Za zadovoljevanje večine skupnostnUi potreb narodu zadostuje lastna držama oblast Za zadovoljitev nekaterih Širših potreb, ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večuarodne zveze In ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih.
Ciril A. žebot
FOR AFR£E S L O V E N I A
Novejši družbeni in politični razvoj v Jugoslaviji se giblje v smeri naraščujočega pritiska za uveljavljenje izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smeri je zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja in zapostavljanja posebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljavljanje.
Ciril A. žebot
LETNIK XXIII. - VOLUME XXIII. JAN. FEB. 1972 Published monthly by: Slovenian National Federation. of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. ŠTEVILKA 1-2. NUMBER 1—3
NA PRAGU 1972!
Ko stopa "S.D.", uradno glasilo Slovenslke Narodne Zveze v Kanadi v svoje 23. leto rednega izhajanja, bi rad nanizal le nekaj misli, 'ki se nam zde važne, da jih obnovimo in se ob »jih zamislimo.
"S.D." Ije s svojimi stranmi odprta odkritemu razglabljanju in presojanju slovenskih problemov tu v novi domovini, (kakor tudi problemov v "starem 'kraju". (Članke z osebnimi napadi, sumničenja, podtikanji in podobno prepuščamo listom, Iki pač morajo ali žele svoje strani napolniti s takimi članki !!!) Vsaik pisec pa se mora zavedati, da sta urednik in uredniški odbor tista organa, iki odločata, kaj pride v list — to za ohranitev linije istega! Vsi talki članiki in dopisi pa morajo 'biti (podpisani in v slučaju uporabe psevdonima, mora biti pisec poznan uredništvu. Tako nosijo pisci članlkov, 'ki niso menije uredništva odgovornost za članke. "Washingtonska izjava" o tej zadavi ispred štirih let je še vedno v polni veljavi. Smešne trditve poedineev, da list poseduje gotova oseba, niso vredne obravnavanja. Zadnja posmehovanja pisuna v nekem listu, češ, da izhajamo le še, iko nastane časovno pogojena potreb a te osebe, — bi pa dodali to:
— Požrtvovalnosti manjšega števila rodoljubov, oglaševalcem ter naročnikom, Od v redu-plačujejo naročnina, se moramo zahvaliti za redno izhajanje. "Dvojne" številke so izraz ekonomije. Že itak visoko naroč-£is» bi in-7:: 'i /višati, J&er.. .sp. "nam v zadnjih 2 letih že tri-Ibrat za 50% zvišali poštnino, cene tisku pa so se v zadnjih 5. letih zvišale za več kot 100%. "Slovenska Država" po dvajsetih letih rednega izhajanja še vedno orje težko ledino,—in to ne brez uspeha. Vsi oni, 'ki se danes skušajo trkati, na prsa kot prvoborilci za Slovensko državo so pred dobrimi desetimi leti še greli svoje pisunske lončke na tujih štedilnikih in "ikuhali" v njih svojo hudo uro in. prejo—za kasnejši čas.
Končno oceno žrtev, dela in uspeha bo dal v zgodovinski uri le narod, kateremu želi in hoče pomagati do zaslužene svobode po svojih močeh in s svojim delom naš list!
Za upravo in- uredniški odbor S.D.
Vladimir B.V. Mauko - urednik.
kaj je ab0rti0n (splav)?
Mnogo se govori zadnja leta o splavih. Mnogo, na stotine splavov je narejenih dnevno po torontskih bolniš-nicah, še več po montrealskih. O ameriških sploh ne govorim. (Tu govorim samo o severno-anieriškem kontinentu.)
Kaj je splav (abrotion), nam zelo nazorno prikaže ga. Dr. Heather Morris, Specialistka za ženske bolezni in porodništvo, ki deluje na Women's College Hospital (Univerzitetna bolnišnica) v Torontu.
Na CBC "Vievvpoint" 28. junija 1971. ob 11.15 zvečer je povedala v kratkih besedah misli, ki so v tem članku povzete. Pripominjam še, da Dr. Morris ni katoličanka.
Dr. G.S. Bratina doctors vvortking for the Nazis did, and so-cailed civilized countries did not accept such excuses as sufficient reason for their medical butchery. Doctors who agree that social, non-acceptability of a huanan, even unborn, is vvamrant enough for killing it, are handing to Hitler a posthuimous victory. Doctors, as medical scientišts, have the duty to provide infortmation to vvomen about the techniques, the medical problem s and risks of abortion, but they do not have the right to choose death for an innocent human being. Remember, as- medical scien-tists, they tknovv that w'hen a human egg is fertilized by a htuman sperm a new human life is oreated, a human vvho has ali the dhromosomes and genes in that first celi vvhich will be present in ali the cells until that human dies after his allotted span.
Fo-r sure, at the time of con-ception the celi does not look human, but it rapidly does. By nineteen uays, tne nevv neart
is beating. Soon it is sending new blood to the fetal brain, its Jiver, limbs, etc. Abortion takes a human life and my medical colleagues lknow it.
Let us be wary when they vvould have for tihemselves and for the woman nurturing it, the right to destroy another human life. If they believe that any small threat to the health of the mother, a drain on an already overloaded family foud-get, cfaange or inconvenience to the woman's life style, etc., ljustify the ending of the life of an unborn human being, tihen may they not use the same ex-cušes for ending the lives of aged relatives vvhose presence and constant čare often repre-sent a Uhreat to the health of 'the mother of a family, a drain
VIEWPOINT
Dr. Heahter Morris June 28> 1971
Tihree vvedks ago, the General Council of the Canadian Medical Association, by a very nar-row majority, recognized social situations as grounds for an abortion and suggested that tihe woman and her doctor vvore the only people \vho need be involved in the decision.
VVthat a far cry is this from 1948, vvhen Canada, as a member of the VVorld Medical Association, signed a Declaration assuring, and I quote, "tihe ut-rnost respect for human life ■from tihe 'moment of concep-tion". Is tthis progress, when imany doctors no longer hold that respect? And yet, for some meanbers of the puiblic, the re-solutions do not go far enough-They vvish to have abortions iperformed in clinics, as if they were getting their hair fixed— only the vvoman's desire counts — tlie operator should be an mindless technician.
I believe that because some
of my medical colleagues have failed as moral people in this issue, thcy have failed as doctors — pedhaps being techni-cians is \vhat they deserve. As doctors, they haive tihe power of life and death in their hands. They piuport to heal the sick and preserve life. As people, how can they believe it is right to choose for another death over life, life being ali they tihemseilves know? As people, how can they malte that decision and tihen abuse their medical slkill and knovvledge, to caanry out the sentence? It is not sufficient reason to say that members of today's socie-ty wish them to function in this way. Would they Ikill or mutilate in other ways because society told tihem? That is what
SREČNO NOVO LETO 1972
Bo morda že v februarju, ko bo prva letošnja številka "Slovenske Države" prišla med Vas, dragi rojaki. A vendar, prvi pozdrav: Bog dalj srečo. Srečno, zdravo, mirno leto 1972.
Kaj si, Ikot Slovenci predvsem želimo? Da bi naš slovenski narod že vendar dočakal dan narodne in verske svobode. Res, v domovini ni ogrožena slovenska beseda. A vendar: Narod ni prost! S. Gregorčič je zapisal: "Prost mora biti, prost molj rod, na svoji zemlji svoj gospod".... Ali je res svoboden, ali ne čuti na svoji koži tujega ivpliva in volje? Ni popolnoma svoboden. Komanda, kako naj dela prihaja še vedno od Beograda. Tam precenijo in ocenijo, koliko nalj dajo nazaj v Slovenijo od slovenskih davkov, od slovenskih deviz.... Slovenec gara še danes 'kot (je vedno garal. Kmečka zemlja ne more prere-diti vseh ljudi. Morajo na delo v tuljino. Sloven siki žulji bogatijo tuje velekapitaliste. Slovenska fanečka gruda ni več cenjena, kot bi biti morala. Industrializacija. Beg v mesto, v tujino. Nad 100 tisoč slovenskih rdjakov se peha za zaslužek, da fc>i si doma zgradili nekoč hiši-
co. Pa tudi doma ni več zanimanja za 'kmečko posest. Kdo bo delal oral na zemlji, ki nič ne nese.... Delavci pošiljajo iz tujine za državo tako potrebne devize. Ta gre v centralo, v Belograd. Nazaij v Slovenijo kane le malo.... Na kmečki zemlji ni več mlade, osvežujoče krvi. Stari ljudje.... Kmetija, o kateri je nekoč zapisal. Finžgar, da ima "korenine do pekla", propada.
Naša želja za novo 'leto, da bi slovenski narod zopet zadihal svobodo, da bi sam odločal, kako nalj gospodari, še ni uresničena. Ta 'je pa imožna samo v lastni državi, v suvereni slovenski državi. Nekam se je le že premaknilo naprej. A ne dovolj! Celo slovenski komunisti se zavedajo, da brez suverene slovenske države, ne bo možen Obstoj slovenskega naroda. Slovenska država nalj bo enakopravna drugim narodnim državami: Hrvatski, Macedonski, Srbski. Slovenski denar naj ostane doma. Slovenski fantje naj služijo vojsko v Sloveniji. Slovenska armada s slovenskim j poveljavalnim jezikom. Sloven- j ci uaij sami vadijo trgovino s1
sosedi. Marsikaj bi bilo boljše, če ne bi centralistični Beograd povsod vtikal svoj balkanski nos.	, ; t , i i
Hrvatski študentje so v Zagrebu prekdakratikim dvignili svoj glas in zahtevali hrvaško suverenost. Imeli so podporo v narodu, celo tiho podporo v kom. hrvaški partiji in v vojski. Beograd, oziroma Tito je Hrvatom stopil na prste. Razpu-ščena je Matica Hrvatske, stotine hrvaških študentov je zaprtih. Morali so odstopiti vodilni hrvaški komunisti, ker niso preprečili dijaških štraj-kov in nemirov. Na njihova mesta so prišle beograjske lutke. Čistka je segla celo v ■vojsko. 'Beograd, naj je bil kraljevski, ali je sedaj komunističen, je bil in ostane vele-srbslki, centralističen. Kako dolgo bo to še trajalo? Na Hrvatskem podtalno vre. In Če bo zlom, ali so Slovenci doma pripravljeni? Pa tudi mi v zdomstvu....
Da bil takrat, ko bo beograjskega centralizma konec, našel Slovence doma pripravljene.
Da bi takrat složno izpovedali: Na slovenski zemlji smo samo mi gospodarji. Slovenska suverena 'država!
UMRL JE ZDRAVKO NOVAK
Prvega decemba so v Clevelan-du ob izredno veliki udeležbi rojakov pokopali zaslužnega Slovenca in kulturnega delavca Zdrarvika Novaka, ki je umrl po dolgi in težki bolezni v starosti 62 let. Prva povojna leta je preživel v taboriščih na Koroškem, kjer je začel zbirati vse pomembne publikacije — razglasov taborišnih uprav do Moho rjevih knjig. To zbiranje tiska je razširil še ha Primosko in kasneje na ves svet, tako da je iz tega nastala najpopolnejša zbirka in prava knjižnica vsega slo-venskaga zamejskega tiska. . S tem je Zdravko Novak ustanovil Slovensko zamejsko knjižnico, iz katere bodo mogli zgodovinarji črpati podatke o delu in življenju Slovencev med drugo svetovno vojno in po njej. To bo zlasti mogoče, ker je pred svojo smrtjo to knjižnico, sad 25 letnega marljivega dela — podaril knjižnici SLOVBNIKA v Rimu, ki bo Novakovo delo nadaljeval. Tam bodo bnapstveniki iz vseh. držav — pa tudi iz Slovenije — mogli najti potrebne podatke pri svojih raziskavah. ZdraVko Novak pa ni bil samo marljiv zbiralec slovenskega zamejskega tiska, o katerem je vsako leto objavljal pregled vseh izddj z vsemi potrebnimi navedbami, ampak se je udejstvoval tudi kot pisatelj črtic, povesti (Pota božja, Utrinki, Interniranci na Rabu, Povest v vevškem mlinu) in dramatizator (Rožni venec, Ustoličenje karan-tanskega kneza). V samozaložbi je izdat ueio v' ohranimo našo dediščino", v katerem podaja nekaj misli, kako v izseljenstvu ohraniti slovenski materin jezik. Nekaj let je izdajal tudi glasilo
on an already overburdened 'budget and, certainly, an inconvenience to one's life style? Yet I am sure, or am I, that most of you vvould not even consider for any lengtih of time at ali, the idea of your killing or doctors being allovved to quiotly murder your aged parents. The unseen, unborn child has as much right to life as the newly bom child or the 7-year-old or the 77-yealr-old in second child-hood, and vvhen doctors delibe-rately ask that they be legslly entitled to take that right away, they shovv themselives to be conrupted and deluded by the povver and ability that has already been given to them.
