42. št« — 5. leto« Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja K 3'—
V Ljubljani, torek 21. februarja 1922
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 43 K. Letno 57Q K.
Inozemstvo:
MeseCno 68 K. Letno S1G K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 80 K, večkrat popust.
f/ Pla^no do.
LlCetiltla
kmniCa
Uredništvo:
WeTfov3 olica Tdefo* 0» Uprava:
av«a/„,
fr*lllko.
Telefon 44
(C ne vrcčajo.
Hubljan e	'*#*ko
a* ©fcerver.
t ss&SBBzniticszaiEiBS
Konf@r@3fic® male antante v UsiMmL
KONFERENCA SE BO VRŠILA MED 25. IN 27. T. M. — KONFERENCA MED PAŠICEAI, NINCIČEM IN BRATIANOM. — DOLOČITEV MEJE MED JUGOSLAVIJO IN ROMUNIJO.
Beograd, 20. febr. (Izv.) Ker namerava ^ češkoslovaški ministrski predsednik po želji parlamenta prisostvovati debati o končani rudarski stavki v češkoslovaški republiki, ne more priti v Beograd, kjer je nameraval konferirati z našim ministrskim predsednikom Pašičem in ministrom za zunanje stvari dr.
Ninčičem, ker bi moral napraviti ria svojem povratku iz Londona v domovino prevelik ovinpk, s čemer bi oila združena prevelika izguba časa, Zato so se državniki domenili Brzojavnim potem, da mu prideta fa5>ic in dr. Ninčič nasproti in da se |estanejo na kakem mestu ob južni železnici. Kakor se doznava v zadnjem trenutku iz dobro informiranih vjadnih krogov, se vsi trije držav-n»ki obeh zavezniških držav sestalo v Ljubljani. Dan še ni definitivno določen. O tem se Še izmenjavajo brzojavke. Najbrže bo sestanek ^ed 25. in 27. februarjem.
Beograd, 20. febr. (Izv.) V poučnih parlamentarnih krogih se je
danes izvedelo, da se ministrski predsednik Nikola Pašič in minister za zunanje posle dr. Momčilo Ninčič, ki spremljata kralja Aleksandra v Bukarešto, kjer prisostvujeta ofi-cijelni kraljevi zaroki in kjer bosta pri tej priliki imela tudi važne konference z romunskim ministrskim predsednikom Bratianom, povrneta iz Bukarešte v Beograd dne 25. t. m. še isti dan odpotujeta v Ljubljano, kjer se sestaneta s češkoslovaškim ministrskim predsednikom Be-nešem na njegovem povratku iz' Londona v Prago preko Trsta.
Beograd, 20. febr. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič in zunanji minister dr. Ninčič -bosta povodom bivanja v Bukarešti, kakor se doznava iz kompetentnih krogov kon-ferirala z romunsko vlado glede natančne določitve nr‘s med Romunijo in Jugoslavijo, Hkrati se pri tej priliki državnild obeh prijateljskih držav razgovore o pripravah za mednarodno gospodarsko konferenco v Genovi.
Demokratske	intriga,
ponesrečena akcija za odstavitev pokrajinskega na-Mestnika hribarja. — poslanec reisner odstopi. — ljubljanski mandat poverjen dr. kramarju.
Beograd, 20. februarja. (Izv.) Slovenski demokrati so zastavili potom ®emokratskega kluba ves svoj upliv, ?,a prepričajo vlado, da se mora pokra-Jmski namestnik Ivan Hribar zamenjati z drugo osebnostjo, v katero bi •tteli demokrati večje zaupanje. Akcija Proti pokrajinskemu namestniku I*a-Hribarju je pa zadela na odločen Odpor pri drugih vladnih strankah, tako da se akcijo lahko smatra za ponesrečeno. Vsi dementiji demokratskega‘časopisja, da o imenovanju novega pokrajinskega namestnika za Slovenijo »iti govora ne more biti, imajo edini ®amen, da se prikrije poriesreče-“o akcijo demokratov, ki je hotela
spraviti na namestniško mesto svojega izrecnega pristaša.
Beograd, 20. februarji. (Izv.) V demokratskih krogih je razširjana vest, da bo narodni poslanec profesor Josip Reisner primoran odložiti Svoj ljubi jaški mandat. Kot vzrok se navaja bolezen minisrta dr, Žerjava, ki bo moral biti vsled bolezni dalje ča&a razrešen političnih funkcij. Na mesto dr. Žerjava hočejo imeti demokrati ministra n. r. dr. Kramerja. (Po te) vesti bi potemtakem odstopil dr. Reisner in dr. Mohorič, tako da bi prišel na vrsto četrti ljubljanski kandidat dr. Kramer. Op. uredn.)
Iz seje ministrskega sveta.
DOGRADITEV MOSTU ČEZ MURO V PREKMURJE.
Beograd, 20. febr. (Izv.) Danes dopoldne se je sestal ministrski svet po koncu seje narodne skupščine in je tfcipravljal o ukazu glede prenosa kraljevske oblasti na vlado za čas odsotnosti kralja Aleksandra iz države. Odobreni so nekateri krediti, med dr. •ninistrstvu za zgradbe znesek 500.000 dinarev za dograditev mostu čez Muro pri Veržeju in en milijon diarjev za popravo potov v Dalmaciji; ministrov« za prosveto 150.000 diarjev kot
vladna subvencija narodnemu gledališču v Splitu; ministrstvu za zuhanje stvari 50.000 dinarjev za pripravljalna dela za mednarodno gospodarsko konferenco v Genovi, Odobren je tudi naknadni kredit 160.000 Din. odboru za osnivanje pomorske šole v Bakru. Ministrski svet je nadalje odobril svoboden promet s soljo v onih krajih Srbije, kjer ni večjih prodajal)! soli monopolne uprave.
Priprave za Genovsko konferenc.
LLOYD GEORGEJEV PROGRAM ZA KONFERENCO. — VELIKE PRIPRAVE FRANCIJE. — KONFERENCA SE MORA ODGODiTi —
Francija pristala na predhodno konferenco strokovnjakov. — POLJSKA POVABLJENA NA PREDHODNO KONFERENCO MALE ANTANTE. — ANGLEŠKI DELEGATI.
Pariz, 20. febr. (Izv.) Kakor poroča »Matin« iz Londona, je angleški ministrski predsednik Lloyd George konč-Ooveljavno določil program za posvetovanja na genovski konferenci. Kot tri najvažnejše točke smatra Lloyd George:	1. da se sklene dogovor med
Anglijo in Francijo o vprašanjih, katera naj bi se obravnavala, 2. da naj se *matra konferenca v Genovi kot prva v vrsti konferenc, ki naj bi se vršile Vsakih šest meseccv, 3. kot vodilno stališče za odnožaje napram Rusiji naj določi, da na) se začno privatni od-n°Šaji stopnjama, oficielne transakcije pa da naj bi se uvaževale šele potem, ako bi se privatni odnošaji posrečili.
Pariz, 20. febr. »Temps« piše, da 3e‘a francoska vlada velike priprave za tenovsko konferenco; za te priprave
pa potrebuje namanj tri tedne, vsled česar se mora genovska konferenca odgoditi. Kar se tiče odnošajev Francoske do Rusije, se Francija ne bo prej pogajala z Rusijo, temveč šele na genovski konferenci.
Pariz, 20. febr. »Petit Parisien« javlja iz Londona, da je Francosjca pristala na predlog angleške vlade, naj se vrši konferenca strokovnjakov.
Praga, 20. febr. Poljska vlada je sprejela povabilo, naj se udeleži preliminarne konference strokovnjakov mala antante, oziroma genovske konference.
Rim, 20. febr. (Izv.5 Angleška vlada je naznanila italijanski vladi seznam angleških udeležencev na genovski konfercnci. Kot glavna zastopnika ostaneta Lloyd George in lord Curzon.
VOJAŠKI UPOR NA IRSKEM.
London, 20. febr. (Izv.) Kakor po-*Daily Express«, sta dve brigadi uzno-irske armade odpovedali pokor-no vladi v Dublinu.
Francija in razorožitev.
d ^av.^e> 2°- febr. (Izv.) Francoski \V e^a.e‘fc razurožitvene komisije v asliingtonu je danes .dospela v Kade? 113 sv°ie.m Povratku v Pariz. Vodja ku	Sarraut	je izjavil zastopm-
agencije Havas, da je bil srečen, ko
je mogel pred svojim odhodom ugotoviti, da je prijateljstvo Zedinjenih držav severoameriških do Francije ostalo neskaljeno. Javno mnenje v Ameriki dobro razumeva položaj Francije in vzroke za njeno zadržanj navzlic gotovim polemikam. Sarraut je končal z zagotovilom, da je Francija preveč miroljubna, da ne bi iz vsega srca sodelovala pri izvedbi potrebnih jamstev, ki naj bi zagotovili svetovni mir. Kljub temu pa hoče ohrariiti možnost, da zagotovi svojb obrambo na morju in zvezo s svojimi kolonijami.
IZ NARODNE SKUPŠČINE,
Beograd, 20. februarja. (Izv.) Danes ob desetih dopoldne je predsednik dr. Ribar otvoril po daljšem prestanku redno sejo narodne skupščine. Prisotna je večina ministrov. Po prečkanju zapisnika prejšnje seje in po raznih formalnostih čita tajnik kraljev ukaz o prenosu kraljevske oblasti na vlado. Prečitan je tudi drugi ukaz, s katerim se ministrskemu predsedniku Pašiču in zunanjemu mistru dr. Nin-čiču postavljata za namestnika za čas njune odsotnosti ministra Marko Trif-kovič in s dr. Voja Marinkovič. — Predsednik dr. Ribar naznanja nato, da je finančni minister dr. Kumanudi poslal zbornici zakonski predlog o odgoditvi plačevanja trgovinskih dolgov v inozemstvu. Predsednik predlaga, naj se ta zakonski predlog odstopi finančnemu odboru. Skupščina sprejme ta predlog, kakor tudi dodatni predlog, da se finančnemu udboru določi rok, do katerega dne naj konča ta predlog in da o tem poroča skupščini. Sklenjeno je, da se določi rok treh dni. — Nato se čitajo razne prošnje in pritožbe, ki se odstopijo dotičnim odborom. Na vrsto pridejo razna poročila odborov, ki se bodo ^lala tiskati in nato staviti na dnevni red bodoče seje, da narodna skupečina zavzame napram njim svoje stališče. Zbornici je bilo predloženih tudi več interpelacij, med njimi interpelacija poslancev Et-bina Kristana in tovarišev na ministra vojne in mornarice o popravi čina častnikov, ki so bili sprejeti iz rezerve v aktivno službo v zmislu razpisa z dne 21. julija 1919; interpelacija poslancev Josipa Kopača in tovarišev na ministra za promet glede izboljšanja položaja železničarjev; interpelacija dr. Uroša Stajica in tovarišev ua finančnega ministra glede odkupa tobaka od proizvajalcev, interpelacija poslancev dr. Milana Koruna in tovarišev na ministra za prosveto glede ureditve plač učiteljem na meščanskih šolah. — Zbornica preide nato na dnevni red, t. j. določitev dnevnega reda prihodnje seje. Narodna skupščina sklene, da se na dnevni red prihodnje seje stavlja predlog finančnega odbora o proračunskih dvanajstinah za meseca marec in april. —- Seja je končana ob 10.20. Prihonja seja jutri ob desetih dopoldne.
IZ VERIFIKACIJSKEGA ODBORA.
Beograd, 20. febr. (Izv.) Dopoldne se je sestal verifikacijski odbor, ki je med drugim razpravljal tudi o mandatu poslanca dr. Hohnjeca (Ju-goslovenski klub). Verifikacijski odbor je prišel do sklepa, da dr. Hoh-njec lahko obdrži svoje mesto kot profesor na semenišču v Mariboru. Ver. odb. se je nato bavil z izpolnitvijo dveh mandatov za kompromisno listo levičarskih socijalistov in komunistov za volilno okrožje Maribor - Celje v Sloveniji. Na podlagi te liste bi se morala voliti po en komunist in en socijalni demokrat. Izvoljena sta bila dva komunista in sicer en poslanec s splošnimi pogoji in en kvalificiran. Oba izvoljena poslanca sta po zakonu o zaščiti države izgubila svoja mandata. Po redu prideta na njuni mesti dva so-cijalista. Odbor je sklenil, da zahteva od ministrstva za notranje stvari izjavo o strankarski pripadnosti teh poslancev. Gre za poslanca Nachti-galla in Favaja. Odbor se ni izjavil proti temu, da se ti dve komunistični mesti izpopolnita s socijalnimi demokrati.
