Na najvisji ravni
>Veliki štirje stisnejo glave skupaj in nam vzamejo buldožer. Vozarijo se z avtomobili, vragsigavedi zakaj.«: Tako mislijo o strokovnem kolegiju centrale na marsikaterem gradbišču in se jeze nanj pač za to, ker gledajo skozi očala svojega gradbišča in ne vidijo celote. Zato smo se odločili za pogovor s »štirimi velikimi«, da bi nas seznanili s svojim delom ter s tem, kaj imajo V načrtu za letošnje lelo.
Najprej naj jih seveda predstavimo: tehnični direktor inženir Uršič, inženir Peteln —- »organizacijski«, upravnik centralnih obratov Tone Martinšek, ki odgovarja za mehanizacijo, in inženir Treppo s tehničnim resorjem in novimi konstrukcijami. No, slednjega tisti dan nismo dobili, zvedeli smo pa tudi nekaj o delu in o nalogah z njegovega področja. Postavili smo nekaj vprašanj, na katera so »Veliki« rade volje odgovarjali.
Tovariš Uršič, kakšen je smoter strokovnega kolegija in kako deluje?
Sestajamo se redno vsako sredo zjutraj. Zdaj bo tega že kmalu celo leto. Prvič smo se sestali desetega maja lani. Pišemo si samo sklepe, ki jih na vsaki seji pregledamo. Če kaj ne gre. tudi opustimo, ker se položaj medtem spremeni. Reči pa moram, da je debata dostikrat kaj vroča.
'Vsi smo občutili, da je tako sodelovanje teh sektorjev nujno potrebno, sicer bi vozil vsak po svoje, na gradbiščih pa ne bi vedeli, katerih navodil naj se drže. Na seji kolegija se domenimo za prioritetni vrstni red del in razporeditev mehanizacije ter vodstvenega kadra. Glede zadnjega si je čisto zadnjo bese-sedo pridržal direktor, ker je treba dostikrat upoštevati čisto osebne razloge.
Naše stališče je, da moramo videti stvari na terenu in šele potem ukrepati. Samo na tak način more funkcionirati centrala podjetja kot enoten usmerjevalni organ, ki s stališča celote vodi organizacijo dela.
Kakšne so glavne naloge letos V naši operativi?
Naša prva naloga je boj za višjo proizvodnost in storilnost. To pomeni, da se moramo truditi, da bo čkn-več ljudi delalo po normah ali v akordu. Prizadevamo si, da bi dosegli osemdeset odstotkov normiranih ali akordiranih del. S tem pa tehnično osebje in administrativni uslužbenci še ne bi bili spodbujeni za večjo storilnost. Te je treba nagraditi. plansko evidenco in statistiko pa je treba tako organizirati, da se bo dalo ugotavljati, kolikšen delež je vsak izmed n iih prispeval k dohodku podjetja. To je naloga tehnične službe.
Glede strojne službe je naša prva naloga izpopolniti njeno organizacijo. da bi bila mehanizacija čimbolj izkoriščena in da se dvignejo njeni učinki.
V tehničnem pogledu razvijamo tehniko gradnje. Prva faza tega je v Gerbičevi ulici v Ljubljani. Ta je izredno uspela. Finančno morda še ne tako, vsekakor pa tehnično. Zdaj prehajamo k drugi fazi, to je na montažo elementov. Letos bomo v Šiški že zgradili tri -h) stanovanjske bloke iz montažnih elementov, naslednje leto pa nameravamo to razširiti na ves Gradis, če bomo seveda našli investitorje.
Ena izmed posebnih nalog je tudi oživitev laboratorijske službe. To je nekoč že zelo dobro teklo, pa so jo opustili, ker jih ni nihče priganjal.
_ Sem sodi jo še dolgoročne investi-tize ter perspektivni program iz-
gradnje delavskih naselij. Danes živi še približno polovica naših delavcev v barakah. Te so svoje že zdavnaj odslužile, zato moramo misliti na nove. Menim, da je treba to napraviti v štirih do petih letih. Prav tako je treba misliti na obnovo naše težke mehanizacije. Dandanes gre to precej stihijsko.
V	mislih imam pa še neko namero, za katero pa ne vem, če nam bo uspela. Nujno namreč potrebujemo referenta za pokalkulacije in tehnične analize. Šele potem bo-bo z vso gotovost jo vedeli, pri čem smo in kaj se splača.
V	začetku maja bomo priredili v Ankaranu poseben seminar za vse tehnično osebje. Gre namreč za to, da ustvarimo enotne poglede na posamezna vprašanja in enotno poslovanje po naših edinicah. Seveda pa bomo na tem seminarju seznanili tehnično osebje z raznimi postopki, n. pr. kako se posluje s stroji itd.
Tovariš Peteln, vaš resor, da tako rečem, je organizacija. Kaj bo na tem področju letos novega in katere so glavne naloge?
Prava naša naloga je, da dosežemo letos naslednjo stopnjo v operativnem planiranju. Lani smo nekako uspeli, da so si edinice postavile plan, delale pa so večidel tako, kot da plana ni bilo in se rokov niso držali. Za dobro organizacijo dela jo skrajno nujno, da se na gradbiščih drže postavljenih rokov in da se z vsemi silami trudijo za to, da bi jih dosegli. Glede kakovosti in splošne organizacije je naše podjetje že dokaj urejeno, nismo pa vzeli rokov zares, ker so nam tudi investitorji pogledali skozi prste ter nismo plačevali pena-lov.
Druga važna stvar je boj za finančni uspeh podjetja. Tega ne moremo biti v centrali podjetja, marveč se odvija bitka na vsakem gradbišču posebej, v vsaki naši edinici. Danes pa je položaj tak. da gradbišča ne spremljajo podatkov o stroških in se zlasti v gradbenih vodstvih niti ne zamimajo dosti za to, da bi imeli gospodarski položaj vsak dam v svojih rokah. Prizadevamo si, da bi uvedli povsod mesečni obra-tovni obračun po objektih, o čemer se bomo v Ankaranu podrobneje pogovorili. Nemogoče si je namreč predstavljati voditelja gradnje, ki ne ve, ali dela z izgubo ali z dobičkom .
Tretja naloga pa je materialna služba. Tudi o tem se bomo pogovorili v Ankaranu. Do neke mere smo jo že uspeli organizirati, vendar se še dogodi, da se ponekod nakopiči nekurantni material, ali da se ustvarjajo prevelike zaloge, kar nas močno žuli, ker nam manjka obratnih sredstev.
Tudi pri našem podjetju se. značaj dela spreminja, saj prehajamo od industrijske k stanovanjski gradnji. Vsa naša mehanizacija pa je v glavnem prirejena za industrijsko gradnjo. Ta sprememba v objektih zahteva nujno tudi drugačno mehanizacijo. Osrednje vpraša-nle za nas je sedaj lahka in srednja mehanizacija. Zlasti nam manjka tista mehanizacija, s katero bi sprostili kvalificirano delovno silo, stroji za ometavanje, tesarski ročni stroji, betonirke, mešalci za malto itd.
Tovariš Martinšek, kaj bo pa na vašem področju novega?
Novega? Bore malo, ker nič ne kaže, da bomo dobili kaj novih težkih strojev. Sicer pa smo nekaj že napravili, nekaj imamo pa še v načrtu.
Uvedli smo najemnino za stroje težke mehanizacije. Danes oddaja-
mo v najem 69 strojev in se trudimo. da bi dosegli točen pregled, kako je težka mehanizacija izkoriščena. Glede tega se dogovarjamo z gradbenimi vodstvi za operativne plane uporabe težke mehanizacije.
Vsi ti ukrepi naj privedejo do tega, da bomo končno vendarle dobili ekonomske cene za storitve s težkimi stroji. Mimo tega še danes ne razpolagamo s točnimi podatki, kakšen je učinek strojev in pravzaprav niti ne moremo postaviti tehničnih norm. Stroji so že po večkrat amortizirani in obnavljani ter nam zato kaj malo koristijo podatki o storilnosti takih strojev kje drugod po svetu. Točno moramo torej ugotavljati učinek strojev, da bi spoznali s kakšnimi kapacitetami razpolagamo.
Letos nas čaka še zelo velika naloga. da strojno opremimo 1 jubljau-ki obrat gradbenih polizdelkov, ki se povsem rekonstruira in povečuje svoje zmogljivosti. Preurejamo ga namreč za industrijsko proizvodnjo montažnih elementov za gradnjo stanovanjskih hiš.