I knovv that most of those uho vvil'1 perform abortions respect my right not to do so, but I do not believe tiha t they should have the right for what is really judicial execution. How can I ever belevie that it is somebody else's right to deprive an innocent unborn of its life! Abortion is vvrong and should be illegal.
Slovenska knjiga. Veliko dobrega je napravil za celovško Mohorjevo družbo ter za razne kulturne ustanove in organizacije. V Clevelandu je bil vsa leta zelo delaven v raznih društvih. Velikemu Slovencu in mrljivemu delavcu za ohranitev slovenstva — ohranimo časten spomin!
Da bi talBrat res za/vladala prava demokracija, da bi bili vsi Slovenci, brez ozira na pripadnost pred zakonom enaki. Da bi tudi Ceikev zaživela popolno svobodo, šole, verske in mladinske organizacije.
Da bi takrat tudi oni, ki tako radi krojijo po svoje usodo mdjhnih narodiv, priznali ne le na papirju, ampak "de facto", splošno željo Slovencev: Suverena slovenske država, enaka vsem v sklopu evropskih narodov.
Mi v zdomsivu zato delajmo po najboljših močeh, pa tudi molimo, da se to čimprej uresniči.
Potem bo za vse Slovence, doma ni širom sveta, res srečno leto 1972.
. Mirko Geratič
JUBILEJ NAJSTAREJŠEGA SLOVENSKEGA ČASOPISA
"lMERIKANSKI SLOVENEC" sedanje glasilo Ameriško slovenske katoliške jednote, ki izhaja v Clevelandu kot tednik, je slavil častitljiv jubilej — 80 letnico rednega izhajanja. Ker je stare slovenske časopise v Sloveniji komunistični režim po drugi svetovni vojni ukinil, je Amerikanski Slovenec postal najstarejši Slovenski list na svetu. Imel je globok vpliv na •narodno-kulturni, verski in gospodarski razvoj slovenskih izseljencev v Ameriki. Na njegovo pobudo so se žačele ustanavljati prve organizacije-cerkvene in podporne. Prva številka je izšla 3. septembra v Chicagu. List se je večkrat selil in menjal lastnika. V letih, ko je list izdajalo tiskovno društvo Edinost v Chicagu, sa je pridobil mnogo zaslug dolgoletni urednik John Jerič, ki je list izdajal kot dnevnik. Danes je Amerikanski Slovenec zopet glasilo Katoliške jednote. Z odmiranjem starih slovenskih naseljencev se je pred leti list moral prilagoditi stanju članstva in je danes polovico tiskan v angleščini in polovico v slovenščini. Želimo, da bi AMERIKANSKI SLOVENEC nadaljeval tradicijo naj-starejšekga slovenskega časopisa še mnoga leta!
Za 20-letnico Etnične tiskove zveze v Ontario je izšla spominska knjiga. V ta ramen je zveza priredila poseben večer v Kmg Edvvard hotelu v Toronto. Z leve na etesno stoje V. Mauko, predsednik zveze, našurednik ni Go-urednik kniige ter pisec zgodovine 20. letnice delovanja, Glen Allen, višji zvezni uradnik federalne vlade -notranje ministerstvo, Hon. Martin O Connell, ministerstvo za notranje zadeve, državljansto in Information Canada", ga. Barbara Osler, predsednica "Canadian Scene , Hon. John Yaremko, pokrajniski tajnik in minister za državljanstvo, Dr. J. Kirchsbaum, častni predsednik zveze m so-urednik knjige, Ben Heydenkorn, II podpredsednik zveze m so-urednik knjige, in Dr. S. Haidasz, M.P., za Park-dale in takoimenovani "ambassador" etničnih group pri federalni vladi v Otawi.
IZSELJENSKI DUHOVNIK DR. F. PRIJATELJ SE JE UBIL
SLOVENIJA IN ZIMSKI ŠPORT	f r
• V SLOVENIJI: 96 ŽIČNIC
Po podatkih slovenske gospodarske zbornice je v 44 "zimskih krajih Slovenije 96 žičnic (če bi bili podatki popolnejši, bi se lahko že ponašali s številko 100!), od tega so štiri gon-dolske žičnice (Vogel, Velika planina, Golte in Pohorje; sveto-gorska nad Gorico ni smučarska!), 17 sedežnic (po dve: Vogel, Kranjska gora, Krvavec in Ljubelj; po ena: Bled, Lon-toč, Golte, Mežica, Črni vrh, Podkoren, Stari vrh, Velika planina in Zatrnik. Vlečnic je 75, največ na Voglu (5), Lokvah (4), Veliki planimi (3) in Mariborskem Pohorju (3). Smuški učitelji uradno nastopajo v 20 krajih, sankališča so v 28 krajih (urejena?), drsališča v sedmih, smuško opremo izposojajo v 13 krajih (Bled, Bohinj, Celjska koča. Golte, Kranjska gora, Kravec, 'Lokve, Mariborsko Pohorje, Mežica, Podkoren, Slovenj Gradec in Velika Planina). Nočna zabavišča (dancingi) imajo v sedmih krajih (Bled, Bohinj, Golte, Kranjska gora, Ljubelj in Ravne), zimske bazene pa žal samo v dveh krajih (na Bledu in v Ravnah).
Dne 3. januarja 1972 se je z avtom smrtno ponesrečil v Frankfurtu na Maini v Nemčiji dr. Franček Prijatelj, delavni izseljenski duhovnik in dolgoletni urednik mesečnika za Slovence na tujem "Naša luč".
Blagi pokojnik je bil rojen v Mariboru. Star je bil komaj 42 let. Domovino je zapustil z begunci leta 1945. Del prijateljeve družine je odšel iz Italije v Argentino. Pokojnik zapušča v Nemčiji mamo Kristino, v Ljub-ani brata Ivana> v Buenos Aire-
su brata Jožeta, v Mannheimu v Nemčiji sestro zdravnico dr. Marijo Prijatelj, v Argentini sestre Kristino, Olgo, Alenko, Rezko Prijatelj in č.s. Elviro — karmeličanko. Z nenadno in tragično smrtjo dr. Prijatlja je nastala med Slovenci iv Zahodni Evropi velika vrzel, saj je bil pokojni izredno delaven in sposoben duhovnik in zaveden Slovenec. V zgodovini slovenskih izseljencev bo njegovo ime na častnem mestu.
20 LETNICA "DRUŽINE"
Dvajsetletnico izhajanja je z Novim letom praznoval slovenski verski list DRUŽINA. To je na vse lep in pomemben dogodek, zlasti če pomislimo, kakšne težke razmere so vladale v Sloveniji pred 20 leti, ko je slovensko ljudstvo s svojimi duhovniki prenašalo težo verskega preganjanja tedanjega stalinističnega režima. List je bil najprej namenjen tistemu delu goriške apostolske administrature, ki je po vojni pripadel Sloveniji. In iz tega skromnega začetka se je DRUŽINA razvila v močan, zelo priljubljen in najbolj razširjen list v Sloveniji. Saj skoraj ni hiše, ki ne bi prejemala Družine.
List se je v teku 20 letnega izhajanja zelo povečal, tako po obsegu kot po vsebini in velja danes za enega najboljše urejevanih slo venskih listov sploh. Izhaja pod pokroviteljstvom treh slovenskih škofij in vrši neprecenljivo poslanstvo za ohranitev in širjenje krščanskega izročila Slovencev. Zadnja leta si je utrl pot tudi med Slovence po svetu in s tem izpolnil vrzel povezave Slovencev po svetu z njihovo domovino. Vsem raztresenim rojakom po svetu toplo priporočamo, naj si ta verski list naročijo. Naslov: DRUŽINA, Cankarjevo nabrežje 3/1, 61000 LJUBLJANA.
JUBILEJ AVSTRALSKIH MISLI
NEKAJ VPRAŠANJ
•	Ali je zmanjšanje števila kmečkih prebivalcev s 60 odstotkov kolikor je bilo kmetov Sloveniji takoj po vojni, na 23 odstotkov, kolikor je kmetov danes, zares znamenje napredka?
•	Ali je znamenje napredka, če je šolanje slovenskih sinov odvisno od tega, ali so se njihovi očetje udeležili revolucije ali ne?
•	Ali je znamenje napredka, če se udeležencem ali podpornikom partizanske revolucije odpirajo boljše možnosti v poklicih — ne glede na njihovo strokovno usposobljenost?
Letos praznuje list avstralskih Slovencev 20 letnico obstoja, za izseljenski list in to v deželi, kamor so slovenski izseljenci šele začeli prihajati—je to vsekakor pomemben jubilej. List je bil od začetka tesno povezan z dušno-pastirskim delovanjem slovenskih frančiškanov, ki so prišli tja najprej iz Lemonta, USA. Zadnja leta se je trem frančiškanskim patrom iz Lemonta
pridružil še njihov sobrat iz Slovenije. List sta ustanovila pat ra Klavdij Okorn in p. Beno Korbič za njima pa je prevzel uredništvo pater Bernard Am-brožič kot zelo delaven, spreten urednik in nadarjen pisatelj. MISLI vršijo veliko narodno in versko poslanstvo med Slovenci v Avstraliji. Ob vstopu v 20 leto izhajanja želimo, da bi avstralske "Misli" uspešno vršile svoje poslanstvo še mnoga leta!
•	Ali je znamenje napredka, da so od 30 šolskih hiš v ptujski občini samo tri sposobne za sodobni pouk?
•	Ali je znamenje napredka, da je zadnjih pet let odšlo iz Jugoslavije v tujino zaradi slabih dohodkov in delovnih razmer nad 10.000 znanstvenih delavcev, med tem ko doma primanjkuje ljudi za poklice z višjo izobrazbo.
•	Ali je znamenje napredka, da še vedno odhaja v tujino 50 odstotkov slovenskih delavcev "ilegalno" — mimo zavoda za zaposlevanje?
•	Ali je znamenje napredka, da Slovenija — po 25 letih socializma — nima toliko denarja, da bi lahko zgradila vzporedno dva zdravstvena centra?
•	Dve skupini zdravnikov,
ena v Združenih državah, druga v Španiji, sta prepričani, da sta našli medicinska sredstva, ki bodo odpravila vso negotovost iz menstruacijskega ciklusa in tako omogočila zanesljivo rabo KnausOginovo metode za urejevanje rojstev.
•	Visoka ekonomsko komercialna šola v Mariboru namerava uvesti poleg že vpeljanega študija za preučevanje trga— marketing — še novo stroko, ki jo imenujejo "informatiko". To je stroka, ki preučuje konkretno podjetje pod vidikom, da ga usposobi za elektronsko obdelavo podatkov. —fš.
•	V 1. 1970 so poslali delavci iz Jugoslavije, ki so zaposleni po raznih državah Evrope, domov nad 400 milijonov dolarjev deviz. —fš.
j	]	Ob petdesetletnici g. Armina Kurbusa
bLOY)GnSNjC\	ima-io. Pri,redili so
A Hit i l O V fMl A
»MžL^so
za na-
DR. JOŽE PLANINŠIČ
Profesor Poltičnih Ved na
Duquesne University & California State University ter Claudia, Erika in Raymond
žele vsem prijateljem širom sveta blagoslova, in mnogo uspehov v letu 1972.
Toronto
•	G. Ivanu Zakrajšku, pred.
sedniku cerkvenega odbora pri "Mariji Pomagaj", iki sc je močno donesrečil v božični dobi blizu Barrija, ko se je njegov tovornjak na cesti "400" prevrnil. Hotel se je ogniti V.VV., ki je nenadoma zavozil na cesto. Močna in zdrava narava ter prav gotovo božja pomoč mu pomagala pri Okrevanju. Leži že več tednov v barrifjsiki bolnišnici. želimo mu čimprej popolnega okrevanja in da bi kmalu bil spet v -krogu njegove družine.
•	Spremembe pri "Mariji Pomagaj". Koncem decembra je odšel za kaplana v New Toronto č.g. Plazar C.M., na njegovo mesto pa je prišel iz Argentine č.g. Janes Jeretina, C.M., Obema želimo na novih mestih obilo sreče ter zadovoljstva za blagor duš in ohranjanje slovenstva.
•	Božič in Silvestrovo z novim letom so Slovenci v Torontu in Nevv Torontu pričakali v veselem razpoloženju, kot se to "šika"!