ZVIŠANJE PRORAČUNA ZA HR-VATSKO?
Beograd, 20. febr. (Izv.) Pokrajinski namestnik za Hrvatsko in Slavonijo Demetrovič Je dospel semkaj. Po informacijah »Novosti« je njsgov prihod v zvezi s dvanajstinami za meseca marec in april. Govori se, da bo zahteval zvišanje proračuna za Hrvatsko in Slavonijo.
ŠVICARSKI KREDIT JUGOSLAVIJI.
Rini, 20. febr. (Izv.) Jugoslovanska vlada je zahtevala v Švici kredit 60 milijonov švicarskih frankov s pogojem, da z enim delom tega denarja kupi v Švici lokomotive in stroje. Kot varnost ponuja jugoslovanska vlada del žetve.
PRIRASTEK ROMUNSKEGA VOJNEGA BRODOVJA NA RAČUN AVSTRO-OGRSKE.
Bukarešta, 20. febr. (Izv.) V Konstanco je priplulo onih šest torpednih rušilcev bivše avstro-ogrske vojne mornarice, ki so jih zavezniki prisodili Romuniji.
Slovenski blok.
Vprašanje koncentracije vscea si«' venskega ljudstva v svrho dosego popolne gospodarske, kulturne in sociialne enakopravnosti leži v ozračju. Spregovorili smo danes o tem vprašanju prlncipi-jelno, povrnemo se pa k njemu Se večkrat.
V tistem trenutku, ko nam je postalo jasno, da je ogrožen naš kulturni razvoj, ne toliko od Belgrada kot od izvestne domače grape, ni bilo več nobenega dvoma, da se mora dobiti platforma za grupacijo vseh tistih strank hm Slovenskem, ki stoje na stališču slovenskega kulturnega programa. Ne gre torej predvsem za politiko, gre za kulturo, v kateri je izkristalizirana slovenske individualnost. Ali se imenuje ta grupacija blok ali kako drugače, je precej po-strankarskega pomena, ker ne gre za ime, ampak za vsebino.
Vsebina pa je negativna in pozitivna: negativna v toliko, da se onemogoči, da bi se še nadalje predstavljalo v Belgradu par ljudi za zastopnike Slovencev s tem, da negira Slovenstvo in mu spodjeda korenine. Pozitivna pa je tu, da pošljemo v Belgrad ljudi, ki so res zastopniki Slovenstva, ki jim je Slovenstvo tako širok kulturen pojem, da se v njem lahko razporede vse res slovenske politične stranke. In ti pravi zastopniki Slovenstva bodo povedali v Belgardu določno, kaj rabimo, da nam bo omogočen v tej državi kulturni razvoj v svoji kontinuiteti. Kaj involvira ta kulturni postulat v političnem oziru, dl široko pokrajinsko samoupravo ali avtonomijo ali mogoče federacijo, je bolj tehnično kot pa načelno vprašanje.
Namen države mora biti, da skrbi enakomerno za vse svoje podanike in jim da možnost najvišjega kulturnega in gospodarskega razmaha. In ker st imenuje naša država kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, sledi iz tega, d4 imamo tudi Slovenci pravico na te drobtine.
Povdariti pa je treba, da ni ogrožen naš kulturni razvoj predsem iz Belgrada, ampak od domačih ljudi, ki so ne samo glasovali za centralistično ustava, ki je državo razdelila mehanično po kvadratnih kilometrih in s tem ustvarila polje za nadvlado številčno močnejšega plemena nad slabejilm, ampak so že po sovražniku okrnjeno Slovenilo raztrgali na dva dela in s tem omogočili ravno zabrisanim lokalizmom do novega razmaha, ki naj bi po možnosti raztrgali slovensko individualnost in s tem podrezali enoten kulturen razmah. Raz* delitev Slovenije ni zahteval Belgrad, ampak domači ljudje, iz česar sledi, di bi bil naš kulturni razvoj danes mnogo bolj zagotovljen, da niso izdali Slovenstva naši ljudje.
Kako bo blok notranje, sestavljen, je samo tehnično vprašanje, vendar j* jasno, da mora biti razmerje med strankami tako gibčno, da ne bo treba nobeni žrtvovati nič od svojega svetovnega naziranja — katero žrtvovanje bi bilo seveda nemogoče!
Slovenstvo je okvir — in v okvirju je prostora za vse Slovence vseh svetovnih nazorov.
   >.•»
Odsodttev inozemskih dolgov.
Beograd, 20. febr. (Izv.) Finančni minister dr. Kumanudi je poslal narodni skupščini zakonski predlog o odgoditvi plačevanja trgovskih dolgov r inozemstvo za vse valute, ki so po današnjem tečaju višje od dinarja. Zakonski predlog določa v glavnem, da se morajo najkasneje 15 dni potem, ko stopi ta zakon v veljavo, trgovci, ki imajo plačila v inozemstvu, obrniti do trgovskih zbornic ali svojega udruže-nja in zahtevati odgoditve plačevanja svoj:h dolgov. Posebna komisija petih članov bo preiskala, ali je odgoditev plačevanja dolga v tesni zvezi z naglim padanjem vrednosti dinarja. Preiskala bo okoliščine vsakega trgovca na licu mesta. Ako ta komisij* ugotovi, da je odgoditev plačevanja za do-tičnega trgovca res potrebna zaradi naglega padanja dinarja in da dotični trgovec sedaj ne more poravnati svojih obveznosti, potem bo ta komisija predlagala trgovinskemu sodišču odgo-
ditev plačevanja s prošnjo, naj se <& okolnost vpošteva. Ako sodišče sprejme ta predlog, mora trgovec ves dolžni znesek položiti v dinarjih pri upravi fondov. Tuja valuta se računa po državnem kurzu in sicer se plača za 100 italijanskih lir 150 dinarjev, za 100 francoskih frankov 260 dinarjev, za 1U0 švicarskih irankov 675 dinarjev, za 1'00 češkoslovaških kron 60 dinarjev, za 100 španskih pezet 50 dinarjev, za en dolar 37 dinarjev in za en holandski goldinar 12.50 dinarjev. Uprava fondot bo sama kupila tuja valute, ki jih me> rajo trgovci odplačevati skozi dvo leti vsakih šest mespeev. Ako bi naša valut* še nadalje padala, morajo trgovc? tekom petnajstih dni založiti zadostne vsoto dinarjev za pokritje kupovanis novih deviz. Ako trgovec tega ne stori, se mu napove konkurz. Uprava fondov bo za pri njej položene eueslte plačevala 5 % obresti.
DAR PRAŠKIH DIJAKOV KRALJEVI NEVESTI.
Praga, 20. febr. Odposlanstvo naših dijakov je odpotovalo v Bukarešto, da ob priliki zaroke našega kralja izroči princczinji Mariji dar naših praških dijakov, sliko našega kralja, ki jo je izdelal umetnik Bogdanovič.
POSLEDICE NOVEGA ZAKONA ZA POBIJANJE DRAGINJE. Zagreb, ao. febr, (Izv.) V seadnjih tednih do neznosne višine narastla draginja je vsled najnbvsjših ukrepov nekaj padla. Mesarji, na katere j« občinstvo največ navalilo, so izvolili po. seben odbor, ki naj na to pazi, da cene nc bodo preveč skakale. Sodišče 2»
pobijanje draginje uraduje zelo hitro. Danes je obsodilo prvega trgovca, ki je preveč navijal cene, in sicer zida Adolfa Fuhrmana. Obsodilo ga je na dra meseca zapora in 10.000 dinarjev globe. — Zagrebško delavstvo priprat-lja za nedeljo velik protestni ehod proti draginji.
PREVZEM VOJNE ODŠKODNINE.
Beograd, 20. febr. (Izv.) Predsednik beograjske občine In en mestni inženir sta odpotovala v Pariz kot delegata za prevzetje vojne odškodnine. Potem gresta v Berlin, da se določijo dobave že* lezniškega materijah, Id ga naš# železnice tako zelo potrebujejo, d* se vsaj za silo izboljša naš promet.
Borzna poroiiSa.
Zagreb,	20. febr.	Devize: Dunai	4.975
—0, Praga	5S8—589.	Berlin 150—151, Pariz	2790—0,	Nawyark	(ček) 306.50—0.	Lon-
don 1350—0, Švica 6055—6070, Budimpešta 48—48.25. Valute: Dolarji 305—305.50. napoleondorl 1160—0, nemŽke marke 151— 153, češkoslovaške krone 572-50—<L
Beograd, 20. Mr. Valute: Fraucoski franki 669, dolarji 76.90, levi 51.50. Devize: London 339, Newyork 78, Ženeva 1607, Milan 3S0, Praga 146.35, Berlin 37.10, Budimpešta 11.95, Dunaj 1.265.
Curlh,	20. febr.	(Izv.) Berliu	2.775.
Newyork 513, London 22.?3. Pariz 45.25, Milan 25, Praga 9.65, Badimpešta 0.77b, Zagreb 1.65, Bukarešta 0, Varšava 0.15, Dunaj 0.15. avstrijske krone 0.08.
Berlin. 20. febr. (Izv.) Dum! 4.83. Budimpešta 32.86, Milan 1098.90, Praga 405-5$, Pariz 207.95, Newyork 316.53. Curlh 4253.70.
, Praga. 20. febr. (Ixv.) Dunaj 0.744, Berlin 24.05, Rim 262, avstr, krone 0.645, itaL lire 230, Budimpešta 7.80, Pariz. 482, London 333, Newyork 53, Curih 1035.50.
Dunaj, 20. febr. (Izv.) Devizo: Zagret 198S—1992, Beograd 7950—7970. Berila 2909.90—2915.50, Budimpešta 951—954, Bukarešta. 0, London 27465—27485, Mila* 30990—31010, Newyork 6273—6277, Pari* 56780—56820, Pi-aga 11772—11778, Sofija 4295—4303, Curih 122175—122225. Valuta: dolar 6198—6202, bolg. levi <070-4080, angleški funti 26990—27010, franc, franki 56380—56420, Ital. lire 30290-30310, dinar, ji tisočaki 7890—7910, švic. franki 11997S —120005, češkosiov. krone 11722—117?», madžarske krone 973.50—976.50,
Stran 2.
JUGOSLAVIJA" 21. februarja 1922.
štev. 42
K napi it Mmli presite.
Hladilne naprave.
Občinski svet je dovolil kredit 30 milijonov kron za zgraditev moderne hladilnice in tovarne ledu. Preuredila se je tudi mestna klavnica.
2e deset let sem se povdarja nujno potrebo, da dobi Ljubljana hladilne naprave. Stavljeni so bili marsikateri tozadevni predlogi in izdelani načrti, vendar do izvedbe ni prišlo.
Mestna klavnica že zdavnaj več ne odgovarja razvijajoči se Ljubljani. Prostori so nezadostni za vedno večji promet. Ledenica je pa v tako škandaloznem stanju, da nasprotuje vsem sanitarnim predpisom in je vslcd skromnega obsega naravnost neporabna. Meso se premetava po umazanem ledu, mesarji ne dobe prostora za svoje blago In ga vozijo domov, kjer je izpostavljeno kvari.
Vsako leto se vedno ponavlja pomanjkanje klavne živine pred in začetkom pomladi. Cene mesu se višajo. Draginja upravičeno povzroča nezadovoljstvo med ljubljanskimi konsumenti.
Ce bi imela Ljubljana obširne hladilnice na razpolago, se bi vprašanje glede zadostne preskrbe mesa bistveno spremenilo. Kakor vemo, je jeseni navadno veliko klavne živine na razpolago. Tudi cene so nižje. Jeseni bi se morala Ljubljana založiti z mesom za več mesecev naprej. To je pa edino-le v tem slučaju mogoče, če imamo na razpolago veliko hladilnico, kjer bi bilo meso v zmrznjenem stanju vskladišče-no za stalno zalogo. Z veliko hladilnico bi bilo na’ ta način omogočeno preskrbovati trg v vsakem času z zadostno ihnožino mesa in po najnižji tržni ceni.