Naše nadaljnje naloge pa so še nasledmje:	pomagati gradbiščem
pri organizaciji dela ob uporabi težke mehanizacije, naučiti strojnike na pravilno upravljanje strojev ter na vodenje evidence. Odločili smo se še, da bo naša strojna služba sama prevzemala nekatera zemeljska dela. Izkazalo se je namreč, da je bil uspeh dokaj slab, če so za taka dela za tujega naročnika odgovarjale bližnje edinice. Med drugim je treba omeniti še vključitev težkih strojev v delo akordnih skupin na gradbiščih, pri čemer naj bi strojnike akordirala in plačevala gradbišča. Operativno je treba zajeti tudi izkoriščanje nekaterih kritičnih strojev srednje mehanizacije, da bi vedeli kako jih uporabljajo in izkoriščajo.
Seveda pa sodi sem še skrb za nakup novih strojev. Glede tega pa smo prav letos naleteli na velike težave. V Beogradu so se odločili, da bodo kupovali odslej le mehanizacijo enakih tipov. To je treba vsekakor pozdraviti, saj res ni smiselno, da je skoraj vsak žerjav drugačne znainke. Kakšne težave nastajajo z rezervnimi deli, kako težko je priti do njih itd., ni treba posebej naglašati. Kakor pa je taka odločitev gospodarsko utemeljena, je vendarle lahko samo perspektiv-aa. Danes ni strojne tovarne na svetu, ki bi imela težke gradbene stroje kar v večjih količinah na zalogi. To bi pomenilo, da bi dobili v Jugoslavijo kakih 10 strojev, ki bi jih dobili le nekateri po nekem prioritetnem redu ali pa tudi mimo njega.
Ko govorimo o mehanizaciji, kaže posebej omeniti, da je opravil Gradis s svojimi Centralnimi obrati več za mehanizacijo, gradbeništva kot vsa naša industrija gradbenih strojev, saj bi lahko na prste preštel naše stroje, ki jih je industrija napravila za gradbeništvo.
Tako je tekel razgovor dalje in se prelevil že skoraj v čisto pravo sejo strokovnega kolegija. Duhovi so se razvneli (na vratih sicer ni napisa, da je treba pustiti toplo in hladno orožje pri vratarju) in bi moral biti najmanj skupščinski stenograf, če bi hotel sproti zapisati vse misli, ki so se kresale. Zdaj je tovariš Uršič govoril o tem, kako je treba skrbeti, da bodo kvalificirani delavci opravljali le kvalificirana dela, vse drugo je čista zguba, zdaj je tovariš Peteln jahal svojega konjička, da brez obratovnega obračuna ne bomo nikamor prišli, zdaj so spet govorili o tem, kako nujno bi bilo treba kupiti stroje, s katerimi bi razbremenili kvalificirane zidarje in tesarje, ki jih najbolj manjka, saj delamo sporaj natanko tako kot za faraonovih časov...
»Glavno smo pravzaprav povedali, sicer pa se bomo še večkrat videli, v Ankaranu pa se bomo s tehničnim osebjem o vsem tem podrobno pogovorili«, so dejala »veliki«.	V. J.
HiapčevMje.
»Grem na prakso v tujino, da si bom kupil...,« je tiha želja marsikoga v našem kolektivu. To je pojav, ki zasluži, da spregovorimo o njem tudi mi nekaj besed.
Marsikdo pri nas misli, cfa se cedita zunaj med in mleko in da pečene piske kur same lete v usta. Kdor koli pa svet količkaj pozna, ve, da temu še zdaleč ni tako. Za vsak pfenig je treba preklicano pljuniti v roke. Prav, pravijo nekateri, »Bom pa pljunil v roke«, in pošljejo prošnjo delavskemu svetu ali upravnemu odboru, naj jim odobri izredni dopust za prakso, kot hlapčevanju v tujini lepo pravijo. Nemci sami pravijo, če bi pri nas doma tako delali kot gori na Nemškem, bi tudi v Jugoslaviji veliko več imeli. Pameti nas torej tujci sami uče. Tujcu garaš, doma pa na lopati sloniš.
Toda govorimo raje kar naravnost. Imeli smo funkcionarja delavskega sveta, ki je zaprosil za izredni plačani dopust, da bi odšel za tri meseče v tujino in videl, kako drugod delalo, ter izkušnje prinesel domov. Tako je govoril. Pustili so ga in pri nas je dobil plačo za vse tri mesece. Zdaj pa je sporočil, da ga še ne bo tako kmalu nazaj ...
Izigral je kolektiv, ki mu je zaupal tako odgovorno funkcijo, drugič pa smo mu še tri mesece zastonj dajali plačo. Ali lahko še govorimo o poštenosti takega človeka? No, danes ni več član našega kolektiva. Sam se je izločil.
'V bistvu gre za grdo sebičnost. Vsak tak si misli: vi se kar pehajte, jaz ne utegnem čakati na lepše čase. In se proda kapitalistom. Ali ne gre tudi za delavsko solidarnost, ki pravi: združeni v slabem in dobrem?	— rc
illlillllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllM
lia teftu
Beseda je o nosem sindikatu. Povod za ta spisek pa je dal nedavni dogodek, ki se ja pripetil na > centrali podjetja.
Nič posebnega se ni zgodilo; niti ni bilo streljanja, kot morda pred meseci na ljubljanski polikliniki, niti ni nikogar avta povozil; skratka nič posebnega.
In vendar! Pogovarjali: smo se o zasedanju sindikalnega odbora podjetja, ki naj bi bilo po prvih vesteh že preteklo soboto, torej pred zasedanjem osrednjega delavskega sveta. Potlej je bila seja preložena pa. čas po zasedanju, pravijo: po. nesporazumu. Ko je nekdo opb-, zoril na to, da bi morala biti = seja sindikalnega odbora nujno. I pred zasedanjem delavskega | sveta, se je prisotni sindikalni j odbornik začudil, kakšna je neki zveza med zasedanjem I sindikata in delavskega sveta.
To je vse. In ob tem se kaže I zamisliti. Glejte, , delavski .svet,».j. 1 je razpravljal o zaključnem ra- | čunu podjetja za Jonsko lelo. j -Vsekakor je to najpemembnej- \ še zasedanje, kolikor,jih sploh j more biti. Sindikat pa — kot da se to njega ne. tiče. Niti se i ni na zasedanje pripravil, čeprav so imeli zaključni račun j že dolgo v žepu.
Zato je doživel sramoto. Ve- I deli so, da bo na dnevnem redu J tudi delitev čistega dohodka, g pa vendar niso napravili tega, kar bi bili že zdavnaj dolžni storiti. Vsi namreč verno, da je nevzdržno tisto določilo tarifnega pravilnika, ki govori o tem, da se polovica dobička deli linearno (n. pr. pol plače) druga polovica pa po uspehu edinice. O tem je bilo v našem glasilu objavljenih že vrsto člankov in je bil končni izid te ankete la, naj se najdejo druge osnove za delitev dobička. Sindikat je bil torej opozorjen na to, moral bi zavzeti svoje stališče in predlagati spremembo tariinega pravilnika. Tega ni storil in zato se je delavski svet znašel v dokaj čudnem položaju na tem zasedanju. Večina je bila za linearno delitev dobička, toda tarifni pravilnik še ni bil spremenjen. In tako so sklepali o linearni delitvi obenem pa še o spremembi tariinega pravilnika ...
Vzemimo še drugi primer, ki se bo prav tako lahko maščeval. Pred nami je sprejetje novega tariinega pravilnika z vsemi šestimi sestavnimi deli, med katerimi so prav gotovo najvažnejši pravilniki o nagrajevanju po učinku, o premijah in nagradah. Sindikalni odbor ni o njih spregovoril še niti besedice. Kdo je potem v našem podjetju nosilec naprednih teženj v tarifni politiki? Roko na srce — sindikat to prav gotovo ni. Načela nove tarifne politike so uveljavljale številne komisije delavskega sveta, sindikat pa je razpravljal — o pravilniku za svoje poslovanje.
2e januarja je izšel zakon, v katerem je določeno, naj delovni kolektivi z glasovanjem odločijo, ali naj se podaljša mandatna doba temu delavskemu svetu še za eno leto ali je treba izvoliti novega. Tudi upravne odbore moramo izvoliti nove. AH je sindikat že kaj storil, da bi organiziral zborovanja kolektivov? Doslej o lem še ni vesli.
