada je kar obstala. Z grozo v očeh je pogledal« Vanče ja:.
»Umrla? Umrla? Kako?«
»Zastrupljena je bila z močno dozo strihnina.
»To se pravi... samomor?«
Nihče od nas ni mislil na to možnost. Vanče se je nekaj časa pomišljal, potem pa spregovvril:
»Ne verjamem. Bojim se, da jo ie zastrupila ista oseba, ki je skušala umoriti tudi vas.«
Videti je bilo, da se je Ada silno vznemirila ob teh besedah. Prebledela je in zamižala.
»In kaj se bo zdaj zgodilo? Bojim se!«
»Ne bo se zgodilo nič več. Ada, ne more se zgoditi. Vi boste zavarovani in nadzorovani. Šibila odpotuje danes poipoldne v Atlantic Citv.«
Ada nas je milo pogledala.
»Tudi jaz hočem proč odtod-«
»Ni potrebno, Ada,« ji je zagotavljal Markham. »Mnogo varnejši ste v Newyorku. Postrežnica bo ostala pri vas podnevi in ponoči, v hiši pa bomo postavili stalno stražo. Hemming od
haja, in Sproot ter kuharica vam za postrežbo lahko zadostujeta. Zdaj vam nihče več ne more 6toriti kaj zlega.«
Ravnokar smo odhajali po stopnicah, ko je prišel Von Blon.
»Za božjo voljo!« je vzkliknil, nam šel hitro nasproti in pri tem kar pozabil na svojo običajno ljubeznivost. »Šibili« mi je telefonirala zdajle o žalostnem dogodku. Zakaj me niste o tem prej obvestili, gosjiod Markham?«
»Ni se nam zdelo jiotrebno, da bi vas vznemirjali, gospod doktor. Gospa Greenejev« je bila že več ur mrtva in imamo tu že svojega zdravnika.«
Von Blonu so se oči kar posvetile od jeze.
»Kaj zdaj tudi Šibile ne bom smel več.obiskovati? Vem, da namerava odpotovati in da me potrebuje.«
»Prosto pot imate in lahko greste, kamor hočete,« je odvrnil Markham in stopil vstran. Njegov glas je nalahno vztrepetal.
Von Blon je naglo odšel po stopnicah.
»Zelo je žalosten, se mi zdi.«
»Ne, gospod narednik,« je odgovoril Vamce, »prestrašen je le, brez šale, prestrašeni«
Malo čez poldne je Ilemming zapustila Greenejevo hišo, Šibila pa je odšla ▼ Atlantic City. V stairi hiši so ostali še Sproot, Frau Mannheim in Ada. Heath ie ukazal 0'Brienovi, naj čim dlje zavlačuje njen odhod in naj bdi nad vsem ia nad vsemi. Poleg te-
ga je bil tudi določen j>osebni tajni policist, da nadzoruje hišo.
XXII. poglavje.
Skrivnostna oseba.
Petek. 3. decembra ob 18.
Isti večer ob šestih nas je Markham sklical v krožek Stuyvessant. Poleg Ue-atha 6e je seje udeležili tudi vrhovni nadzornik 0’Brien.
Popoldanski časopisi so bili neusmiljeno napadli policijo zaradi njenega razvpitega neuspeha. Markham je v sporazumu 6 lleathom in Doremu-som povedal časnikarjem, da je stara gospa Greeneieva umrla zaradi tega, Ker je zaužila izredno močno dozo strihnina, ki ga ie jemala vsak dan po zdravniških predpisih. »Lahko se smatra,« tako se je končala njegova izjava časnikarjem, »da je bila usodna pomota kriva njene smrti.«
Časnikarjem pa se je ]>osrečilo v svoja poročila spraviti takšne stvari, da bralci nazadnje res niso več vedeli, kaj je resnica.
Posku« zastrupitve Ade je še naprej ostal skrivnost. Hudomušnost in razburjenost javnosti sta dosegla svoj višek, slednja še zlasti brez jjotrebe.
Markham in Heath sta se čutila premagana. Vanče je bil videti zelo vznemirjeni' toda ta vznemirjenost je v njem zbudila občutek silne bojevitosti.
