119. številka. Ljubljana, v sredo 26. maja 1897. XXX. leto. |*hAja mk dan sveder« isimii nedelje in premike ter velja po post i prejeman za avstro-og ersk e desele sa ne leto 15 gld., sa pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden PUM 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano hrei pošiljanja n* dom sa vse leto 13 gld., sa četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. es Četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za o s n a n i 1 a plaCajo se od štiriitopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se isvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvo je na Kongresnem trgn &t. 12. Op revnistvu naj se blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi jutrišnjega praznika izide prihodnji list v petek, dne 28 maja 1897. „Višji oziri". .Slovenec' zatrjuje včeraj že drugič, da bi grof Badeni sicer rad pričel pol pota nasproti slovenskim zahtevam glede Primorja, toda .višji oziri", da tega ne peste. Višji osiri! Kolikrat Hm o is čuli to frazo, a ie vselej se je izkazalo, da je ramo puhlica. Višji oziri, namreč oziri na an€obhodno potrebno jed-n.it.'i'xt držav*", so bili svoj Ćis u srok,' da so dunajske vlade preganjale fifadjare, a ti »višji oziri" so se razkadili, ko ae je pokazalo, da se ž njimi nič ne opravi. Višji oziri, oziri na Busijo, so bili opravičevanje krutega postopanja z gališkimi Poijaki, a ker ce Poljaki niso hoteli udati, je vlada vzlic vsem „ v Sjim c žirom' vender odnehala. Višji oziri, oziri na zvezo z Nemčijo, so pred nekaj leti bili povod, da je vlada zatirala Cehe in sknšala z izjemnim ■tanjem udušiti njih opozicijo, a Cehi so s krepko roko razgnali vse te „ višje ozire" in so zdaj dosegli, Česar takrat niti sami niso pričakovali, dasi obstoji sveza z Nemčijo tudi de sedaj. Prav tako je t udi na Primorskem. Tadi tn si »višji oziri" le prazen izgovor. Zveza z Italijo bi mogla pnti v nevarnost, ako bi vlada vzela primorskim Italijanom njib šole, ako bi njih jezik iz-t. r.-la iz uradov in a persekncijami dnšila njih narodnostno gibanje. Tega pa jej ni treba storiti, tega tndi Slovani ne zahtevajo. Slovenci in Hrvatje zahtevajo samo, naj ee i zanje uveljavijo pravice, katere jim jamčijo zakoni, pravice, b katerimi ae Italijanom ne škodi čieto nič. Italijani bi seveda kričali, ker jim gre za zatiranje Slovanov, ali v Italiji bi njih npitje ne alterirAlo nobenega razsodnega človeka, in bi zvezi z Avstrijo prav nič ne škodovalo. Sklicevanje na zvezo z Italijo je z ozirom na pretužne razmere na Primorskem za vsako vlado uprav sramotno. Kaj je Avstrija tako globoko padla, da so že ne upa izvrševati svojih lastnih zakonov ? Ne, tega ne verujemo, pa naj se nam zatrjuje Se tolikrat, da bi vlada radi zveze z Italijo ne smela primorskim Slovanom biti pravična, a več mi ne zahtevamo. Zveza z Italijo jej pač nalaga obzirnost na primorske Italijane, ali ta obzirnost ne more biti ovira, da bi Slovanom ne bila pravična; vlada bi lahko pnnrnla obstoječe razmere, a nima dobre volje; ona nece tega storiti, kar bi mogla. „S?ovenčevo* pisanje o „višjib ozirih* je naredilo na nas uts, da hoče „Slovenecu s tem opravičiti slovenske poslance, ker podpirajo vlado, dasi jim je ta le malo prijazna. Zdi ae nam, da spekulira pri tem na nad avstrijski patrijotizem, češ, .višji oziri" zahtevajo, da mimo potrpimo, kar se z nami počenja na Primorskem, ali mi tacega pa trijotizaoa ne poznamo; tak patrijetizem je morda primeren za veteranska dreštva, ne pa za narod, kateri se beri za svoj obstanek. .Slovenec" nas pozivlje, mi poslancem povemo, kaj naj store, ali naj izstopijo iz desnice ter se pridružijo najstrašnejšim našim nasprotnikom, ali naj predlagajo obtežbo vlade. Sodimo, da slovenskim poslancem nista odprti samo ti dve alternativ', sicer pa je določevanje taktike njih stvar. Naše mnenje pa je, da stranka, katera podpira vlado, mora za to imeti vsaj nekaj upliva na vlado, a iz izkušnje vemo tudi, da je ni Blabše taktike, kakor je tista, aatere so so slovenski poslanci na veliko škodo našega naroda dolgo časa držali i da ne pridejo naši nasprotniki na krmilo, moramo biti z vsem zadovoljni iu moramo vse mirno prenašati. Slovenski poslanci so vstopili v večino, in mi to popolnoma odobravamo, ali ta večina mora nam Slovencem tudi kaj koristiti, eioer ni vredna piska-vega ortha. S Čehi, kateri so zahtevali jezikovne naredbe, še prtdso so ganili prst za vlado, je veČina solidarna, a tudi z nami mora biti veČina solidarna, sicer nimajo Slovenci v njej ničesar iskati. Jednako stališče zavzemajo Čeh). Ko je Badeni z izvrševalno naredbo preklical jezikovne raredbe, se Čahi nieo ustrašili eventuvalnosti, da bi v opoziciji stali v jedni vrsti z njih .najstrastnejšimi sovražniki0, nego so postavili Badenijn nož na prsa. In kaj je storil Badeni? Javno ie desavcuirul samega sebe in preklical izvrševalne nareibe! Naše staliŠCe napram slovenskim poslancem je popolnoma jasno. Puščamo jim proste roke, naj delajo za ugodno rešitev narodnega vprašanjs, kakor se jim zdi najprimernejše, a njih delovanje bodemo sodih po uspehih. Ako prestopijo danes v opozicijo, ne bomo zahtevali od njih drugega, kakor da okušajo z vso energijo strmoglaviti vsako vlado, katera bi nam ne hotela biti pravična ; ako pa ostanejo v večin', ako hodijo z vlado čez dra in strn, in glasujejo ž njo tudi pri najedijoznejših rečeh, potem naj nam ne hodijo z izgovori o Bvišjih ozirih", potem morajo doseči kolikor toliko pozitivnih uspehov, in pred vsem uspehov — v Primorci! Slovanskega življa na Primorskem boj za obstanek. (Konec.) Dotaknil se bom ie še z nekolikimi besedami druzega dela predloga, naj bi preiskala visoka vlada, so li mnogobrojna aretovanja posla vna in opravičena. Gospoda ! Jaz sem zadnji, ki bi v splošnem prezablažnemu žandarmerijsken u koru kaj očital, I oda, kakor pcvaod, so tudi ondi posamezni individji, ki ne store svoje dolžnosti. Prepričan sem — imen ne bom navajal — da bi slučajov o pos'opanju nekaterih orožnikov, kakoršne smo doživeli (red 3 ali 2 ali pred 1 letom v Iatriji, da bi teh slučajev ne verjeli. Nisem se niti privatnim potem pritožil in se ne bom, kajti kar je bilo, je bilo. Toda nihče mi ne more dokazati, da žandarmerijski vodja Teuchert v St Lorenzo ri zagrizen sovražnik npše navod-nosti, in da nima moči, da bi izpolnjeval svojo dolžnost vedno tako, kakor n-.u velevajo zakoni io predpisi. Nihče mi ne vzame preverjenja, da je Hvo t a dilžnost vlade, odstraniti tega moža, čim preje tem bolje. Dogodili so se slučaji, gospoda, v škodo naše narodnosti, naših ijudij, ko je ta uradnik politične oblasti in celo komandant žandarmerije dejal, da ne mere posredo/ati, ker je italijanska množica premočna. (Čujte!) Radi ttga Dne morem', gospoda, šli amo žs čeeto, zlesti pa iz nekaterih italijanskih mest Istrijp, s krvavimi glavami. LISTEK. Majnik, nedelja in dež. Ko je srečal zgovoren človek nekega dne modrijana, ki je z dežnikom pod pazduho mimo njega koračil, poprašal ga je vljudno: .Kako, kaj se bojite dežja?" ..Jaz ne," odgovori modrijan, .saj imam dežnik pri sebi". Ta izrek, ki mi je prišel v opomin mej premišljevanjem,ali bi vstal, se odpravil in odpeljal, ali venđer ledoma ostal, je odloči), da sem se pretečeno nedeljo, ko je že jelo rOBiti, in je bilo nebo od vseh strani z deževnimi meglami z av ličen o, venđer le zgodaj napravil in v najhujčem dežju, ki je nastal is rose, koračil 8 svojo tovarišico na dolenjski kolodvor kočevske železnice. Ko sva vstopila na kolodvor in na peron, je dež prenehal in ne bi bila imela dražega opravka, kakor sušiti se, dokler bi vlak prišel, da nisva našla na peronu prijaznega znanca, s katerim ae je pričel gost razgovor o vrednosti dobrega usnja. Ko je vlak prisopihal, smo našli prostora na izber, kajti vsakemu ni dano, da bi delal s pomočjo dežnika izlete. Maj potjo es ni dogodilo nič pceeb-uegu, in ob 8. uri in pol prispeli smo srečno v Ortnek. Ko sva z mejo družico izstopila, zapazil naju je nekoliko iznenađen najin gosto!jub, kate remu sem bil naznanil, da „ to nedeljo pa pridemo, ako bedo tudi raglje letele.