Besede so monda ostre, toda napisane so v najboljši želji, da bi bil naš sindikat zares sindikat in ne organizacija, ki caplja o.- repu dogodkov.
Vlado Jarc

DANES REPORTAŽA
CELJSKEM
GRADBENEM VODSTVU (NA SLIKI GRADNJA DRUGE FAZE TERMOELEKTRARNE V ŠOŠTANJU)
; VTrv
Praznovanje Dneva žena
v MARIBORU
Že nekaj tednov so se po upravi Gradisa v Mariboru širile govorice o pripravah na proslavo dneva žena. Najbolj si je zanjo prizadeval predsednik sindikalne podružnice Jože Lorenčič. Pripravil je program in povabil k sodelovanju tudi vse prizadevne tovarišice.
Na proslavo so povabili vse zaposlene žene iz gradbenega vodstva Maribor. Udeležilo se jih je nekaj čez 70 in to iz Maribora, Kidričevega. Ruš in drugod.
Slavnostni govor je imela tovarišica Rezka. Sledile so razne recitacije in literarni odlomki, ob koncu pa je spregovoril še inž. Lah.
Posebej je treba pohvaliti Rezko Habič, Slavo Oberlajt. Berto Vigali, Marijo Ciringer, Eriko Marčič in Tončko Veber, ki je, čeprav v pokoju, recitirala pesem o materi-partizanki. (Pohvaliti je treba tudi Milko Lepej, dopisnico, ki pa se iz skromnosti ni imenovala.)
Sindikalna podružnica je potem priredila skromno zakusko, Jože Pukšič in Ivan Logar pa sta-zaigra-, la nekaj poskočnih.	Milka
S Poročila sta se: Nada Škufca, gradbeni tehnik in Jože Zavbi, gradbeni delovodja na gradbišču v Hrastniku. Cesti-ta m o !
H Škofja Loka. Tu so ustanovili strelsko druži-no. Za predsednika je bil izvoljen Slavko Stanovnik. Kolektiv gradbišča je že razpravljal o nagrajevanju po učinku. Doslej so normirali le priložnostno, v bodoče pa bodo vse, kar je le moč. Delavci pozdravljajo nagrajevanje po učinku. Na seji delavskega sveta so kritično ocenili tudi higiensko-tehmično zaščito ter predlagali, naj centralni delavski svet na prihodnji seji razpravlja o teh vprašanjih.
■	Jesenice. Na seji sindikalne podružnice so ugotovili, da je higiensko-tehnič-na služba na gradbišču pomanjkljiva. Sklenili so, da bodo v bodoče vsako nesrečo sproti analizirali. Beseda je nanesla še na gradnjo počitniškega doma na Pokljuki ter na koriščenje letnega dopusta v Ankaranu in na Pohorju. Odborniki si prizadevajo, da bi pridobili čimveč članov za letovanje v naših počitniških domovih. Na seji upravnega odbora so sklenili, naj se nagradi kuharico za dobro hrano s 3000 dinarji.
■	Ljubljana. Upravni odbor ljubljanskega gradbišča je razpravljal o planu za leto 1959. Predvidevajo, da bodo letos napravili za milijardo 461 milijonov din. Za upravnika novega samskega doma v Ljubljani so imenovali Maksa Mlakarja. Izvolili so tudi novo tarifno komisijo.
BS Koper. Tudi na koprskem gradbišču so razpravljali o planu za leto 1959. Predvidevajo, da bodo letos opravili del za 265 milijonov dinarjev vrednosti.
E8 V Zalogu je darovalo kri 26 članov kolektiva ob nedavni krvodajalski akciji. Na zadnjem množičnem sestanku pa so sklenili, da se bodo vsvi do zadnjega vpisali v sindikat. Obširno so razpravljali še o stanovanjskih vprašanjih, ki so na gradbišču dokaj kritična.
Lojze Capuder, član našega kolektiva je postal tajnik Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije
ffi Centralni obrati Ljubljana. Na seji sindikalne podružnice so izvolili za predsednika Janeza Zupana. Razpravljali so o pripravah na proslavo 40-letnice KPJ ter o pripravah na športni dan GRADISA. Podružnica bo sodelovala v petih športnih disciplinah: kegljanje, šah. odbojka, streljanje in namizni tenis. Za vsako športno panogo so določili tudi odgovornega tovariša. Domenili so se, da bodo priredili seminar za člane sindikata in mladince, tečaj v avtomoto krožku, ekskurzijo v tovarno avtomobilov v Mariboru, sklenili pa so tudi. da bodo plačali vsem vajencem naročnino na Gradisov vestnik.
Rg Centralni obrati Maribor. Člani upravnega odbora so na nedavni seji zahtevali, naj komisija za sprejem in odpuščanje delavcev poroča o svojem delu. Predlagali so, naj bi si v teh obratih zaščitna sredstva sami nabavili, ker so v Mariboru dosti cenejša in boljša. Nedavno tega je zasedal tudi delavski svet in razpravljal o nagrajevanju po učinku ter o redu in snagi v delavnicah. Referent za požarno varnost pa ie poročal o pomanjkljivostih požarno-var-noGitne službe. — Za Dan mladosti bodo nagradili najboljše mladince.
■ »wriiw-* »■ tagaaa« ■■ r»w'm nr
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški od-fcor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — Izhaja mesečno.
V dneh od 6. do 10. marca 1959 so bili v gosteh pri Gradisu kegljači ženske in meške ekipe SC »Einheit« iz Dresdena. Prispeli so v petek dne 6. III. s posebnim spalnim vagonom. Tako so imeli v tem oziru potovanje olajšano še posebno, če pomislimo, da so morali potovati na mnogo daljši relaciji preko držav vzhodnega bloka, to je na relaciji Dresden—Praga—Bratislava—Budimpešta— Beograd—Ljubljana.
Se istega dne, ko so prispeli, so bili sprejeti na OLO Ljubljana, kjer jih je v imenu sveta za telesno kulturo pozdravil zastopnik sveta Jože Martinčič. Ze ta sprejem jih je prijetno razpoložil. Naslednji dan so si ogledali muzej in spomenik na Urhu, kjer so bili presunjeni spričo dokumentov naše narodnoosvobodilne vojne, ki so razstavljeni v muzeju. Mimogrede povedano, je bila to prva inozemska športna skupina, ki si je ogledala ta muzej in spomenik na Urhu. Ko smo jim še povedali, kolikšne so bile naše žrtve za narodno in socialno osvoboditev, so lahko cenili našo samozavest glede načina graditve socializma pri nas.
Ljubljano so sd ogledali s stolpa ljubljanskega gradu ter kulturne in zgodovinske znamenitosti našega mesta.
Kot smo že zapisali, nismo mogli pričakovati zmage Gradisovih moških kegljačev. Naša tiha želja pa je bila, da bi ženska ekipa rešila časit Gradisa. No, želja se nam je v resnici izpolnila. Zenska ekipa je zasluženo zmagala z rezultatom 2264 : 2234, t. j. s 30 keglji razlike. Najboljše so bile Erjavčeva, Smrajčeva in Pirčeva. Moška ekipa sicer ni igrala slabo, saj je bil dosežen rezultat 4952 podrtih kegljev (povprečje 825), dočim so gostje dosegli rezultat 5900 kegljev (povprečje 834 kegljev). Z izrednim rezultatom 902 keglja je kegljač »Einheita« Luther. neoficielni svetovni prvak in rekorder, povedel svoje moštvo k zmagi. Ce bi ne imeli gostje tega izrednega kegljača, bi bila borba Gradisa in Einheita veliko bolj izenačena in še bolj zanimiva. Pri moški ekipi Gradisa je bil najboljši Ivo Praprotnik, ki je odlično razpoložen dosegel rezultat 867 podrtih kegljev.
Naslednji dan so imeli kegljači Einheita nastop proti moški in ženski ekipi reprezentance Ljubljane. V ženski ekipi je bilo 5 Gradisovih tekmovalk in ena igralka Ljubljane. Vse naše igralke so bile odlične, izredni pa sta bili Dora Klemenčič s 416 podrtimi keglji in Ljuba Tome s 408 podrtimi keglji. Zmagala je ponovno ženska ekipa reprezentance Ljubljane (reci Gradisa).