Mesarska obrt bo s hladilnimi pripravami izdatno zboljšana. Trg bo preskrbljen z dobrim blagom; smrdljivega blaga ne bo več na trgu.
Z moderno urejeno klavnico bo postala Ljubljana veliko cksportno Izhodišče. 2e danes se koncentrira v Ljubljani izvozna trgovina s klavno živino. Izvozni trgovini je pa vsled tehničnih zaprek v mestni klavnici izpodnešen vsak večji razvoj. To pa gotovo ni v korist Ljubljani. Veliko lažja bo preskrba Ljubljane z mesom, če bo eksport privedel veliko klavne živine. Marsikaj bo lahko ostalo v Ljubljani, kar danes ne ostane. Posebno kar se tiče cenejših delov mesa, ker je navadno za eksport namenjeno le prima blago. Poleg tega je z eksportnim centrumom zagotovljena rentabiliteta novih naprav pri mestni klavrn ici.
Kakor rečeno, že bivši občinski svet se je pečal z napravo hladilnice. Ostalo je pa vse le pri načrtih. Na bivši občinski svet odpade zato glavna krivda kalamitet, katere povzroča šc do da-'nes neurejena mestna klavnica. Poleg tega je konzervativnost bivšega'občinskega sveta povzročala Ljubljani tudi ogromno materijelno škodo. Za kolikor milijonov je proraČunjcn danes izdatek za hladilne naprave, bi pred časom zadostovali stotisočaki. Vse naprave bi bile že danes v veliki meri poplačane in milijonske investicije, ki bodo sedaj obremenjevale mestno občino, bi odpadle.
Razumljivo je zato, da je manjšina v občinskem svetu smatrala za najprimerneje pri dovolitvi 30 milijonov za hladilne naprave — molčati in glasovati. Debata bi bila za manjšino, bivšo večino, gotovo neprijetna, če bi začeli govoriti o »starih grehih«.
Franjo 2geč, stud. phil.:
(Konec.)
Za naše tečaje bi prišli v poštev v prvi vrsti: Zgodovina potem materinščina, prirodoslovje, vede, matematika, sociologija in narodno gospodarstvo.
Danska ljudska visoka šola obravnava vse predmete s historično - razvojnega stališča, zato so jo imenovali tudi historično Šolo. Celo za matematiko in fiziko je izdelal prof. La Cour rta razširjeni ljudski visoki šoli v Asko-vb posebno historično metodo. Ta historična metoda mora v vsakem slučaju podati razvoj od vsega početka. Tako začne La Cour v gemometriji od samih početkov, pokaže primitivno stanje geometrije v Egiptu in pa praktično uporabo pri kanalizaciji in merjenju zem Ije. Z Egipta preide na grška tla, saj je elementarna geometrija delo Grkov. Korak za korakom kaže razvoj in veliki pomen novih odkritij na tem polju, ob enem pa težko pot, po kateri hodi raziskovalec in znanstvenik. Ravnotako postopa v algebri in aritmetiki.
Za fiZiko in kemijo velja ista metoda in tu je treba pokazati kako velike prevrate lahko povzroči majhna iznajdba. Primeri za to so: smodnik, para, elektrika in pa vse manjše iznajdbe, kakor parni vijak itd. Pri rastlinstvu in živalstvu se posebno povdaria raz-
Nova mestna palača.
Da dosedanji prostori na mestnem magistratu Že zdavnaj več ne odgovarjajo svojemu namenu, je stara stvar. Magistratni uradi so raztreseni po raznih hišah. Prostori na magistratu so pretesni in nezdravi, tako glede vlage in luči. Nujno potrebna je zato nova zgraditev mestnega magistrata.
Županstvo je zato naročilo, da se izdelajo razni načrti za zgradbo nove mestne palače. Upati je, da bodo načrti v kratkem toliko gotovi, da bo imel občinski svet možnost razpravljati in sklepati za zgradbo novega poslopja. Načrt mora biti široko zasnovan in odgovarjajoč potrebam za daljšo dobo. Zidati novega poslopja ne bo potreba vsega naenkrat, ampak v etapah po potrebi.
Elektrarna, vodovod, kopališče.
Ljubljani primanjkuje električnega toka. Tudr to he potrebuje nadaljnih dokazovanj. Vsakdo ve, da vsle,d pomanjkanja električnega toka trpi v Ljubljani industrija, obrt, javna in privatna razsvetljava ter tudi na razširja-vo omrežja cestne železnice ni misliti, dokler ne bo dovolj toka na razpolago.
Županstvo je zato naročilo odličnim strokovnjakom, da izdelajo načrte za novo elektrarno. Elektrarna se misli zgraditi na Savi in se ravnokar preiskuje teren (dela so nekoliko zastala vsled slabega vremena).
Sporedno z Zgraditvijo mestne elektrarne na Savi v bližini Kleč bi pa bilo rešeno tudi vprašanje mestnega vodovoda. Struga Save bi dobila z jezovi primerno ustavljenost in poglobljevanje Save bi ne uplivalo več na vodnjake v Klečah. Vodnjaki bi bili po izjavah strokovnjakov zopet zadostno preskrbljeni z vodo.
V	bližini, kjer se zgradi elektrarno, bo vse potrebno urejeno za mestno letno kopališče, ki je ravnotako Ljubljani neobhodno potrebno.
Sicer bo pa prilika govoriti o zgradbi mestne palače in električne centrale takrat, ko bodo načrti izgotovljeni in zreli za' obravnavanje.
Mi Ha Mii
O kurirskem dekretu.
Protič nadaljuje v »Radikalu« od 17. in 18. t. m, s^oje obtožbe proti mi-riistru Pribičevi u ip sicer začenja zopet z kurirskim dekretom. Iz članka posnemamo sledeče:
Kurirski dekret je bil izdan Rudolfu Hcrcigonji n. aprila 1921 po na-redbi notranjega ministra Sv. Pribiče-viča in nosi vse znake avtentičnosti, Da ni na njem podpisa Rudolfa Her-cigonjc izhaja morda iz netočnosti prvega sekretarja Nešiča ali pa morda tudi iz zavestnega hotenja udeleženih gospodov.
Gospod minister Pribičevič je izjavil v svoji izjavi pred demokratskim klubom najprej: »z Hercigonjo nisem imel jaz, gospodje, nikdar zvez, takoj potem pa je povedal, da je sprejel istega leta (1919.) Hercigonjo »v neki deputaciji, ki je prosila za pomoč za tnkozvane narodne mučenike« in kako je »poslal to deputacijo k likvidacijskemu odboru Narodnega Vječa v Zagrebu, ki je imel že svojo blagajno, izjavljajoč, da nima ničesar proti temu da se jim pomaga«!
Izplača se, da se nekoliko pomudimo pri tej izjavi in pri tem delnem
voj in omenjajo se razne teorije in hipoteze. Sploh se pokaže pri tej priliki pomen razvojne teorije na vse naše kulturno življenje in na celoten način našega mišljenja. Mnogih drugih ved se je oprijelo razvojne teorije, ki se jo je preneslo celo v dušeslovje.
2e iz tega vidimo, da je in mora biti zgodovinski poduk nekako središče, okrog 'katerega se suče vse. Na zuha-nje se kaže na danski visoki šoli to že s tem, da prevzame navadno vodja šole sam zgodovinski poduk, medtem ko podučujejo druge predmete večinoma mlajši učitelji. Zgodovinski poduk obsega tudi kulturno, politično, narodovo, literarno in socljalno zgodovino, se ozira na zgodovino matematike, fizike in prirodoslovnih ved. Vsota zgodovinskega znanja v najširšem pomenu besede omogoči namreč razumevanje vseh kulturnih pojavov in duševnega življenja sploh ter postavi s tem človeka v čisto drugo osebno razmerje h kulturi. Zgodovina mora biti zakladnica za sedanjost in učiteljica za razjasnjevanje današnjih problemov. Zato nekako je postavila ljudska visoka šola na Danskem zgodovinski poduk v središče in z zgodovinsko snovjo hoče doseči v enem samem kratkem ali v devet tečajih to, kar dosežejo druge šole šele po dolgih letih, kar se tiče namreč splošne izobrazbe.
Seveda ne smemo uporabljati me-,tode strogo znanstvenega podavanja snovi in naštevanja suhoparnih letnic, niti kritične metode. Ljudska 'visoka šola je ustvarila tukaj nekaj povsem novega, kar je priprostemu ljudstvu prikladno. Zgodovina mora biti namreč
lahko, ako ga malo izpopolnimo, po priznanju gospoda ministra. To nam maga k lažji razjasnitvi onega kurirskega dekreta, za katerega gospod minister pravi v svoji izjavi pred klubom demokratske stranke, da »ta dekret nima nikakih vezi 2 menčj«.
Gospod minister se dobro spominja, da je leta 1919. sprejel Hercigonjo, toda še bolje bi bilo, če bi se spomnil tudi katerega meseca, da je to bilo. Ce bi se tega spominjal in nam to tudi povedal, bi nam rekel: da je to bilo tistega meseca in istih dni, ko je bil oni kurirski dekret izdan Herci-gonji.
V	zapisniku likvidacijskega odbora Narodnega Vječa v Zagrebu je zabeleženo pod 21. aprilom:	»da je na
predlog gg. dr. Angjelinoviča in dr. Miloša Matiča na zaseben predlog, katerega so signirali, to ie s svojim podpisom priporočili, g. Šv. Pribičevič in dr. Korošec imenovani odbor pod točko 1. sejnega zapisnika sklenit dati podporo:	Obitelji	Hercigonja
45.000 K, Stj. Lojčiču, L. Lukiču in J. Šeferu po 20.000 K, Djuri Cvijiču, Avgustu Cesarcu, Kamilu Horvntinu in Viktortt Jureni po 10.000 K in Romanu Horvatinu 5000 K.
Ta zapisnik je jako .važna in značilna dopolnitev onega kurirskega dekreta, ker pojasnjuje sam njegov nastanek.
Kakor izhaja iz zgoraj navedenega, nosi oni kurirski dekret datum u. aprila 1919., ta zapisnik iz likvidacijskega odbora Narodnega Vječa pa datum 21. aprila. Torej samo 10 dni po izdanju kurirskega dekreta Hcrcigonji. Priporočilo g. ministra Pribičevi-ča, na katero se ta zapisnik sklicuje, je moralo biti na vsak način nekoliko preje datirano: ono je torej istočasno s samim onim kurirskim dekretom.
Sedaj je torej pribito:	1. da je
Hercigonja dobil n. aprila 1919. po naredbi g. ministra Pribičeviča oni kurirski dek^pt in 2. da je dobil istočasno tudi svojeročno priporočilo za likvidacijski odbor v Zagrebu, ki mu je prineslo 45.000 K »podpore«!