* Tcda, ko sem to pisal, 6em pa le mislil, da vsako nedeljo letošnjega majnika vender-le ne bo dežja. Pozdravimo se in razpnemo dežnike, kajti za deževno nedeljo bilo je 2 uri prenehanja dovolj. Grede od postaje proti domovanju gostoljuba, zapa-zimim na levi strani ceste krasno — ne lipo — ampak bukev, prav osamljeno na nekoliko vzvišenim svetu in pod njo klopi in mizo. Krasno drevo, gostega, na vse strati na Široko razpeljanega vejevja! Na prvi pogled bi nevajenec to drevo prav lahko zamenjal z lipo, ker bukev take rasti in obilosti ni navadna. Toda nisem ee še drevesa nagledal, pokaže mi prijatelj kakih 200 korakov navzgor na lepi senožeti dve pasoči se srni. Podrt je bil dober kos nevremenske nevolje, i n za dobro jutro sem bil že precej odškodovan. Pridemo do ličnega, z dobrodejnem redom in s posebno snago obdanega domovanja, kjer nas pozdravi mlada, lepa gospodinja. Tudi deklica in fantek, krasna ttroka, sta nama dajala ročic«; Šmarnico in drugi pomindm cvet je duh tel v pro- storni, s primernim okusom urejeni sobi, in mahoma smo bili daleč proč od mesta — na deželi, in kakor pri starih znancih. Ne smem biti preobširen, da vender kaj povem, predwn napolnim podlistkov prostorček, zatorej naj le še mimogrede omenim, da h >m hodil sedaj z odprtim, sedaj z zaprtim dežnikom po lepo rglo jenih potih, si ogledal že dorasle in lepo.^rastoče nasade, mal ribnjak, ki js bil poln postrvij, iu nad njim potrebne priprave za umetno izgojitov taistih. Od ribnjaka naprej je bil gost, na pol doraščen nasad, in spremljajoči nas dobronesi ptičar je vedno obstajal na poti, se steza 1 proti goščavi in nam dokazoval, da on ve, kje da se kojijo fazani, dasi-ravno so njemu in puški še za par let prepovedan sad. Obhodili smo žage in mlin, gospodar mi je pravil in izkazoval, kako je bilo kdaj po tej dolini, in kaj da ae je vse storilo, da ima — po neširoki dolini pol ure dolgo — poeeBtvo sedanje, urejeno, ko-ristono8no lice, in čudil sem se, da je časom jed-nega gospodarja dobil zdivjani, radi tega Pekel imenovani kraj tako všečno podobo. Naj povem viden dokaz te spremembe! Ko se je nameravalo okrajno cesto speljati po dolini, koder gre sedaj, se je temu nasprotovalo tudi s tem, da se po močvirnih tleh cest a ce bo dala nikdar utr- Kak povod posredovanja j« bil, da to zaprli posameznika, ko sa je vedla sicer vaa množica mirno in ko je žandar sam videl, da so priili le v varstvo volil uih mož do Poreča? Tako se dolžnosti j ne izpolnjuje. Žmdar bi bil moral postopati, kakor so postopali v sličnih slačajih iandarji proti italijanski množici, pustiti bi bil moral možal v miru, potem bi se ne b lo ničesar pripetilo. A kaj je bila posledica take šale? Obsodbe s dne 7. t. m., obsodbe do 1 leta tetke ječe (Čajte!), obsodbe za 9 ali vsaj 6 mesecev težke ječe; obsojenih je bilo tako deset mož. (Govornik navaja slučaj, da je I/o Vilonik prosil žandarja, naj nekoga izpusti, in da je bil zato — povsem brez krivde — obsojen na 9 mesece r.) Gospoda, te ljudi in one, ki bodo obsojeni danes ali jutri, imajo na vesti politične oblasti. To bom kratko razjasnil. Velika množica kmetov je 16. marca spremljala volilne može iz okolice, da bi jih branili, ker niso hoteli iti sami. Ti volilni možje sa ss prejšnji dan obrnili do politične oblasti v Poreča, do namestništva in do minister it va s prošnjo, naj se kaj ukrene, da bodo megli volilni naožji 10. marca povsem nenadiegovani bivati v Porču. Pri okrajnem glavarstvu so prosili za pravočasen odgovor, a dobili niso nobenega, (čujte, čujte !) Osrednje oblasti nočem tožiti, kajti gospodje ministri morajo skrbeti za vso državo, pečati se morajo 8 češkim, z gališkim iu s še kakim drugim vprašanjem, tako da se zdi na prvi pogled, da je naše vprašanje majhno, malenkostno. Na očitam torej ničesar osrednjim oblastim, pač pa političnim uradnikom v Poreču. Voditelja okrajnega glavarstva liulžma!: je bila, da bi bil ljudem zagotovil varnost ter jim pismeno sporočil, da bodo povsem nenapa-dani in svobodni, kakoršni so v istini tudi bili, ker so poklicali vojaštvo. Če bi bili ljudje to vedeli, ne bilo bi jih menda prišlo več z volilnimi možmi nego deset. Rešiti je samo še vprašanje, zakaj je prišlo 16. marca toliko ljudi prav do Porača, ali je bilo tega treba ali n«? Razjasniti hočem to z dvema, tremi dogodki. 24. svečana je šel mlad mož meščanskega rodu iz Pulia v Poreč, da bi v mojem imenu pogledal na glavarstvu liste nekaterih občin. Mjž je bil doma is Dubrovnika, Dobrovničani pa bo, kakor znano, cd prvega gospoda do poslednjega kmeta že po naravi prav plemeniti ljudje, tudi po Bvoji zunanjosti. Ocenjeni mož ni bil še nikoli prej v Poreču ter ni nikogar niti najmanj razžalil, a m j 10. do 11. uro dopoIuJne je bil s krepelcem zavratno napaden in psovanz besedami: „Ciapa porco deCroato!" Ko jo pa potegnil samokres ter bil ogorčen — da. Bih valiti bi se bil moral (Smeb) — da ga neznanca pri belem dnevu v glavnem mestu napadajo, zbrala se je takoj velika tolpa. Oh* jijelno poročilo pravi: Slučajno je bila ravno končana h .'a. (VeseloBt.) Torej zopet dečki! Po'em ga je množica zasledovala prav izven mata, ga kamenala ter ga ranila na glavi. Krvaveč j« prišel do bližnjega kraja Varvari. kjer je mnogo prič o tem dogodka, in kjer so ma rano zavezali. Kmetje so to zvedeli in videli, kaj ae je zgodilo moža, ki ni ■ Porečom v nobeni dotiki, možu, katerega sem jaz naprosil, naj gre tj i, la katerega sem glavarstva pismeno naznanil, da bo prišel mesto mene, da bi sam ne dal v Poreču kakega povoda za izzivanja. 10. marca so se vršile volitve za V. kurijo. Tega dne so mnoge naše volilne moža nadlegovali, jih psovali in jim grozili, celo s smrtjo, kriče nad njimi: „Marzemo i Croati!" (Pobijmo Hrvate!) Tako je kričala velika množica, da jim je volilni komisar, ki je, če se ne motim, tudi voditelj glavarstva, dejal: ,Ne morem vam dati popolne varnosti, kar naše žandaamerijske moči ne zadoščajo." (Čajte!) Ta l,u.ii h'a torej dva orožnika po stranskih potih spremil« izven mesta in po ovinkih na glavno cesto, mej tem pa so bili ljudje in orožnika v največji nevarnosti. Ali mislite, gospoda, d* se je odredila kaka preiskava, ki bi bila zopet dognala, da so bi!i krivi vsega zopet kaki šjhki . Avstrija" ter prav všeč, in sem ai želel, da bi u ga bilo žanrom več. Sa bolj premočeaih obutev in stepenih kril pride troje inojih spremljevalcev do hiše. Gospa je oddala materi cerkveni ključ in naročila ji radi sve*, ko pride v torek procesija do cerkve na gradu. Potem smo šli aavadol in proti domu. Dež je ponehava! in ko smo bih zopet ped domačo streho, je čisto ponehal. V hipu smo bili prebuti in najbolšti volje pri mizi, na kateri je bilo za vsakega kaj, i* me pa ža od prod priljubljen teran. Vem, da aem ga nekoliko kozarcev premalo spil in samo radi tega sem sa hudoval nad vremenom. Pri lepem vre taocu, vem, da bi bili za četrt ure prej prišli z grada; tako p* smo morali vsaj za tri čaše prezgodaj na kolodvor, ker skotu Pekel, ribniško dolino in v Kočevje ne vodi sekundarna proga, ampak voziti se na prav rednih vlakih. Hvala ti, Jupiter pluviue, du si me ves dan brzdal, kajti ko sem ee peljal mimo gostoljubnega domovja, in so nam odzdravljale bele rute čvrstih atarišev in ljubeznivih otrok, sem bil že toliko pri kraju, da je manjkalo samo še jasnega neba in kosa na vršičku, in zavriskal bi bil: Adijo nebesa, odkar sem bil v Pekla! ... c. se branil iti v zapor, in če ji je znano, ali hoče vlada zaukaaati strogo preiskavo ter eplob skrbeti, da bodo orožniki v Primorja vešči tudi slovenskega jetika? — Poel. vitei Berks in tovariši eo vložili obširno utemeljen samostalan predlog, naj vlada s ozirom na to, da avstro ogerska banka skoro ia-ključno služi le ogerski