•	S: feb. 1972. bo ob 8 uri zvečer v dvorani "Marije Pomagaj recitaciijski in kulturni večer, posvečen umetniku slovenske besede in pesniku Francetu Prešernu, v samostojni, prireditvi g. Dr. Aniona Ka-činika. 13. feb. 71 popoldane pa bo ponovitev iste v dvorani Brezmadežne v "Nevv Torontu"
Ljubitelje lepe slovenske besede opozarjamo in vabimo na to zanimivo kulturno prireditev.
Subscription rates $4.00 per ycar: 30c per copy
Advertising 1 column x 1" $2.80
Published monthly by Slovenian National Federation of Canada
Member of C.E.P.F.
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe-zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, Francijo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati
ročnino tudi v upravi „Slovenske poti". Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in
izdajatelja.
HfafeoJiOKE/VC/ trt
kratek spominski program v cerkvi. Nastopili so otroci Slomškove sobotne šole iz Chi-caga pod vodstvom Mrs. A. Gaber in Mrs. Fanike Humar, ki so dcklamirali in peli. Nato je bila procesija na pokopališče, na grob velikega slovenskega škofa.
• Slovenske prireditve... Kar
precej jih je bilo. Na letnem se*jmu različnih narodnosti na Navy Pier so nastopili tudi Slovenci. Spet so se izkazali. Znamenitost je bila tudi v tem, da je slovenska slikarica, umetnica Emilija Razman.— Bretcik rastavila vrsto svojih umetnih. —Savani so imeli svojo družabno prireditev v veliki sve-toštefansiki dvortani 27. nov.
28. novembra nas jc odbor za postavitev cerkve v Zg. Bistrici v Prekmurju povabil na kosilo. Prebitek je šel v sklad za gradnjo te cerkve. — Tudi Miklavž nas Ije obiskal. Ne angleški, ampak pristno slovenski, katoliški, v veliki Parni dvorani. Otroci so vprizori 1 i kratek pri-zorček "Miklavževi angeljčki". Lepo število jih ;je bilo. Nato je delil darila matjhim in velikim Sv. Miklavž (dr. L. Arko). — Tudi letos so Slovenci 14. dec. prikazali naše božične običaje v "Muscum of Science and In-dustry.
•	Fantka imajo pri Magajno-
vih v Ciceru. Krstili so ga na ime Manko. Naše čestitke očiku in mamici! Bog ami daj (krepko rast in svojo milost!
•	45 let obstoja Slovenske Ženske Zveze. V nedeljo 19. dec. je obhajala 45 letnico obstoja Slovenska ženska Zveza. Ustanoviteljica je bila Mrs. Mary Prislan ob sodelovanju že pok. Julija GotMieb. Zveza ima 93 podružnic in okrog 10 tisoč članic. Je najmočnejška slovenska ženska organizacija. Sv. daritev za pokojne in žive članice Ije opravil bivši svetošte-fansbiki župnik p. Leonard Bo-golin.
•	V 22. leto obstoja je na
božični dan stopila slovenska radijska ura, ki jo vodita dr. Ludvik in Corrine Leskovar. Bila ije prav lepa božična oddaja. Žal, da je naš Ludvik še vedno bolan. Prestal je težko opcraciciijo. Upamo, da ga bomo (kmalu spet slišali po radijskih valovih!
•	Smrt je posegla v slovenske vrste. Umrla je gospa Marija Peterlin, vdova po podpolkovniku Pcterlinu, katerega so komunisti odvedli iz Dachau-a in gu obsodili na smrt leta 1945. Naj ji bo Bog dober plačnik!
•	Preselitev. Naš zastopnik
g. Mirko Geratič ima novi naslov: 1937 West Cermak Rd„ Ohicago, 111. 60608. Obenem prav lepo prosi vse naročnike, da poravnajo naročnino.
•	Slovenski zdravnik dr. Blaž Koroseč se je preselil, v East Moline, 111., kjer bo odprl lastno prakso. Mnogo sreče!..
MONTREAL, QUE
• C.g. A. Prebil C.M., je v
drugi polovili januarja 1972. odpotoval na svoje novo službeno mesto v Argentini. Želimo mu obilico sreče in mnogo dobrega v vinogradu gospodoven na južni strani poloble.
Na njegovo mesto je prišel iz Nevv Toronto č.g. Jan. C.M. upamo, da se bo med nami počutil kot doma ter mu kličemo dobrodošlico med Slovenci v velikem Montrealu!
Armin Kurbus
petdesetletnik
Dne 17. februarja bo srečal Abrahama g. Armin Kurbus, sin zelenega štajerja, ki črvi in deluje za ohranitev sloveske besede v Fairfieldu, Conn. "Nič ne piši, mi /je zabičal", Sem le navadna številka" . . O, ko bi takih "navadnih številk" bilo mnogo več, pa bi bilo za ohranitev slovenstva v Ameriki mnogo bolj rožnato!
Ne bi mu prisodil, da se je srečal z Abrahamom. Saj je ves tak, kot sem ga poznal iz njegovih študentovskih let v Mariboru. Ves živahen, neutruden, delaven . . .
Rodil sc je 17. februarja v Mariboru. Tu je končal ljudsko šolo. Nižjo gimnazijo je opravil pri salezijancilh v Veržaju. Prijatelji mi 'je pravil o njem, da ie bil kot živo srebro . . . Neugnan . . . Dve leti je posečal realko v Mariboru. Tam je sodeloval pri Fant. odseku in je bil predsednik Slovenske Dijaške zveze. Ko so Nemci zasedli Maribor, je v aprilu 1941 zbežal v Ljubljano, kjer jc Ikončal sedmi letnik gimnazije. Italijani so ga poslali v Gonars, zato je maturiral šele 1. 1943. Pridružil se je slov. proti-kom. borcem na Dolenjskem. Tu je padel Nemcen v roke, ki so ga v Novem mestu pretepali in nato poslali na prisilno delo v Nemčiijo. Zadnje mesece vojne je preživel na Vzhodnem štajerskem, kjer ije dočakal rusko fronto. Ruski "osvoboditelji" so ga pretepli in zaprti, nato se je skrival v Weizu. Po vojni se je pridružil študentovskemu lager-rju v Gradcu. L. 1947 se je vpisal na učiteljski tečaj v Celovcu.
Prvo službeno mesto je bilo v St. Lenartu pri Sedmih studencih, kjer je bil 4 leta. Ni bil samo učitelj, ampak tudi vzgojitelj. Kot zaveden Slovenec je zaoral globoke brazde med slovensko mladino. Slovenska beseda in slovenska pesem. Otroci so ga nad vse .radi imeli. Nad 50 mladih pevcev je peljal na pevsiko turnejo v Trst in Gorico. Ncmčurjem to seveda ni šlo v račun. Premestili so ga na Knežo na Svinjski planini. Iz Kneže ije bil premeščen v Bilčovas kjer je ostal 4 leta.
Radi narodne zavednosti je bil odpuščen iz službe in nato spet nastavljen v Kotmari vasi, ikjer je bil samo nekaj mesecev do odhoda v Ameriko. Naselil se je v Bridgeportu, Conn. Sedaj pa živi v lepem domu v Fairfieldu. kjjer se bo, tako pravijo, gradila nova slovenska cerkev . . .
Leta 1952 se je v št. Lenartu poročil z Jurčevo Hanco. Ob tej priliki, so mladina, pa tudi odra s tli pokazali, kako ga radi
Chicago
• Obletnice smrti škofa
Gregorija Rožarfana so se številni Slovenci spomnili tudi letos 14. novembra v Lemontu. Ob 2. pop. je bila sv. maša, nato pa
Bridgepoit Conn.
• Naj se spet malo oglasimo.
Najprej moramo povedati, da smo novo leto 1972 slabo začeli. Niti ene slovenske maše nismo imeli. Pa smo vendar v fari in
v ceitkivi, Ikatero so stari slovenski nasljenci s trdo prigara-nimi doralji zgradili. — Lani je bila sv. birma. Za angleško govoreče sta bila kar dva duhovnika na razpolago, za Slovence niti enega.... ....• Na misijonsko nedeljo je bil letos pri nas misijonar preč. g. Cukale. Ljudje so velikodušna darovali v upanju, saj gre vse za misijone. Pa le ni šlo vse....
•	G. Vinko Zaletel, 'znani svetovni potnik se je tudi "zaletel" k nam. Ker ni bilo prostora v farni dvorani, je predavatelj Ikazal lepe skioptične slike kar v garaži g. Kurbus Armina. Nad 40 ljudi je bilo. Za več sploh ni prostora.
•	Za Božič smo letos imeli tudi
KDO JE KDO
STANOVANJENASLEDNIK
jc tisti, ki zavoha smrt bližnjega sorodnika in se šc pravočasno vseli v njegovo stanovanje.
S AMOPO PRAVIJ ALEC —kdor nima znanca med obrtniki niti v servisih in sam popravlja vse od vodovodne pipe do hladilnika.
PETPARNIK — človek, ki sovraži trgovce in ne razume, da pri blagajnah nimajo drobiža.
PROGRAMATOR jc tisti, ki ve, da je ponavljanje mati učenosti in je v službi pri televiziji.
ANTIKOLONIST ve, da bodo
tujega duhovnika, preč. g., poslednji prvi, zato prehiteva
Praha, ki je Slovenec po rodu, pa je slovenski pozabil ...
Vidite, talko je pri nas, v Bridgeportu, fcj-er se gradi nova cerkev, pa za slovenščino v cerkvi se potegujemo samo mi.
Lepo Vas pozdravljamo.
vsako avtomobilsko kolono.
KLOBASNIK naredi iz enega problema deset govorov, iz desetih pa nobenega.
KORISTNIK je tisti, ki zna tako prodajati, da ima tudi pri izkubi korist.
imajo. Priredili so mu prijetno presenečenje. Na Koroškem se Ije njima rodila hčerka Silvana, v Bridgeportu pa hčerka Me-lita.
Ko je prišel v Bridgeport, je bil tam za župnika že pok. dr. Andrej Farkaš. Obnovitelj slovenske fare Sv. Križa. Po njegovi prerani, tragični smrti, se je g. Armin vrgel na delo na prav vseh področjih. Nadaljeval je delo pok. župnilka dr. Fankaža. Okrog 100 ljudem, predvsem Slovencem je oskrbel delo pri Heim Co., nabiral denar za Mohorjevo dražbo, katere vneti poverjenik je. Zbiral denar za slovensko kapelo v VVashingtonu, nad $1000.00 je bilo odposlanih Glavnemu odboru. Zbiral je in sam precej prispeval za cenkev Sv. Cirila in Metoda na Teznem pri Mariboru, podprl vedno slovenske salezijance. Tudi Slovenicum v Rimu ga šteje med podporniki.
Bil je lektor pri slovenski maši v cerkvi Sv. Priža v Bridgeportu. Tone Osovnik g v 'Ameriški Domovini' takole opiše: "Kiubus je vodja slovenske šole. Občudoval sem ga kot bravce, ki je tudi pridigal in nam razložil pomen praznika Sv. Rešnega Telesa. Torej ne samo lektor, ampak že v vlogi diakona. Govor mu je lep in čist, živahen, da priklene. Menim, da on lahko veliko napravi za ohranitev slovenstva na tujem na sploh. Vsled tega ni opustil nobene prilike, da ne bi nas navzoče opozoril, kako bi 'lahko več ohranili tega, in kako bi lahko vfcč ustvarili ob splošnem razumevanju s pomočjo cerkve, šole in pesmi...." O, iko bi ta njegov ogenj in zanos včgal zlasti one, ki so za ohranitev slovenstva odgovorni!
Hudo ga je zadela pred tremi letu ukinitev slovenske službe božje. Prav talko tudi ukinitev slovenskega cerkvenega buleti-na. Svaril jc pred prenagljenostjo, storil vse, kar je mogel, da bi g. župnik Hribšek znova dal častno mesto slovenski besedi v slovenski cerkvi Sv. Križa. Nakopal si je sovraštvo in ni našel razumevanja.
Pod njegovim vplivom se je lani osnoval moški zbor "Zvon". Večkrat beremo o njihovih nastopih pod vodstvom g. Pere-grina Us, ml. v Nevv Yorku-pri sv. Cirilu in Metodu. Ni skoro prireditve, da ne bi lam nastopili. Pevci utivajo ugled in (jih vedno znova vabijo. Duša tega je seveda g. Armin. Mo-iraljo iti drugam, ker je doma na "uradnem mestu" neprijazno, slovenstvu nenaklonjeno ozračje. G. Kurbus je tudi seveda naročnik "Slovenske Države" — Dvakrat je že obiskal našo preljubo Spodnjestnjer-sko, pa tudi njegovo drugo "ljubezen" prelepo slovensko Koroško.