Moška reprezentanca Ljubljane pa je bila premagana z mnogo večjo razliko kot prejšnji dan Gradisova ekipa. Tudi ta dan je bil najboljši Nemec Luther, ki je dosegel izreden rezultat v 100 lučajih 497 podrtih kegljev in končno v 200 lučajih 916 kegljev. Ce bi še drugih 100 lučajev tako nadaljeval kot v prvih 100, potem bi se približal znamki 1000, kar bi
bil najboljši rezultat dosežen v Jugoslaviji. Toda če . . ., tako se je zalomilo tudi njemu, najboljšemu. Kljub rezultatu 916 podrtih kegljev je ostal Luther v nepozabnem spominu med kegljači, saj ni imel v dveh dneh, t. j. v 400 lučajih nobenega »praznega lučaja«.
Zanimanje za oba nastopa v Ljubljani na Gradisovem kegljišču je bilo izredno im je bilo premalo prostora za vse, ki bi hoteli videti tako lep nastop. V ponedeljek so si gostje ogledali Postojnsko jamo in na izrecno željo še naše morje. V torek so bili gostje povabljeni v Celje, kjer so prav tako odigrali dve tekmi, kjer sta obe ekipi zmagali. V sredo so bidi povabljeni v Kranj, kjer jih je gostil »Triglav«. Zaradi očitne utrujenosti gostov in izredno dobre igre kegljačev »Triglava« ie zasluženo zmagala domača ekipa, pri ženskah pa ekipa gostov.
V četrtek so se gostje v zgodnjih jutranjih urah poslovili od nas. Med bivanjem tu pri nas m ob samem slovesu nam
niso mogli prehvaliti krasot naše prelepe domovine, kulturnih in zgodovinskih spomenikov, posebno jim je bilo pri srcu, da so se lahko počutili tu pri nas popolnoma svobodne, da so si lahko ogledali brez kakršnihkoli propagandnih pripomočkov naš standard, niso mogli prehvaliti kvalitete in velike izbire naših tekstilnih in usnjenih izdelkov, okusili so dobrote naše prehrane, posebno pa še gostoljubnosti, ki jim je bila izkazana tu pri nas, pa bodisi v Ljubljani, Celju ali Kranju.
Občutek smo imeli, ko da jim je bilo žal, da nam niso tudi oni, ko smo bili mi v Dresdenu, nudili več. Sicer pa smo sami videli, kaj nam bi lahko takrat še kaj več nudili.
Skratka: mi smo bili srečna, ko smo se vrnili domov in smo znali šele na tujem ceniti, kaj imamo doma, oni pa so se vračali s težkim srcem, zagotavljajoč, da imamo tu raj, ki ga ne znamo ceniti.
Martinšek
Nagrajeni
Po sklepu delavskega sveta podjetja na zasedanju dne 9. septembra 1958 glede nagrajevanja delovodij, strojnikov in skladiščnikov za vzoren red na delovišču in vzorno vzdrževanje strojev, je tehnični kolegij odločil, da se nagrade:
C v i k e 1 Ferdo, delovodja gradb. TE Šoštanj, din 10.000.
La j trna n Ignac, strojnik na bet. mešalcu »Fiorentini«, Zalog, din 6.000.
I s a k o v i č Osman, strojnik na bet. mešalcu na Ce-čevju, Ravne, din 6.000.
Korači n Ivan. preddelavec na betonarni in tesališču gradb. Jesenice, din 10.000.
Klemenčič Jože, brigadir kovačnice, CO-delavn. Maribor, din 6.000.
Rus Ernest, skladiščnik, CO-delavn. Maribor din 6.000.
din 44.000.
Zgoraj navedeni zneski so brnlo zneski in je od njih i odhiti predpisane dajatve, t Nagrade je izplačati s 1. 4. 19^9. v breme sredstev za nagrade.
ČRTA JE POTEGNJENA
Osrednji delavski svet našega podjetja je na zasedanju 24. marca potegnil črto pod poslovanjem in gospodarjenjem v lanskem letu. Ugotovil je, da s.mo plan presegli za dobro četrtino, vendar se s tem uspehom ne moremo preveč bahati, ker je bil lanski plan precej v zraku. V začetku leta namreč nismo vedeli, koliko dela bomo dobili in je tudi plan zato le približen. Letos je stvar drugačna, ker imajo gradbišča sklenjene pogodbe skoraj za vse letošnje kapacitete. Tudi finančno smo lansko leto uspešno zaključili, saj znaša povprečni dobiček dobrih šest odstotkov.
Predvsem pa je opaziti, da so najslabše odrezala gradbena vodstva. Celje se približuje povprečju, Maribor in Ljubljana pa sta precej povprečjem. Medtem ko so za Maribor objektivni razlogi, je teli v Ljubljani manj in se tako gospodar-jenie nikakor ne more opravičiti.
Nepričakovano dobro sta se izkazali obe gradbišči na avtomobilski cesti, kjer sploh nismo računali na kakšen poseben finančni uspeh. Vsi podatki kažejo, da se na gradbiščih
precej bolj ukvarjajo z gospodarjenjem, da se trudijo sproti zasledovati gospodarske pokazatelje, medtem ko prepuščajo v gradbenih vodstvih stvari le preveč toku. In še neka ugotovitev je pomembna: dobiček je povsod tam, kjer se držijo rokov. Ce pa gradnjo zavlačujejo, jih režija pokoplje.
Delavski svet je podrobno razpravljal o režiji in naročil upravnemu odboru, naj podrobno prouči, zakaj je režija lani toliko na-rastla.
Beseda je nanesla še na letošnji plan in je delavski svet opozoril na to, da bi moral pravzaprav on razpravljati in sklepati o njem.
Delavski svet je po daljši razpravi sklenil, da se iz sredstev čistega dohodka izloči 12 milijonov dinarjev za nagrade ter pooblašča upravni odbor, da jih razdeli. 58 milijonov dinarjev se razdeli kolektivu in to linearno na tarifne postavke. Tako bo dobil vsak približno polovico plače. Iz sklada skupne porabe je delavski svet razdelil 8 milijonov dinarjev za datacije, in to: sindikatu po tisoč dinarjev na člana, za
zborovanje gradbincev ob 40-letniei KPJ pol milijona, prav toliko za športni dan, milijon dinarjev za šoortna društva in 2 milijona za štipendije ter pol milijona za sindikalni dom. Vsi ti zneski so bruto. Delavski svet je še sklepal o lastnih investicijah ter naročil, naj se le-te izvrše za lastno ceno, kolektivom, ki jih bod opravljali, pa se bo to upoštevalo pri oceni njihovega gospodarskega uspeha.
Ob koncu je delavski svet opozoril edinice, naj skličejo zborovanja ter na njih glasujejo o tem, ali naj se podaljša mandatna doba obratnega in osrednjega delavskega sveta. Ce bo tretjina članov kolektiva glasovala, da je treba izvoliti novega. bo treba razpisati volitve. Posebej je še opozoril na to, da je treba do konca aprila izvoliti nove upravne odbore. Sklenil je, naj na Trojanah in v Podvelki izvoli jo svoje obratne svete. Delavski svet je odobril zaključni račun, prav tako pa tudi določil sklade za reklamo in reprezeniančni fond, neizterljive terjatve v višini 1,654.699 dinarjev pa odpisal.
O akordiranju v Centralnih obratih
Kolektiv Centralnih obratov je prav tako z zanimanjem sprejel vesti o plačevanju po učinku. Po dela\nicali so bili silno navdušeni, posebno v tistih, kjer je možno takoj pričeti. V remontnih delavnicah pa so pričeli spraševati: Kako bo pri nas, kako bomo hitreje popravljali, če pa nimamo rezervnih delov, ker se nam stalno menjava prioriteta dela, ker smo odvisni od drugih delavnic itd?
V tistih dneh je bilo čutiti v delavnicah, da se bo kolektiv zaradi teh različnih specifičnostih načina dela razbil na dva dela: na eni strani klju-čavniearska-novogradnja, strugarska in kleparska, na drugi pa remontne delavnice: elektro, mehanična, traktorska in ki jučavničarska-remont-na. Položaj bi lahko postal kritičen, če bi pustili, da bi šle stvari svojo pot.