Heath je na kratko ponovil vse. kar se je zgodilo. Poročal je o različnih sledovih, ki so jih odkrili, o ukrepih, ki so bili iz previdnosti izdani, in se
je nazadnje, preden se je začel razgovor, obrnil na vrhovnega nadzornika OBrienain mu dejal:
»Seveda je mnogo takšnih stvari, ki bi se pripetile v navadnem primeru ...
V	kakšni drugi hiši bi lahko iskali samokres in strupe, pretaknili vse blazine, dvignili preproge, raztrgali vse obloge po stenah, toda pri Greene-jevih bi takšno delo zahtevalo najmanj dva, tri meuecv časa. Sicer pa, kakšen uspeh bi s tem dosegli? Razbojnik, ki se nam ga že ne posreči iztakniti in spraviti v luknjo, se gotovo ne bi odpovedal svojemu načrtu samo spričo tega, ker smo mu vzeli samokres in strupe. Po Chestrovi in Rexovi smrti bi bili lahko zaprli vse ljudi, ki bivajo v hiši, toda časopisi v takšnih primerih delajo preveč hrupa. In potem tudi ne bi bilo pametno, če bi spravili pod ključ druSir.o, ki ima toliko denarja in toliko privržencev. Nakopali bi e! na glavo ce’o trumo najboljših odvetnikov z vsemi njihovimi zvijačami in ugovori. Prav gotovo bi s tem samo dregnili v osje gnezdo! Ker pu jjotem ne bi bilo nobenih stvarnih dokazov, bi si jih ti gospodje skovali v osem in štiridesetih urah. Lahko bi vso hišo natrpali s stražami, toda te straže ne bi mogle večno ostati tam. V trenutku, ko bi jx>licij6ka posadka odšla bi tisti gospod spet začel s svojo siaro igro. Verjemite mi, gospod nadzornik, storili 'Smo prav vse, kar je bilo le mogoče. Opravka imamo i, družinsko zadevo.«
‘Stran 1
Andrejčkov 3 o ž e:
I
Žalost m veselje
Roman v s I I le a h
Risal Jote Beranek
Besedilo priredil Mirko Javornik
n
M
*
677.
Krmar je skozi daljnogled naštel kakih osem teh džunk, ki so zatrdno bile last kitajskih pomorskih roparjev. Aleš je takoj sklical mornarje ter velel pripraviti puške, razen tega pa še žaganje in prst, čc bi roparji po svoji navadi metali na ladjo lonce z nekim smrdljivim plinom.
578.
Prva džunka z napol golimi mornarji je zdaj priplula prav do »Lastovice«. Ljudje na njej so vprašali, čigava je ladja in kam plove. Krmar je povedal, da je »Lastovica« namenjena v Kanton. Hoteli so še vedeti, če ima listine v redu. Odgovor je bil, naj se prepričajo sami, če bi radi zvedeli.
579.
Medtem so bile tuje ladje »Lastovico« obkolile. Prva med njimi je že vzdignila svoje kavlje, da bi se pripela nanjo. Ilkratu je priletelo na krov nekaj smrdljivih loncev. Toda z »Lastovice« so zagrmeli topovi in puške, iz kuhinje so po cevi spuščali na roparje vrelo vodo. Džunke so se potapljale in bežale na vse strani.
Slikovita dežela Indija
Neizčrpen vir vedno novih čudovitosti in neverjetnosti
Že čisto ob robu tistih širnih dežela, na katere se ie raztegnila sedanja vojna na Daljnem vzhodu, se ie pred kratkim znašla tudi Prednja Indija, ena najslikoviteiših pokrajin nn svetu., najslikoviteiših v vsakem oziru. Italijanski potopisec Fraccarolli, ki je bil videl že mnogo sveta, pripoveduje o tej čudoviti deželi nekako takole:
Ko človek prvikrat zagleda pred seboj indijski svet, se zbudi v njem vtis, ki ga je težko pozabiti. Res, nekaj čudovitega je in človek kar strmi, ko vidi pred seboj v resnici tisti pravljični svet. o katerem so mu toliko pripovedovali. Kar osupneš nad skrivnostnim čarom običajev in navad, ki se jih Indijec drži že od davnih časov sem. In ti časi iz davne preteklosti vprav po teh ljudskih običajih še vedno gospodujejo in se kažejo v vsem svojem veličastju. Čeprav si videl že dosti sveta, a se ti korak ni vsaj za nekaj časa ustavil tudi v Indiji, moraš vendar priznati, da nisi videl marsičesa, če nisi bil v Indiji, v deželi, ki ie tako fdo različna od drugih.