To je kratek opis njegovega delovanja in garanja. Ohranil je tisti mladeniški ogenj, katerega je kazal kot mlad študent doma in ikot vzgojitelj slovenske mladine na Koroškem. Bog daij, da bi ga ohranjel še dolga leta.
Bog daj, da bi ta ogenj in navdušenje ter zavest dela, ohranjal še več desetletij! Bog Te živi, prijatelj. Armin!
Mirfko
PO RAIFFEISENOVI DEŽELI
Blizu palače predsednika Za-padne Nemčije v Bonnu je kratka ulica Raiffcisenstrasse. Napis ulice ima pristavek: "Ustanovitelj zadrug. Socialni reformator. 1818-1888. "Ob njej je Raiffeisen-haus'", sedež rajfajznovk v Za-padni Nemčiji, ter nova rajfajz-novka. V centralnem poslopje je tudi knjižnica z majhnim muzejem, ki ju upravlja arhivar in zgodovinar Joseph Honekopp. V razgovoru z njim sem odkril, da je vedel za našega J. E. Kreka.
Honekopp je pred leti predlagal, da bi imenovali tudi daljšo cesto v Nemčiji Raiffeisenovo Cesto po zgledu drugih takih Cest /n. pr. Rheinstrasse, Nibe-lungenslrasse, itd./. Ta cesta naj bi potekala od Weyerbuscha do Heddesdorfa, ki je danes že del Neuvvieda. Razloga za ta | predlog sta bila dva. Prvič je Raiffeisen kot župan dejansko to cesto zgradil. To je stara poštna cesta, ki so jo porabljali že Rimljani in jo je Raiffeisen, deloma da bi preskrbel delo za reveže, zgradil, ko je županoval najprej v Wcverbuschu in pozneje v Flammersfeldu. Raiffeisen jo je dal" tako dobro zgraditi, da je odgovarjala standardom takratnih najboljših cest, vodi pa e vedno v glavnem po vrhovih gričkovite pokrajine. Danes je seveda asfaltirana in nudi krasen razgled, od'časa do časa pa se vije kot po drevoredu med obdajajočimi jo gozdovi. Drugi razlog pa je, da veže kraje, v katerih jc Raiffeisen deloval. Sicer je res, da njegov rojstni kralj Hamm ni ob cesti, toda ni daleč od tam. Na zaključku ceste pa je Raiffeisenov družinski grob, kjer je pokopan.
Njegovo rojstno hišo v Ham-mu je odkupila Raiffeeisenova zadručna tiskarna v Nemviedu, kjer se tiska večina zapadno nemške zadružne literature — poslovne tiskovine, časopisi in tudi knjige. Hišo upravlja kura-tor Ludvig Hohn in zbira vse, kar je bilo v zvezi z velikim ustanoviteljem hranilnic in posojilnic. Med glavnimi predmeti so njegova posmrtna maksa, prva izdaja njegove knjige o zadrugah, zapisniki prvih zadrug, njegova pisalna miza, očala, itd. Hamm ima seveda tudi ulico, ki se imenuje po njem, kakor tudi šolo z njegovim" imenom. Nima pa lastne rajfajznovke, ki je v sosednji vasbi Au, marveč "Ljudsko banko" /Volkskank /Schulze Delitzschevega tipa.
Kmalu ta lepotna napaka ne bo več važna, ker se kreditne zadruge obeh tipov združujejo v enotno organizacijo.
Raiffeisen je postal župan bližnjega naselja Weyerbusch 1. 1845. Tam je zgradil šolo /dokazano je, da je ustanovil vsaj Še dve drugi šoli/ in začel zidati cesto proti Hcddesdorfu. Začetek te ceste nosi danes njegovo ime. Kmalu ob začetku te ceste je tudi obnovljena pekarna, ki so jo zgradili-v letu lakote 1846/ 47, da so pekli cenen kruh zlasti za revne občane. Prvotna pekarna je bila sicer žrtev vojne, toda po vojni so jo ponovno obnovili, kakor jc bila prej in je tako danes spomenik na začetek Raiffeisenovega dela v dobrobit bližnjega.
Ko je Bil župan v Flammersfeldu, ki tudi leži ob tej cesti, je nadaljeval z gradnjo ceste, obenem pa je spremenil društvo za nabavo živine v dručtvo, ki je dajalo tudi posojila ter tako s tem prišel korak bližje h. končni, obliki hranilnic in posoljilnic. Tudi tukaj imajo ulico z njegovim imenom kot tudi rajfajz-novko, ki obenem preskrbuje /kot večina rajfajznov v kmečkih naseljih/ kmete tudi s potrebščinami za kmetovanje /u-metna gnojila, itd./. Ohranjena je tudi hiša, v kateri je županoval. Dokončno obliko hranilnic in posojilnic je izoblikoval Raiffeisen v Hcddesdorfu, ko je uvi-del, da bodo te ustanove uspevale le, če bodo zgrajene na samopomoči in je spremenil 1. 1864 pravila obstoječe organizacije tako, da so mogli dobiti posojila samo člani. Tukaj je Raiffeisen tudi umrl. V sedanjem Neu-vviedu stoji hiša iz vulkanskega kamna, kjer je Raiffeisen deloval zadnja leta in kjer je imela sedež tudi prva zadružna zveza. Danes se drži te hiše moderna Raiffeisenova tiskarna, ki zapos-ljuje več sto uslužbencev. V Neuvviedu je blizu glavnega kolodvora tudi majhen park z velikim spomenikom "očetu Raif-feisenu".
Tako so ob tej cestt v dolžini kakih 40 km glavne postaje — z
IZ SLOVENSKA TISKA....
• Slovenski kmet
"....Ne poznam dežele na svetu, ne na vzhodu in ne na zahodu, ki bi ne imela ministrstva ali sekretariata za kmetijstvo— razen naše. Pri nas torej ne gre samo za nesposobneže. Gre za precej več. In sicer, kako pametno in dolgoročno načrtovati kmetijsko politiko, ki je očitno ne moremo tlačiti v isti koš z gospodarstvom nasploh. Nobnega dvoma ni, da gre svet svojo pot, pot hitrih menjav družbenih struktur. Kmetov je in jiH bo vsak dan manj. Množico malih kmetičev zamenjujejo na- zemlji stroji in moderna kmetijska proizvodnja. Kakor kje in 'kakor hitro ter uspešno pač. Nikakor pa si ne moremo in ne smemo predstavljati dužbe brez kmeta. Saj kmet ni le tisti, ki z vilami kida smrdljivi gnoj, temveč tudi tisti, ki prideluje vse, od krompirja in mleka naprej!"
Niko Lapajne, novinar Tora-riša. SLOVENIJA, št. Vi. 1971, str. 25.
• Gospodarska ekspanzija
v Sloveniji
".... V Sloveniji ustvarja ponudbo 73 podjetij iz Bosne in Hercegovine, Hrvatske, Makedonije in Srbije, ki imajo na območju slovenskih jredišč 337 prodajaln in 31 konsignacijskih skladišč. Nasprotno pa ima slovenska trgovska ponudba v širokem prostoru drugih republik le 229 trgovskih 'lokalov in 56 skladišč za blago".
Dušan Kralj, novinar Dela. SLOVENIJA, št. 'A. 1971, str. 34.
delovanja. Seveda je ob njej še mnogo drugih naselij, v katerih ja Raiffeisen ali ustanovil ali pomagal ustanoviti zadruge. Zato tudi ni čudno, da prihajajo mnogi zadrugarji ne samo iz Nemčije, marveč tudi od drugod, da si ogledajo te za razvoj zadružništva tako pomembne kraje. Neki obiskovalec iz Vzhoda ja zapisal v spominsko knjigo v Raiffesenovi rojstni hiši, da bi moral vsak dober zadrugar obiskal Hamm in Reiffeisenovo
cesto, kakor naj bi vsak dober izjemo rojstne hiše, ki pa tudi ni kristjan obiskal Sveto deželo in daleč proč — Raiffeisenovega vsak mohamedanec Meko.-R.C.
ZA VSE PRAVNE NASVETE SE LAHKO OBRNETE Z ZAUPANJEM NA MENE.
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
The Simpson Towers, 401 Bay St. Suite 2000 - EM. 4-4004
«
/S
K tf
K
/Z «
K K
K /K
vt: &
/S ^
0.
V #
#
/S /5
s I
"Naj Vam betlehemska zvezda prinese sporočilo obljube in upanja, naj vam razsvetli božično sezono in naj prinese Vam in Vaši družini naše najprisrčnejše želje za blagoslovljen in vesel božič
ter polnost miru
v uspesnem novem letu".

STEPHEN B. ROMAN Chairman of the Board
DENISON MINEŠ LIMITED
TORONTO, CANADA
-a
a* v
-a
-a
-a
-a
-a
2?
J*
-a -a
Si
-a -a
5? J*
3?
•a
yt
Si
-a s* -a
Sv
-a s* -a s*
-a
Sv
-a
Sv
POSLEDICE ČISTKE NA HRVAŠKEM
TITOVA INTERVENCIJA
"Tovaričice in tovariši! Včeraj in nocoj sem imel tu sejo z izvršnim komitejem zveze komunistov Hrvatske in z voditelji družbenopolitičnih organizacij Hrvatske. Seveda se je tu govorilo o problemih, ki so tam zdaj aktualni. Prav zaradi tega, kar se tam dogaja, ,se mi zdi potrebno, da na tej seji predsedstva ZKJ obravnavamo položaj ne le v Hrvatski, ampak tudi v vsej Jugoslaviji, saj so v vseh republikah, nekje 'bolj, nekje manj, problemi enaki.
Na včerajšjem sestanku sem zahteval, da se pomenimo o vzrokih, ki so pripeljali do si»v'kc na zagrebški univerzi, kakor tudi nasploh o aktualnih negativnih političnih gibanjih, do katerih je prišlo na Hirvat-škem, ki pa niso naletele na dovolj močan odpor niti v vodstvu zveze komunistov Hrvatske.
Ko govorimo o vzrokih stavke, seveda to ni od včeraj. To se je pripravljalo že davno, več mesecev, kaže pa, da so na to gledali ravnodušno, saj niso storili potrebnih ukrepov. Govorilo se je in celo tisk je pisal, da bo stavka, da bo to velika da bo prišlo do splošne stavke-in da bo predvidoma v januarju. Ta negativna zadeva, ki nas je zdaj precej kompromitirala, je bila toraj znana tako iz tiska kot iz pogovorov na ulici. Ni pa jasno, zakaj so z njo pohiteli, zakaj je prišlo do stavke ravno na predvečer velikega praznika revolucije jugoslovanskih narodov. Tudi to bomo videli in ugotovili, kdo za to stavko stoji.
Stavka na univerzi ni samo stvar študentov. Tu je neka skupina že precej znanih negativnih ljudi, ki za tem stoji. Moram reči da sem bil na sestanku s tovariši iz Hrvatske zelo kritičen in sem odkrito dejal, da so krivi, ker niso ničesar učinkovitega ukrenili, da bi to stavlko preprečili. Sreča je, da je delavsiki razred na Hrvatskem dovolj zaveden, da se ni dal speljati, kayti oni so želeli, da tudi njega vpletejo v to. Toda to se jim ni posrečilo, tako da so imeli zvezane roke in niso mogli početi tega, kar so nameravali. Jasno je, da sledovi tega drže tudi ven iz naše dežele.
Zal pa mi kot komunisti in vodilni ljudje v Hrvatski ali katerikoli republiki ne moremo iskati vseh mogočih izgovorov, kadar se ikaj takega zgodi. Gre za nebudnost, ravnodušnost in gnili liberalizem do takih elementov. Tako je sovražnik prav zlahka opravljal svoje kon-trarevolucionarno dejavnost. Zakaj jaz imam to za ikontrare-volucionarno dejavnost....
Tovarišem iz Hrvatske sem govoril, da obstajajo nekatere nejasnosti in stvari, ki niso dobre, ki niso na liniji ZK in na liniji sklepov ' IX. l kongresa ZKJ. V nekaterih govorih in izjavah je bilo precej takšnih sestavin, da ni čudno, če so vnesle zmedo ne samo v ZK, temveč tudi v širše množice. Naj navedem samo en primer, vprašanje organizacije narodnega gibanja, gibanja množic, v katerem naj bi se zbrali vsi. O tem se jje ne samo govorilo, temveč tudi pisalo. Še več, zamisel se je začela širiti tudi med množicami. ..