Na zadnjem zasedanju upravnega odbora so imenovali komisijo, ki naj sestavi predloge, kako bi uvedli delo v akordu, koliko odstotkov vseh del bi se dalo akordirati, ne da bi pri tem trpelo delo na remontu, kako stimulirati one delavce, ki nimajo možnosti akordiranja in kako ocenjevati mojstre. Seveda pa je treba pri tem upoštevati vse specifične pogoje v Centralnih obratih. Čeprav komisija ni mogla najti pravega konkretnega zaključka je bilo podanih po ugibanja in preudarjanju posameznih članov komisije le nekaj sprejemljivih predlogov. Videli pa smo, da te naloge ne bo prav lahko opraviti in da bomo morali s pomočjo sindikalne podružnice in političnega aktiva prepričevati posamezne delavce po delavnicah o namenu dela v akordu ter o posebnostih posameznih delavnic.
Sklican je bil sestanek mojstrov in zastopnika sindikalne podružnice, kjer so vsi dobili nadaljnja pojasnila in nalogo, naj skličejo po delavnicah proizvodne sestanke, kjer bodo delavci sami
predlagali, kako uvesti delo v akordu in kako stimulirati tiste, ki bodo delali v režiji.
Načela, ki naj bi bila za razpravo, pa so bila naslednja:
1.	Spričo dejstva, da so centralni obrati predvsem namenjeni potrebam podjetja, moramo računati na stalno menjavanje prioritete del ter na to, da nimajo naše edinice v Ljubljani in v Zalogu ter Obratu gradbenih polizdelkov svojih delavnic.
2.	Z akordiranjem se mora zboljšati: možnos* zaslužka, storilnost, pravočasna priprava tehnične dokumentacije, organizirana priprava dela, boljši pregled in kontrola med delom, pravočasno naročanje materiala, rezervnih delov in tujih uslug, pravilna zaposlitev delavcev po kvalifikacijah.
3.	Z akordnim delom se ne sme poslabšali: kvaliteta dela, sodelovanje med posameznimi delavnicami. prioriteta del, telmično-varnostna zaščita in red v delavnicah, skrb za vzgojo vajencev, skrb za pravilno in pravočasno vzdrževanje obdelovalnih strojev in orodja.
4.	V zvezi z gornjimi ugotovitvami, kjer bo potrebno organizirati v tistih delavnicah, kjer bo večina del v akordu, režijske skupine, ki bodo na razpolago za vsa nujna dela vseh edinic, za uslužnostno dejavnost, bodisi v samem obratu, ali pa za edinice Gradisa.
5.	Od naših naročnikov, naj bo to za samo podjetje ali pa za tuja podjetja, pa moramo zahtevati, da pravočasno (vsaj za večja dela) naročajo dela, dostavljajo boljše popise del in boljše načrte.
6.	Za remontne delavnice, kjer bi se vršilo delo v režiji, ker bi z uvedbo akordiranja lahko kvaliteto remonta poslabšati in obenem tudi podražili, pa bi bilo potrebno določiti kriterije za
merjenje intenzitete dela (točkovanje), ki so predvsem odvisni od: discipline dela, nepotrebnega sprehajanja po delavnicah, skrbi za pravočasno naročanje rezervnih delov, predlogov za izdelavo improviziranih rezervnih delov, ugotavljanja defektov in čimboljšega ter hitrejšega odpravljanja le-teh, reklamacij popravil itd.
O teh načelih so se razgovarjali po posameznih delavnicah med člani kolektiva, k jer so imeli nekateri Še razne dopolnilne predloge. Glede na različne specifične pogoje po delavnicah bo potrebno v zvezi s to akcijo izvršiti tudi razne organizacijske spremembe. 'Ze sedaj se je ugotovilo, da bo potrebno: na nekaterih delovnih mestih zaposliti polkvalificirano ali celo nekvalificirano delovno silo, da bi s lem pocenili usluge, oziroma imeli na razpolago kvalificirane delavce za druga dela. Prav tako je bilo ugotovljeno, da bo potrebno nekatere stroje, n. pr. v strugarski delavnici, rezervirati za režijska dela, da' bo potrebno bolj skrbeti za nabavo materiala in rezervnih delov.
V splošnem je bilo tudi ugotovljeno, da v tistih delavnicah, kjer bo večina del v akordu, ne bi smeli postavljati odstotka prekoračevanja akorda, ker so delavci mnenja, da za 20 %> prekoračevanje akorda ne bo nihče »garal«. Bili so tudi mnenja, da ne more biti mojster soudeležen pri akordu, nego da je treba mojstre posebej stimulirati, upoštevajoč naslednja merila: odstotek oddaje dela v akordu v posamezni delavnici, kvaliteta izvršenega akordnega dela, organizacija priprave dela, skrb za štednjo materiala, skrb za red v delavnicah in vzdrževanje strojev itd.
Prav gotovo je, da z dosedanjim delom še nismo storili vsega, kar bo potrebno za izboljšanje zaslužka članov kolektiva na eni strani, oziroma za povečanje storilnosti in izboljšanje kvalitete del na drugi strani. Potrebno bo še mnogo organizacijskih ukrepov, prav tako pa tudi političnega dela, da bomo izvršili to nalogo.
Anton Martinšek
Minimalni osebni dobodki
Sistem delmtve celotnega dohodka v gosjK>dairsikiih organizacijah je bil postavljen lani na nove temelje z Vrsto gospodarskih predpisov im zakonov.
Zakon o sredstvih gospodarskih organizacij je eden izmed njih, dalje zakon o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij, zakon o proračunskem prispevku iz zasebnega dohodka delavcev in deloma še zakon o delovnih razmerjih. Vse te zakone je sprejela zvezna ljudska skupščina že oib koncu 11)57. leta, veljati pa so začeli 1. januarja 1958.
Če se mimogrede vprašamo, ali se bo sistem delitve celotnega dohodka spričo nekaterih sprememb An dopolnitev, ki sta jih ob koncu minulega leta doživela zakon o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij An zakon o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev in spričo nekaterih novih dopolnilnih predpisov s področja gospodarstva, letos spremenil, ali ne, moramo odgovoriti, da bo ostal v glavnem nespremenjen. Z omenjenimi spremembami gospodarskih predpisov se namreč ne spreminjajo osnove delitve, pač pa le učinek posameznih instrumentov.
Eden takih dopolnilnih predpisov je odlok o minimalnih osebnih dohodkih delavcev, ki ga je decembra lanskega leta sprejela Zvezna ljudska skupščina in se bo izvajal od prvega januarja letos.
Spremembe, ki jih prinaša odlok o minimalnih osebnih dohodkih, bomo laže razumeli, če smo si na jasnem, kakšen je pomen minimalnega osebnega dohodka za podjetje, oziroma, kakšne so njegove konkretne funkcije. Te so v glavnem naslednje:
a)	minimalni osebni dohodki so podlaga za ugotovitev stopnje, po kateri obračuna podjetje svojo obveznost do skupnosti, to je prispevek iz dohodka;
b)	so podlaga za ugotovitev, kdaj nastopi obveznost podjetja za plačila prispevka v rezervni sklad iz Sredstev čistega dohodka;
c)	so podlaga za ' ugotovitev obveznosti podjetja iz naslova izrednega proračunskega prispevka;
d)	so merilo za ugotovitev izgube;
e)	so ena izmed meril in podlag za ugotovitev, če je izpolnjen pogoj za pravico podjetja do posebne udeležbe pri dohodku.
Minimalni osebni dohodek pa ima še posebno funkcijo v zvezi s tarifnim pravilnikom podjetja. Ta j« v tem, da predstavlja spodnjo mejo, izpod katere podjetje ne more določiti tarifne postavke za delovno mesto.
Za delavce pa pomeni minimalni osebni dohodek:
a)	najniižji znesek, do katerega so upravičeni iz naslova osebnega dohodka, ne glede na to, ali je podjetje doseglo zadosten dohodek, ali ne-
lj) spodnjo mejo, pod katero ni dopustno poseči v njihove osebne dohodke, n. pr. z izvršbo ali temu podobno;
č) spodnja meja za določitev nadomestila osebnega dohodka za čas izrednega plačanega dopusta in prekinitve dela, ki nastopi brez njihove krivde.
Za leto 1958 so veljali minimalni osebni dohodki, ki jih je podjetje izračunalo na podlagi tedanje čiste tarifne postavke, določene v tarifnem pravilniku podjetja za posamezno delovno mesto in ustrezne tabele lanskega odloka o minimalnih osebnih dohodkih. Minimalni osebni dohodki iz tega odloka so ustrezali 80 % kosmate tarifne postavke.