$rečujeta
Večkrat sen
se bajka in resničnost
fečkrat sem bil v Indiji in se dostikrat ustavil tam tudi po več mesecev. Prepotoval sem io podolgem in počez, od na j južnejšega konca ob žemeliškem ravniku do Himalaje na severu, ter od Bombava in Carahija ob zahod-nji obali pa do Kalkute ob Gangesu. In ob vsaki svoji zopetni vrnitvi v te kraje sem imel priliko' videti nove čudovitosti, kot da ie njih vir res neizčrpen, neusahljiv.
Indija ie pravljična dežela, svet vseh mogočih neverjetnosti, neznosno čudo. zmagoslavje barv, dežela vrtoglavih presenečenj. Tudi si stojita nasproti bajka in resničnost ter ustvarjala ozračje naibuinejše domišljije, domišljije, ki je živa vsakdanja stvarnost.
Presenetljive številke
Že številke saine presenečajo: To> je dežela s 370 milijoni ljudi. Dve velemesti (Kalkuta in Uombav), katerih vsako ima nad milijon prebivalcev vseh plemen in barv: nad deset na-daljnih mest ima po več ko pol milijona ljudi, in še kakšnih sto drugih večjih mest, med katerimi je najmanj petdeset svetih. Skrivnostno sveto mesto Benares ob Gangesu, kamor prihaja dan za dnem ogromno število romarjev iz vseh krajev, mesto, ki ima 200.000 ljudi ter 2.000 svetišč, je v vsej Indiji menda res nai-slovitejše. Meslo Madura na južnem koncu polotoka ne zaostaja dosti za prejšnjim. V njem je ogromen tempelj kot pravcato mesto v mestu, dalje nešteto pagod, slokih stolpov in stolpičev
vseh mogočih oblik ter cel milijon velikih marmornatih kipov.
Potem ie tam
sveta reka Ganges
v katero se hodijo kopat bolniki vseh vrst, da bi telesno in duševno ozdraveli. Prihajajo tja tudi iz najoddalienejših indijskih krajev, pa tudi od drugod, nekateri tisoče in tisoče kilometrov daleč. V Indiji vidiš nato tudi veličastna starinska mesta, ki so popolnoma zapuščena (kot na primer Ambes in Akbar ali Fabehur Cikri): Ljudje so jih zapustili iz pokorščine do čarodejev; mesto, vse v rdeči barvi, je Jaipur: sveta gora, vsa posejana s čudovitimi svetišči, ie Mount Abu; presenetljivi samostani, vklesani v živo skalo; neskončna džungla dreves in neizmerni gozdovi kipov junakov in bogov ...
Čudovito slikovit in indijsko nespametni svet...
Indija ie dežela, vsa odeta v palmove gozdove. Nekaj neverjetnega so ogromna drevesa, med katerimi so tudi takšna, da iih deset ljudi Skupai z rokami ne obseže; potem nairaznovrst-nejše rože čudovitih barv in voniav. Indijsko ljudstvo že zna poskrbeti za prizore, ki iih enakih ne vidiš nikjer drugod. Nekaj posebnega so po svoji nenavadnosti, različnosti in izvirnosti ljudi in njihovih navad.
Od maharadž do izmaličenih beračev
V	vse mogoče razkošje odeti maharadže so kot nekaki maliki; princezinje, bele kot slonova kost in jih dragulji neznane vrednosti kar slepe, gibčne plesalke, ki se kar bliskajo od zlatih obeskov, duhovniki, oblečeni v dragocene bi-skate, ženske, ki delajo toliko hrupa s svojimi zvončki okoli ovratnika in se človek, ko iih gleda, nehote spomni na iskrega konja, ko pozimi otepa s kraguljčki okrog vratu; dalje okosteneli romarji, osupljivi fakirji, ki se prostovoljno trpinčijo na vse mogoče načine, se prebadajo z bodali ali legajo na ostre žeblje zabite narobe v desko: ubogi pariji. tako ubogi, a človek ne bi mogel verjeti, če iih ne bi videl sam na lastne oči; berači, ki so jih razne bolezni že čisto izmaličile; preroki z dolgimi belimi bradami; deklice desetih ali enajstih let, ki se igrajo z otroki, ki pa niso njihovi bratci, pač pa že njih sinovi in hčerkice...