[ Poleg tega sem rekel, da se ne 'Strintjam s tem, da imajo kar naprej na jeziku ta unitarizam ter zahteval, da enkrat ugotovimo, za kakšen unitarizem gre. Ce gre za unitarizem ver saj-ske Jugoslavije, sem seveda najostreje proti njemu. Ce gre ze ostanke dogmatskega, sem seve prav talko zoper njega. A če gre za enotnost naše dežele, za Jugoslavijo kot nedeljivo celoto — tedaj sem za tak "unitarizem", za takšno enotno Jugoslavijo. Toda tedaj to ni unitarizem, ampak kratko malo —naša enotnost.
Prav pa je da razločujemo med dvojim: nacionalizmom in šovinizmem ter unitarizmom. Ne verjamem, da bi bilo hrvatskih unitaristov več kot nekaj sto. Nacionalisti in šovinisti pa imajo široko osnovo, kar tudi izrabljajo. Poleg tega so amandmaji najmočnejše orožje za boj proti unilaristom, ki se jih ni treba bati. Ni jih mogoče imeti za nekako vzporedno silo, saj je mogoče poleg političnih uporabiti tudi administrativna sredstva. A ne slepite se in bodite pozorni na zares najbolj nevarnega razrednega sovražnika—na šovinizem in nacionalizem, ki sta temelj razrednega sovražnika. To je najhujša nevarnost. Zdi se mi, da bi se morali tudi mnogi iz drugih republik ikaj naučiti iz tega, o čemer sem govoril. Talke reči se dogajajo tudi drugod. Ne bi želel, da bi še kje doživeli kaj takega, temiveč, da bi nemudoma odpravljali in preprečevali take stvari. Sedaj, ko je položaj v ZK Hrvatske zapleten, ne puščajmo to zvezo komunistov samo. Moramo ji pomagati.
Včeraj sem govoril o tem, da leži največja krivda na zvezi komunistov. V zvezi komunistov je namreč veliko ljudi, ki že davno ne bi smeli biti v njej. Tega pa nismo storili zaradi , liberalnosti. I Predlagam jim, da take ljudi čimprej odstranijo in tudi razpuste tiste organizacije, ki so se prevesile na stran tistih, ki se ukvarjajo s protirevohicionarno dejavnostjo.
Zveza komunistov sedaj doživlja proces reorganizacije. A ne moremo le čakati na drugo konferenco ZKJ. Imam vtis, da zaradi omenjenih slabosti še nismo pripravljeni na to konferenco. Priprave ne smejo potekati le na papirju in dogovorih o dokumentih, temveč v praksi od zgoraj navzdol.
JE SE BODOČNOST ZA JUGOSLAVIJO!
VVashington Post je v uvodniku 23. decembra, komentiral sedanje čistke v vodvstuv in množične aretacije v Republiki Hrvatski ter izrazil skrb nad bodočnostjo Jugoslavije. Jugoslovanske težave pa so globlje, kot se kažejo na prvi pogled, zato je potrebno pojasnilo.
"Jugoslavija je nastala po prvi svetovni vojni, kot zveza med Kraljevino Srbijo ter hrvatskimi, slovenskimi in srbskimi pokrajinami propadlega habsburškega cesarstva. Srbija je izkoristila tedanji mednarodni položaj, ki si ga je pridobila kot članica zmagovitega zavezništva ter je novemu "Kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev" vzdela svojo srbsko dinastijo, vojsko in glavno mesto. Tako je bila ta večnarodna država skoraj 50 let podvržena centralistični oblasti v Beogradu.
'Komunistični prevrat v Jugoslaviji ob koncu druge svetovne vojne, je spremenil obliko, ne pa svojstvo ukoreninjenega srbskega centralizma. Šele po padcu srbskega šefa tajne policije in partije, Aleksandra Ran-koviča, v letu 1966, se je pričela postopna reorganizacija jugoslovanske partije in vlade. Lansko poletje je bilo sprejetih 22 ustav nih amandmajev, katerih namen je dati šestim jugoslovanskim republikam polno av-tonomijo, z izjemo državne obrambe, zunanje poltike in bistvenih potreb enotnega trga. Skladno s tem, pa se tudi pristojnosti zvezne lade zmanjšujejo in njeni orga-
ni preurejajo na osnovi enakega predstavništva; vseh republik eden od ustavnih amandmajev pa tudi zahteva soglasje vseh repulik za važne zvezne odločitve.
"Za neko komunistično državo, izgleda vse to kot edinstven obseg politične decentralizacije. Realistično vzeto pa o tej strukturi še vedno velike praznine: 1) vojska je še vedno dominirana iz Beograda in v njej prevladujejo Srbi; 2) partijski prezidij v Beogradu še vnaprej kontrolira partijske organizacije v drugih repulikah po stari centralistični metodi (to dokazuje sedanja čistka v hrvatski partiji), in 3) sedež zvezne vlade je še Beograd, politični, kulturni in gospodaski center republike Srbije.
"Vsakomur v Jugoslaviji je jasno, da te preostale značilnosti beograjskega centralizma lahko vsak čas razveljavijo sedanje reforme za decentralizacijo. Zato še vedno ni bilo odstranjeno globoko nezaupanje do centralistične dominacije iz Beograda, ki se je nakopičilo v 50 letih. Še več: celo povečuje se zaradi naraščajoče zaskrbljenosti, kaj se bo zgodilo po Titovi smrti. Sedanje zatiranje Hravatske in grožnje o podobnih represalijah v drugih republikah,, je ta strah še povečalo.
"Samo resniča avtonomija in enakopravnost vseh šestih republik more odpraviti te bojazni in preprečiti tuje vmešavanje (če izvzamemo malo verjetno sovjetsko invazijo). Za tako,
življenja sposobno zvezo jugoslo vanskih republik, pa je treba izpolniti omenjene tri praznine v zvezni strukturi. Zvezni partijski prezidij mora prenahati z diktiranjem republikam; vojska mora biti decentralizirana in koordinirana na osnovi enakopravnosti republik; sedež zvezne vlade pa naj bi bil premeščen iz narodnega središča Srbije v neko primernejše mesto v centralni in večnarodni Republiki Bosni (mogoče Banja Luko, ali Jajce) kjer ne bo podvržen gospodovalnemu pri tisku, ki je značilen za Beograd
"Če naj Jugoslavija sprosti svojo notranjo napetost in preživi možne nevarnosti od zunaj, ko ne bo več Tita, mora dokončali zvezno reorganizacijo. Samo tako bo namreč čvrsto usidrana na sporazumno ugotovljenih skuprfih interesih svojih različnih republik. Zaradi njenega kritičnega geopolitičnega položaja v delikatnem ravnovesju med med Vzhodom in Zahodom, pa je taka resnična zveza šestih republik tudi v interesu evropske varnosti in svetovnega miru.
Ciril Žebot
Pisec je profesor gospodarske vede na Georgetovvn univerzi in avtor knjige SLOVENIJA VČERAJ, DANES IN JUTRI"
(To pojasnilo je bilo objavljeno v vodilnem dnevniku ameriške prestolice,	THE WASHINGTON POST. Natisnil ga je tudi večerni dnevnik THE EVEN1NG STAR.)
KARDELJEVA RAZLOČEVANJA
"Povod za naš današnji raz-1 IX. kongresu zelo konkretna iz-
govor so vsekakor dogodki v Zvezi komunistov Hrvatske ...
Ni prvič, da je v Zvezi komu nistov prišlo do situacij, za katere so bili značilni določeni elementi krize. Partija je preživljala težke trenutke 1948. leta in še nekaj let potem. Te težave so bile bolj izraz zunanjega pritiska kot pa našega lastnega omahovanja....
Potem so sledile deformacije birokratslko-despotističnega tipa vh našem državnema sistemu pa tudi v sami Zvezi komunistov Jugoslavije, v povezanosti z administrativno-centra-lističnimi hegemonističnimi in unitarističnimi tendencami, iki jih je spremljal tudi nelkalkšen poskus ustvarjanja ideologije našega lastnega stalinizma. Tu-
hodišča za reformo v mednacionalnih odnosih, Iki naj bi v bodoče onemogočala deformacije in spore na tem področju....
Pokazalo se je tudi, da je za uresničenje takšne smeri nujna globlja reforma federacije, se pravi pomembnejše spremembe ■v odnosih med republikami v federaciji. To poudarjam še prav posebno zaradi tega, ker se sedaj pojavljajo glasovi, zlasti ob dohodkih v Zvezi komunistov Hrvatske— za katerimi ni težko prepoznati tiste, 'ki žalujejo za centralizmom in vele državnim hegemonizmom — češ. da so bili zadnji ustavni amandmaji izsiljeni. Toda to ni res. Že v pripravah za ustavo 1963. leta je bilo marsikomu (jasno, da bi federacija morala
di stemi poskusi in tendencami doživeti reformo. Vendar raz-
se je Zveza komunistov Jugosla vije s Titom na čelu uspešno spoprijela in jih idejno in praktično onesposobila.
S tem je bila odprta pot za doslednejši nadaljnji razvoj sa-mopravljanja, za demokratizacijo v Zvezi komunistov Jugoslavije in v naši socialistični družbi sploh, pa tudi za razčiščevanje določenih nerešenih vprašanj s področja mednacionalnih odnosov, oziroma določenih ostankov zgodovinsko preživelega veledržavnega centralizma, hegemonizma in unitarizma. Takšna politika je dobila povsem konkretne oblilke in svojo polno uveljavitev še posebej na VIII., zlasti pa na IX. kongresu Zveze komunistov Ju-gloslavije. Spomnili se boste, da je dal Tito v svojem referatu na
"Predsedstvo ZKJ je izbruh nacionalizma na Hrvaškem uporabilo kot povod za odločnejši in konkreten boj proti nacionalističnim tendencam in drugim nezdravim pojavom v vseh sredinah jugoslovanske družbe. Predsedstvo ni poimensko obračunavalo s posamezimi nosilci teh tedenc ali s tistimi, ki so s svojo kompromisarsko
POPITOVA POSPLOŠEVANJA
dejavnostjo in oportunizmom razmah nacionalizma omogočili.
To je stvar članov Zveze komunistov Hrvaške. Predsedstvo pa je dalo jasno politično oceno oportunističnega* in nerazredne-ga (karakterja politike in obnašanja teh tovarišev ter njihovega odnosa do nacionalizma, kar vse je ustvarjalo pogoje za proti samoupravni in protisocia-
listični nastop razrednih nasprotnikov na političnem prizorišču Hrvaške, pa tudi Jugoslavije....
Najibrže je s tem v zvezi odveč naglašati, da smo si Slo-vcnci ves čas prizadevali za demokratično, federativno državo enakopravnih narodov in narodnosti in njihovih republik oziroma pokrajin. Zato tj e ra-
Moramo se odločiti za pojasnila, kjer je potrebno tudi za čistke. Na konferenco moramo priti pripravljeni in tam sprejeti sklepe o reorganizaciji ZK in o drugih vprašanjih naše bodoče politike. Ko bo imela zveza komunistov jasno začrtano pot, bo manj možnosti za vdiranje raznih elementov, ki nam kale razmere in ki nas s svojo veljavnostjo sramote pred svetom. Danes se zunaj marsikaj govori in grozi nevarnost, da bi Jugoslavija jela izgubljati svoj ugled v svetu. Tega ne smemo dovoliti, je na koncu dejal predsednik Tito".
(Izvlečki iz Titovega govora na seji predsedstva Zveve komunistov Jugoslavije v Karad-jordijevem, 1. decembra 1971).
HRVATSKA IN SLOVENIJA
če se po zunanjem videzu ne zdi verjetno, je po notranji logiki razmer vendarle možno, da bodo ti pretresi na Hrvaškem pospešili dejansko decentralizacijo v smislu lanskih ustavnih sprememb. Že samo funkcioniranje zveze sedaj zavisi od enakopravnega dogovarjanja in sporazumevanja med republikami. Morda se bodo v tem praktičnem uveljavljanju republike suverenosti končno znašli na isti črti vsaj Hrvati in Slovenci in talko preprečili nadaljevanje centralistične strategije, da ertfcrat udarijo po Sloveniji (kot iz Brionov julija
1969), drugič pa po Hrvatski (Ikot iz Karadjordjevega decembra 1971).
če pa bi se sedanja partijska in državna čistka na Hrvaškem še naprej stopnjevala, bi moglo priti do tako skrajne oslabitve avtohtone hrvaške oblasti, ki bi izzvala mnogo resnejšo krizo od sedanje. Toda težko si je misliti, da bi Tito želel tak polom svoje politike.