Kakor v isti izjavi prizna sam gospod minister Pribičevič, je prišel istega leta še enkrat s Hercigonio v stik. Hercigonja se je nekaj časa kot obsojenec nahajal v Lipoglavi in ko je bil spuščen odondot, je napisal brošuro »Lipoglavski vampirji«, v kateri je napadel gg. Ogorelico, unravnika tega kazenskega zavoda in Šabana, jetni-škega šefa. Državno pravdniatvo je to brošuro konfisciralo, toda to cenzuro je preklical po nalogu g. ministra Pribičeviča takratni hrvatski ban Tomlje-novič. G Pribičevič sed?! ”tavi, Ha je to nrpravil vsled nterVencije svojih prijateljev gg. VVilderja in Šrdjana Eu-disavljeviča, »ki so,« po pripovedovanju g. mistra Pribičeviča »bili mnenja, da Cenzura ne sme iti tako daleč, da bi ščitila posamezne osebe, četudi so one v državni službi! Ali je g. Pribičevič ukinil cenzuro nad omenjeno brošuro samo iz teh razlogov, puščam na stj-ani. Toda zabeležiti moram sledeče: i. Da je ta brošura imela za gg. Ogorelico in Sabnna zelo tlabe posledice in to tudi še potem, ko je preiskava dognala, da je Hercigonja v svoji brošuri te višje državne uradnike obrekoval. 2. Da g. minister pozneje nikakor ni uvaževal stališča g. Wilderja in Budisavljeviča, »da cenzura ne sme iti tako daleč, da bi ščitila posamezne osebe, četudi (so one v državni služ-
priprostemu človeku prijetno pripovedovanje najzanimivejših dogodkov v zgodovini, polna barv, svetlih žarkov in temnih senc. Posebno prikladno je tako pripovedovanje za mladino, ki je še polna svetlih idealov in koji slika prebujna fantazija zlate gradove v oblake. Zgodovina mora biti življenje, vse mora tam živeti in mladina sama mora ' doživeti usodo zgodovinskih osebnosti, mora sočustvovati in se soveseliti z Junaki, Sama mora doživeti v lastni notranjosti velike katastrofe v zgodovini, ponižanja in zmagoslavja ih učitelj jo mora postaviti na vsečloveško stališče, s katerega razmotriva zgodovinske dogodke. V tem smislu bi bilo pri nas primerno n. pr. naslikati položaj našega kmeta pred kmečkimi punti, vzroke, ki so vodili do vstaj, poraz pri Brežicah, usodo Matije Gubca, ali pa širjenje krščanstva in germanstva pri nas z mečem, tisočletno suženjstvo, turški vpadi in trpljenje našega ljudstva, borba nižjih slojev za volilno pravico, borba Zoper tlačm^+vo itd. Vzeti se morejo le najmarkantnejše dobe, prehodi iz enega načina gospodarstva v drugega, začeti pa se mora z najstareišimi dobami in podati v velikih potezah celotno zgodovino človeštva. Važen faktor v razvoju kulture in človeštva je verstvo. Tudi zgodovina verstva se podaje z istega'vidika, kakor obča ali narodova zgodovina, pokaže se razne religije in njih razvoj. Učitelj ima tukaj prosto široko polje ter se lahko svobodno giblje in kreta. Ce razume svojo nalogo, je zgodovina res učiteljica za sedanjost in vpliva najgloblje na učenca. Učenec se navadi iskati vzrokov in
bi«, temveč je jako ozkosrčno zaplenje-val časopise v Hrvatski in Slavoniji.
Ko nam je tako sam odkril nekoliko svoje stike s Hercegonjo, pa izjavlja g. minister predrzno:
»Potem, gospodje, nisem jaz nikdar imel kakih stikov s Hercigonjo, niti nisem o njem sploh česa cul do atentata, ki se je zgodil v Delnicah.«
Čeprav živim daleč od Zagreba in tja redkokdaj zahajam, vendar morem smelo in prepričano reči: da je ta trditev gospoda ministra popolnoma ne-1 istinita. Še več! Jaz (Protič) sem uvei-jen, da so se v Zagrebu, ko so to či-tali, nekateri čudili tej surovi drznosti,
drugi pa se ji   smejali! Gospod Sv.
Pribičevič, ki je živel in politiziral V Zagrebu 10 let; on ki pozna celo zgodovino Hercigonje in ki je rad zbiral okoli sebe dijake in mladeniče nied katerimi je bil Plercigoja prvak; 011, ki je sprejel Hercigonjo v avdijenci in mu dal svojeročno priporočilo, da je dobil denarno podporo 45.000 K; < n, po katerega naredbi se je izdal Hercigonji kurirski dekret, ki nepobitno priča, da je Hercigonja bil kurir nekdanjega mi-nista — on, g. Sv. Pribičevič je tako predrzen, da trdi, da potem nele, da ni imel nikdar nikakih stikov s Hercigonjo, temveč da celo ni ničesar sli* šal o njem vse do atentata, ki se je dogodil v Denlicah.
On, ki se hvali, da je jako dobro poučen o vsem, kar se dogaja na Hr-vatskeni, on, ki veruje in prepričava druge, da ve najbolje, kako se razvijajo stvari in razmere v Hrvatski *— postaja naenkrat tako velik neved-než, da pravi, da on ne ve niti ne čuje, kaj je 2 njegovim kurirjem, starim znancem in somišljenikom Rudolfom Hercigonjo, kaerega je svojeročno priporočil in obdaril s podporo 45.000 kron 1 ?
Tak maler se dogaja ne redkokdaj onim, ki zgoraj, pred \tujimi očmi, vodijo oportunistično in »državotvorno« politiko, zdolaj pa, skriti, anarhistično in destruktivno politiko — kadar jih na lepem zasačiš. (Nadaljevanie sledi).
as pii ta®!.
V	nedeljo 19. t. m. se je vršil v veliki dvorani hotela Uniona velik protestni shod proti draginji, ki je v splošnem dobro uspel. Shod je sklical akcijski odbor koaliranih strokovnih organizacij in je ta trajal 3 ure. Mestoma je bil precej buren m viharen.
Točno ob 10. uri je otvoril shod invalid Mežnarič s kratkim pozdravom, nakar je podal besedo poslancu g. 2vonimiru Bernotu. Po kratkem uvodu je ta prešel k resoluciajm, ki zahtevajo: I. Višina plač naj se določa produktivnim slojem po vrednosti blaga* da se onemogoči neprestano avtomatično manjšanje plačil. 2. Uvoz in izvoz se morata kontrolirati po strokovnjakih, kontrola pa mora biti javna, kor je dognano, da izvozničarstvo in uvozničarstvo ubija našo valuto, 3. V državnem proračunu naj se čim-prej doseže ravnotežje in sicer po davkih na vojne dobičke in po progresivnem obdavčenju dohodkov. 4. Armada naj sa Čimp^eje zniža na najmanjše ševilo. 5. Državna naročila naj se dado domačim podjetjem in neproduktivni kraji «aj se kolonizirajo. Delov, ljudstvo zavrača vse dosedanje protidra-ginjske ukrepe, ki so samo prevara ljudstva; zlo naj se zagrabi v korenini. 7. Za mpokojence, državne uradnike
posledic, se nauči pravilno presojati razne pojave, bistri svoj um in blaži srce.
Skoro enakega pomena kakor zgodovina jle materinščina z leposlovjem. Najlepša prilika za socijalno - etično vzgojo je pač Stanje najboljših pisateljev, lastnih in svetovnih. Učenec se nauči razumevati svojega bližnjega, spoznaval počasi globino človeka sploh, vidi na konkretnih primerih napake v življenju ponesrečenih eksistenc, spozna prave pogoje za prijetno in lepo življenje, ki ni prepojeno le z materi-jalističnimi doktrinami, temveč ki ima višje in lepše cilje in gonilne sile, kakor je Želodec in denar. Spoznal bo prav ceniti sebe in človeka, v življenje bo vložil višje vrednote, kakor jih pozna naša materialistično - egoistična doba. Pri čitanju pesnikov In pisateljev se naj učencu omogoči doživljanje umetnine in se naj primerja pesnika s slikarjem, kiparjem, skladateljem ter se na ta način vzbudi čut In sposobnost za doživljanje umetnosti sploh. Vzporedno z razvojem slovstva se pokaže razvoj slikarstva, kiparstva, glasbe, razne struje in njih sorodnost na vseh poljih umetnosti. Organična vez spaja pojave na raznih poljih umetnosti in še dalje z pojavi v sočijalnem, gospodarskem in političnem življenju. Toda tudi pomen velike osebnosti se mora dovolj podčrtati. Cisto razumljivo je, da opozarja materinščina na lepoto jezika in navaja učenca k lepi čisti govorici. Kako vse drugače- cenimo človeka, ki govori lep jezik in zna svoje misli pravilno izražati, ustmeno in pismeno. Zato je tudi prosto spj$je priporočljivo.
in ta vie sloje, ki so navezani na stalne plače, naj vlada takoj izplača povišane dnevnice. — Govornik je hato obširne razpravlal o teh točkah ter koitčrio prc-čital večje število resolucij pusaniet* nih strokovnih organizacij, ki jih j* akcijski odbor osvojil.
V imenu društva javnih nameščen* Cev je govoril g. Rostam, ki je izjavil, da je zakon, ki ga je predlagal poslanec Reisner o povišanju plač od f. ja* nuarja t. 1. dalje danes že precej pomanjkljiv in da se najbrže re bo nikdar uveljavil. Zahteva, da vlada takoj izplača povišanje draginjskih doklad in da se v sporazumu 2 uradništvonj. sprejme službena pragmatika.
V imenu zasebnih nameščencem je govoril g. Fr. Strobl ter pozdravljal skupen nastop vseh Strokovnih organizacij, ki bo sigurno rodil povO*’ ljen uspeh.
V imenu jugoslovanske socijaln« zveze je govoril za skupni nastop v*eh strokovnih organizacij ter poživljal* da se delovno ljudstvo v boju za gospodarski obstoj združi ne gede na verska, politična in kulturna prepri* čanja, (Pri njegov ih izvajanjih je pri« šlo večkrat do viharnih medklicev.)
V imenu koaliranih železničarjev je govoril nato temperamentne g Blaž Korošec, izjavljajoč, da železničarji txt prevzamejo nobene odgovornosti ut, bližajočo se katastrofo v promet Ju Poživljal je navzoče, naj ločijo politi« ko od gospodarstva in naj skupv.o n»« stopajo proti izkoriščevalcem, K d en glavnih vzrokov padanja naše valute je dejstvo, da vlada pač k jntrolir* vrednost izvožene ude, a samo po po« datkih naših izvozmčnrier in v vred« nosti našega dinarja, ne briga «e pH pa zato, za kake -.ene se po^era ta iz* vožena roba prodaja drugje. Kar se tiče uvoženega blaga so pač znane cene v tujih valutah, kako se pa to blage pri nas prodaja, pa zopet nihče ne kontro« lira. (Govornik je žel za svoja izvajanja buren aplauz.)
V imenu socHlno demokratske strokovne komisije je govoril g. Fr, Svetek, ter. razvijal teoretična vpra« šanja o draginji in vzrokih draginje« Med njegovim govorom je prišlo do živahnih medklicev in precejšnjega hrupa, tako da govornik ni mogel svojega govora dokončati.
V imenu soeralne 2veze je govoril g. Juvan, ki je pozdraivl »kupen na« stop, ostro kritiziral brezmiselno popivanje gotovih izkoriščevalcev delavstva. V svojem govoru je zahteval kontrolo plač ker se mu zdi, da »eda« nji sistem ni umesten. (Govornik je žel za svoja izvajanja živahno odobravanje.)
Predsednik je preč ital nato dopis grafičnega delavstva, ki se je vzel c velikim navdušenjem na znanje.
Založba ,,2'jzzne tiskarni"
je Izdal«
lične razglednice Nj. Vel, kralja Aleksandra 1. 2 zaročenko Nj. Vis, n. b »dočo kralpco Mariolo.
Cena komadu 1*— Din v nadrobni prodaji. PredprodajalcI Imajo 25“/,, popusta. Naročajo sa pri „Zvezni knjigarni", Ljubljana, Marijin trg 8» proti povzetju ali pa če se poilja denar v naprej.
V	tem smislu, kakor vsi drugi predmeti, se naj podučuje tudi soclJologUa, ki pa Je lahko vključena v zgodovino, narodno gospodarstvo in drugi. Toda vedno morajo vsi predmeti tvoriti or--ganlčno enoto, morajo biti nekaj skupnega ln celega, med njimi mora bltt trdna vez.
Števila predmetov ne more nihče predpisati in tudi nihče ne more natančno določiti, kaj se naj Jemlje v tem in tem predmetu. Kar je potrebno a* življenje In za Izkristalizlranje trdneg* značaja, to naj učitelj uporabi
Ce se ti tečaji popolnoma posrečijo in če se bodo držali vsaj glavnih smernic ljudske danske visoke šole, tedal lahko po pravici imenujemo ta prvi začetek pri nas ljudsko visoko šolo. To M bila sploh najsrečnejša rešitev, kako vzgajati delavsko mladino in delavstvo po mestih, in če se posreči, potem lahko s ponosom pokažemo nanje in opozorimo tudi druge narode na naše delo. Do sedaj še namreč nimajo nikjer Ue^ kristalizirane metode in določene poti za pravo vzgojo mestnega delavstva.
S tem pa še naloga nikakor ni ro-šena. Pri nas tvori veliko večino prebivalstva kmet in on potrebuje ravnotako izobrazbe in vzgoje kakor delavec. Za vzgojo kmečkih plasti bomo Pa morali vpeljati pravo Grundtvigovo ljudsko visoko šolo, kakor se je obnesla tako izborno na Danskem. Z idejo take ljudske visoke šole se peča vseuč. prof. dr. Karl Osvald in Akad. soc.-P®* dagoški krožek na univerzi v
Ljubljani
Toda o tej ob priliki
mm,
8tev. 42
*	JUGOSLAVIJA" 21. februarja 1922.