drž. polovici, predloži abor-nici načrt aakoaa, s katerim ee ustanavlja posebaa avstrijska, od Ogerske neodviina banka. — (Andiatur et a I tor a para f) Z Dolenj ekega ae nam piše glede afera dr. Snšteršiča : Obsodili sto one Nemce, kateri so dr. Šušteršiča v parlamentu nemilo obdelali in isrekli mnenje, da ai mora pridobiti satisfakcijo, in da se morajo zanj potegniti vsi sloveneki poslanci Čujte o tej stvari tudi drug glas! Očitno j**, da se hoče dr. Šušteršič v zbornici „pokazati", ker se šteje duševnega velikana, kar ni. Njegovi mej klici ne kažejo ne duhovitosti, niti dovtipa. Rad bi posnemal Luegerja, ali Luegerjeva originalnosti in Luegerjevega talenta v njem ni. Doilej Se ni dognuno, jo li dr. Šošteršič svojega političnega nasprotnika naravnost žalil, ali zasmehoval njegovo politično prepričanje, ali mu je zaklicd „L beraler Scruvindler", ali .L'beraler SchwindelB. Če je zaklical prvo, je izustil žaljeeje, katero ne spada v noben parlament in noben slovenski volilec ne more odobravati, da bi so prav slovenski poslanec odlikoval po taki robatosti. Kar počenjajo Nemci eedaj v drž. zboru, je boj, in kdo ve, če še naši poslanci ne bodo kdaj primorani, posluževati se istega orožja. Šušteršič se je postavil na stališča posl. Wolfa, kateri jo imenoval Slo-vaae manj vredne ljudi. Tega Wolfa so obsojali vsi, tudi Nemci, ali tudi Woll ni posameznega poslanca žalil. Pa tudi če je dr. Šušteršič zaklical „Liberaler Schvvindel", je to graje vredno. Liberalizem je svetoven prikaz v razvoju evropskih narodov. Tudi Slovenci se mu imamo dosti zahvaliti, že ker nas je rešil absolutizma, ki naB je kot nepotreben narod hujše davil, kakor katerokoli konstitucijonalno rainisteratvo. Po njem je prišlo v naše šole več prostega zraka, in dantl se pri vol:tvah v h j političnih uradnikov lahko ubranimo. L'beralirem je važna etapa v razvoju človeštva, in kdor ga zasmehuje, kaže samo svojo bornirauost. Kakor se rimski hierarhiji ne more odrekati, da je časih dcbrotljtvo nplivala na razvoj človeštva, tako malo s* sme prezirati tisto idejo, ki cd francoske revolucijo naprej uph»a v največji meri na človeštvo. SIov«nci ne Štejemo desti v koncertu narodov, a prav kar pest nič ne izda, bodi naš boj vedno plemenit — (Kupdijski in obrtniški shod) se bo vršil dne 30 t. m. ob 10. ur> dopoludns v gostilni g. Ferlinca. Na dnavnum redu je: 1 Polož*j kup cev in obrtnikov. 2. Posam^ni nasveti. Pravico govoriti imajo na tem shodu samo kupci in obrtniki. Sklicatelji, sami kupci in obrtniki, poživljajo vse et»no*ske tovariše na obilno udeležbo. — (Društvo ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje) na« • p»t-k, dne 28. majnika t. I. ob 6. uri avečer v društvenih prostorih (na starem strelišču) svoj XX.. občni zbor s sledečim dnevn:m redom: Poročila odbora, blagajnika in računskih preglednikov; volitev odbornikov in preglednikov ; alu« čajni predlogi. Želeti je obilne udeležbe — (Sokolski Jour fixea) je — kakor smo že naznanili — preložen na soboto, dne 29. t. m. Iz prijaznosti bodu sodeloval oddelek pevskega društva „Ljubljana" — (Kolesarska svoboda) Iz kolesarskih krogov se nam piše: Kolesarji na Spodnjem Avstrij-kem, seveda tudi na Dunaju, uživajo od 1 mejnika t. 1. večjo prostost, kakor marsikje po drugih deželah in mestih. Za Spodnjo Avstrijsko bila je doslej predpisana kolesarska skušnja, numeracija kolesarjev, denarna naklada za nbožne blagajnice in uradno dovoljenje za vožnjo 8 kolesom; glasom ukaza spodnje avstrijskega namestništva z dne 13. aprila t I. št. 34114 pa je s 1. majnikom t. 1. vse to odpadlo. Kolesarski časniki so polni hvale namestniku grofu Kielmannsoggu za to odredbo. Odredba se glasi: Dvokoloica smatra se za vozilo (Fuhnverk) ter je dovoljeno voziti po obstranskih potih (potih za pešce) in sploh po vseh javnih cestah in občinskih potih. Omejenosti, katere navaja odredba, niso nikakor pretirane, marveč tako ugodne, da jih spodnjeav8trijski kolesarji z veseljem vzprejmo. Dirke na javnih potih so v obče zabranjene in isto-tako je zabranjeno voziti skozi vasi, trge in mesta, ne da bi se držalo za krmilo ali da bi se spuščala stopala izpod nog. Majhne otroke jemati na kolo ni siniti To odredbo namestnika grofa Kielmann-segga pozdravljajo tudi slovenski kolesarji, računajoč ii,i to, da se bodejo po njej ravnale tudi oblasti po Slovenskem in po slovenskih mestih, sosebno Ljubljana, ki se baš peča 8 kolesarskim redom, in da bodejo potemtakem tudi oni uživali kolesarsko I prostost. Tu bodi še pripomnjeno, da je bila vožnja s kolesom v Parizu že od nekdaj popolnoma prosta in da se na Francoskem sploh nikjer ni oviralo kolesarstvo, pač pa vsekdar pospeševalo. — (Tatvine ) Jcaipu Bregarju, hlapcu na Dolenjski cesti št. 6, nkr del je neznan tat iz hleva srebrno žepno uro, katera ima na kazalniku vrezani dve črki „M ' Delavcema Albertu Lozzano in Dominiku Martinuci bila je iz barake v Konjnšnih ulicah ukradena obleka, v vrednosti 15 gl. Tatvine suntljiv je neki laški delavec, ki je bil cb čaau, ko se je tatvina izvršil«, v baraki in je sedaj pobegnil ii Ljabljane. — (Aretovanje.) Meitna policija prijela je včeruj neko Marijo Uiarič, ker je vzela neki prodajalki čevljev na Vodnikovem trgu par čevliev. V njeni posesti pa se je dobilo še par ženskih št flttnov, kateri so bili ukradeni pri etarinarjih. Tatica je napovedala nepravo ime in se je šele pozneje dognalo, da se piše Reza Mehle. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani ) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 16 do 22. maja kaže, da je bilo novo rojencev 29 (=4306 •/,«), umrlih 21 (a* 81'18 »/oo), mej njimi je umrl za duftljivim kašljem 1, za jetiko 8, vslad mitvonda 1, za različnimi boleznimi 11. Mej njimi je bilo tujcev 6 (=28 5°/,), iz zavodov 8 (=3S°,0). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za dušljivim kašljem 5, za vra-tico 1 oseba. — (Ubogi kmet!) Od Sv. Križa pri Kostanjevici se nam piše 24. maja: Včeraj i .koli 8. ure zvečer dobil stm od tukajšnjega županstva živinski potni list. S tem listom odpravim se danes zgodaj — precej po poluooči — v dežju z 21 prašiči na semenj v Novo mesto v nadi, da dobim lepo svotico za svoje, s tolikim trudom it jenu svinje. Ko pridem v Kttnditi pred most, me ustavijo žandarmi rekoč, da je prepovedano s svinjami na trg v mesto. Še krmiti jih nisem smel tam, kar obrniti spm moral proti domu — O kaki prepovedi pri nas nihče ničesar ne ve, še štipan ne, sicer bi ne bil izdal potnHga lista. Koliko je takih kmetov, ki nimajo svojih konj, ki so najeli in drago plačali vozniku, da jim prepelje prašiče na semenj, a na trg niso smeli z blagom! Vse nesreče obsipajo nbozega kmeta; komaj priredi kako žival, a prodati je ne sme. S čim bom sedaj svieje redil, ko mi je zmanjkalo reje? Kje b m vzel denar za davke in druge potrebe? Kaj bo, ako svinje gladu poginejo? Bode pa zopet svinjska kuga nastala. Slavna vlada, ki je omenjeno zapoved izdala za novomeški okr >j, bila bi morala vsa. sosedne okraje, kakor je naš krški, obveatiti o prepovedi, (i ne bi kmet — vrhu vsega tega — še svoj dri-.gi čas tratil po cestnem blato! Saj na cenešte-n -cijonalno »Laibacher Ze;-long* vender ne more biti naročen vsak krnet. Po drugi strani smo zopel tepem na drug način: namesti da bi Krko regulirali, da bi nam povodenj ne uničevala travnikov in polja, kar se je slasti lani in letos zgodilo, delajo cnsto od Kostanjevice do Mrašečevasi, ki je čisto r.epotrebna, ki bode povodenj le še posptšovala iu ki — stane mnogo tisočakov. Naklada na davke so zmirotn večje, a kje naj dobi ubogi koj>t denar, ko je stiskan cd vseh atr*ni! — Kompetentni faktorji naj bi se vender jedenkr^t usmilili ubogega kmeta • trpina, ki pa je — oteber države. — (Predavanje) Z Notranjskega se nam piše: Dne 23 t. m predaval ja ravnatelj ces. kr. kmetijske družbe g. Pire * šah v SujiImu o kmetijstvu, in sio*r o st-c k<, »ako primerni za naš kraj. KmatovElci, kateri