Vendar, naj se sedanrja čistka na Hrvaškem konča tako ali drugače, kritično vprašanje bo ostalo odprto: kalj se bo zgodilo po Titovem odhodu? če bi Beograd takrat skušal z nasiljem
IN BODOČNOST SLOVENIJE!
Na seji predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije dne 1. decembra 1971 je Tito javno obsodil hrvaško partijsko vodstvo. Začenši z vrhovno trojko (Tripalo, Dabčevičeva, Pirker) dne 1 2. decembra, je nato "odstopilo" okoli 300 vodilnih funkcionarjev hrvaške partije (medtem morda že več). Demisioniral je tudi predsednik Izvršnega sveta SR Hrvatske D. Hara-mija. Vzporedno s temi "odstopi" so v Zagrebu uvedli sodni postopek proti "voditeljem" študentskega štrajka in enajstim vidnejšim osebnostim Hrvaške matice. Napovedana je bila tudi čistka v hrvaškem sodstvu.
Formalno se je torej čistka vršila v hrvaškem okviru brez vidnega vpo-sega jugoslovanske vojske. (Toda v svojem govoru ob 30-letnici JLA 22. decembra 1971 je Tito močno poudaril, da ima vojska tudi dolžnost "braniti dosežke revolucije ... in notranji red"). Razen manjših študentovskih demonstracij na zagrebških ulicah in ene bombe v zagrebški podružnici beograjske BORBE ni bilo vidnejšega odpora proti odstranitvi hrvaškega vodstva, (iz česar pa ne sledi, da od-, pora ne bo).
Odstranjenemu vodstvu hrvaške partije so očitali, da je "oportunistič-no" nasedlo "nacionalističnim" = "kontrarevolucionarnim" silam, katerih končni cilj je razbitje Jugoslavije. Nekateri glasnejši zagrebški študentje in nekateri hrvaški politični emigranti so "dali dokaze": Na zborovanju zag-
rebških študentov se je n. pr. slišalo geslo, naj bi Hrvatska zaprosila za članstvo v Združenih narodih; berlinski zdravnik dr. Jelič je oznanjal desperadno prosovjetsko "politiko"; nekateri hrvaški emigrantski krogi so javno izražali podporo hrvaškemu partijskemu vodstvu kot sredstvu za končno osamosvojitev Hrvatske. Tako je n. pr. decemberska številka NOVE HRVATSKE, ki izhaja v Londonu, v članku pod naslovom "Koliko pomoči zaslužijo hrvaški komunisti?" zapisala : "Da bi se izognili vsakemu poznejšemu sumničenju, poudarjamo, da se borimo za popolno hrvaško državnost in suverenost in da ne vidimo nobene možnosti, da bi hrvaški narod dosegel te svoje polne pravice, dokler obstoja karšnakoli Jugoslavija . . . (in) . . . hrvaško komunistično vodstvo lahko še vedno več napravi za Hrvatsko, kot katerikoli drugi politični dejavnik v domovini ali izven nje".
V politični stvarnosti hrvaške republike pa sta bili pred Titovo obsodbo partijskega., vodstva., opazni le dve, mnogo skromnejši akciji: Navzlic vetu nekaterih republik je hrvaška vlada vztrajala na zahtevi, naj hrvaške devize ostanejo na Hrvaškem; in zagrebški študentje so to stališče hrvaške vlade, ki ni bilo v nasprotju z novimi ustavnimi dopolnili, "podprli" z univerzitetno stavko. In ta je postala neposredni povod za Titovo javno intervencijo proti hrvaškemu partijskemu vodstvu. —C.2.
obnovite centralistično nadvlado, bi prizadete, republike, predvsem Hrvatska in Slovenija, bile prisiljene braniti svojo ustavno suverenost. Tudi iz tega vidika jim ne kaže, da bi se sedaj notranje slabile. Iz
Kardeljevega razlaganja pred j ljubljanskim "političnim aktivom" o pomenu dogodkov na Hrvaškem je moč sklepati, da se v Sloveniji zavedajo potrebe po osnovni narodno-politični enotnosti. Ali jo bo Slovenija
zmoglo, pa v posebni meri zavisi prav od Edvarda Kardelja.
čas je, da v Sloveniji prene-nago strašiti z 'emigracijo'. Slovenci le najboljšo bodočnost.
Ciril Žebot
zuimljiv naš ostro odklonilen odnos do unitarizma, ki smo ga izpričali, ko smo skupaj s protiunitarističnimi silami vseh [jugoslovanskih narodov vodili težke bitke z nosilci unitarizma, in to v času, ko je bil unitarizem še veliko močnejši, kot je danes.
Talko smo tudi stališča 10. plenuma CK ZKH vzeli v tem kontekstu kot veliko pomoč zato, da se bitka z veledržavnim centralizmom in unitarizmom dokončno nagne v korist samoupravnih demokratičnih sil v Jugoslaviji in da se dokončno onemogoči manipuliranje z na-cionalnin vprašanjem v Jugoslaviji.
V tem smislu so sklepi 10. plenoma CK ZKH gorovo tudi olajšali in pospešili sprejetje dopolnil k ustavi SFRJ. Dalje smo razumeli 10. plenum kot manifestacijo hrvaške nacionalne zavesti na tedanlji stopnji družbenega razvoja v Hrvaški in političnih ter ekonomskih odnosov v Jugoslaviji...,
Ob teh pozitivnih ocenah pa so nas zaskrbeli način, nedemokratične metode obračunavanja znotraj Zveze komunistov, ki nas je spominjal na stalinistično prakso. Predvsem nas je zaskrbela teza, ki je govorila o ZK Hrvaške in drugih progresivnih silah v ZKJ, kar naj bi pomenilo, da je politika ZKH ob podpori nekaterih naprednih sil v ZK drugih republik edina progresivna politika v okviru ZKJ....
Vse bolj jasno je postajalo, da bo predsedtsvo ZKJ -moralo zavzeti stališče do teh problemov. To je najprej storil tovariš Tito, ko je osebno opozoril na nekaj sestankih hrvaške vodilne ljudi na nevarnost politike, ki odpira pot nacionalistični praksi. Tudi na nekaj zaprtih sejah izvršnega biroja in predsedstva ZKJ smo skušali v odprtem tovariškem razgovoru uskladiti svoja stališča do pojavov nacionalizma in podobnih reakcionarnih tendenc, oz. do oportuniznna v naših lastnih vrstah.
Toda, ko vse to ni dalo rezultata, so postale nujne Titove javne in jasne besede in tudi jasna ocena predsedstva ZKJ. In tako je predsedstvo ZKJ znovo potrdilo tezo, ko smo ob-(dallje na četrti strani)
mere, niti objektivno niti subjektivno, takrat še niso bile zrele za ndko globejo reformo odnosov v federaciji. Taikšne razmere pa so že nastale po letu 1965. ko smo začeli izvajati gospodarsko in družbeno reformo.
Temu so sledili znani ustavni amandmaji od 7—19., iki so pomembno prispevali 'k izpopolnitvi naše samoupravne ureditve na različnih področjih, tudi na področju mednacionalnih odnosov, zlasti pa, Iker so ukinili možnost centralizacije investicijskih sredstev v rokah administracije zveznih organov. Že takrat pa je bilo jasno rečeno, da nadaljnji razvoj samoupravljanja in socialistične demokracije zahteva še globlje spremembe v odnosih med republikami, se pravi v sistemu federacije ter je bila zato izvoljena tudi posebna skupščinska komisija, ki naj bi pripravila temeljitejšo revizijo ustave.
To je bilo storjeno z amandmaji od 20. do 42., s katerimi je bila dokončana prva faza bistvenih ustavnih' sipremetftb." Td delo smo pospešili prav zaradi tega, da bi olajšali reševanje vrste praktičnih vprašanj našega gospodarskega in družbenega razvoja, ne pa da bi dajali koncesije nacionalizmu. Obenem pa so ti amandmaji postali tudi znak razpoznavanja za to, kdaj gre za resnično skrb za pravice in upravičene interese lastnega naroda in kdaj za nacionalistično politiikantstvo....
Doma in v tujini se seveda sedaj pojavljajo komentatorji, češ Tito in jugoslovanski komunisti se vračajo na stare metode. Resnica pa je v tem, da smo do 22. seje predsedstva dejansko bili v resni nevarnosti, da se bomo vrnili — ali tpravil-nje rečeno, da nas bodo vrnili —na stare metode. Kajti bili smo na dobri poti da nas opor-tunizem in nacionalizem pri-pelljte v isti položaj, v kakršnem so se znašle nekatere druge socialistične dežele v trenutku političnih kriz in da nas potom zadenejo tudi iste posledice. In prav takšen tok razvoja so Tito in sklepi 21 seje predsedstva ZKJ energično presekali. Vrnili so nas pa na pot najodločnejšega boja za samoupravljanje, za socialistično demolkracijo, zasnovano na samoupravljanju, in tudi doslednega uresničevanja nacionalne politike Zveze komunistov Jugoslavije, ki je dobila svoj praktični izraz z zadnjih ustavnih spremembah....
Tisto, kar moramo potemtakem v pravi vrsti razjasniti, je prav konkretna družbeno zgodovinska vloga in smisel ideologije nacionalizma v naši današnji socialistični družbi. Seveda moram pri tem vnaprej odločno zavrniti vse tiste poizkuse posameznih privržencev centralizma, unitarizma in ve-ledžavnega hegemonizma pri nas—ki jih ni tako malo — in ki razlašajo za nasionalizem že vsako normalno manifestacije nacionalo zavesti, privrženosti svojemu narodu in skrbi za pravice in upravičene interese svojega naroda.
(nadaljevanje na četrti strani)
'SLOVENSKA DRŽAVA"
"IZMERI DALJO NEBEŠKO STRAN!
Človek je tako močno del družbenega življenja in njegovih tokov, da le premnogokrat napačno sklepa, da je življenje, kakršnega živi, ne samo najboljše, marveč bolj ali manj edino možno življenje. Nase stoletje je sicer za mnoge ljudi s svojimi vojnami, revolucijani in množičnimi preseljevanji ljudstev to utvaro nekoliko omajalo, toda vsaj na severno-ameriškem in evropskem kontinentu smo se tako privadili relativnemu miru in naraščajoči življenjski ravni, da bolj ali majn pričakujemo — ali vsaj ravnamo temu primerno — da bo tudi v bodoče življenje vedno lepše in lažje, da bodo rasli naši zaslužki ne samo po številčni vsoti, marveč tudi po kupni moči, da bomo imeli vedno več in bolših dobrin na razpolago — in tudi več prostega časa, da jih bomo nemoteno uživali.
Pri tem pozabljamo, da živimo, da živimo na takšnem
FlBRUAR 1972
IN
n
koščku zemlje in ob takem času, ko produktivnost proizvodnja že vedno raste in ko industrijsko razvite dežele še niso izgubile vseh privilegiranih položajev, ki jim omogočajo sistematično in sistemsko izkoriščanje drugih predelov zemlje in drugih ljudstev.
Le malo treznega premisleka pa nam bo kmalu odkrilo, da tako ugodna konstelacija našega položaja ne more trajati več dolgo.
Vedno rastoča življenjska raven ima za posledico vedno večje izkoriščanje omejenih surovin in energije. Tudi če bi prebivalstvo v industrijsko razvitih deželah nehalo naraščati, bi nas naraščajoča življenjska raven — kljub posameznim uspehom v odkrivanju novih virov energiji in uspelem nadomeščanju zmanjkuj očih snovi z drugimi — kmalu privedla do dokončne porabe važnih sestavin našega življenja, že tako se kaže bolj in
POPITOVO POSPLOŠEVANJE
(nadaljevanje s 3. strani)
sodili naš lastni nacionalizem,
formulirali, da ni namreč mogoče gradili enotnost jugoslovanskih narodov na vsiljevanju nacionalnih interesov in njihovem uresničevanju na račun interesov drugih s političnimi pritiski in drugimi nedemokratičnimi metodami, ampak le v medsebojnem dogovarjanju, u-(poštavanju medsebojnih interesov in sporazumevanju na enotni osnoVi uveljavljanja interesov delovnega človeka.,.
Ko ocenljujumo to dogajanje, moram resnici na ljubo reči, da tudi pri nas v Sloveniji nismo vsi tako gledali na probleme. T.udi med slovenskimi komunisti so bili nekateri redki zagovorniki teze o progresivnosti oportunističnega popuščanja nacionalizmu, ki so poveličevali politiko tistega dela ožjega hrvaškega političnega vodstiva, fki je sedaj dobil kritično" Oceno same ZiKH in ga prikazovali kot vzor, ki bi ga morali posnemati tudi v Sloveniji, kot veliko osvežitev in preseganje dogmatskih pogledov na razvoj socializma pri nas....