Stran, a,
mmmmmmmmrnm
V imenu udružertja gledaliških igralcev je govorila ga. Polonca Juvanova ter *e v svojem govoru obračala zlasti na gospodinje, ter zahteva-la, da bi bilo potrebno prepovedati nakup luksuznega blaga. Obračala se 'je pri tem rta našo vlado, ki naj bi v tem oziru vse potrebno storila, drugače bi bilo ljudstvo primorano^ seči po samopomoči. (Burno odobravanje.)
H koncu je govoril železničar g. Makuc, ki je izjavil, da je draginja narastla za 80% od takrat, odkar imamo v naši državi zakon za zaščito države in zakon o redu in radu ter pre-
čital tozadevno resolucijo. Med njegovim goVorom, ki je na gotovih mestih nosil povsem politični značaj, -je prišlo do večkratnih burnih medklicev.
Sklepo besedo je dobil ie enkrat g. Zvonimir Bernot, nakar se je izvršilo glasovanje o resolucijah, ki so bile v se z večino glasov spre jute.
sestnTkom ie domača lesna obrt glavni vir
preživljanja. Pozimi pripravijo razne lesne izdelke, ki jih spomladi in poleti moški raz« pečajo po svetu, mala zemljišča doma pa obdelujejo žene in otroci. Tako so preživlja to dobro ljudstvo la 300 let. Vse to je najbolje znano ministru Puclju, ki bo gotovo poučil trgovinskega ministra, da kruto na-redbo prekliče.
Od Sv. Barbare v Halozah nam po-
vuruurit v nuumun nam Nedeljski protidra^mjski sliod ,e r0£aj0 0 mizernih razmerah glede orožni-
pokazal, da draginja tlači vse sloje in da bi bilo nujno potrebno, da se v najkrajšem času kaj ukrene proti tej neznosni drganiji, pokazal pa je da so mnenja glede dosege tega cilja doslej še precej različna.	,
Časopisni glasovi.
•Jutro* prinaša uvodni članek, kjer Wavi, (ja pomeni pri sedanjih zavratnih Cenah naredbeno priznani maksimalni dopustni čisti dobiček 25%, zelo visok zaslu-*ek. Bilo bi skrajno neprevidno in nedopustno, ako bi se hoteli pridobitni krogi ^služiti maksimalnega dobička s kratkovidnim izgovorom, da maksimiranje cen ul več dopustno. Tako Izkorlščevanje kon-»nmentov bi brez dvoma moralo voditi k reakciji, k ponovnemu maksimiranju cen in urugitn represalijam. Situacija mezdnih de-»vcev je skrajno kritična in bi nedovoljeno KKorisčanje konsumentov izzvalo težke potnice, mezdna gibanja in nove valove •uaglnje' na vseh poljih.
'Slov. Narod« piše o' potrebi sporaz-tiino - opoz‘c*iona'n'm' strankami. Teore-
Preostaja vladujočim tole: prva skraj-
le» da vladina večina nadaljuje sedanji tivn	1	z ozira na opozicijo, druga pro-
(aiv? skrajnost, da se izvrši amputacija ali felavl? " Glede separacije in amputacije kot \da moramo ta izraz smatrati samo tennP« balon ali izraz hipne razdra-tt0r ■ Q°tovo je, da do amputacije ne berfn E™1’ avtonomije vseh pokrajin ne Sr“i nikdar privolili, v federacije še * seljačke republike pa so utopija.
»Novi Čas« razpravlja o članku komunista Drago Gudina »O veri in komunizmu« in o članku Terseglava »Mi in marksistični komunizem«. Oba članka pomenita, da se delavsko gibanje mora orijentirati v krščansko-etično smer in da morajo vsi res krščanski ljudje z železno doslednostjo in energijo Iti na delo, da se krščanski etični nazor uveljavi v vsem javnem in zasebnem življenju. S tistim trenotkom, ko se to zgodi, smo že v novern^ družabnem redu. »Novi Čas« pravi dalje: Ce se komunizem postavi na krščansko-etično podlago, vprašanje sicer še ni rešeno, pač pa je bistveno razjasnjeno. Kajti nasprotstvo med krščanstvom, oziroma krščansko socijalnim gibanjem in med komunizmom je ali versko načelnega ali zgolj gospodarskega značaja. Verskega značaja to nasprotstvo tisti hip ne more več biti, kakor hitro se komunizem postavi na krščansko moralno stališče. V gospodarskem stališču se pa krščanski socijalizem pridružuje komunizmu v toliko, da se zasebna last nadomesti s kolektivno. 2e cerkveni očetje vedno poudarjajo, da pravi lastnik ni človek, ampak njen stvarnik, takozvani »lastnik« jo mora in sme rabiti le, da 2 njo dela dobro tudi svojemu bližnjemu.
Gospodarstvo.
Razdelitev zlatega zaklada «0	*	ogrske banke. Kakor znano,
19?fe nas'edstvene države v juniju Z*1 zedinile glede razdelitve pred-rj013 50 milijonov zlatih kron iz zla-e?a zaklada Avstro - ogrske banke, Cerner se je reparacijska komisija Jrinjala, so vse države izvzemši gUo takoj takrat dvignile pripada-°Ce Hm kvote. Edino Italija je še 'ocakala. Kakor poročajo listi, je ^*‘ja šele te dni dvignila svoj de-ki znaša 4,600.000 zlatih kron. j. + Mednarodni velesemenj na “tinalu. Tukajšnje avstrijsko zastop-•po nas naproša, naj razglasimo •tedeče: Na Dunaju se tačas delajo Poprave za 111. mednarodni semenj, ”ateri se bode vršil od 19.—25. mar-T® 1922. Po kratki periodi trgovske-** Prestanka gre zopet skozi mesto “jočno zdravo gibanje. Družabno In “Kovsko življenje na Dunaju je spre-
jelo nove impulze in vsakdanja slika cest da jasno spoznati, da se trajno nahaja na Dunaju veliko tisoč tujcev, kateri se tam dobro počutijo. Povsod se marljivo vrše priprave za veliki teden industrije in trgovine. Veliki hoteli in zasebna gospodinjstva pripravljajo najboljše sobe za sprejem tujcev, — stanovanjski izkaz semnja dobiva vsak dan večje število stanovanjskih naročil Iz inozemstva. Nikjer se ne najdejo ne najmanjši znaki zaprek ali težkoč. Kdor pride na Dunaj, je tu dobrodošel iri se bode gotovo dobro počutil. Avstrijsko zastopstvo podeli dovoljenje za obisk semnja od 10. marca 1922 naprej za polovico normalne pristojbine. Razun tega dobijo upravičene osebe pri zastopstvu vstopnice za semenj in naročilne listke za postelje, kakor tudi vsakršne,, informacije ustmeno in pismeno.
Dnevne vesti.
„ ■* Draginja in »Jutro*. Iz krogov demokratskega uradnlštva nam pišejo: ‘Jutro« toži v svojem uvodniku, da se $ra-5 nla vzpenja v nevarne višine In prihaja zaključka, da je temu kriv izvoz, ki se “rsl brez pravega državnega vpliva. »Jutro« 'ravl, da so sosednji kupci, zlasti Italijani, $r* nas nakupovali dosedaj zlasti živila in »Ivino za sramotne cene, Izrabljajoč valut-razlike In pravi med drugim, da čim več F&0 Izvažali, tem nižje je padala naša vajina; sedaj da je skrajni čas, da država pogrne svoj vpliv nad izvozom ter ga uredi ?ele kupcem, marveč tudi sebi v prid. Tako \°re}l ah ni bilo že pred pol letom jasno, S* nam takšen Izvoz, kakršen je naš, ško-rj]e, In da vsled njega narašča draginja? **' ni bilo dovolj svaril? Ali je moralo 1*6 ljudstvo, ki se ne preživlja s kupčija-?*» marveč z dnevnim zaslužkom, obubo-?®Ji do nagega? lzvozničarji so si mo-j*1* Prej napolniti žepe s težkimi dobički 71 sedaj, ko so hlevi prazni, žitnice izčr-Paoe, sedaj bomo uravnavali naš izvoz?
.	— Eksistenčni minimum za osebno do-
fflnino. K vladni nameri, naj bi se dolo-15.000 kron letnih dohodkov za obdajale osebfie dohodnine nam piše delavec J yeč]o rodbino: »Gospodje na vladi so va-j*nl	računati	le *	dinarji, a pri obdavčenju
!rn.	ie merodajna	visokost	letnih dohodkov
T kronah. Torei delavca, ki ima 15.000 K •tnih dohodkov, hočejo potisniti pod davč-r* vijak. Ali so preračunali, koliko 1 Je to P* mesec In dan? Mesečno znašajo dohod-5! “»kega obdavčenca 1250 kron, dnevno pa flui 66 v aN okroglo 10 din. Kako pa naj delavec	sam,	kai šele	z večjo rodbino
r*<	današnli	draginji z 10	dinarji? Niti za
Ir.rjnplr in kruh ne zadostuje. Komaj Jbl bilo m' , 0 dinarjev, ker za večje rodbine Je ko-ij:"1, 5000 K mesečno dovolj za zadostno peživljanje, za obleko In obuvalo pa se ^ težko ka) prihrani.
7“ Izplačevanje 20 % odtegljajev že straši po vladnih listih, toda vršile se ^0 le »priprave«.	v
I2a izplačevanje 7 % obresti od dr-tiim Posolila Je v državnem prora-“ 35, milijonov dinarjev. Kuponi zapa-vsako leto 15. marca In 15. septembra. faradi obsodbe orožnika Sim. Do-•knJJ “Ora/evu so nam poslali štajerski flovi«. . vpokojenl orožniki protest. Zgonik o, s'edeča: V Splitu službujoči orož-Oknii„ ,enec Simon Dobaj Iz mariborske
okolic 1 nec ^•'non Uobaj iz mariborsKe «ro in 1 'e ime* nalog napovedati policijsko ®eki t a*nitl >okale. Pri tem se mu je v Kavarni zoperstavil z revolverjem v h „-^fr®?nik Živanovič. Dobaj se je branil taifv,?1^ napadalca. Vojno sodišče v Sa-ifcfp “ 1® obsodilo Dobaja na deset let >»10« p°vračilo vseh sodnih stroškov, da v«ti vhP°S. 1 umrlemu spomenik, plače-ta Z mesečno 300 dinarjev, sestri pa lein ^ x 9.*000 dinarjev. V protestu vprašu-$*r«u.0^n	Kako Je prišel Dobaj	pod
Itn „	vojno	sodišče, zakaj ni bil	so-
itoniUo	^‘naciji?	2. Kje je § 12 orož.	za-
U	določa,	da m mora orožnik	hra*
nit! z orožjem, ako Je napaden? Saj zato ima orožje, sicer bi lahko šel s palico v službo. 3. Kai bi se bilo zgodilo Zivano-viču, ako bi se mu bilo posrečilo Dobaja ustreliti? Skoraj gotovo bi bil oproščen.
4. Na kak način in po katerem zakonu naj plačuje Dobaj vse te stroške In odškodnine, posebno pa doto sestri? Kje naj vzame denar, ako bo ostal 10 let v Ječi? Naše poslance pozivamo, da se energično zavzamejo za stvar ter zahtevajo obnovitev kazenskega postopanja.«
— Kip Draže N. Pavloviča. Znani naš kipar Rosandič je izdelal oprsje prvega predsednika jugoslovenskega parlamenta, pokojnega Draže N. Pavloviča. Kip bo postavljen v novem poslopju narodne skupščine.