JUlti&Lttio na dapust
Vsak si želi, da bi preživel svoj dopust v našem počitniškem domu na morju ali na Pohorju. Toda žepi so prazni, na »strica iz Amerike« pa ne moreš računati. Res je hudo, toda z dobro voljo se da marsikaj napraviti.
Skoraj nn vseh gradbiščih poslujejo blagajne vzajemne pomoči. Ali ne bi bilo pametno, če bi že sedaj dajali na stran malo večje zneske in si tako do dopusta prihranili kar čedno vsotico? Naenkrat je res težko odšteti toliko denarja, zato razmislimo o tem in se odločimo. Zdaj je čas, da se začnemo prijavljati za letovanje v naših počitniških domovih. Izkoristite dopust na morju , ali na Pohorju in ue ho vam žal!	^
Letošnji odlok o minimalnih osebnih dohodkih ne predpisuje nekih novih miinimalnih osebnih dohodkov, temveč le osnove, po katerih morajo podjetja svoje dosedanje minimalne osebne dohodke popraviti. Te osnove so določene različno za posamezne kategorije, oziroma so skupine sorodnih gospodarskih organizacij. Za gradbena podjetja je določena skupina, ki ima naslednje osnove za posamezne kvalifikacije delavcev in uslužbencev: visoko kvaliftetrami delavci 13.182
kvalificirani delavci	|i0.2bt
polkvalificirani delavci	7.831
nekvalificirani delavci	T.lflO
višji strokovni uslužbenci 20.598 srednji strokovni uslužbenci 13.480 nižji strokovni uslužbenci 9.717 pomožni strokovni uslužbenci 7.328
Navedene osnove predstavljajo čiste zneske.
Odlok predpisuje postopek, po katerem popravijo gospodarske organizacije letos minimalne osebne dohodke svojih delavcev.
Podlago za popravek tvorijo:
a)	dosedanji minimalni osebni dohodki, ki so določeni posameznim delavcem z odločbo gospodarske organizacije;
b)	osnove, ki so določene v novem odloku za skupino, v katero spada podjetje;
c)	število delavcev, zaposlenih v podjetju na dan 31. oktobra 1958.
Poseben izračun, ki ga predpisuje odlok, pokaže, ali mora podjetje popraviti minimalne osebne dohodke svojim delavcem, ali ne. Popravek je lahko zvišanje, ali znižanje. Prvo in drugo je odvisno od razmerja med dosedanjim povprečnim čistim minimalnim osebnim dohodkom delavca, zvišanim za deset odstotkov, in povprečnim minimalnim osebnim dohodkom, izračunanim za enega delavca na podlagi osnov (povprečij) iz letošnjega odloka.
Izračun, ki ga je pripravilo naše podjetje, je pokazal, da so bili naši minimalni osebni dohodki (desetodstotno zvišanje upoštevano) v preteklem letu sicer višji od letošnjih, vendar za manj kot sedem odstotkov. Ker se po odloku razlika do sedem odstotkov tolerira, ni treba našemu podjetju izvršiti popravka, to je znižati minimalne
Centralni obrati v Ljubljani so dobili serijo povsem novih buldožerjev. To serijo bodo izjemno oddajali v režijo grad-uisčem in ne z najemnimi pogodbami. Edina težava je v tem, ker si bodo morala gradbišča sama preskrbeti strojnike, saj jih je v Centralnih obratih premaio. Utemeljene prošnje je treba do prvega poslati na upravo CO. Upoštevane bodo samo tiste, v katerih bo navedeno, da imajo že strojnika
osebne dohodke, temveč obdržimo lanske.
Za zaključek naj še omenimo, da je treba v duhu letošnjih predpisov smatrati minimalne osebne, dohodke, predvsem kot družbeni instrument delitve dohodka podjetja, ne pa tako kot lam ko smo nanje gledali kot na »80-odstotne tarifne postavke«. Tako gledanje je bilo takrat razumljivo, ker so biti tedanji minimalni osebni dohodki dejansko izvedeni iz tarifnih postavk.
Letošnji minimalni osebni dohodki nimajo več nobene neposredne zveze s tarifnimi postavkami in s tem tudi ne s tarifnim pravilnikom. Medtem ko spada sprejemanje tarifnega pravilnika v pristojnost najvišjega organa delavskega upravljanja, to je dtdavskega sveta, nima ta organ nobene ingerence nad minimalnimi osebnimi dohodki. Ti so rezultat določenega administrativnega ukrepa, ki temelji na zakonitih predpisih, obveznili za gospodarske organizacije.
A. Bačer
dii smo pov-ctaSi
PROIZVODNOST
IZ KOPRA
Lepo, skoraj spomladansko vreme je zelo ugodno za gradnjo in dela hitro napredujejo. To pa je tudi potrebno, da bi lahko dovršili začete gradnje v predvidenih rokih, ki so razmeroma zelo kratki. Tudi sindikalno delo se lepo razvija. Novi odbor je uspešno izvedel že nekaj akcij. Stalnih komisij za posamezna področja sindikalnega dela doslej nismo imeli, pač pa občasne. Na zadnji odborov! seji smo imenovali stalne komisije za kulturno-prosvetno in športno dejavnost ter komisijo za tarifna vprašanja. Potrebno pa jih bo vzpostaviti še nekaj, kakor n. pr.: za higiensko in tehnično zaščito dela.
Sedaj pripravljamo plan dela za posamezne komisije in sindikalno podružnico. Tudi priprave za proslavitev 40-letnice ustanovitve KPJ so se že pričele. Plan proslav in aJkoij obsega konkretne naloge za politično delo, izboljšanje delovne discipline ter kulturno in športno de javnost...
Precej razpravljamo tudi o vzajemni pomoči. Prejšnja leta je odbor sindikalne podružnice večkrat pomagal z večjimi ali manjšimi posojili posameznim članom, ki so zašli v težak položaj. Na letnem občnem zboru pa je bilo glede tega precej kritike in od takrat odbor v nobenem primeru ne posojuje sindikalnega denarja. Zato se je pokazala potreba, da bi čimprej ustanovili Blagajno vzajemne pomoči. Osnovali bomo tudi odsek za preskrbo, ki bo iskal možnosti cenejše nabave raznib potrošnik artiklov, ozimnice in kuriva. Med razpravo o osnutku pravilnika je bil dan predlog, da bi uprava blagajne vršila tudi neke vrste hranilniško službo. Člani bi lahko vplačevali poljubne zneske, uprava blagajne pa bi ta denar vlagala v banko, da bi se obrestoval in se ne bi mogel koristiti za posojila članom tako kakor deleži. O teh vprašanjih smo razpravljali na nripravl ialnem sestanku te.r izvolili iniciativni odbor, ki je doslej pritegnil že več kot 60 članov ter bo kmalu sklical občni zbor.
Mladinci, ki so ustanovili svojo OTganizaci jo meseca januarja, se že sedaj ukvarjajo z organizacijski-
mi vprašanji in formiranjem šport-nih sekcij. Organizirali bodo jrro-stovoljno delo. da si bodo pridobili potrebna finančna sredstva, pa tudi sindikalna podružnica jim bo pri tem pomagala.
Tudi priprave za proslavo 40-1 et-nice ustanovitve KPJ so že izvršene. Aktiv gradbišča sestavljen iz predstavnikov političtnih organizacij, organov delavskega upravljanja in uprave gradbišča je sprejel program dela v počastitev 40-letnice ustanovitve KPJ. Program obsega konkretne naloge za politično delo zboljšanje delovne discipline ter kulturno prosvetno in fizkulturno dejavnost. Organizirali bomo tekmovanje v odbojki in šahi z drugimi gradbenimi podjetji v Kopru. Udeležili pa se bodo tudi prostovoljnega dela, ki se bo vršilo na stavbah, k; jih gradimo in bo organizirano tako, kakor normalno po planu za posamezne stavbe, zaslužek pa bodo udeleženci prostovoljnega dela odstopili v korist sklada za odkritje spomenikov, spominskih plošč, razstave in razne prireditve v čast 40-letnice KPJ, ki se bodo vršile po programu Občinskega Ko-miteta ZK f.
Pirih
Zdaj, ko pripravljamo nove tarifne pravilnike, se marsikdo v podjetju vpraša, kako je z našo proizvodnostjo, ali smo jo povečali, ali lahko računamo na izboljšanje naši ii prejemkov itd.