Ob tem, ko govorimo o nevarnostih nacionalizma, pa se mi ne zdi odveč opozoriti, da se v zadnjjih letih srečujemo na Slovenskem tudi s težnjami po razvrednotenju nacionalnega vprašanja, po razvrednotenju naroda, še posebej malega naroda, ki naj bi razpolagal s (premajhno močijo in potenciali, da bi se obdržal v konkurenčni borbi velikih narodov. V bistjvu te teze zanikajo vodilno vlogo ZKS v postavljanju in reševanju nacionalnega vprašanja in peljelo do likvidacije narodove samostojnosti in s tem v polo-žalj, v katerem bi slovenski narod postal repek ene ali druge velik od ržavne politike in procesov v svetu, ki pljuskajo Obenjj v tam pomembnem fleri-žišou Evrope,..
Naslednje vprašanje, na katerega je opozorilo dogajanje na Hrvaškem, s katerim pa smo imeli opravka tudi mi, je lider-stvo, ki Ije ponavadi že po svoji naravi povezano z nacionalizmom. Mi smo ta pojav napadli in obsodili na 8. seji našega centralnega komiteja Ikot nesprejemljivo metodo političnega delovanlja v socialistični samoupravni družbi. Zdi se mi pa, da nam je razumevanje našega odločno odklonilnega odnosa uspelo ie do neke imere. S tem v zvezi so še vedno opazne različne špekulacije. Obenem z našimi prizadevanji, di bi usposobili za odgovorno in samostojno delovanje različne centre politične moči, kot so skupščina, OK ZKS, izvršni svet, SZDL, sindikati itd., še vedno krožijo govorice o privarn politiki tega ali onega....
Bitka za Socialistično zvezo, ki smo jo vodili ob akciji nekaterih poslancev in ki smo jo dobili tudi z ustavnimi amandmaji, krapi naš politični sistem in omogoča njegovo trdnost. To je hkrati tudi bitka proti nacionalizmu in proti tendencam
po iliderstivu ki se pojavljajo v naši družbi..,.
To, kar se je zgodilo na Hrvaškem, to samo potrjuje. Tam so se neke družbene sile trudile,; da bi potisnile SZDL, ob stran, bile so težnje afirmirati Matico hrvaško kot drugo politično, vodstvo, kot neposredno organizirano politično silo. Ob njej se (je pojavljalo nacionalistično gibanje. Kdor je bil kritičen do tega gibanja, so mu očitali, da je dogmatik, da se boji. revolucionarnega vrenija.
Dogodki ne Hrvaškem so tudi potrdili naše spoznanje o tem, da bi bilo liderstvo v kritičnem trenutku nesposobno obvladati toik dogajanja, kajti noben lider s svojo popularnostjo, zgrajeno na demagogiji in manipulaciji z ljudmi, če bi odpovedal sistem demokratičnih institucij z vodilno vlogo Zveze komunistov, ne bi mogel pomagati.
Teorija o
"nacionalni spravi"
V racapravah o 21. seji predsedstva ZKJ nam zastavljajo vprašanja, kdo je sestavljal pet-desetorico v Matici hrvaški. Tega ne vem. Za nas je pomembna naša izkušnja, saj so itudi pri nas bili poskusi razvrednotenja revolucije in njenih pridobitev. Poleg nacionalizma smo se spopadali s težnjami, da sle zmanjša budnost in revolucionarna ostrina komunistov. Z (omalovaževanjem razredne politike so nam vsiljevali nacionalizem v raznih inačicah. Naj omenim žebotovo teorijo "nacionalne sprave", čeprav je zaradi naše odločne intervencije propadla.
Očitno je, da so nacionalisti v Jugoslaviji dovzetni za sumljivo zavezništvo s proza-hodno usmerjeno politično e-migracijo, ki naj bi jo z geslom o politični spravi pripeljali nazaj v Jugoslavijo. Kar ni uspelo v Sloveniji, je . do neke mere uspelo nacionalistom na Hrvaškem, ki so navezovali stike s politično emigracijo in jo Skušali legalizirati tudi doma. To so bile tendence in pojavi v "nacionalnem gibanju", ki natj bi očividno pripeljalo po takih tendencah do "nacionalne sprave" s protirevolucionarnimi in protisamoupravnimi silami.
Čeprav smo pri nas na Slo venskem v pravem času razkrinkali takšne težnje, pa to ne pomeni, da se ne bodo kdaj kasneje spet ponovile v takšni ali drugačni preobleki, enkrat kot poskus., nacionalne sprave, drugič pod geslom "pozabimo na preteklost", ali kot zahteva po opravičevanju oportunizma posameznikov v preteklosti itd. Kot komunisti ne smemo podcenjevati, da se za vsem tem skrivajo tudi f težnje za oživljanjem klerikalizma na Slovenskem."
(Izvlečki iz govora Franceta Popita, predsednika CK Zveze komunistov Slovenije, na seji Centralnega komiteja ZKS, 15. decembra 1971).
bolj, da prihajamo v zadrego celo pri stvareh, o katerih smo bili še do nedavnega prepričanja, da so nam — razen v izjemnih primerih— na razpolago v neomejenih količinah kot sta n. pr. voda in zrak. Znanstveniki bolj in bolj naglašajo potrebo po takih proizvodih, ki jih bo možno po porabi zopet vključiti v proizvajalni proces | re-cycling -delno že izvajano pri svetovnih poletih/. Trenutno porabi povprečen zemljan industrijsko razvitih držav za vzdrževanje svoje življenske ravni 50 krat toliko surovin in energije kot povprečen zemljan tretjega sveta. Vsako naraščanje življenjske ravni bi torej nujno vodilo do teženja po še večji ekpanziji te ali one vrste /vojaški ali gospodarski. | Ce se temu pridruži še naraščanje prebivalstva v industrijsko razvitih deželah, bo pritisk v to smer toliko močnejši.
Taki ekspanzijo se tretji svet ne samo bolj in bolj upira, temveč je v tem upiranju tudi vedno bolj uspešen. Pri tem mu ne pomaga samo zavist in tekmovanje med večjimi narodi in bloki, ki jih lahko izkorišča, marveč tudi naraščajoče uvidevanje med pripadniki industrijsko razvitih dežel, da so obstoječe razmere in sistemi, ki drže večino v veli-
ki in relativno vedno večji revščini, in ki napravljajo bogate vedpo bogatejše, potrebni ne samo majhne olepšave, marveč temeljite reforme. Razen tega si tudi tretji , svet prizadeva dvigniti nizko življenjsko raven svojih ljudi, kar zmanjšuje njihovo lastno zalogo surovin in energij. Pritisk povečuje še rastoče število ljudi, ki so v glavnem posledica hitrega izboljšanja zdravstvenih razmer in s tem znatno zmanjšane umrljivosti zlasti otrok ter visoke rodnosti, ki je bila poprej potrebna za ohranitev prebivalstva, pa sedaj traja še narej.
JMajblj traagično pri vsem pehanju za zvišanje življenske ravni, za vedno novimi rekordi proizvodnje, ki to raven omogo-če, pa je, da je sedaj že dokaj jasno, da rastoče snovno blagostanje ne prinaša ljudem več sreče. Kljub dobrim plačam, ki jih izpolnjuje v večini industrijsko razvitih držav še dobro razvit skrbstveni sistem, se počutijo ljudje osamljene, švedska sociologinja Rita Liljestrom je v razgovoru po nekem predavanju o družini priznala, da jo je -strah starosti, ker vodi kljub vsej gmotni in zdravniški oskrbi do izgube družbenih stikov. Prav v tem času so časopisi v Stock-holmu poročali, da so našli v eni
KARDELJEVO RAZLOČEVANJE
(dalje s 3. strani)
dov Jugoslavije enotni, če hoče-
Proti nacionalizmu pa se ni mogoče boriti s pozicij unita-rističnega centralizma ali pa kakršnegakoli hegemonizma. Tak boj je mogoč samo v razmerah, ko ima sleherni narod vse možnosti za svojo polno in vsestransko nacionalno afirmacijo...
Toda prav potem, ko so bila sprejeta zelo jasna stališča in ko smo z zadnjimi ustavnimi amandmaji razločno konkretizirali sklepe IX, kongresa ZKJ glede odnosov v federaciji in .tako posta/vili tudi temelje za rešitev nekaj preostalih vprašanj, kot je devizni režim, razvojna politika, bivši zvezni državni kapital, denarni sistem itd., in ko je bila odprta pot za svobodne demokratične razprave in za dogovor med republikami o vseh naštetih in drugih vprašanjih, prav v tem trenutku 'so nacionalisti prišli z novimi licitacijami. žal je v tem trenutku tudi marsikateri komunist postal prenašalec nacionalistične ideologije v vrste Zveze, komunistov in celo v njene vodilne organe....
Toda ko danes obsojamo tako reakcioarno ideologijo nacionalizma, moramo hkrati poudariti, da smo komunisti, da so socialistične sile na čelu delavskega razreda in vsega delovnega ljudstvu, sestavni del svojega naroda ter da nosijo zgodovinsko odgovornost za njegovo usodo. Toda naša nacionalna zavest, naša zavest pripadnosti svojemu narodu, naša skrb za lastni narod temelji na humanistični zavesti, da narodi lahko žive v miru ter medsebojnem sodelovanju samo, če je sleherni narod svoboden in če ima vse možnosti za neoviran razvoj.
Slovenski komunisti so dokazali pred vojno, med vojno in po njej, da so trdno povezani s svojim narodom in da znajo skupaj z vsemi socialističnimi silami tega naroda braniti njegovo svobodo in njegove prave nacionalne interese ter pravice. Boj proti nacionalizmu torej ne sme pomeniti popuščanja pred kakršnokoli ideologijo nasilnega omejevanja suverene volje naroda,.
Ravno proti takšni aktivnosti sedaj nastopajo komunisti v vseh republikah pri čemer niso sami, ampak jih podbira ogromna večina delovnih ljudi. To ne pomeni, da v republikah ne obstajajo in ne bodo obstajale v Zvezi komunistov in v ustvarjalnih silah posameznih narodov še vedno razlike v pogledih na posamezna vprašaja prakse. To nas ne moti in te razlike tudi doslej niso bile vzrok teh resnih težav v katerih se je znašla Zveza komunistov v zadrtih letih. Toda obstajajo nekateri bistveni idejni in politični cilj i, glede katerih morajo biti komunisti vseh naro-
jo biti sposobni za akcijo. Z drugimi besedami, tisto v čemer moramo brezpogojno biti enotni in v čemer ZKJ oziroma njeni centralni organi morajo imeti« vodilno vlogo to je naša skupna revolucija, socialistični in samoupravni značaj naše družbe ni naša skupna nacionalna neodvisnost in mednarodna varnost.
Zveza komunistov Jugoslavije potemtakem ne bo in ne more centralistično dirigirati vsakdanje prakse Zveze komunistov v republikah in še celo ne v republiških samoupravnih družbenih in drugih organih. Toda sposobna mora biti, da zagotovi enotnost na temeljnih idejnih in političnih smereh. In za tako vlogo morajo biti usposobljeni centralni organi Zveze komunistov Jugoslavije....
Pogosto je -moč slišati tudi drugi komentar sedanjega dogajanja v Jugoslaviji. Nekateri namreč, doma in zunaj, prerokujejo, da se Zveza komunistov vrača k starim administrativnim metadom. Treba je povba-riti, da se je do včeraj Zveza komunistov in socialistična Ju-gloslavija dejansko nahajala pred takšno nevarnostjo. Kajti, kdo bi ostal optorunistom, na-deželi, če bi oportunistom, nacionalistom in nosilcem ideološke zmede dejansko uspelo privesti družbo na rob politične krize. Samo birokratsko tehno-kratski despotizem oziroma državno lastniški konserlvativi-zem bodisi z lastno močjo, bodisi 's pomočijo 'od zunaj. In ni treba misliti, da bi krivdo in odgovornost za take intervencije nosili samo tisti, ki bi ponudili talko "pomoč", ampak predvsem tisti, ki bi prispevali knastajanju razmer, v katerih bi tuja intervencija postala mogoča.,.