— Razmere na driavnl železnici. Prejeli smo in priobčujemo: Dočim Je Ceho-slovaška in tudi Avstrija vštela vojna leta svojim železničarjem dvojno v službeno dobo, je pri nas le južna železnica sledila temu, a državna železniška uprava ie to pravico, katero ie še bivša avstrijska vlada železničarjem cedirala, kratkomalo negirala. Organizacije so sicer to pravo iz leta 1918 zahtevale, a gospodje v Beogradu so to že zagotovljeno pravico odrekli. Ljudje božli, pa poglejte in poskusite, kaj se pravi 35 let pri železnici garati I Kdor doslužl to dolgo dobo naporne železniške službe, je pač Že tako pokvarjen na živcih In sploh na zdravju, da je bolj za drugi svet, kakor pa še za par let mirnega uživanla skromne pokojninel EJ, gospodje ministr stva saobračaja, vzeli ste nam 2e Itak skoro vse naše pravice, ne priznate nam vojnih let, skrčili ste razne ugodnosti, vzeli stanarino — še iesti nas odvadite — pa naj vozi železnico sam sv. Duh!
— V Loki pri Zidanem mostu Je ponoči 16, t. m. izbruhnil v župnišču požar, ki bi bil lahko za vso Loko usodepolen. Le hitrosti ln točnosti domačih gasilcev, katerih Je v petih minutah prihitelo 25 mož pod Vodstvom načelnika Jenčiča, poveljnika Račeka in namestnika Mlinarja, se Je zahvaliti, da se Je požar hitro lokaliziral, da ni bilo posebno velike škode.
— V zaščito domače obrti. Našim prid nlm Dolenjcem, posebno Ribničanom grozi velika nesreča. Nepričakovano je Izdana prepoved krošnjarstva za celo Jugoslavijo. Ako bi se prepoved nanašala le na krošnjarstvo s prekupljeniml predmeti, bi še ne bila, tako kruta, čeravno Je znano, da se polovica kočevskega prebivalstva preživlja s krošnjarstvom prekupljenega blaga ter so imeli Kočevarji pod Avstrijo za to posebne privilegije. Ne rečemo nič, ako bi se tem krošnjarske pravice revidirale, da bi imeli krošnjariti le tisti, ki se doma ne morejo preživljtti ali pa so za težje delo ne-nesposobni. Kaj drugega pa je prepoved glede razpečavanja Izdelkov domače obrti, kakor je ribniška »siha roba«. V ribniškem okraju se z domačo lesno obrtjo preživlja več tisoč rodbin, ki nimajo dovolj in zadostno rodovitne zemlie. Tem malto ae*
štva v ptujskem okraju. Na nekaterih postajal) ‘so sami stari definitivni orožniki, na drugih pa zopet sami začetniki. Zato se dogaja, da ne znajo čuvati uradne tajnosti. Menda bo ta migljaj zadostoval, da ne bo treba pritožbe na višje!
— Nov zdravnik na Bledu. G. dr. J os.
De Gleria, dosedaj zdravnik v Kranju, se je preselil na Bled v vilo g. dr. Hočevarja.
— Obsojena malopridneža. Pred kratkim sta bila v Zagrebu obsojena 28 letni Iv. Rožman in njegova znanka A. Zupan, ker sta hotela z grožnjami in žuganjem oa miljonarja Hafnerja izsiliti njegovo premoženje.
~t Tatvina v kinu. V noči od 17. na 18. t.‘m, so nepoznani storilci izvršili v beogradskem kinu »Kolozeum« vlom v blagajno ter pokradli Iz nje raznega denarja okoli 100.000 dinarjev.
— Pobeg kaznjenca. Kaznjenec Ilič Srboljub, rodom iz Vladimirca, je pri eskortiranju Iz Beograda v Kruševac pobegnil.
— Dezerter. V Beogradu je. bil zaradi pobega prijet narednik Bring Gaetan. pisar II. žand. brigade. Bring pa ie ponovno pobegnil brez dokumentov v uniformi žandar-merijskega podporučnika.
— Volkovi in divje svinje v Bosni. Huda zima je prignala volkove do vasi, kjer jih oboroženi kmetje trumoma pobijajo. V neko vas blizu Sarajeva so pripodjli pri belem dnevu trije volkovi divjega merjasca. Enega volka so Seljaki ubili, druga dva sta pustila merjasca ter zbežala v gozd. Merjasec je bežal proti železniški postaji, kjer so ga železničarji z železnimi drogi pobili.
— Obesil se je v Stanetincih pri Svetem Juriu ob Ščavnici viničar Iv. Mir.
Ljubljana.
™ Predavanje g. Andreja Lichtenber-gerja. V nedeljo 19. t. m. se je vršilo v veliki dvorani na vseučilišču predavanje francoskega pisatelja Andreja Lichtenbergerja o francoski družini. Dvorana Je bila do zadnjega kotička polna. Pred predavanjem je predstavil govornika publiki naš pesnik g. Oton Župančič in je predavatelju priredilo navzoče občinstvo živahno ovacijo. Nato je g. predavatelj v lepih besedah očrtal razmere v francoski družini, ki so po njegovih izvajanjih povsem drugačne, kakor smo si to dosedaj predstavljali in kakor nam je to predstavljalo nemško časopisje. Za svoja izvajanja je žel burno priznanje. Francoski Institut v Ljubljani je priredil svojemu odličnemu gostu v soboto zvečer prijateljsko večerjo, ki so se je udeležil odborniki instituta, v nedeljo opoldne pa obed, na katerega so bili povabljeni tukajšnji literatje. Na tem obedu so se Izrekle razne napitnice, na katere je odgovoril g. Lichtenberger. Zvečer je bil odlični f 1 ancoski pisatelj gost pokr. namestnika g. Ivana Hribarja, ponoči pa se je vrnil v
=>* Vlom v ortopedično delavnico. V noči od 18. na 19. t. m. so doslel neznani vlomilci vlomili v ortopedično delavnico ter odnesli 4 volten dinamo, vreden okrog 20.000 kron.
=» Id mestne uboge. Mesto venca na krsto g. veletrgovca Ivana Krisperja Je daroval g. Jos. Mayr, lekarnar In posestnlK, 400 kron za mestne uboge,
« Izgon. Bartolinl Rudolf, ki Je bil zaradi tatvine in drugih kaznjivih deliktov Že večkrat kaznovan, je izgnan iz Ljubljane za nedoločen čas.
•• Pobegnila je od doma 15 letna Kristina Bučar, stanujoča na Dunajski cest« štev. 29.
Tatvina slaščic. Na Figovčevem dvorišču ie bil dne 15. t. m. iz sank ukraden en zavoj slaščic v vrednosti 736 kron. Ukradeno biago Je bilo last posestnika Ig. Koprivnika iz Hraš, p. Moravče.
«* Tatvina. Hlapcu Francu Reholcu pri tvrdki »Jadran* je bila ukradena večja množina perila in obleke. Tatvine ie sumljiv neki 45 letni moški, ki se Je potikal okoli njegovega stanovanja.
=«* Konji so se splašili v Frančiškanski ulici naredniku Alojziju Lipoju ter podrli trgovca Vladimirja Kundiča, ki sl je pri padcu pokvaril levo reko.
=* Zanimivosti iz KriževnlSke ulice. V nedeljo dopoldne Je stanovalce nekn hiše v Križevnlškl ulici razburil podstrešni dogodek, kjer je gospodar hiše našel neljubega prenočevalca, katerega le že dalje časa zasledovala policija radi, raznih deliktov. Ko je gospodar zahteval njegovo takojšnjo odstranitev, Je drzni prenočevalec nastopal renltentno, ko pa se je odstranil, so se kmalu na to pojavili v hiši organi sv. Her-mandada, ki so se zelo zanimali za ubeg-lega ptička,
PorotU »t I* t nedeljo dne 19. t m.
t, Borislav Knezevld, artiljerljski kapetan H. razreda v Mariboru z gdč. Zdenko Ul-čakarjevo. Srečno!
Pregledovanje invalidov ustavljeni). Kakor javlja komanda mariborskega vojnega okruga dne 16. t. m., ie ustavljen vsak nadalinl pregled invalidov;
Vzpostavljen promet na progi Maribor-Ljutomer. Kakor se doznava, se z 22. t. m. vzpostavi 1 edni železniški promet med Mariborom in Ljutomerom preko Spilja. Vlaki bodo vozili po starem voznem redu.
Goljufija. Varnostni organi so aretirali Frana Dominika iz Gornjih Porčičev. ker je prodal 17 kilogramov pšenice v Scherbau-mov mlin po ceni 16:50 K za kilogram. Na poti iz mlina k blagajni, kjer bi bil moral dvigniti denar, pa je pred Številom »17« postavil še številko »7« in Je tako dvignil na 717 kg odpadajoči znesek kron 11.830. Ooljufiji pa so prišli na sled in je možakar moral zaradi tega v zapor.
Slepar. V Pesniškem dvoru stanujoči invalid Hinko Uhl je bil 18. t m. popoldne aretiran, ker ga je Že nekaj časa Iskala ljubljanska policija kot tatu dveh površnikov. V Mariboru je kot stalen obiskovalec tukajšnjih javnih lokalov z nekim potrdilom nabiral darove za Organizacijo Invalidov, obenem pa prodajal razglednice. Na ta način je nabral baje okrog 60.000 kron, ki iib je seveda spravil v svojo lastno invalidsko blagajno. Izročili so ga sodišču.
Sokolstvo.
Izletni (turistovski) odsek Prihodnje
seja izletnega odseka za I. iugosIovenskJ vsesokolski zlet se bo vršila v četrtek, dn# 23.'t m. ob 8. uri zvečer v zletni pisarni (mala dvorana v Narodnem domu). Vabimo še enkrat vse turiste In športnike, da s« udeleže seje in privabijo še druge brate, da se odsek okrepi. Želeti bi bilo, da se seje udeleže tudi naše sestre. Dnevni red: Konstituiranje odstka in Izdelava potnih načr* tov.
Ptujski S'okol priredi na pustno soboto dne 25. febr. v Društvenem domu maške-rado. Vstop za povabljene in po njih vp»*
liane-	____________
ie in ol
Celje.
Na občnem zboru Celjske Sokolske lupe minulo nedeljo Je bil' Župnim starostom ponovno izvoljen br. dr. Gvido ber-neč.	„
Podpredsednikom Zdravniškega društva za mariborsko okroije Je bil Izvoljen primarij dr. L Rajšp Iz Celja.
Ob priliki polletnlce smrti kralja Petra I. se je vršila cerkvena slovesnost tudi v celjski evangeljski cerkvi. S tem spopolnjuje-mo naše zadnja tozadevno poročilo.
Celjska pravoslavna cerkvena občina priredi na velikonočni ponedeljek dne 17. aprila veliko slavnost v »Unionu«. Cisti dobiček te prireditve je namenjen gradnji pravoslavne cerkve v Celju.
Letošnli trgovski shod se vrši dne 30. apria v Celju. Dan poprej se vrši občni zbor Zveze trgovskih gremljev in zadrug za Slovenijo. Po občnem zboru dne 29. aprila se vrši koncert vojaške godbe in veseica v vseh prostorih Narodnega doma.
Celjsko Sokolsko društvo je prejelo 80 izvodov pravil s pristopnimi izjavami Ju-goslovenske sokolske matice r. z. 2 o. z., katere namen je, izdajanje sokolskih listov, knjig, brošur ter pospeševanje sokolskega tiska sploh. Delež znaša 25 Din. In se plača takoj v gotovini. Pristopajte!
O policijskem ravnatelju g. Logarju smo dobili uradni popravek na našo vest z dne 16. t. m., da ni res, da bi moral zapustiti službo, ker ni za to nikakega povoda. Pač pa je g. Logar zaprosil Iz zdravstvenih razlogov za dopust.
Celjski brivci so na svojem zadnjem sestanku uvedli enotne cene. Povišali so pri tem vse cene za skoro 100 odstotkov. Tako so povišali britje od 6 na 10, oziroma 12 kron, striženje las od 10 na 20 kron, ob sobotah na 24 kron, abenma-karta za desetkrat obriti 100 kron itd. Ne zamerimo jim, če so ob splošni draginji, ki raste ne-dogledno z vsakim dnem, tudi oni zvišali cene. Zamerimo pa Jim, da so: prvič zvišali cene tako horendno, pa naj Jim bo' končno tudi to. Drugič pa je sledeče: Vkljub povišanim cenam smo obiskovalci brivnic še vedno primorani, da z napitninami vzdržujemo njihove pomočnike. So nekateri mojstri, ki plačujejo svoje pomočnike po 1000 kron mesečno. Smo tega mnenja: Ce so naši brivski mojstri zvišali cene tako visoko, naj odpravijo sramotne napitnine ln si vzdržujejo svoje pomočnike sami.