Od najvišjih do »zavržencev«
Pa vseh neverjetnih indijskih posebnosti še ni konec. Omeniti je pač treba še nezaslišano delitev ljudi po kastah, družbenih razredih.
Štirje temeljni razredi liudi so v Indiji, potem pa še tisoč podrazredov. Med posameznimi kastami so stroge, neprekoračljive meje: »sudr«, t. j. človek iz zadnje kaste, na noben način in v nobenem _ primeru ne more priti v višjo kasto. Višji ljudski razredi pa so: visoki razred tako imenovanih brahmanov, t. i. duhovnikov.
V	drugo kasto spadajo »satria« ali po naše nekaki bojevniki, v tretji so »vaisva« ali trgovci, četrti in_ najnižii ljudski razred pa tvoriio že omenjeni »sudra«. Za temi pridejo potem tisti, ki pripadajo kasti »paria« ter »nedotakljivi«, zavrženci. Za največjo sramoto velja, če se kdo samo dotakne katerega od teh, ali sc pusti od njega dotaknili. Iti po lestvici kast navzdol, ie možno, nikakor pa ne priti iz nižje kaste v višjo. Ce je bila komu na primer odmerjena kakšna hujša kazen, recimo zaradi kakšnega zločina ali zaradi takšnega življenja, ki človeku njegove kaste ni primerno in zani nečastno, se zna zgoditi kaj lahko, da »zleti« za kasto nižje.
Vera in božanstva
Velika večina indijskega prebivalstva te bramanske vere. Vsemogočni bog zanje je Bra-
hma. Bog-zaščitnik ie Višnu in nanj se Indijci obračajo s prošnjami za pomoč in zaščito. Bog maščevanja pa je kruti Šiva. Kali ie krvoločna Višnuieva žena. Ganešja njegov dobri sin, ki ima_ slonovo glavo in štiri roke. Poleg tega pa Indijci časte še na tisoče in tisoče drugih bogov in podbogov.
Brahmanov je v Indiji kakih 240 milijonov, dalje 78 milijonov muslimanov, 4.5 milijona tako imenovanih Sikhov, Jainsov, Parsov ter pripadnikov drugih veroizpovedi. Kristjanov je približno šest milijonov, od katerih iih ie 2.5 milijona katoličanov.
Morda ste že kdaj slišali, da v Indiji veljajo krave in biki za svete živali. Hodijo po mestnih ulicah in celo po svetiščih, a nihče iih ne sme motiti, kai šele. da bi iih odganjal od svetih prostorov. Sveti so potem tudi sloni po svetiščih, svete so opice, ker njih zaščitnica pomaga bogu Rami.
_ Skrivnosten starodavni svet. ki se ie zakoreninil me.d ljudi sodobnega sveta. In velika množica ljudstev se klanja tem skrivnostnim silam, ki vladajo na Indijo že od davnih časov.
Madagaskar že stopa počasi na pozornico
Francosko vojno brodovje pripravljeno, da brani otok pred napadom
od katere koli strani
Berlinski dopisnik ie poslal listu »La Suis-se« zanimiv članek, v katerem piše. da se v nemški prestolnici zelo zanimajo za poročila, po katerih ie zdaj tudi francoski otok Madagaskar na tem, da postane pozorišče vojaške in politične delavnosti.
Vojaški položai tega otoka, ki gospoduje za neprodušno zaprtim Sredozemljem nad pomorsko potio, po kateri ie Anglija lahko še v zvezi z Indijo in Avstralijo, — piše omenjeni člankar — se zdi. da ie zbudil veliko pozornost in zavist med vojskujočimi se državami. Madagaskar ie dalje tudi ključ do južno afriške zveze.
Ni torei samo golo naključje, da ie vlada v Pretoriji takoi pretrgala diplomatske stike s Francijo, v kolikor bi utegnila angleška invazija v to francosko kolonijo vplivati na potek dogodkov na Indijskem oceanu, na katerem zdaj Anglija igra še na zadnje svoje karte.