so se v i bilnem številu udeležili predavanja, oo bih jako zadovoljni z jaummi in lepimi stavki gospoda ravnatelj«. Upati ie, da ja no kaj besedi padlo v*»nderln na dobro zemljo! — (Pevsko društvo „Glas* v Sodražici) bodo imelo svoj rpdu občni zbor na binkoštni po nedaljek oh 3. uri popedudne v Šolskem poslopju. V nedeljo 30. t. priredi izlet v Ribnico. — Slovensko bralno društvo v Tržiču) priredi v soboto 21). t. m. v prostorih g. A. Per-neta, zabavni večer, na katerem bode prvikrat nastopil društveni tamburaški zbor. Vspored obsega godbo, petje in presto zabavo. Ustopnina članom 20 kr., nr/Clanom 30 kr. Posebna vabila se ne bodo razpošilja'a. — (Goriške novice ) Mioolo nedeljo Be je v Gorici ustanovilo prepotrobno drnštvo, katero utegne postati velicega pomena za nerodno stvar, „trgovska in obrtna zadruga". Največ zaslug za uatano-vitev tega društva si jn pridobil dr. Turna. — Učitelj g. Fr. Golja ie bil včeraj v Gorici obsojen na 14 dni zapora zaradi nekih ostrih besed proti Italijanom. Jedine priče so bile : dva magissratna stražnika in neki l.oletni fantalin. Sodniki so bili vii Italijaai. — Obč nske volitve v Gorici se bodo vršile dne 8., 11. in 14. junija, dopolnilne volitve v goriško trgovinsko in obrtno zbornico dne 2. in 3. junija. — (Proslavo zmage hrvatske opozicije) je imela tudi dunajska hrvatska mladež, ki je priredila slavnosten komers. Tpga so se udeležili tudi slovenski drž. poslanci dr. Žitnik, dr. Krek ia Pogačnik, ki ao čestitali hrvatski mladini, da Be more vaseliti zmage složne opozicije. Zlasti lepo pa je govoril pcflV Spinčie govorec o borbi v Istriji, kjer poetopa slovenski in hrvatski narod aloino kakor brat in brat. — (Siromašna slovenska rodbina,) katara živi v revmh razmerah v Sinji v Dalmaciji ohranila ni ja iz boljših časov nakaj slovenskih knjig, katere bi zdaj, ko trka beda n« njena vrata, rada prodala. Na predaj so, kakor je razvidno z insarata v Dkvom listu razoi d. bro ohranjeni letniki sLjnblj. Zvona" in .Kresa'. — (Popravek) V št. 11G nrinila se je v članka neijoba pomota. V 2. razpredelku v 3. odstavku se mora dotični stavek glasiti: Mi ne tir-jamo da bi uradniki na Srednjem (tiskano je bilo: na Spodnjem) Šrajarekem uradovali za Slo vene* slovennki, pač pa to tirjamo doma. * (Nova hrvatska dramatikinja) gospica Ida Far Sto va, katere zgodovinska drama v 5 dejanjih, „K ralje vi £ Kad ovan", se je v saboto prvir- igrala v Zagrebu, je dosegla popoln vspeh. Pisateljica nima niti 20 let, in vender je pokazala s svojim prvencem, ki seveda ni brez nedostatkov, zlasti v tehniki, da je nenavadno krepek dramatski talent, Občinstvo je burno ploskalo gdč. Furstovi ter celo zahtevalo, naj se ponovi vse tretje dejanje, kar ni bilo možno. Tako imajo sedaj Hrvatje z gospo Tomičevože dve nadarjeni dramatikinji. * (,PerditaM) se zove nova češka opera v 3 deJHnjiu e predigro. L;breio je posner po Shake spearjevi „Z;mBki bajki". Kom obiral jo je vrli češki glasbenik Jos;p N o š v « r a . ki jo eIoži! deslej že mnogo Izvrstnih skir.ib za glasovir iu za orgij«. Opera c di segla v< lik utp« h * (Pavel Verlaine,) nedavno umrli francoski pesnik, ki je astanovnik dekadence in ki ni toli slaven radi svojih, navadno polblaznih in često prav nepoetično surovih pesmij, nego radi svojega vla-čugurstva in radi Škandalnih afer, je bil često lačen in strgan kakor najslabši pouličnjak. Oasti, dostojnosti, moštva in hvaležnosti ni hotel in menda tudi ni mogel poznati, ker je bil duševno in nravno povsem propal. Nu, kot tak je bil mej poeti vendar originalen in zato ga sedaj mnogi pesniki posnemajo ue le v uporabljanju prismojenih sujetov, nego tudi v „dekadenci" značaja. In ta, sicer jako nadarjeni Vtrlaine se je klatil zopet jedenkrat po vaseh, ves strgan in razcapan, pa tudi sila lačen in žejen Prišedši v neko vas, v kateri je bila samo jedna gostilna, katere oštirka pa je bila znana sko-jmlja, izmislil si je pesnik originalno sredstvo, da dobi jedi in pijače — zastonj. Vstopil je v gostilno, kjer je bilo nekaj gostov, ter vprašal oštirko: „Mati, koliko je vreden dijamant, ki je velik kakor lešnik V Goatilničarka je takoj mislila, da ima raz- ipanec tak dijamant, zato ga je posadila za mizo ter velela točajki prinesti Verlainu imenitno kosilo in veliko čašo vina. Verlaine se je navidezno branil, Češ, da je že obedoval, pa govoril o dijamantu. Nu, gostiinioarka ga je prisilila, da je zavžil vse. To je seveda lačui Verlaine storil kaj naglo. Ko pa se je najedel in napil, ga je vprašala skopa ženska: „Koliko pa hočete za svoj dijamant?" — »Saj nimam nobenega", je odgovoril Verlaiue ter si brisal svoja usta; „samo videl sem ga nedavno v neki izložbi, pa sem hotel zvedeti, koliko bi bil vreden". — Skopa oštirka bi bila sedaj skoraj počila od togote, da se je tako varala; nii, Vorlaine je bil od nje prisiljen obedovati, torej mu ni mogla ničesar vzeti. Pa saj ni imel ničesar ! • (Sestro ustrelil.) V berolinskem predmestji \Ye sier.see je sptcijalitetno gledališče, v katerem je v nedeljo nastopil strelec Krugger. Streljsl je neverjetno sigurno Sesti a njegova ie držala taej prsti krajcar, in Kriiger ga je zadel. Zadnja točka njegovih producij je n:la vedno posebno zanimiva. Kriiger as je postavil prsd zrcalo, sestra njegova pa je stala primereo daleč za njegovim hrbtom in si dela stok »eno krogljo na glavo. Kriiger jo je videl v zrcalu, je po podobi v zrcalu čez ramo po meril in veduo zadel stekleno krogljo. Predvčerajšnjim pa ni zadel krcglje, nego sestro, krogli« jo je zadela v usta. Dekle ee je z groznim vzkli kom zgrudilo mrtvo. Književnost. — „Popotnik". St 10. Vsebina. Poziv članom ,Zaveztw ! — Utrinki iz socijalne pedagogike. (Brmjos.) Formalne stopnje. M. Ltchtenvvallnar. — Slovstvo. — Društveni vestaik. — Listek. (Izpod napušča.) — Dopisi in razne vesti. — Natečaji. Biz oj a.T7"3szo- Dunaj 2g. maja. Opozicija je izumila novo obstrukcijsko sredstvo, s katerim hoče zavleči razprave. V današnji seji poslanske zbornice je stavila šest predlogov glede pre-dragačenja zapisnika, in zahtevala najprej tajno, eventuvelno javno glasovanje po imenih, tako da je o podanih predlogih dvanajstkrat glasovati. Doslej je zbornica šele štirikrat glasovala. Dunaj 26. maja. Kksekutivni odbor des niče je sklenil, da mora poslanska zbornica na vsak način še dalje zborovati, da vlada še ne sme zasedanja zaključiti. Budimpešta 26. maja. Vlada je pred ložila parlamenta zakon o ustanovitvi posebue ogerske vojaške akademije. Ogerska Lndovica akademija se uredi tako, kakor je urejena akademija v dunajskem Novem mestu, ter se pomnoži za tri tečaje. Berolin 26. maja. Tukajšnjim listom se javlja iz Petrograda, da je policija v carski palači v Carskojem Selu zasačila moža, kateri je nameraval atentat na carja. Našla je pri njem revolver in bodalo. Atene 26. maja. Vlada je imenovala posebno komisijo, katera naj preišče, v koliko so razni vojskovodje in drugi funkcijonarji krivi neuspehov grške vojske. Prestolonaslednik se zdaj še ne vrue v Atene, ker se je bati, da bi mogla njegova navzočnost provzročiti revolucijo. Narodno-gospodarske stvari. Občni zbor banke „Slavlje" v Pragi. Dne 14 t. m. vršil s* je v Pragi pod predsedstvom grofa Jana Harracba, v navzočnosti 75 članov, 29. r«dni občat zbor banke .Slavij*}". Po nasvetu gospoda Pr»ž*kw čitala h a so iz letaega poročila nemo n«el«daja dva prva odstavka : „ Podajajoč poročilo za minolo lato 1896., smatramo aa prvo in nam drago dolžac^t, da obračamo svojo poiornoet na po^ebaega epomoa vreden, nam vsem redek in svečan degodek, petindvajsetletnimi predesdstvA grof« .1 ; H*rrachn. Dae IG. m*ja 1872. izvolil je občni zbor beoke „Slavije" grofa Jena Harracha najprvo za člana upravnega sveto vahtva in poleg tega za njegovog« predsednika, ka teri posel že odpravlja neptetržno cslo četttstoletje. — Stojsč po tako dolgotrajnem delovanju na čelu našega zavoda, bil nam je v težkih duoh