Močno 'sneženo vreme smo Imeli zopet od nedelje na ponedeljek po tukajšnjih krajih. Zapadlo Je zopet precej snega.
Drsanje; na Savinji in Voglajni Je ob sedanjem vremenu iz varnostnih razlogov policijsko prepovedano.
Po Celju se klatijo neki sleparji, ki se izdajajo n. pr. za zastopnike »Gajerjevega zavoda* v Ljubljani, kateri sploh ne eksistira. Ljudje jim plačujejo drag denar za naročene fotografije, a po par mesecih šele Jih dobilo lz Nemčije, pa za mnogo dražji denar, kakor Je bilo pogojeno. Ti ljudje sprejemajo tudi srebrne krone ln Jih tihotapijo čez mejo.
Iz gledališke pisarne. Zaradi nenadnih zaprek ne pojo jutri v torek dne 21. februarja v operi Puccinijeve opere »Madam* Butterfly«, temveč Viljema Kienzla »Evfctt« geljnlka« za red A.	aHv
Gledališki list. Ker je uprava *Ni 1* nega gledališča« nehala izdajati »Gleuall*-ški list«. Je »Udruženje gledaliških Igral* cev« sklenilo na svoji seji, ta praktični la priljubljeni list izdajati še nadalje. List b* tudi vnaprej prinašal vspored repertolrj* razlage k operam in deloma dramam tet sploh Obdržal smer informativnega , značaja. Ker je list vsled deficita prenehal, sc je zdaj cena zvišala od 2 Din. na 2:50 Din. Rokopisi naj se pošiljajo uredništvu na »Udruženje gledaliških Igralcev v LJW>-liani«.
Gospod Milojevlč v Ljubljani. Na po«? agilnega ravnatelja in novega upravnika našega gledališča g. Hubada bo prišel v aprlttt t. I v Ljubljano g. Miloje Milolevič, ki bo imel za učence ljubljanskega konzervato-rlia niz predavanj o zgodovinskem razvojtt srbske godbe. Ideja gosp. Hubada Je gotovo vse pohvale vredna in bo njegov način dela gotovo privedel k pozitivnim rezultatom tako na umetniškem kot na narodnem polju.
Muzika Dravske divizijske oblasti priredi pred veliko nočjo še en simfonični koncert; na vsporedu tega koncerta bo glavna točka simfonično delo Rimskega Korzakova »Noč na Triglavu«. — Za slavnostni koncert ob priliki poroke NL V. kralja Aleksandra I. pa pripravlja kapelnik g. Čerin veliko simfonijo »Vstajenje Jugoslavije«, za soli, mešan zbor In veliki orkester, ki Jo je zložil Češki skladatelj Rudolf Zamrzla.
Za avstrijska gledališča. Avstrijska vlada je dala v pomoč mestnim gledališčem v Gradcu, Linču, Sazburgu, Insbrucku ln Celovcu kredit v znesku 300 miljonov kron.
Odpovedna predstava Hamleta. Predvčerajšnja predstava Hamleta v naši operi je bila kljub nabitopolnl dvorani odpovedan na: Vzrok: ga. Šaričeva se ni vsled premalo zakurjene garderobe hotela preobleči in je odšla. Vsied tega Je za njo odšla tudi ga. Borštnikova, ker se Ji je reklo, da predstave ne bo. Gospa Šaričeva se le vrnllar toda ga. Borštnikova, z motivacijo, da mora. imeti za svoj nastop duševni mir, se ni Vinila In vsled tega se je morala predstav« odpovedati. Ne bomo na tem mestu Iskali krivcev. Toda nekoliko več obzirnosti do gledališčnih obiskovalcev bi vsi prizadeti posebno ob takem »žlindratem« vremen* lahko Imeli!
Pokrallna.
Maribor.
Zdravniško druitvo sl ie izvolilo za predsednika g. dr. Fr. Jankoviča. Obenem Je bil soglasno sprejet predlog, naj se v slučaju delitve Slovenije v dve oblasti razdeli tudi zdravstveni odsek za Slovenijo.
Za župana v Račjem Je bil Izvoljen kandidat združenih narodnih strank, dosedanji prvi občinski svetovalec Andr. Štern.
Zakaj je bil »Veliki zabavni večer« slabo obiskan? Na našo kritiko dne 17. t. m. zaradi slabega obiska zabavnega večera, ki ga je priredila »Narodna godba« dne 11, t. m. na korist »Jugoslovanski Matici« v Narodnem domu, nam piše neki mariborski rodoljub: Prva krivda Je bila, ker ni bila dvorana zakurjena, glavni vzrok pa Je bil lstočqsni kostumnl ples nemškega športnega društva v G6tzovi dvorani. Tam se je trlo Slovencev, med nflmi tudi kakih ?0 naših častnikov. Na vprašanje, zakaj so rili Slovenci raje na tujo prireditev, dasl Nemci k našim s častnimi izlemami ne prihajajo, dobil sem za odgovor: Ker Je delal za nemški ples vneto reklamo »Tabor«.
G. L Vlahovič preklicuje Vest, da bi bil prodal svojo hišo graški tvrdki Grel-nitz. ,
Nov upravitelj mariborskega gledališča. Kakor se doznava, ie proiesor dr. Strmšek določen za državnega upravitelja mariborskega narodnega gledališča. Ker bo opravljal svojo novo funkcijo poleg svojega pro-iesorskega poklica vodstva Dijaškega doma, mu bo priznana kot upravitelju le malenkostna mesečna nagrada 300 do 500
dlMHCUT-
Primorje.
Za župana v Trstu je Izvolieri odvetnik dr. Pitacco, ki je bil nekdaj liberalni tr Žaški poslanec v dunajskem parlamentu.
Zadolženi Trst. Novi mestni svet Je prevzel skpraj 33 milijonov lir občinskega dolga in 6 milijonov lir primanjkljaja v proračunu.
Za svobodno luko. Trgovski krogi so sklicali v Trstu velik shod, na katerem sta govorila ravnatelj »Lloyda« in predsednik trgovske zbornice, da le edina rešitev za Trst, ako se proglasi za svobodno luko.
Klerikalni Italijani obetajo Slovencem avtonomijo, tako vsaj piše »Goriška Straža«, dočim »Edinost« k temu umestno pristavlja: »Besed je mnogo, le dejanja manjkajo. Mi pa hočemo videti dejanja!«
Umrl le v Biljani v Brdih g. Izidor Kožli«, občinski tajnik in duševni vodja vsega narodnega društvenega življenja. Posebne zasluge je Imel za gojitev slovenske pesmi in za narodnoobrambna društva. BrišJcI C. M. podružnici ie bil mnogo let tajnik ln blagajnik ter Je pred vojno priredil krasno uspelo 25 letnico podružnice. Blag mu spomin!
Šmarje pri Jelšah. Meseca oktobra Je kupil tuk. hišni posestnik J, C. 20 sež-njev drv po 750 K franko Šmarje. Ker 1« bila takrat od občinskega sodišča cena dr-vam maksimirana, jih seveda ni nikomur .prodal z Izgovorom, da $0 nakupljene za ravnatelja delniške pivovarne. Pred kratkim so pa bila naenkrat na oddajo po oderuški ceni 1000 K za seženj. C. ie zaslužil nekako čez noč skoraj brez vsakih režij 5000 K, torej toliko, kolikor dobiva državni uradnik VIII. čin. razreda mesečne plače z draginjskimi dokladami vred. Tako visok dobiček pri drvah pa nikakor ne odgovarja tuk. krajevnim razmeram. Da je odrl samo milijonarje,, bi se za stvar sploh ne zanimali, ker pa so prizadete tudi osebe, ki se morajo boriti za svojo eksistenco, zahtevamo od pristojnih oblasti zasledovanja; tako odiranje se na noben način ne sme uveljaviti. Sicer smo pa že danes prepričani, da bo sodišče pri tej kupčiji gotovo ugotovilo samo malenkosten dobiček, če ie ne celo Izgubo.
Polzela. Tukajšnja požarna bramba bo zgradila nov stolp zraven Gasilnega doma. Zelo dobrohotnega se je izkazal vsakdo, katerega se je naprosilo za podporo. Tukajšnji tovarnar g. Wlldl ie daroval vsoto v znesku 5000 K, za kar mu gre iavna pohvala. Toda vsekakor pa smo mnenja, da bi bilo zelo koristno, ako bi se sedaj zavzelo ravnateljstvo tovarne ln bi naj pripravilo, da bi imela tovarna svolo lastno brizgalno In pa društvo ognjegascev. Vsaka večja tovarna ima svojo lastno božamo brambo n. pr. Tkalnica v Preboldu In druge. Poprej Je bilo še majhno obratovanje za časa Pryma, pa Je vendar obstojalo gasilno društvo, katerega je tovarna sama vzdrževala. Mislimo, da sedaj ko se Je tako zelo povečala tovarna, bi še lažje vzdrževala svojo požarno brambo. V slučaju, da bi nastal kakšen požar v tovarni, je v nevarnosti polovica Polzele In tu naj si pomagamo samo z eno brizgalno. Moštva Je tudi zadosti v tovarni, katero bi se prav rado odzvalo pozivu, da bi pristopilo k dru* štvu požarne brambe tovarniške. Prosimo Vas gg. pri podjetju, naj Vas gane ta kilo in obenem upamo, da se boste gotovo zavzeli v najkrajšem času za tako važno,in resno stvar, za kar Vam bodemo hvaležni mi ln tudi sosednje občine.
Vremensko poročilo.
llubliana. dne 20. februarla 1922.
Kral
Ura I Tlak traka
Ljubljana
14
21
Zagreb
Beograd
Dunaj
Innsbruck
7353
7338
731-5
761 8
7626
759-2
761-6
Temi. naka C Veto ! Oblačnost 0-10
06
30
1-7
00
0-0
— l-o
sever
 r
sev. zap.
jugo vzh
sev, zap.
30
jugo zap.
meglt
pol obl.
jasno
Padavino nun
oblačno
več. obl.
Praha
zapad
oblačno
156
50
20
20
Opomba: V Ljubljani barometer višii. temperatura nižia.
»Tod, gospod!« Je rekel biku
nj&ga sečuten glas.	.	V'
Nostradamus je vzdignil oči ter zagledal žensko, ki je plikals, in moža, ki ga je opazoval i ganjeno radovednostjo.
»Kdo sta? . . .«
Mož je odgovoril:
»Jaz sem ječar, ki je stražil Marijo Croixinartsko v Templu.«’
In žena:
Ječarica sem ... Na mojih, rokah je zaplakal v podzemeljski temnici Marijin novorojeni sin! . , .«
DVAJSETO POGLAVJE.
MORIŠČE.
Milche Zevaco
Ša tisti-kip so prikazni izginile in grobovi so se zaprli . . .
Ne vsi! ...
Eden se je odpiral bas zdaj. Bila je grobnica v -podobi kapelice. Njena kovana vrafa so razločno škripala na zarjavelih tečajih . . . Odpiral se je grob Marije Croix;nart-ske! . . .
Nostradamus je planil pokoncu ter izbuljil oči. Hotel je odskočiti, a groza mu ni dala z mesta. Lasje so mu vstajali . . .
»Marija! . . .« je zahropel. »Ali sl ti? . . . Prišla si? . . .«
Na pragu grobnice se je izobli-čila črna postava.
Nostradamus je takoj spoznal: bila je Marija. Njena obleka je bila tista, v kateri jo je videl ono strašno noč, ko je pokopaval svojo mater. Držala se je otrplo, kakor ne bi vedela zase . . , Prav takšna se mu je prikazovala v njegovih snih ...
»Blede se mi,« je zamrmral Nostradamus. »Duh ne bi imel teh razločnih obrisov. Ce bi vstala Marija is groba, ne bi bil njen obraz tako živ in njene roke se ne bi iztezale proti meni ... O Bog!! ... Te oči, kako se strmo upirajo vame!
Tisti hip je krenila prikazen proti njemu. Nostradamus je slišal šumenje njene obleke in škripanje njenih korakov po pesku.
»Marija! Marija!« je zavpii Nostradamus.
»Renaud!« je vzkriknila Marija Croixmartska s presunljivim glasom.