Nadaljna poročila, ki prihajajo iz Vichvia, pravijo, da je francoska vlada zelo zaskrbljena zaradi boli ali mani prikritih nakan Londona, VVashingtona in Pretorije. V pristanišča na Madagaskarju ie prispelo večje število francoskih vojnih ladij in so tam vedno boli pripravljeni na odpor proti vsakemu poskusu napada, pa naj bi prišel od katere koli strani.
Druga znamenia, kako veliko poželenje imajo nekateri do Madagaskarja, so na primer poročila angleške in ameriške propagande, po katerih nai bi Japonci ogražali francoske kolonije. V berlinskih krogih smatrajo to obdol-žitev kot znani in stari način propagande, ki nai bi opravičil morebitne korake Londona in Washingtona na tem področju. Druga vaba, ki brez dvoma vpliva na Angleže, ie dejstvo, da je po poročilih iz mnogih strani na Madagaskarju večina zlata iz Francoske narodne banke. Dragoceno kovino nai bi spričo nevarnega položaja naložili na kakšno ladjo, ki naj bi hitro odplula ven na široko morje, čim bi se zazdelo, da ie postalo nevarno.
Na podlagi drugih poročil iz Berlina bi se dalo sklepati, da ie iz Toulona odplula velika skupina francoskih ladii proti otoku Madagaskarju. ki utegne postati vsak čas novo pozorišče bojev. Končno tudi ne izključiljeio možnosti, da bi v morebitnem spopadu moglo poseči med oba nasprotnika močno japonsko brodovje, ki vedno boli gospoduje nad Indij skim oceanom. (Ultime Notizie.)
Zahtevajte povsod naš list!
1 lllli""11		i	iiiiiiii	mm	n
II |lllll	1	I		mm	L
ii Umi	II	II	liiiii«	Iiiiiiii	II
P
IH 23
(B
1. RENARD
ROMAN GRDEGA OTROKA
Strel omami Korenčka. Zdi se mu, da je razneslo kurniik, in ko se dim razvleče, vidi pri nogah mačka, ki ga gleda z enim očesom.
Polovico glave mu je odneslo in kri teče v skodelo.
»Ni videti mrtev,« pravi Korenček. »Hudiirja, saj sem vendar dobro mferil.«
Ne upa se premakniti, tako ga vznemirja to edino oko e svojim rumenim bleskom.
Mačku drgeče telo, torej živi. A prav nič se ne poskuša premakniti. Zdi se, da mu teče kri kot nalašč v skodelo, in da pazi, da nobena kaplja ne spolzi vstran.
Korenček ni začetnik. Ustrelil je že nekaj ujed, nekaj domačih živald, psa, za svojo zabavo ali po naročilu kogg drugega. Ve, kako je treba postopati. Če je žival trdoživa, se moraš podvizati, se razvneti, razjariti, tvegati, če treba, borbo od blizu. Ce ne, te prevzame kakšna nenadna lažna občutljivost. Poloti se te bojazljivost. Izgubljaš čas in ni konca.
Najprej poskusi, kako bi mačka premišljeno razdražil. Potem ga prime za rep in mu pripelje po tilniku nekaj tako silnih mlarcev s puško, da se zdi, da je sleherni izmed njdh zadnji, milostni udarec.
Poginjajoči maček divje zakrili s tacami, praska po zraku, se zvije v kepo in se spet iztegne, pa ne da glasu od sebe.
»Kdo mi je neki povedal, da se mačke jokajo, kadar poganjajo?« pravi Korenček.
Nestrpen postaja. Stvar se predolgo vleče. Vrže puško proč, /grabi mačka z obema rokama, stisne zobe, žile se mu nabrek-
nejo. Nič ne mara, ko se mu kremplji zadirajo v kožo. Zadavi ga.
A tudi sam omaga. Izčrpan se zamaje in pade znak na tla. Obraz tišči krčevito k mačkovi glavi, oči mu so tik ob edinem mačkovem očesu.
IL
Korenček leži zdaj na svoji železni postelji.