Na to vprašanje ni tako enostavno odgovoriti. Nasprotno! Grobi računi, kakršne delamo v gradbeništvu. bi nam dali morda celo napačni odgovor, vsekakor pa ne toliko točen, da ne bi bilo treba odgovoriti še na vrsto drugih vprašanj, ki
1957
lir n to produkt	5.247/KK>.(M)f)
izvršene ure	9,729.959
vrednost ene ure 540 din/uro
Iz tega grobega podatka bi morali sklepati, da smo dvignili v enem letu proizvodnost za 12 odstotkov. Mislim pa, da bi prišli ob taki trditvi hitro v zadrego, ko bi nas nekdo vprašal za cene materiala ali za cene obrtniških del ali pa tudi za same plače po tarifnem pravilniku. Vprašal bi popolnoma upravičeno. Vsi namreč vemo. da so se spremenile cene gradbenega materiala, podobno tudi druge storitve, ki so obsežene v našem bruto produktu. Kako ugotoviti taka konkretna povečanja cen?
Lotimo se najprej cen materiala! Obseg članka ne dopušča navajanje celotnega izračuna, zato se omejimo le na opis metode, po kateri smo delali, in kakšen rezultat smo dobili. Ugotovili smo vse količine porabljenega gradbenega materiala lani, izračunali n jegovo vrednost po cenali v lanskem letu, nato pa isti račun ponovili s cenami iz leta 1957.
Ta račun nam pove, da so se cene gradbenega materiala dvignile v v enem letu za 6 %.
Podobno smo postopali tudi pri oceni dviga plač. Iz znanega statističnega obrazca »N« smo ugotovili urno plačo za obe leti ter izračunali odstotek dviga plač. Ta znaša prav tako 6 %.
Dosti težja naloga pa je v gradbeništvu določiti podražitev obrtniških storitev. Vedeti moramo namreč, imamo na vsaki stanovanjski gradnji najmanj 14 obrtnikov. Cene obrtniških storitev se tudi niso
lahko bistveno vplivajo na pravilno oceno pokazateljev.
Kako merimo z najbolj grobim pokazateljem našo proizvodnost? Če naš bruto produkt delimo z vsemi lani opravljenimi urami delavcev in uslužbencev, dobimo ustvarjeno vrednost v eni uri. Če ta poda-tek primerjamo z na isti način izračunano vrednostjo za leto 1957, dobimo primerjalno* številko o proizvodnosti. Te številke so take:
1938
6.188.000,000 10.486.771 589 din/uro
povečan ja
+ 18 + 8 + 10
dvigalo vse enakomerno. Zato smo izbrali naslednji postopek:
Če označimo vrednost vseh obrtniških del s 100%, potem lahko ugotovimo iz raznih proračunov ali obračunov našiii gradenj, kakšen del vrednosti predstavljajo n. pr. mizarska dela. Isti podatek moramo ugotoviti seveda tudi za druge obrtniške storitve. Iz podatkov o ceri a h v letu 1957 in 1938 smo uspeli dobiti indekse podražitve, nato pa smo ugotovili, da so se obrtniška dela podražila povprečno za okrog
Če pogledamo še, kako se je gilijii bruto dobiček, potem vidimo, da smo dosegli isti odstotek (6,5%) kot lani. Zato lahko smatramo, da se ■pogoji na tržišču niso bistveno spremeni!li in da torej ne moremo trditi, da smo lani pridobili kak tržni dobiček.
Ko smo obdelali posamezne elemente našega bruto produkta, lahko zdaj izračunamo, koliko so spremenjeni e cene vplivale na vrednost Opravljene ure. To bomo napravili tako, da bomo iz zaključnega računa določili odstotek materiala obrtniških del in plač v odnosa na bruto produkt. Ti odstotki znašajo:
za material	4Q,90 %
za obrtniška	deli	22,90 %
za plače	17,20%
Vpliv dviga cen v odstotkih na bruto produkt je torej naslednji:
Kaj zanima mladega delavca
42,50 : 100 X 6 ■ 22,90 : 100 X 10 ■ 17J20 : 100 X 6 :
| 2,55 % 12,29 % ■■ 1013, %
Sezona je pred nami. Po vseh gradbiščih že sprejemajo nove delavce, med njimi je jrrecej takih, ki prvikrat stopajo v delovno razmerje.
Kaj te delavce zanima?
Predvsem si ho moral preskrbeti delovno knjižico. Dolžnost sindikalne podružnice bi bila, da bi mu pri tem pomagala. Seveda pa to pomeni, da bi morala biti njegova prva pot iz personale podjetja k sindikalnemu odborniku. Sam seveda te poti ne bo našel, zato naj bo odbornik tisti, ki bi ga poiskal. Ob tej priložnosti pa mu je treba povedati še marsikaj, kar ga zanima ali kar bi ga zanimalo: kakšen je ustroj podjetja Gradis, kdo je predsednik delavskega svetu in kdo
predsednik upravnega odbora, kakšen imamo proizvodni jdan, kakšni so roki za dela, j>ri katerih se Im> zaposlil, kako lahko napreduje in kako si lahko zasluži denarno nagrado.
Vsakega delavca j>a seveda zanima, koliko bo zaslužil, ali bo delal v režiji ali po normi ali v akordu ter kakšne so norme in kakšne akordne cene. Potlej ga zanima, kako je s hrano in s stanovanjem. Za te stvari vpraša največkrat že kar v personalni pisarni.
Toda vse to še zdaleč ni dovolj. Najvažnejše je, kako novega delavca sprejmemo, da se bo počutil pri nas kot v svojem kolektivu in da ne bo že jutri gledal, kako bi se zaposlil drugje.	-š
5,87 %
Če torej od celotnega odstotka dviga proizvodnosti odštejemo vipliv zgoraj izračunanega dviga cen, dobimo odstotek pravega dviga naše proizvodnosti:
10,00 — 5,87 = 445 %
Ta odstotek nam tudi pove, za koliko smo dvignili našo vrednost proizvodnje kot rezultat bolje proizvodnosti:
Proizvodnost v eni uri v letu t*)57 je znašala 540/uro. V letu 1958 znaša razlika 540 X 4,13 : 101) = $2,30 din/uro, ali v celoti 10,486.3/4 ur X 22,30 din = 254 milijonov dinarjev, kar predstavlja vsekakor, depo številko, našemu kolektivu pa daje vso moralno osnovo, da si uredi An uravna po njej svoje tarifne postavke.	;
Ing. Hugo Keržan,
" ^'

Končno so prišli tudi Celjani na vrsto. Cisto po pravici povem, da se je naš urednik na vse kriplje potegoval za to, da bi prišli čimprej v časopis. Na seji uredniškega odbora pa je vedno pogorel, ker smo njegova prizadevanja obsodili za slokalpatriotska«. »Ampak jaz sem jim že obljubil ..je prigovar jal tovariš Lojze. Čeprav je urednik, njegova le ni obveljala. Nekoč pa je čisto malo manjkalo, da bi zares prišli v časopis. Cisto malo, pravim, natanko sedem etaž v stolpnici. In tako spet ni bilo nič. Odložili smo reportažo na spomlad, ker na gradbiščih čez zimo ni pravega življenja. Pametneje je čez zimo obiskati obrate, na katere vreme ne vpliva. No, končno je urednik le zmagal in reportaža o kolektivih celjskega gradbenega vodstva bo napisana izdaj sem šele pri uvodu) za prvi april. Toda to s »1. aprilom« ni v nikakršni zvezi. Vse. kar je v njej opisano, je resnica od prve do zad-nie črke. če je vse tisto res, kar so mi povedali.