Kakor blazen je skočil' k nji, objel jo in jo vzdignil na rokah, jec-ljaje:
»Živa! Ti! Ti! Živa! . . .«
V	tem trenutku se je pokazala vsa vzvišenost Marijine duše. Ni se začudila. Vseh. triindvajset let zapuščenosti in trpljenja se je utrnilo brez sledu. Neizmerna, bajna radost misli, da jo stiska Renaud na svoje srce, je ostala skrita v njenih prsih. Ljubezen žene je molčala — govorila je mati. Njene prve besede so bile:
»Reši ga! Oh, reši ga! . . .«
»Roya!a de Beaureversa? . . . je zasopel Renaud.
»Najino dete! . . . Tvojega sina! ...
To rekši je omahnila v naročje pravkar najdenega soproga. Nostradamus jo je krčevito stisnil na svoje prsi. In ne da bi izkušal pojmiti čudež, ne vedoč, kaj se ž njim godi, kje in kaj hoče, je krenil s pokopališča, nesoč svojo ženo na rokah . . .
Drobil
NOSTRADAMUS
* Kov poletni čas v zapadni Evropi. Angleško ministrstvo notranjih zadev javlja, da so se Francija, Belgija in Anglija združile v tem, da skUpno določijo, katere mesece naj se računa za poletni čas. Po sporazumu imenovanih držav naj bi se začel poletni čas v noči zadnje nedelje meseca marca in končal prvo nedeljo v oktobru, istotako ponoči.
* Nova iznajdba za avijatike. Mladi Francoz William Orth je iznašel sistem, s čigar pomočjo je doseženo, da se avijatik tudi brez vida lahko orijentira. To iznajdbo je javil Akademiji znanosti admiral Four-nier, potem ko se je o njeni vrednosti sam prepričal v neki zelo temni noči na poletu v aeroplanu. Orth ga je s pomočjo svojega izuma brez vseh težkoč povedel na točno označeno mesto.	■*
Ukrotil je svojo bol. Še enkrat se/je povzdignil nad človeka in zatajil v sebi sleherno čustvo, da bi si osVobodi! duha. Ko pa je obstai pred Marijinim grobom, ga je vendar pograbil trepet. A zbral se je in pričel svoje svečane molitve, mogočne zagovore in skrivnostne zakletve, ki naj bi dosegle Marijinega duha in ga prisilile stopiti na zemljo.
Nostradamovo obličje je polagoma otrpnilo nalik marmornemu kipu; njegove kretnje so postajale trde, njegova misel je uhajala v ne-ananstvo ... Toda Marijina slika se ni pokazala. Pokoj grobov se ni iz-premenil, in mrtvi, ki so spali v njih, se niso geniii iz svojih zatišij.
Živi predrznež je jel izzivati. Hotel jih je vzdramiti s svojim glasom: če vstanejo, se tudi Marija rte more več obotavljati . . . Morala bo slediti njihovemu zgledu!
In ko je spoznal jalovost svojega truda, je začutil v prsih brezumen gnev; njegove zakletve so postajale čedalje burnejše in oblastnejše . . . Mrzel znoj mu je oblivai lice. Oči so se mu zavijale nazaj in mišice so mu pokale od napora ... .
Ves upehan in strt je sklecnil nazadnje tik pred vrati grobnice; da ne bi padel, se je oklenil bližnjega križa... V glavi se mu je zvrtiio.
. In v tem trenutku brezmejne trudnosti se mu je zdajci zazdelo, da prihaja v nagrobne plošče okrog njega čudno gibanje . . .
Napel je oči s tisto bolno pozornostjo, ki je lastna ljudem v vročičnih snih . . . Da. plošča se je majala! ... In dalje tam se je premi-druga ... in tretja! ... še več, še mnogo plošč! . . .
Neodoljiva groza je stisnila No-' šjthidama za sence. Kri v njegovih žilah je zastala in duh mu je uplahnil. Da je mogel, bi bil pobegnil ali vsaj zatisnil oči. Toda nekaj skrivnostnega mu ni dalo; bilo je močnejše od njega Kalno je blodil z očmi po teh ploščah, ki jih je dvigal podzemeljski napor . . .
In tedaj se je začel privid. . . . Grobovi so se odpirali, vstajali so duhovi . . . Nostradamus jih je videl, kako so počasi plavali v zraku, pretezaje se, kakor bi bili trudni od dolgega počitka . . . Njegova groza je prikipela na višek ter izbruhnila v divjem kriku . . .
STROJNIKA
izkuSenega, Vajenega pri obratu na P^ žagi sprejmem. Stanovanje prosto. Ponufl* be z izpričevali na Ivan Majaron Borovnica.	295
BLAGAJNIČARKA
s prakso želi sprementi dosedanje službena mesto. Nastopi lahko takoj ali s 1. marčen*' Ponudbe pod št. 285 na upravo JugoslavU^
KNJIGOVODJA
x dolgoletno prakso, bilancist, samostojen koresfjondent, veič več jezikov, strokovno izobražen v lesni, vinski in žitni trcovto želi premeniti službo. Ponudbe pod »Vesten 2S2 na upravništvo lista.	28*
KNJIGOVODJO
stareJSo izurjeno moč, vešč tudi strojepisk in korespondence (slov.-nemšk.) Išče šped' jalna rnanuiakturna veletvrdka v Ljubljani. Začasne pismene ponudbe na upravo lista pod »Veletvrdka« 268.	2w
VRTNAR,
samostojen, samec, ki se razume na vzdrževanje parka, na zelenjadni in evctličn* vrt. se takoj sprejme za graščino na Štajerskem. Oglasiti se je Ljubljana. Privoz štev. 5, I. nadstropje.
DELAVEC
Izurjen v barvarski stroki ali delavcc, M bi fin el veselje izučiti se v barvarstvu se išče ;takojšen vstop. Neoženjeni Imajo prednost. Ponudbe na M. Pirc, Kranj. 283
Na predvečer usmrtitve.
Napovedano je bilo, da obglavijo Royala de Beaureversa ob desetih zjutraj. Na predvečer strašnega dne se je pojavil okrog desete ure Nostradamus pred Louvrskimi vrati.
»Nihče ne sme v dvorec!« je rekel stražnji oficir.
»Niti jaz ne?« je vprašal Nostradamus z nasmeškom, ki ga je, stal neizmernega premagovanja, dasi ni mogel zakriti brezdanje tesnobe, ki mu je davila srce.
»Vi še posebno ne, gospod. Kraljica je prepovedala.«
»A jaz moram govoriti i njo . .. Za njen blagor gre . . .«
»Kraljica je pri molitvi. Odstranite se, gospod, ali pa vas ukažem prijeti.«
(Dalje.)
Proda se s
POZOR.
Radi družinskih razmer ss proda dobro vpeljana vinska veletrgovina v popolnem obratu v sredini vinogradov na Štajerskem. Letni promet 1500 hi vina, čisti dobiček 400.000 kron kar se lahko dokaže s knjigami. Cena 1,000.000 kron. Ponudbe na upravo lista pod »Vinska veletrgovina«.
293
MLIN
popolnoma nov, jako fini kamni, vporaben za pogon na roko, motorno ali vodno moč. Prodam ga le vsled preselitve. Naslov v upravništvu lista.	292
POSESTVO
obstoječe iz stanovanjske hiše za eno družino. novo gospodarsko poslopje, 16 oralov zemlje, obsegajoče lepe njive, travnike, lahko se redi tri govcdL Tudi hosta je poleg. Travniki zasajeni s trtami in sadnim drevjem. Posestvo je tik farne cerkve Sv. Miklavža nad Laškim. Cena 120.000 K. Več se poizve pri Ulaga, prodajalna, Sv. Marjeta poleg Rimskih Toplic.	288
ČISTO NOV FRA!' S TELOVNIKOM
najmodernejše iazone po zelo nizki ceni. Potočnik, krojač, Šelenburgova ulica 6/1.
281
STROJ ZA KROŽENJE PLOČEVINE
se ugodno proda. Naslov v upravi »Jugoslavije«.	-	•	298
NA PRODAJ:
USN.JARN/V S POSESTVOM za 700.000 K, KOVAČNICA s hišo n vrtom v bližini me-. sta za 400.000 K.
K. ČRPEK
IZJAVA
Podpisani izjavljam, da je neresnično vse< kar sem obdol?il go. Alojzijo Juvan, gostil* ničarko v Podkraju ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega postopanja. Zngorje, Loke 18. febr. 1922. Jožei Hribar, rudar.	"’94
NA HRANO IN STANOVANJE
se sprejmeta dva boljša delavca ali nižja uradnika. Uselitev 1. marca. Plača po dogovoru. Naslov v upravništvu lista. 291
KDO MI POSODI ali podpiše menico za 50.000 kron, mu !z* plačam takoj 15.000 krcn v gotovini. Ostanek vrnetn v mesečnih obrokih v po dogovorjeni višini z dobrimi obrestmi. Cenjene ponudbe prosim pod šifro dober zaslužek št. 2f>9 na upravo našega lista.	269
DOBRO IDOČA TRGOVINA ALI GOSTILNA
se išče v najem najrajši blizu Ljubljane. Eventualni posredovalci dobe dobro nagrado. Naslov v upravništvu. '	299
KOLEKTIVNA DRAMA :: PRAVKAR IZŠLA ::
Dobi se v upravi „ Jugoslavije1 odnosno v »Zvezni tiskarni' :: ter po vseh knjigarnah :
CENA BROS1R. 7 DIH,
Praktični zdravnik
VIZITKE, KUVERTE in PISEMSKI PAPIR S FIRMO, TABELE, PROSPEKTE, LE-1AKE, LEPAKE in vsakovrstne druge tiskovine izvršuje lično in poceni
Potnik«
sistema Umore!
iz 3Nte?a bakra poši! a cfolder
le ZaEO£3,
Meiallmfaliril!
SiibersteinSCo.
ZVEZNA TISKARNA
LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA I.
Naročila sprejema tudi uprava „Jugoslavije“ in njene podružnice v Celju, Mariboru in Ptuju.
od 10 do 20 cm debelosti in od 3 do 7 m dolžine franko vagoi Uran;ske postaje se kupi vsaka množina. Ponudbe z navedbo cene in dobavnega roka na ŠenJjanžkS prsmogokop, Krmelfc
Dolenjsko.
z 1 oralom zemljišča v sredini trga Sv. Lovrenc na Pohorju. Hiša je pripravna za vsako obrt, je v dobrem stanju in obstoji iz 4 sob, kuhinje, kabineta, kleti in drvarnice. Cena po dogovoru. Naslov v upravništvu „Jugos!avije“ v Mariboru.
Za prevažanje premoga se kupi dobro ohranjen 3 do 5-tonski
TOVORNI AUTO
Kiplplflp po predpisu
1 fp S 1 Sj |L lično natis-11 1. niene> neko-IMERlif. lekovane ima
fcUuai&UHB v zalogi
Zvezna tiskarna v Ljubljani
Wolfova ulica 1.
Knjigovodja ali knjigovodkirja
zmožna slovenščine in nemščine se išče za industrijsko podjetje v Celjski okolici. Nastop takoj. Ponudbe z navedbo plače in referenc na poštni predal 3 Celje.
Ponudbe z navedbo znamke in cene pod „Auto“ Ljubljana, poštni predal štev. 74.
■BMOSS
za 8 do 10 litr. na minuto
Originalni belgijski
ter dVigažO (Krahnwlnde) z dvojno prestavo. Ponudbe na upravništvo Jugoslavije pod „Rudnik“.
Denarni zavodi in trafikanti naročite jih! Cena za komad 2 K. Preprodajalci popust Ce se naroči večje število, se natisne tudi firma zavoda.
prispejo te dni in se bodo prodajali pri
o. vjusji
Čakovec. Hedjimiirje, Jugoslavija. -
ara nas-o«?: VA3DR, MML	terurban telefon Nr. 59,
(ilavni in odgovorni urednik Zorko t'akm,
Izdaja konzorcij dnevnica »Juaoslaviia*.
liska »Zvezna tiskarna« v LjuI
Stran 4.	..	1UGOSLAVIIA" 21. februarja 1922	.	Stev.	4*
.n.-.,—       ..............................................................— ■ m ■	 ■■■■■...   M.-,-........  rnmtu	Btuimum	m.	n	—i	       ■'	■