Njegovi starši in prijatelji njegovih staršev, ki so jih v naglici sklicali, si ogledujejo sključeni pod nizkim stropom v ku.rniku kraj, kjer se je zgodila drama.
»Ah!« pravi njegova mati. »Postoteriti sem moirala 6voje sile, da sem mu iztrgala mačka, ki ga je stiskal strtega na prsi. Pravim vam, da mene nikoli tako ne stisne.«
la medtem, ko jim razlaga sledove okrutnosti, ki se bo zdela mnogo pozneje, ko se bodo zvečer kdaj pomenkovali v družinskem krogu, skoraj neverjetna. Korenček spi in sanja:
Sprehaja se za potokom, koder migotajo žarki vsiljive lune, križajo se kakor pletilke pridne pletilje.
Na sakičih plapolajo koščki mačjega mesa frkozi prosojno vodo. —
Bele megle drsijo tik nad travnikom, skrivajo morda lahkotne prikazni.
Korenček ki drži roke na hrbtu, jim zatrjuje, da se nimajo česa bati.
, Približa se vol, sc ustavi in sopiha, potem zbeži, da do neba odmeva truSč njegovih parkljev, in izgine.
Kako tiho bi bilo vse, če bi potoček ne žuborel, ne šumijal, J ne klokotal kakor zbor 6tarih žensk.
Kakor bi ga Korenček hotel udariti, da bi obmolknil, vzdigne počasi palico najbližjega sakiča, a glej, sredi med trsjem se vzdignejo orjaški raki.
Kar naprej rastejo, lezejo iz vode naravnost proti njemu, se svetijo.
j Korenčka prevzame groza, ne more bežati.
lu raki ga obkrožijo.
Privzdignejo se in se bližajo njegovemu vratu.
Udarjajo drug ob drugega.
In že odpirajo škarje na stežaj.
Ovce.
Korenček vidi 6prva samo nedoločene skakajoče kepe. Presunljivo in zmedeng mekečejo kakor otroci, ki se igrajo na šolskem dvorišču. Ena izmed njih se mu zaleti med noge in kar nič prijetno mu ni pri duši. Druga spet skoči, kakor bi priletela s strešne line. Jagenček je. Korenček se nasmehne svojemu strahu. Oči se mu postopoma navadijo teme in podrobnosti se rišejo razločnejše.
Začel se je čas, ko se kotijo mladiči. Vsako jutro našteje posestnik Pajol dve ali tri jagnjeta več. Dobi jih, kako so zablodila med stare ovce in drgetajo na svojih okornih nogah, podobnih štirim 6urovo. obdelanim prekljicam.
Korenček si jih še ne upa božati. Kar jih je korajžnej.n,,, pa že ližejo njegove čevlje ali pa se opirajo s prednjima nogama nanj. Nekaj suhih senenih bilk jim štrli iz gobčkov.
Starejša, kak teden stara jagnjeta se s sunkovitim naiporom pretezajo z zadnjim delom in se pri tem majejo sem in tja. Tista, ki so stara en dan, so suha in padajo na oglata kolena, pa vsa živahna spet vstajajo. Jagenček ki je prišel pravkar na svet, se komaj vlači: ves je še lepek in nepolizan. Njegova mati se še muči z otepajočo posteljico, ki je polna vode, ga suva z glavo in ga odganja.
»Slaba mati!« pravi Korenček.
»Pri živalih je ista kakor pri ljudeh,« reče Pajol.
»Brez dvoma bi ga dala rada v rejo.«
»Skoraj,« pravi Pajol.	»\eč ko enemu je treba	dati	cucelj,
cucelj, kakor ga kupiš v	lekarni. Ne za stalno.	Mati	se	kmalu
užene in rajadiča vzljubi.	Sicer jo-pa ukrotimo.«
Za Ljudsko tiskamo v Ljubljani: Jo fr Kramarič — Izdajate!}: In*. Sodja — Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne sečM aujtoiaim i Ur* t* iatozeuulf* 15 lic — UfednHtro: Kopitarjeva ulica i/Ul — Upravat Kopitarjeva alka t, UobU
vračamo — »Slovenski dom« Uhaja ob delavnikih ,b u — m*. UabUiM «■	Mas,	da	40-0?	-»	PodnjA*jfcsi Nov« »nestr