Ne bom trdil, da se v sedanji situaciji ne bodo pojavili posamezni predstavniki ideologije stalinističnega konservtativizina, centralizma, unitarizma itd., ki bodo poškusali pristaviti svoj lonček k sedanji aktivnosti Zveze komunistov in progresivnih socialističnih sil. Tudi ne trdim da niso inožna posamezna pretiravanja in nedemokratični postopki pri uresničevanju sedanje politične usmeritve Zveze komunistov. Toda to so lahko saino posamezni in trenutni pojavi, ki ne morejo vplivati na bistvene cilje naše politične akcije. Proti takšnim pojavom se moramo boriti, toda ne smejo naim zakriti pogleda na tisto, kar Je poglavitno v sedanji idejni in politični akciji. Ce pa se bomo z vso energjo zavzemali prav za to poglavitno potem bo tudi manj negativnih .spremljevalnih pojavov,,".
'Izvlečki iz Kardeljevega govora ljubljanskemu "političnemu aktivu" 20. decembra 1971).
'/G65 in KEVIJE.
iS
• Koledar Ave Maria za leto 1912 59 letnik Koledarja, ki je kakor vedno zanimiv in pester. Prav zajetna knjiga — 135 strani ima. In bogato vsebino. Kar je prav posebno važno. Koledar upošteva vse spremembe, ki so nastale v zadnjem času, ima pa tudi svetnike, ki jih cerkveno ne obhajamo. Glavna vsebina Koledarja je posvečena najvažnejšemu dogodku v Ameriki: blagoslovitev slovenske kapele Marije Pomagaj v Washingtonu, DC. Besedilo, med njimi čestitke (predsednika ZDA Nixona, sv. očeta Pavla VI., škofov, senatorja Lausheta itd), spremljajo krasne slike. Ker nimajo vsi Spominske knjige, ki je izšla za to priliko, je prav, da imajo Ave Marija Koledar v hiši. Poleg raznih pesmi in drugih člankov, koledar prinaša izvirno
izmed mnogih stolpnic, ki imajo stanovanja za eno osebo, nekega upokojenca mrtvega — po sedmih mesecih! Množična raba mamil bodisi v obliki nedolžno
izgledajočih pomirjevalnih, uspavalnih ali storilnost večajo-čih sredstev bodisi v obliki bolj očitnih mamil grozi spodkopati industrij ke družbe drugo za drugo, pri čemer kulturno odobrena mamila kot alkohol ne izgubljajo na svoji razdiralnosti. K temu moremo dodati še stalno naraščajoče klanje na cestah zlasti ob koncu tednov, rastoče število samomorov ter upadanje rojstev, ki že grozi ne samo ustaviti rasti mnogih narodov, marveč njihovo število celo zmanjšati. Vse to nakazuje, da se polašča večine prebivalstva vsaj podzavestno kulturni obup — ker ne vidijo več smisla življenja, jim je splahnela tudi volja do njega.
Zgodovinar Toynbee, ki se je špecializiral na preučevanje vzrokov, zakaj so nekatere kulture izginile, je prišel do zaključka, da večina kultur ni bilo žrtev nasilnega uničenja, čeprav je v zgodovini tudi nekaj takih primerov, marveč da je pretežna večina izginila s svetovnega gledališča zaradi svoje lastne notranje slabosti. Mnogo znakov v industrijsko razvitih državah kaže, da je razvoj v to smer dokaj možen.
Na srečo je razvoj človeških družb do precejšnje mere odvisen od ljudi samih, od naravnih sil, ki jih zmorejo. Vsaka doba ima po navadi nekaj osebnosti, ki skušajo oživiti speče nravne sile v množicah. Toda včasih, se zdi, je potrebna velika zunanja stiska, da se zadostno število ljudi prebudi iz nravstvenega mrtvila in minimalizma ter se odloči za dejanski nravni pre-ro. — Kakor so tudi vzorniki iti vodniki potrebni, je za obstoj kultur vendarle nujno, da se vključi v tak obnovitveni proces zadostno žtevilo ljudi, ker le tako je možno vplivati na družbo in njene stanove.
—Rudolf Cuješ
IZ PAVLIHE
(lista za pametne Slovenco.)
ZOBATE MISLI
Zob časa se najbolj pozna brezzobim.
Med zagovorniki načela "zob za zob" gotovo ni zobozdravnikov.
* * «
Potrošnja ž:večilnega gumija v Sloveniij ja nizka. Pri nas raje vlačimo po zobeh drug drugega.
* * *
Uvozniki whiskyja zaslužijo pri steklenici 15 din; v naši trgovini torej izkoriščajo tudi bogate.
Avtomobilov vanskem trgu več kot kupcev-navitimi cenami,
bo na jugoslo-menda že letos zlasti tistih z
'Bikoborbe v Beogradu ne bo, ker so se je domači biki ustrašili.
*
Ce si predstavljamo gospodarsko reformo kot plombo na bolnem zobu, potem je inflacija granolom. , .
fjovest vsem poznanega slovenskega pisatelja Karla Mauserja "Večna vez". Stari in novi naseljenci bodo z užitkom brali, saj je to povest marsikaterega Slovenca, ki je šel v Ameriko z željo, da si nekaj prihrani, potem pa se vrne. Zgodilo se je skoraj vedno tako kot pisatelj opisuje: garanje, slabe družba, brez-verske organizacije, propad, duševni in telesni, domovina je kmalu izginila iz spomina, Amerika ga je použila in — spremenila. Korel zna lepo povedati, tako da človeka zagrabi.
Prav bi bilo, da bi v vsaki slovenski družini imeli naročen mesečnik Ave Maria in dobili vsako leto tudi pristen slovenski koledar. Ali je v vseh družinah slovenskih novonaseljencev?
tč.
J. Carroll Moody — Gilbert C. Fite, THE GREDIT UNION MOVEMENT. Origins and de-velopment, 18504970. Lincoln: University of Nebraska Press. 1971. Kreditno zadružništvo v ZDA je bilo tako zaposleno s konkretnimi nalogami, da je dobila šele letos prvo obširno n tudi kritično zgodovinsko delo. Že preje je bilo na razpolago več pomembnih del, zlasti knjiga Bergengrena "Crusade" ter drugi spominski članki v brošurah in revijah kreditnih zadrug, toda celotnega, in zlasti kritičnega opisa tega gibanja ni bilo. Pričujoče delo, ki ga je mogoče dobiti tudi preko vseh kreditnih ZDA je bilo tako zaposleno s polnilo to vrzel. Glavna vrednost dela je ne samo, da podaja zgodovino na podlagi virov, pri čemer pokaže na vlogo oseb, ki so v običajni literaturi večkrat izpuščene /n. pr. vloga Pierra Jaya iz Bostona/ kot tudi na trenja, ki so se pojavljala v gibanju tako kot posledica različnih osebnosti ter njihovih orientacij kot tudi na trenja, ki so nastala med poedinimi vejami gibranja, zlasti z njegovim zadružnim zavarovanjem, ki predstavlja znatno finančno moč. Zgodovinski oris prične s kratko označbo gibanj, iz katerih se je kreditno zadružništvo v ZDA razvilo (pri čemer ponavlja napako, ki je v mnogih zgodovinskih orisih Raiffeiseno-vega življenja: trdi namreč, da je Raiffeisenov oče umrl, ko je bil ustanovitelj kmečkega zadružništva še mlad -str. 8-; dejansko je bil njegov oče alkoholik in se je izgubil v svetu, tako da je ostala mati z otroki sama. toda umri je mnogo pozneje) tako v Evropi kot v Kanadi /Des-jardins v Ouebecu), nato pa se omeji na opisovanje gibanja, kakor se je organiziralo v ZDA od poedinih kreditnih zvez, državnih lig, preko National Credit Union Ejtension Brueauja do organizacije predstavniške organizacije za celo državo, CUNA (Credit Union National Associa-tion), do ustanovitve zadružne zavarovalnice CUNA Mutual, do organizacije kreditnih zvez po drugih deželah, ki so se pridružile organizaciji OUNA s sedežem v Madisonu in končno do reorganizacije, ki omejuje CUNA na ozemlje ZDA, ter ustanavlja svetovno federacijo kreditnih zvez World Council of Credit 'Unions.
Avtorja ugotavljata, da so postale kreditne zveze — kot na splošno zadruge v industrijskih deželah — organizacije srednjega stanu. Razni poskusi, da bi ustanovili kreditne zveze med najrevnejšimi sloji v ZDA niti ob podpori raznih državnih organizacij in programov niso bili kdo ve kaj uspešni. Na drugi strani pa je socialni vidik kreditnih zvez zelo viden v deželah tretjega sveta, kjer se ustanavljajo mnogokrat ob direktni podpori — ne samo tehnični in vzgojni, marveč tudi materialni — centralnih organizacij in poedinih kreditnih zvez v ZDA kredithe zadruge v Aziji, Afriki in Južni Ameriki. Trenutno je celotno gibanje postavljeno pred nalogo, kako ohraniti svoj socialni vidik vzajemne pomoči in služenja kljub potrebnemu poudarku na gospodarsko storilnost. ^ i <	dres
ONTARIO
mvuei tf Mtonrnm
Government Information
Obvestila iz: DEPARTMENT OF TREASURY AND ECONOMICS Dodatni proračuni in davčna zakonodaja.
Vlada ontarijjske province je predložila in zakonodajna zbornica je sprejela naslednje davčne postopke:
1.) Vpostalitev znižanja osebnega davka, ki je že raglašen za 1971 in 1972 davčno leto.
oktobra je ministerski predsednik Ontaria pozval za federalno znižanje davkov za poživitev gospodarstva ter ponudil, da se Ontario pridruži federalni vladi z znižanjem provin-cialnih osebnostnih davkov, če federalna vlada storisto. Ko je federalna vlada v svojem programu 14. Oktobra znižala osebne in corparacijske davke, je sedaj ontarijska vlada tudi v poziciji znižati svoje davke, kot je bilo to nakazano.
Ontarijsko znižanje osebnega danlka bo zaznaven v dveh zaznavnih oblikah. Prva predstavlja 3.6% zniža rije davka za šestmesečno dobo od 1. julija 1971 do 31. decembra 1971 in druga predsetavlja 3% znižanje za 12 mesečpo dobo od 1. ja--nuarja 1972. do 31. decembra 1972.
2.)	Spremenjena zakonodaja za znižanje zdravsteniih premij, kot je bilo to razglašeno preteklega septembra od vlade. Nov način vsebuje štiri važne spremembe:
—	črtanje premije za vse stare 65. let in preko in za njihove odvisne šlake, ki stopi veljavo 1. januarja 1972;
—	vpostavitev skupne premije za dravstiveno zavarovanje namesto posebne za OHSIP in posebne za OHSC plan, ki stopi v veljavo 1. aprila 1972;
—	znižanje najvišje mere za premije na $11.— na mesec za samske osebe in $22.— na mesec za poročene in družine, ki stopi v veljavo 1. aprila 1972; ia
—	razširjjenjje pomoči za- vplačevanje premij za družine z nizkimi dohodki, kot' tudi za poedince in to stopi v veljavo
1. aprila 1972.
3.)	Spremembe glede corpora-cijskih davkov tako, da se zagotovi, ad Ontario ne bo obdavčeval dajatev ("grants") federalne vlade za povspeševanlje zapo-slevanja.
4.)	Predstavitev glavnih izpre-memb v zakonodaji o pode-dovanju, ki stopi v veljano 1. januarja 1972., ko federalna vlada "izprazni" polje podedo-valnega obdavčevanja.
—	Vse višine obdavčevanja "estates" zapuščin, ki so podvržene obdavčevanju se podvojijo.
—	odstranitev sedanjih 20% dodatne takse za družinske člane in 25% za nedruzinske dediče, ki je bila dodana še zraven k obstoječemu podedoval-namu davku.
—	"estates" dedovanja, v vrednosti do višine $100.000 so izivdjete od podedovalnega davka, namesto dosedanje višine $50.000.—, prav tako pa tudi povišava za vdove in vdovce za izvzetek od davkov, ki se je dvignila od sedanje višine $250.000,— na $500.000.—.
— vsi darovi, dani v dobi petnajstih let pred smrtjo pokojnika bodo vključeni v lastnino pokojnika, ob času smrti, če so bili darovani na, oli po 1. januarju 1972.
Vlada veruje da bodo izpremembe, opisana tu zgoraj, dale večjo pomoč vsem mogočim stopnijam prejemnikov. Te iz-premerbe bodo odstranile davčne obtežitve na vse "estate" lastnine pod vrednostjo $100.000, in bodo močno znižale davčne pritiske, bi bi povzročili lahko prodajo kanadskih družinskih obratov in družinskih kmetij.
THE. HON. WILLIAM G. DAVIŠ
Pilme Minister of Ontario