veduo sijajna iu trdna a&ščita, ko je bilo našemu zavodu pretrpeti mnoge težkoče in neprilike. Načelo val je zavoda, zavzaa»*jočemu jedno prvih mest mej gospodarskimi in fiaančnimi podjetji našega naroda, ustanovljenemu v letih zopetnega narodnega preporoda, ko je politično nasprotstvo prizadevalo ei, do cela udašiti ali vsaj zadrževati zarodke nadepcloe maše ieštitucije, zdrave v svojih temeljih, trdue v svojih smotrih iu maogoobetajoče v svojih posledicah. N*š visoko cenjeni predsednik, kazal je celo to debo odgovornega svojega pesi« našemu zavodu vročo ud* uost, neomajno avestobo in vedni interes z besedo in dejezj*m za njega razvoj in povzdigo in s ev.i jim blagim značajem dokazal mu je svojo irtkreao in mogočno naklonjenost. Naš visoko cenjeni in ljubljeni predsednik, grof Jan Harrach, zaslužil si je nas vseh neminljivo zahvalo, katere so polna naia srca, ki nam vele-svnje čestitanje ieražati z odkritosrčnimi in gorkimi besedami, d« bi grof Jan Harrach načeloval še mnogo let pri popolni avežoeti evojega duha in srca našemu zavodu." Po prečitanju tega odlomka iz lastnega poro čda, oglasil sa ja k besedi gosp. ravnatelj Šabert in govoril prilično tako: „Dovolite ni. da dam ;« sredine našega članitva duška radosti nad spomina-vrednim dogodkom za „Slavijo", ko naš čislani gospod predsednik načeluje že 25 let našemu zavodu. Govoriti o zaslugah njegovib v vseaa našem marod-nem življenji ni potreb«. Zaaiuge te so občezaaue, in nam je v prvi vrsti dolžuobt, izreči nvoio zahvalo za to, da je tak mož, kot grof Jan Harrucb, «ač«-loval celo četrtetoletje banki „Siaviji". Za je i no najlepših njegovih lastnosti naglašam to, da je na čelu našemu zavodu vatra jal tako dolgo. Naša veda in umetnost se zelo živahno razcvitata. V tem ne stojimo le s svojimi sodeželani na isti višini, ampak, stojimo nad njimi. — To ni pretiravanje, ampak dejstvo, ki se da dokazati a celo vrsto f^kt. Tadi na druzih poljih moremo so meriti z našimi nemškimi sodeželani, žalibog, samo na narodnogospodarskem polju ne. Tu smo še zelo v ozadji. Zato nam mora biti drago, da se razcvitajo in prospe-v jo narodnogospodarski zavedi, in čutiti moramo veliko vesel;e, da , Slavij«", ki se razprostira po vseh zemljah slovanskih, cvete in prospova. — Mi • slim, da je mož, ki mu gre prva zasluga sa to, naš velecenjeni gospod predsednik. Stati na čelu pod jetij, kjer vse proepeva, kjer ni potreba veliko dela, je lahko. Ali vstrajati toliko vrsto let na čeiu podjetij, kjer mora človek biti pripravljen ne le na dobra, ampak tudi na slaba leta, vstrajati i o delati neumorno, da t.o vkorenini in vtrdi zavod v bodočnosti, to je velika in največja zasluga našega gu Bpoda predsednika. Za trdno sem prepričan, da kipi v vsakem izmaj naa najiskrenejša želja, da bi v proepeh našega zavoda de dolgo let vstrajal vele cenjuni gospod predsednik na svojem mestu, in ss veselil velicega razvoja, ki ga je dosegla „Slavija". Zakličem iz vsega srca našemu dragemu predsedniku „Slava" (Slava, Slava, Slava!) Na to EK' je oglasil k besedi ljubljanski župan, gospod Ivan Hribar in je govoril nekako takole: „Ako se jaz oglašam k besedi, storim to zato, da v imenu slovenskega členstva izrečem radost o sijajnem položaja zavoda, katerega ime nam je tako simpatično. Opravičen aem k te o* u tem bolje, ker se banka .Slavij** nikjer, rasen na ČJ-škem. ni tako simpatično sprejela, in nikjer tako nkoreninila, kot na Slovenakeaa. In ako se Vi, goepoda moja 1 danes nekako samosvestno ozirate po Um »avodo, ki j« postal mogočna gospodarska trdnjava narod« češkega, morem jaz arselo reči, ne da bi se mi moglo očitati precenjevanje, da smo v pravi bratovski ljnbezni m skromnimi svojimi moč« i tndi mi pomagali Vam aidati to trdtjavo. (\f borne). R-*" J*S gospod« moj*! da je ideja slovanske vzajemnosti pripravljala banki , Siaviji" pot na Slovensko; toda treba je taglasUi, da bi. dasiravno je ta ideja pri nas tako popnlarna, baeka „Slavija* v krasni n»ši domovini ae bita se t»ko razširila, ko bi ne bili sodelovali tadi drugi momenti. Jeden gUtoih pa je, da je n« čelu zavoda stal mož tako zlatega značaja, tako iskrza rod-ljub in tako vnet zt>gov"r«ik slovanske vzajeaicotti, kakor je gospod giof Jan Harrach. Gospod -■'.'-- k 'o. da bi g« previdnost božja še dolgo vraf.o let ohranila bauka na čelu. V to ime kličem mu iskreno nloveaeko .Živio!" (Z-Vio! Z'vio! Živio!) Gospod Kouteck^ naglasa, da banka „Sla vija" v finančnem in gospodarskem ozira stoji danes na taki višini, da ee zamore meriti z vsako tujo družbo. Po njej eeaancipuje ee čf-ski narud vsaj da • loma t u j i b, sovražnih mu nplivov. In kdo ix»a za ratevit banke vSlavlje" največjo zaslugo? V prvi vrsti gotovo grof Jan H»rrach. Njemu torej kliče govorcnk BN* zdar!" (Na »dar!") T^ni govornikom odgovoril je grof Harrach nekako takole : HBued« prvih dveh odstavkov letnega poročila sprejeli ste z živahnim odobravanjem. Prav ga njen sem po tolikih izrazih Vaše Ijubeeui, Vašega z«UDsnja i« Vaša udoac-st«. Moja spelu^a ni posebno velika; le na zaupanji, katero eem vedno imel k našonau zavodu in njegovemu členstvu, sloni ta za* sluga. Vi, gospoda! imate zaslugo, ker sto idejo vzajemnost- prenesli ia naše domovine tudi v druge dažel« — Jaz sem „Siaviji" zaupal že zato, ker je uje ime poroštvo za uspeh. Vi ste bili vsi apostelji ideje slovanske vzajemuosti, in srečen sem, da imam čast predsedovati Vwm — V posebno čast tii šte jena, da m.h je bel« Ljubljana počastila 8 častnim meSč.in.stvo-a, ia prosim gospoda župana Hribarja, da pove svojim rojakom, da bud«mo Čehi slovenski narod v njegovem boji za pravice vedno radi pod pirali. (Burno odobravanje) Bil sem vedno privrženec aač-da, a katerim se etrinja tudi češki narod, podpirati namreč tlačenega, in bojevati sn proti opernu, ki ga tlači. Žito Moderno pa tudi vedno podpirali prizadevanja Slovencev. — Upravni svat banko naroČil je za svojo zborovalnico mojo sliko. Kdorkoli se ozre na to sliko, ko BŠ »ene več ne beda, vedi, d« je to bil Vaš sodelalec na narodnem polji, da je bil poštec Čeh in zvest sin svoje domovine." (Borno odobruv«i:je in ploskanje.) Ko sa je na to predsednik grof Harrach spomnil če zaslug dr. Josipa M i Me ta, ki ja ž njim vr«d pred 25 leti bil izvoljen v opravui svet banke „SUvije" in p« Ivana Hribarja, katerega je imenoval aposteljem slovanski) vzajemnosti, zaključil 88 je občni zbor, ki je bil znamenit tudi zato, ker 89 je na njem tudi koaštetovalo, da banka „Slavija" mej avstrijskimi zavarovalnicami po višini svojih fondov in obsegu svojega poslovanja zavzema tretje mesto. Bratje Soltoli ! T7" soTooto, dne 29. t. m. bode Jour-fixe na galeriji telovadne dvorane v „Haroduem domu'*. Vspored obsega: 1.) Petje oddelka slavnega pevskega društva „Ljubljana", ki sodeluje iz pri-* jaznosti; 2.) Komičen prizor „Z r o t o v ž a p r i š ed h", spisal M. Zamik, izvaja br. Per dan; 3.) Tam-buranje društvenega tamburaškoga zbora. Začetek, ob 1 *.i. uri. Da se prav mnogobrojno vdeležite, vabi vas odbor. Za prebivalo« mest, uradnike Itd. Proti tež-fcat&m prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duSevnega dela je nprav neobhodno potrebno domač« idravilo pristni „Moll-ov 8eiillitr-pra*ek", ker upliva na prebavljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlanben 9. V lekarnah na deželi je izr.cno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko m podpisom. 3 (y7—7) nr^~ i7.1>«ix-ii«> 0 gld., dno 21). maja in 30. junija v Trebnjem. tJnirili w«> r IJn^ljani: Dne 21. maja: Ivan Hežek, itrojevodjsv sin, 7 let, Resljeva cesta 8t. Mi, škrlatica. Dno 22. maja: Ivan Belič, delavčev sin, f> dni, Pred konjušnico St. 'I, krč, v čeljustih. Dne 23. trnja: Andrej Mulej, c. kr. računski preglednik v pokoju, i2 let, Dunajska cesta št. 16, pljučnica. — Katarina Salati, posestuica, let, Cerkvene ulico St. 15, vodenica. Dne 24. maja: Jožef Vidmar, posestnikov sin, 2 leti, Orna vat* St. 18, božjast, V deželni bolnici: Dne 19. maja ; Jožef Trampuš, delavec, 70 let. pljučnica. Dne 20. maja : Marija Rudjzar, gostija, 56 lat, srčna hiba. Dne 21. maja: franc Lušiu, gostač, HO let, ostareloit. Dne 22. maja; Karola Leskovšek, delavčeva žena, 34 let, pljučnica. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306'2 m. a |Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo M. kri i .i v mm. v 24 ur.u. 25. 9. zvečer 727" 1 110 si. szah. dež 2« 7. zjutraj 725*8 13-4 al, v.^jvzh. dež 185 N 2. popol. 7252 178 si. jvzh. del. jasno Srednja včerajSnjr nor Jialom. temporatnra 15-5°, ca 0 3° nad ZO-u-0.^Gij3l2:e\ borza dno 26 maja 1897. r.*'kaord državni dolg n aoUh..... Sknnni driavsi dolg v prel.i. Avstrijska zlate i.'enK Avstrijska kronska renta *V: Dgarska alata renta %*}t ■raoi-ska kronska r«tH 4% &vt;tro-ogeriika bančne dalnicc dor. v;sta..... , : miki drž. bankovci ta ' ■< nin S.0 tnaru .... ...... :* li'ankiv . . Stnujanakl baukovi . . . Č. kr, .-Sui ... ... Dne 25. maja 1897. i«/, državue »reč.ke iz 1. 1854 po «ld Delavna srečko iz 1. 1864 po 100 gld.. Dunava rog. srečke &•/, po 100 gld. . , £cmlj. obč. avstr. 4,/I°/0 zlati aaat. !i*ti Kreditne srečke po lOO g!d....., Ljubljanske srečke......., , 22 Budolfove srečke o>, 10 «dd..... Akcije anglo-avo*i. bazuka po vou gld. . Tramvvav-društ. volj. 170 gld. a. v. . . Papirnati ruhelj ... 101 -.v 1*5 ^ 101 95 122 | 95 lfH) 85 L 22 80 99 85 . 955 r — 301 25 . 119 50 , !>8 60 . d. i 78 9 r»2 . 16 35 . • 85 151 gld 60 ki 192 r 50 , 128 ■ — 99 | 80 . 198 h 22 tf 25 ; 25 B 1 159 R 418 — a 7 Zahvala. Za prijazno dokaze prisrčnega sočutja povodom smrti mojega iskreno ljubljenega, nepozabnega strijca, gospoda Andreja Mulej a c. kr. računskega revidenta v pokoju za mnogobrojno udeležbo prijateljev in znancev pokojnega pri pogrebu in r.a lopo poklonjene vence izrekam svojo nnjpri&rčncjso in najtoplejšo zahvalo. V Ljub lj a.n i , dne 25. maja 1897, Jožef Stussiner (780) c. kr. postni kontrolor. Zahvala. Globoko ginjena po dokazih prisrčnega sočutju, ki bo nama dohajali že mej boleznijo in ob mrti najine iskreno ljubljene sestre, gospe Jerice Grundnenoj. Slabnik hifine posestnice v hkofji Loki izrekava s tem vsem prijateljem in znancem pre-srčno zahvalo; dalje izrekava častiti duhovščini, THstopuikom prostovoljnega gasilnega drnstva v Škofji Loki in Bploh vsem, ki to naju nepozabno sestro k večnemu počitka spremili, najiskrenojšo zahvalo. (788 V Škofji Loki, dne 24. maja 1897. Alojzij In Andrej Slabnlk. V četrtek dne 3*7. maja 1*97. 15.^ • . . ... . Ces. Vt. avstrijske državne železnico Izvod iz voznega reda val'a^'rLeft'a od 1. «ia]a 1897. Odhod fs I.|nl>1|itii» (jut, kol.). Proga 6ez Trhli. .15-119 Ob l«. ari 6 mm. po uodi oaobul wlMt t Trbt*, H«M»k, 0*Iot*o-Frmnp«nifo*tc, liju1no; i.aa Kelutlial ▼ Aimaoa, Iiahl, Omuuden, riolnop/ivl, btr. Kleln-H<»Hlintf v Ktin-llil'io, Hndejo-yi<;o, P!zouj, Marijino varo, H..b, Kranonvo tum, Karlnvo viiro, »*Ta«jo, Ijlpik':, Daaaj %ia Amatetten. — Ob 7. uri 40 min. avi'tor OSObal vlak t jjoBfu-nii'ii. Proga v Novo nzesito ln v Kočovjo. Ob H. uri 16 min. »jutraj moiani vlak. — Ob 13. url fif> min po-poludue c.»nu. vlak. — Ob 6. uri 30 min. iveuar maaaiii rlak. Prihod v aLJttbl j »no juž. kol.), Proga Iz Trbiža. Ob a. uri o9 min. ajutraj osobni vlak a Duntja rl.\ Amatotten, SolnOpfTndk, Usms. Hto/ra, Hmunclena, Iecblt, An»»coa, tfljalvaa, (.'oiovca- IVijaka, FraOMRaNltaV. — Ob 7. uri r>5 min. r.jutr.vj o#obnl rl»k ir. !.-•....., lll«.la. — Ob U. uri 2U min. ilopvlu.ii e Mjbai vlak r 1'unaja vla Amatetten, Karlovih v*n.f, IJrba, fciarijiml. Tmv, »'Ir.nji., ni.«lnjovio, Holuoirrada, Linun, titr_. u, FMfsa, lttni,»«, Ourihi., 1 ■ o««uja. liiomu^ta, i>U>ua )exorti, Ipol.tdne osobni vlak * Dunaj*, LjubLa, ficUt ila, Heljaka, Celuvoa, K. »t./. i * .., Pl i tsl I I - Ob t, uri 4 w . avu' :. OSObni vlak ■ Dunaja vit* Aomt.'twi m l.lul no, ia JU^ake^s, Prn^e, Krai.cjvih »arov Karlovi!) varov, Ilebn, Marijinih varov, JKlanja, Budejorlc, Liuoa, Stejra, rloluograda Moljaka, O lovca, Poutabla, Proga iz Novega meata ln lz Kcdevja. Ub K. uri 10 inin. »jutraj me*anl vlak. — <»n a url »3 min. po-paluduo ciotaul vlak. — Ob 8. i.r) 8f> min. mvoior mcaani vlak >Jliiul .'i* Ii|iahil,aue (drž. kol.i v aiimiilk. Ob 7. url as min. ajntraj, ob 3. uri 6 tniu. popoludno, o', fl. uri iiln. .večor, ob 10. uri 26 min. uvečer. (i'oile.lnji vlak lo Ob nclol.ai. ia praznikih.) 5*rils.» vedno Premier-"bicikli ker so le ti jedino ia U Helical-blaga izgrajeni in združujejo z največjo trpe ž nos tj o popolno precizijo (586—6) najboljšo konstrukcijo in najlažji tek. The Premier Cycle Coltd.^Kr Tovarne: Heli (Eger) Coventry JIoon (Češko). (.\nglesko). (pri Norimliergu). hotna produkcija 000 komadov. — Katalogi bre*v plaćao iu poštnine prosto. Sumo j >i-«>«lai j «> Ki*«n jh1(o ima LFreixx Č\iden v Ljubljani, na Mestnem trgu hiš. štev. 25. ie vence v največji izberi in po najnižjih cenah trakove k vencem z ali brez napisov v vseh barvah (98—38) priporoča Karel Rscknagel. Na Bplošno željo nepreklicno 2 zadnja odslovna koncerta 8lavnoznan« napolitanske družbe Partenopeo. Ob ugodnem vremena popolađne od \\ —1 jO ure v Švicariji (Tivoli). Zvečer od 8—10 ara V l^^-^-a-rr^I „Oasino." Ob neugodnem vremenu samo v kavarni „Casino" od 2—c popki, in od 8—10 ure zvečer. (787) Vstopnina povsod prosta- Stanovanje (770—2) iibnti>i<'ix*' iz treh sof>, kuhinfe, »hvavnhBf (Irrftriitce hi Jcilitrt/tt. ff<-fti rrta, sr ul«'ziiili v /^1- l»ili in olr|»ii«*ii|n po mi ini in rA.....I |en ; n kusli, pmlh -i. ftif/Anlll boleanth, <►<.;./ . , v kolki itd., /«iinlr r.ni li. poltmili in (ttjuili lnih-/ ni li. k io ni« ui li U, l« / n ih obiMtIJ, m »i u m.--l. i liolozui. Uoviklti tliHkrn. / n. pr. anNtrupljt'iijii |»o iht'in Hr«*l>rii tali Mviucii itd. (550—6) Pitno zdravljenje ^b^~-VU.*j23a." /.vlitiini m v črcvlh, pri a. i i žili itd. itd. ■Elektrika. — .^tasaža. ZiIravIliN^«' at vnem komfor to iu, celo leto odprto ; st;/.6na traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi [sleti. St»luu zilruviftlca gorilni, ktatero oNkrbiijcJo . luni orkeMlra za-tcret>Nk« kr. opere« Plesne zabave, koncerti itd. Na postiiji Varaždinsko toplico pričakuje slehorni dan omnibuK goate. Tudi so na razpolago posebni votovi in ae je zaradi istih prej obrniti na oskrbniStvo kopaliSča Zdravniška pojasnila daje kopališki zdravnik doktor A.. I.oiiuhiuo. — Frospekte in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto . . oskrbništvo kopališča. i o 1 I Ve liko zalogo priporoča J. Soklič. I = I i*. m I 55 g \zz<& AK i JOSIP RElciT"^ 1 likanje sukna, barvarija \ i in kemična spiralnica ► j Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4w 4 se priporoča za vsa v to stroko Bpada- w J (24) joča dela. * Postrežba toAna. — Cene nizko, r v *w W ^T^F w ~ir ^ ^v-a-^v ^ llllll»iiHI>ip ■ 9w Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval (25) lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero. VsaherAna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceui. Vse more se shranjujejo in zaznatnenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vpoBlati. Hugon Ihl v Ljubljani, Pred škofijo hiš. štev. 2. Zaloga suknenega in manu-fakturnega blaga. 'j.air Alojzij Erjavec/zor I (i8) čevljarski mojster 9 v Ljubljani, Čevljarske ulioa št. 3 S priporoča se prečast. duhovščini in Blav. občinstvu za obilno naročevanje razno-vrstnih obu vn I, katera izvršuje ceno, C* pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja fe od najfinejše do najpriprostejse oblike. Mere se shranjujejo. Vnanjim naročilom P ^ naj se blagovoljno pridene vzorec. ^ Glavna zaloga prvih tovarn najfinejših klobukov J. S. BENEDIKT ustanovljeno 1830. ujuuijana prj kri2u**. Stetri trgr št, 1/3. 2G Prekupovalcem tovarniške cene. Ceniki se pošiljajo brezplačno. Ljubljana, Frančiskanake ulice 4. Pleskarska mojstra c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice. Slikarja napisov, ■tavblnska in pohlit7ona pleskarja. Tovarna za oljnate barve, lak In pokost. (34) |N Zaloga orlfciHMliieKA kurbollneja. T Maščoba za konjska kopita in usnje, * oderci izvrstne facone, najboljši izdelek ii >i iooneje pri ALOJZIJU PERSCHE Prod škofijo 22, poleg neatne hiio. lfP=l Puškar in pro- p^j^^j KAISER V Liub,ian' dajalec biciklov. Šelenburgcve ulice 6. (8*) Najboljšo urejena iff* dolavnioa za popravljanje blolklov ln ilvalnih stroj e v. ~^PHf Največja izber najnovejšega svilnatega blaga črno in barvaato, j za oele «»bl«ke in ltluze, priporoča I i»o na)iil*jtu ueuali (35) j Alojzij Persche j Pred Škofijo 22, poleg mestne hiše. | I Pi.ite domači liker 1 iz planinskih zelišč 77 Triglav") lil <»«!«'<• tfr.'J«' Kr«»|M*l» 1 . o*. in dobro voljo vtiui|ii I J, K J. KI auer v Ljubljani. Sobni slikar Poljanska cesta 72 Josip Erbežnik Sobni slikar Moste 33 L lzvrsujo vsa v to stroko spadajoča dola, kolikor mogoče nižjih oenah. (28) Za ukusno lu trpežno delo se Jamči. £J0F~ Naročila pismenim potom: Moste it. 33 J. J. NAGLAS Ljubljana <*»iW" ■jI I^a.rxfea- Toni v \ oilniiiiii it. :t »D priporoma p. D, občinstva, zlasti gg. posestnikom konj in vozov, svojo kovaško al>rt izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela, posebno priporočagg.hitnim posestnikom vezi za stavbe i ter jamči za dobro delo in točno potrežbo. $ Ljubljana, Dunaj k k a cesta si. lil. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipetlov. : " ; Ceniki zastonj in franko. HENRIK KENDA Ceneni lepi klobuki za ^ dame. Vedno zadnji« QOVOSti, l*u prst 11 ii te urno in prav po ceni. MuJni iunmli franko in usUnj. (22) LJUBLJANA. (2 ■H HBMsl Anton I^re^l^^r Sv. Petra cesta št. 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št, 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plašče v za gospe, nepre-močljivili havelokov itd. Obleko |»«> meri so po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. Turjaški trg štev Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo (37) Poljanski nasip št. 8 i ya liisa) priporoča svojo bogato zalogo astedilnili ognjišč iinj priproste jftlli, kakor tudi mtjII ii.j-.iii, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade b pečnicami ali kahlami. r»i»r.n i junju inii «■ lu po coni. Vnanja naročila se hitro izvrfie. Tfl chanik km Ivan Škerl I Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani izdeluje in |m»iii*:i% IJa Hi vul no Htrojo in ^v«5l*i«Us ter se priporoča p. n. občinstvu j' izvrševanje v njegovo stroko spadajo-|i čih del in popravkov po najnižjih conah. H Vnanja naročila *e točno izvršujejo. Darila za vsako priliko! Frid. Hof f mann urar v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča bvojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, IS tulo, jekla in nikla, kakortndi stenskih ur, budilk in salonskihur vse le dobre do najfinejše kvalitete po niskih oenah. Novosti v žepnih, kakor tudi v stenskih nrah vedno v salogrl. '211 Poprave se lsvrsojejo najtočneje. *±±±±±±±±+ + + + + + + *±.±±±±±±±±.±±t.t.±±±±±±±*±±±±±±±±±±±±*±± K puškar v 1^ j it 1» 1 j aui Židovske ulice št. 3 priporoča svojo bogato zalogo oio/ju Kit lov in osebno var-noNt, Nti'4'IJivit in potrebščin k;i lovce. (31) Popravki se Izvršujejo v moji delavnici. 6 H- it 1J I \ Pekarija Nj Slaščičarna «h l^i^« n Detter X_ij-u.TDlja.ra.su, Stairi trg: šte-r. Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu Me tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje izvrstne »Imuio-resulce in mlal i Inlce, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. Oenlkl zastonj ln poitnlne prosto. , JAKOB ZALAZNI h Ljubljani, n Starem trp št. 21 postreza točno z najraznovrstnejilml štirikrat na dan svežimi, nknsnlml, zdravimi ln slastnimi v slaščičarski in (32) I m pekovski obrt upadaj o 61 ml izdelki. Tu je dobiti vsak dan domačo potvioo, vseh vrat kruh na vago, ržen kruh in prepe čenec (Vanille Zwiebaok). Za avgustov termin se odda v najem: Prav udobno, mi ho stanovanje (ne v novi stavbi) z 2, oziroma :-l sobami a pritik-linami in v vršitbi stoječa * liiši Air v. 24 v Kolodvorskih ulicah. VeČ se izve" istotam. (696—4) Lepa hiša na Čatežu pri Trennjeni, Dolenjsko, poleg okrajne ceste, blizu frtrne cerkve stoječa, v ioji se nahaja gostilna, prodajal niča, in začasni boletni urad, (742—'J) proda se iz proste roke. Natančne pogoje in runo pove lastnik Anion Maver, posestnik na Čatežu s t :to. najmočnejša naravna arsen in železo sodr-zujcca mineralna voda priporočevana od prvih medicinskih avtoritet pri: anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd. Pitno nlrm I jm j<> npor»l»IJn hi- Hkoil celo letu. Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in lekarnah. Južno Tirolsko, postaja » iiKiiuiuinI« železni«*«% 1*/« ure oddaljeno od Tridenta, mliieri»liiM, blntnu, !»<■ im li>< i|. |mi|miIiiii K«lr»« I |eii j<- a mrzlo Vodo, • l *■ l.« ro i« im p i j u, niHNuta, / 11 u •» KitMiiu.Hl.ikii. Višina nad morjem 535 metrov, prekrasna let;a, zaščitena od vetrov, dišeč, suh zrak, brez vsega pralni, stalna temperatura 1H do 22 stopinj. Z«lr»vlllHč** prve vrste z obširnim lepim parkom, prekrasen razgled na dolomite, 200 sob za tujce, obedovnlnice in bralne sobe, zdraviski salon. Pov-Bod električnu razsvetljava, zdraviška godba, lawn-trnnis. Senčnata ir.prebaja.IiŠ6a, lepi izleti. Sezona maj - oktober. Prospekte iu pojasnila daje kopni Inko ravnateljstvo v Roncegnn. tf>7f>—b) "S-:.- I I I I lil HI I IIIII Vzprejmem t*xl%oj odvetniškega pisarja veščega slovenskemu in nemškemu jeziku in popolno izurjenega v pisarniški manipulaciji. Dr. J« Jamšek (763—3) odvetnik v Litiji. Proda ;pod. zelo ugodnimi pog-oji posestvo v Gaberjelah pri Tlekroiiogii, \eh'če tik okrajne eest>», katera palja iz Smarjete, Škocjana. St. Rnprta, Mokronoga na Št. Janž, Radeče in Zidan most. Lega z^lo ugodna! Hiša je pripravljena za »računarski obrt, kateri se je v tej biii že več let izvrAeval. Posestvo ima rodovitne njive, lepe travnike in gojzde. Proda sb skupna ali na parcele. Zelo pripravno za trgovce. Več se izve pri Slan U o 1'Jiiialn, C. kr. notarju v M o k rono^u, (757—2) Št 9714. Razpis natečaja. (466—3) Zaradi dobave nU.lv xa zirradbo nove Ht. .InkoliNke oNem-rasrvdno dekliško šole In Ht. .lanoli^Ur^a /.npiiišeii v l.jnu lfanl razpisuje bh |avnl naleraj ter se določuje kot eusln a iin^riula za dva najbolj na projekta I. darilo lOOO kron, II. darilo 600 kron. Konkurenčni izdelki imajo izvedeni biti v skicah vseh nadstropij po merilu 1 : 200. Tega merila držati se je tudi pri prerezih in la^idal). OJIikovani projekti preidejo v popolno neomejeno last meatnega magistrata, kateri si poleg tega pridržuje pravico do nakupa dalj.ših konkurenčnih projektov. Za presojo konkurenčnih izdelkov, katere jo vložiti pri podpisanem magistratu do dno 1. »v^iiNla 1.H117 ol» J15. uri o polu dne. so veljavna določila avstrijskega druStva iuženerjev in arkitektov za podelitev nagrad, vzprejeta v seji dne 27. aprila 1889. Imena presojevalcev doSlih konkurenčnih izdelkov priobčili se bodo pred potekom natečajne dobe Stavbinski program in drugi potrebni pripomočki dobivajo se pri podpisanem magistratu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 22. marca 1897. Prva kranjska MrioraMca novih bicikljev Josip Kolar v poslopji *t tare iiostc. Najuljudnejc javljam slav. p. u. občinstvu, da imam v zalogi kolesa (biciklje) svojega domačega izdelka 5n jih priporočam vbem kolesarskim prijateljem in vsem, ki domačo obrt radi podpirajo. Za vsako doma izdelano kolo jamčim dve leti. Imam pa tudi veliko zalogo najfinejših angležklh ln dunajskih koles po nenavadno nizkih cenah Ker Imam sedaj urejeno delalnico za nova kolesa, zmožen sem kolesa prenare-Jati, ponikljatl in lakirati, iz starih nove narejati in izvrševati najtežavnejša popravila najbolje in najtočneje. Zamenjavam tudi z ugodnimi pogoji nova kolesa s starimi. Z velespobtovanjem se uljudno priporočam (358—12) Jopip Kola*?. * M*>a.*riTI m.««Or THi 1—iMTIM I I «IIJTimroMMMMMMM^M«MMaMIITilWl»MBMMMMMi^ Velika prodaja vina. Lastništvo graščine Dubrova, pošta Krapiua-Toplice na Hrvatskem, proda vso zalogo (okolu 1500 hektolitrov) lastnega pridelka belih vin i* let 1890—1896. P. n. vinski trgovci in gostilničarji se "vabijo k nakupovanju teh vseskozi dobrih, pristnih in močnih gorskih "vin z dostavkom, da se jim bode ttško nudila zopet prilika, da si jih nabavijo tako po ceni. Manj kakor 5 veder, to je okolu 300 litrov, se ne oddaja, prodana vina se postavijo na železniško postajo Zabok ali "Veliko Tergrovište. — Natančneja pojasnila daje 1739—3) grajsko lastništvo. iS ■ san U KJ ■o « tf) B C3 E ifcsr Razprodaja radi preselitve, tsai Primerna m darila. Največja zaloga in Izbor vsakovrstnih ur, verižic, uhanov itd. po najnižjih cenah. Posebno priporočam pil. botrkam in lmterčkora letošnje ikmohiI in si bodem prizadeval postrefii jih najceneje iu v popolno zadovoljstvo. N'a mnogobrojni obisk vabi (778-1) Ceniki zastonj in po poŠti. Fran d mi« n urar in ju-^elir v Izubijani. stavbinsko podjetje In tehniška pisarna za oskrbljevanje z vodo. za plinove, kanalizacijske in kurilne naprave Dunaj. XVIII Praga, I. Budimpešta, VII. Ovmnasiunistratise. Kraljedvorska ulica. Rosengasse, Vsprejemljemo pripravljalna «i«*1h. oeenje?nii)n, profektaolje in stavbinsko I svršite v ta vaakerftae naprave aa oakrblje-van|e z vodo, kakor tudi Instalacije z« iiie«ta, obftln*, p«-schttit. tovarne, naprave ■/.•» odpravo telesa iz ■eleanatlh voii. ii'ijMinjii i-ii globoko /i» vodu, vodnjake uu «*uko globino, rrnitpekt« iu stavbinsko isvriltev kanalizacij, pripravljalna dela, pro|ektovanJat ocenjevanja itd. |»o«l naj-kukautuejslml pogoji. lC77—'2) Kranjsko Kot©! Fx303ai03r' Kamnik. Ponižno podpisani slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanja, da je a 1. majem letos onoeznani v mestu Kamniku, najprijetnejšem zavetišču in kopališču prevzel zopet v lastno reiljo. Priporočojoč se slavnemu občinstvu za obilni obisk, na/.nanja, da bode siv-.Kri prav t, . zadovoljiti cenjene goste z izborno vinsko kapljioo, z vselej iveilm pivom, z dobro, okusno, gorko in mrzlo kuhinjo. V hotelu se nahaja mnogo sob za prenočišče, istotako se oddajajo ondot letna stanovanja. S spoštovanjem l^filll l^i>-i<*llC»I*. Do I. junija in od I. soptembra stanovanjske tarife za 25' znižane Zclravišče Krapiaiske TopSic® na Hrvatskem od sagorjanske železniške postaje , Zabok-Krapinske-Topllee" oddaljene za jedno uro vožine bo odprte od 1. aprila do konca oktobra. 30" do 36" R. k.- akratoterme, ki eminentno vjilivajo proti protlnu, mišični in filenski revmi, in njih posledičnih boleznih, pri iskli, novralgtjl, kožnih boleznih iu ranah, kronični Brlghtljevl holeznl, otrpnenju, kronionem materničnem vnetju, eksudatlh parinternmlmb veain. Velike baslnske, polne, separatne kopeli, kopeli v marmornatih banjah iu tu .no kopeli, izvrstno urejene potllnloe (sndariji) masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. Priležua stanovanja. Dobro in no drage gostilne; stalna topliška godba, katero oskrbuje godba o. in kr. pei-pelka nadvojvode Leopolda it. 63. Obširni senčni sprehodi itd. Od 1. maja vozijo slednji dan omuibnsi v Zabok in Polčane. Kopališki zdravnik dr. Pavel p!. Oreskovio. Brošure so dobo v vseh knjigarnah. Prospektu in poročila pošilja (^37_7) ko pališ čn o ravnateljstvo. Malo stanovanje se odda (772—2) v Gruberjevih ulicah št. 1. Turistom, častnikom, peš-potovaloom se najbolje Spriporočil gotovo učinkujoči lloni»it«ov alicyl-obliž za kurja očesa v pismih a 40 vinarjev proti kurjim očesom, trdi koži itd. Zaloga pri g Aut. (trl«|mt|n v Ljubljani. 646» 6 Iščem spretnega trgovca veacaka v trgovini z ml^vskimi pridelki, kateri bi |>iov*rl v777—1) zastopništvo mojega mlina za mesto Ljubljano. Pomnih« h pogoji pod naslovom: Vinko .TI a I «|i<>, vitljii'iil tuliti v I4raii||. Verziranoga koncipijeiita z legalno prakso vzprejmem takoj ali najkasneje do I septembra t. I. Pogoji po dogovoru. Znanje italijan.skegu jezika ni potrebno. Dr. Kari Triller (776—1) advokat v Tolminu na Goriškem. Trgovski pomočnik prost vojaSfiine, izvezban v špecerijski, manufakturni in železninski stroki. veftč Blovenskega in nem^kepa jezika, /4-ii nttMloplt.1 slii/i»i> (»hoj. — Ponudbe se prosijo pod sit'ro F. V. poNlc r< hIi.iiU- Novo na C ■ tO. (741 -2) • ftotiatmoe«"***' Sidro LINIMENT. CAPSICI COMPOS. iz Richtorjeve lekarne v Pragi. Priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; pO 40 kr.,7okr. in 1 ^ Id. u dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to splošno priljubljeno domače zdravilo vedno na kratko kot Richterjev Liniment s ..sidrom" in sprejme naj t*e i/, opreznosti le take f/ steklenico kot pristne, ki imajo znano varttvsno znamko „Sidro". (3301—32) RichterJeVB lekarna pri zlatem Icvn v Pragi. u SD -O N > Najnovejše klobuke za gospode in dečke 155 ISlOlD-ULČIn.© priporoča z velespoštovanjern C. J. HAMA1TN im I ii vil I trg Nt. Najnižja cena! (51J) £ o p? o < o l/l -G) Proda se radi selitve jako y ceno „ljubljanski Zvon" 1. 1882, 1884, 1885 in „Kresu 1. 1881, 1882, 1884, vsi letniki vezani in dobro ohranjeni- Kje? pove upravništvo tega lista, kareor naj se pošiljajo tudi primern« ponudbe. trgovskega učenca 14—16 let. starega, vzprejmem takoj v svojo trgovino mešanega blpga (753—2> M. Žigon, Škofja loka. Itavuokar _|_> N S •g cj JB t-** >.a +* 'S-rt M > ;H o oj Pl Prav velika zaloga najnovejših finih bicikljev po najnižjih cenah. letovišče £auerca. Posrečilo se mi je ceno kupiti fitiih ''E^^v^'&r^ ■ '\-'r***Z ^^^S^Lii^gjtSk koles: pri poro roč a m naj se porabi, priliko, koje še :ii bilo taka]; fino lepo kolo samo za 110 gld. toliko časa, dokler je kaj zaloge. Za koksa se jamci. Fran Čuden v Ljubljani. Najtežja popravila se točno in ceno izvršujejo; mehanična delavnica (779-1) v lastni l^lšl vsr Poljanska cesta št. 31 < i-iiiKi /o xHoi j in po |in«,( i. I ♦ ♦ I ♦ I : i i i ♦ i Trgovina s steklom, stavbinsko in umetalno steklarstvo Avgust Agnola Ljubljana, Dunajska cesta št. 9 " priporoča svojo bogato izbrano zalogo MteUlcnlne, umiti/.| >» in iroMtllue In kavurne, največjo iiboro kotaronv in raznih lukNiirl južnih Izdelkov, po- Hiiii|it •/ porcelan« m ui*iii«mi*mm« »novi« Hv«*tiik, /r« ■ >.•.t• >i»_ p ftlačciilli oU\ir)ov in posebno ditril zn x ^ ^^vOtOtOtOt^^tOK^tOK^^^tOtOvOIO^^tOtOt^^vOtC^^ Tu se toči popolnoma naraven, izvrsten, 3 leta star „Prosekar", liter po 80 kr. Obiskovalcem letovišča je ob ugodnem vremena na razpolago vsako nedeljo in praznik pgy tndi dopoludne ob 10. uri "T^J oranibus H^. ki ima svoj<» (784—1) postajališče „Pri Lozarju" na Sv. Jakoba trgu. Niclas Eudholzer-ja dediči naznanjajo p. n. občinstvu, da se bode staro, renomirano, od 1. 1851 obstoječo podjetje kakor doslej nadaljevalo. Posebno se opozarja na dobro blago, hitro in solidno postrežbo in nizke cene. Bogata zaloga srebrnih in zlatih žepnih ur. Pripravna birmanska darila nihalne ure, kakor tudi "budilke in stenske ure. I*rvi ill IlEkj&tEME°€j&i optični in fizikalični zavod, očal v zlatu, srebru in niklu, naočnikov, zlatih in želvastlh lnvlsibles, kakor tudi ameriških stekel iz gorskih kristalov, pomorskih m vojaških blnoklov. najeleg-antnejiih gledaliških kukal, risalnega orodja (sistem A rrau), anerojld, barometrov, termometrov in hlgrometrov,, mikroskopov, večal lup), najfinejših salonskih lorgnet itd. itd. Zahvaljujemo ne najlepše za zaupanje, ukazano Hkozi toliko let in prosinv* čestito ocćii.Btvo za daljna naročila, jjf Rudholzer-j a dediči (755—2) IVI«-Ntni U~iz *■*. Naznanilo. Uljudno naznanjam, da sem dne" 25. t. m. otvoril odvetniško pisarno Velespoštovanjern Dr. J. Jamšek odvetnik. Litija, dne 25. maja 1897. (762—2) Izdajatelj in odgovorni uiodaik: Joaip JUn Mi. Lastnina in tisk „Narodne Tiakatne'1. 06