Na zgornjih slikah: šoštanjska termoelektrarna in novi jašek velenjskega rudnika. Pod njima pa so: začetek gradnje drugega hladilnega stolpa v Šoštanju, mal-tarja Franc Vidovič in Jože Gomboc z gradbišča v Hrastniku, pogled na novo steklarne v Hrastniku in gradnja tovarniškega objekta v Hrastniku
V Celju bodo prvega slavnostno odprii novo upravno poslopje, ki stoji tik izza sedanje barake, v njetn je še ii) stanovanj, v zgornjem nadstropju, P1 katerega je čudovit razgled na Celjski grad. je restavracija. V njej se bodo nraniU vsi delavci celjskega gradbišča. Imeli pa bodo to prednost, ua ne bodo plačevali tistih 15 odstotkov režije, ki jo sicer zaračunavajo K hrann Vsak_ večer bo v restavraciji tudi kino predstava, v dogovoru pa so se s številnimi kulturniki in potujočimi kulturno umetniškimi Skupinami za gostovanja v novem domu. Zgradba je stala le 30 milijonov dinarjev, ker so jo gradili večinoma s prostovoljnim delom
Letos jim bo najbolj manjkalo tesarjev. Potrebovali bi jih kakih trideset. Prej so jim bolj primanjkovali zidarji, ker so imeli večidel stanovanjsko gradnjo, letos bodo spet gradili velike industrijske objekte ter se struktura dela znova spreminja. »Dva do tri delovodje bi še potrebovali«, pravi šef gradbenega vodstva inž. Srečko Cvahte. »pa tudi kakšen sektorski bi nam ne bil odveč, če bi ga dobili.«
Razlog drugih težav so roki. Ti so pa zelo kratki. Za stolpnico je bilo n. pr. predvidenih pet in pol dni za eno etažo, gradili so jo pa po sedem in pol dni. Sicer so pa lani veliko večino rokov zamudili. Drugih težav v glavnem ni bilo. Materiala ni manjkalo, le gramoznica v Otiškem vrhu ni dajala pravega materiala in smo zato porabili več cementa, kot bi bilo treba.
Z Otiškim vrhom najbrž sploh ne bomo prišli na zeleno vejo. Sprva smo nameravali to gramoznico mehanizirat’ in urediti, potem pa se je izkazalo, da z njo najbrž ne bo nič. Vrh nje stoji jambor daljnovoda, ki bi ga bila treba prestaviti. Po pa bi veljalo 30 milijonov dinarjev, ker daljnovod ne bi smeli prekiniti, ampak bi morali zgraditi zvezo okoli hrilva, daljnovode preklopiti, stare jambore pa podreti. Tega denarja pa ves gramoz, kar ga je na Otiškem vrhu. ni vreden Nekaj malega bodo to grnnioz-nico sicer preuredili, da bo zadostila te-
kočim potrebam. Sicer pa je za Celje tudi preveč oddaljena in je prevoz gramoza zelo drag. saj je iz Celja do Oti-škega vrha 65 kilometrov. Zdaj iščejo
Joda Celjani niso za šale. Še preden sem odprl usta. so mi naročili, da šale ne sodijo v reportaže o naših delovnih kolektivih, da se pri njih ni nič takega zgodilo, čemur bi se lahko smejali. »Prt nas delamo, borimo se s težavami in to so resne stvari...«
ani so zgradili 6? objektov, nekaj v Celju, Hrastniku. Rogaški Slatini, Hudinji. Šempetru. Šoštanju ter Velenju. Vrednostno je bilo lani najmočnejše gradbišče v Novem Velenju s skupno 26*/o realizacije celotnega gradbenega vodstva, v novem jašku so ustvarili t7°/o, v Hrastniku 14. na termoelektrarni 9. v Hudinji 9 itd. Po doseženem dohodku pa se vrste: termoelektrarna, Šempeter. Hudinja itd., v Novem Velenju pa so napravili dobre 4 milijone dinarjev izgube. Lani so opravili vsega skupaj blizu 2 milijona ur. na enega zaposlenega je odpadlo 1,195.000 dinarjev vrednosti, na eno uro pa 478.70 dinarjev. Danes imajo približno tisoč zaposlenih.
Pač stvar okušal Menda ne bi bil velik greh. če smo pri delu dobre volje. Slabe je tisti, ki mu gre vse narobe.
kes, težav jim ne manjka. Letos na Jprimer so do 20. februarja napravili že za sto milijonov dinarjev, investitorji pa so ostali dolžni polnih 88 milijonov dinarjev. To povzroča seveda težave. Zdajle, v začetku leta, imajo dela že za celo milijardo dinarjev, lani so imeli S95 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Delo sicer bo. investitorji jia zavlačujejo z načrti, zaradi česar nastajajo težave z nabavo materiala. Ce si materiala ne bodo mogli pravočasno preskrbeti, bodo roki zamujeni in še proizvodne zmogljivosti ostajajo neizkoriščene.
V Velenju grade stolpnico, dva bloka po 65 stanovanj s trgovinami, dokončujejo en blok s 24 stanovanji ter dva stolpiča s po desetimi stanovanji, skupno za 550 milijonov dinarjev. Do 3. julija morajo biti vse stavbe ometane.
V Hrastniku podaljšujejo glavno halo v drugo fazo, prevzeli so še gradnjo dovozne ceste, opornega zidu, skladišče
stekla itd., skupno za 90 milijonov dinarjev vrednosti.
V	Rogaški Slatini bodo letos obnovili hotel »Styrija«, tri stanovanjske bloke in režijska dela v steklarni, skupno za 90 milijonov dinarjev.
V	novem jašku velenjskega' rudnika grade lam parno greznico, ograjo itd. za 70 milijonov. Potlej je še gradnja osemletke v Spodnji Lludinji v vrednosti 40 milijonov dinarjev.
Pa naj bo dovolj številk!
V Celju so lani zgradili 22 stanovanjski blok za zavod za socialno zavarovanje in prosvetne delavce ter nekaj manjših del. Odpira pa se gradnja upravnega poslopja za DOZ v vrednosti 60 milijonov dinarjev. V Šoštanju grade drugo fazo termoelektrarne, prevzeli pa so tudi gradn jo stanovanjsko-trgovskega bloka, ki ga investira termoelektrarna in občina. Skupno je predvidenih letos del za 590 milijonov dinarjev. Najbrž bodo prevzeli tudi regulacijo Pake na tem odseku.
H^anes povsod razpravljamo o na-
HgPgra je vanju po učinku. Ugotoviti je treba, da vsak delavec ve za ta prizadevanja. Delovodje so namreč že seznanili delavce z akordnim cenikom. Toda povsod, kamor smo prišli, pričakujejo, da bo že marec obračunan po akordnem ceniku. Nihče izmed vprašanih delavcev pa ni vedel povedati, kakšen je n jegov akord, niti kakšna je cena. Vse to je ostalo »v ilegali«. Delavec torej ne ve, ali dela v akordu, ali ne in pričakuje, kdaj bodo razobesili akordni cenik. Tako je na gradbiščih, kjer ni trde roke, še stara podoba: delavci postajajo, se sprehajajo in ni opaziti prevelike vneme. Na gradbišču šole v Spodnji Hudinji se je primerilo tole.
Delavcem se res ni mudilo delati. Sicer pa prav tisti dan ni bilo delovodje na gradbišču. Tudi ni nihče vedel povedati, zakaj je izostal. V enem izmed prostorov bodoče šole so si inštalaterji uredili delavnico. Pozornost je vzbudila nenavadna prizadevnost dve inštalaterjev, ki sta hitela, da se je kar kadilo. Utegnila sta povedati le, da imata normo. in da sta morala skoraj 12 dni čakati, ker projektant ni predvidel vdolbin za napel javo centralne kurjave in je bilo treba stene in strope izsekavati. Šele kasneje smo zvedeli, da sta to delavca drugega podjetja. Naši za norme iu akorde še niso vedeli.
V upravi vodstva so povedali, da bodo letos uspeli akordirati in normirati okrog 80 odstotkov vseh del. Dobili so normirca, da bo primerjal akordne cene med sektorji in da bo vodil politiko nagrajevanja po učinku. Že sedaj pa je opaziti, da se tehniki branijo dela v zvezi z normami in akordi. Res je, da so celjski zelo močno obremenjeni, da jih je premalo in je tako razpoloženje tudi moč razumeti.
obisku na celjskem področju ni-^^so imeli kaj dosti težke mehanizacije. Pri planiranju stavbišča za hladilni stolp šoštanjske termoelektrarne bi potrebovali bager. Iz Ljubljane so jim sporočili, da ga nimajo. Oni pa trdijo, da imajo v Ljubljani štiri. Glede tega imajo še neke pripombe. Vsak stroj "bi moral biti popolnoma usposobljen za delo, zlasti pa urejen po vseh varnostnih predpisih. Tako pa se morajo potem gradbišča pogajati z inšpekcijo dela. Kot je povedal tovariš tehnični, je M. iz Ljubljane naročil gradbišču, naj ne upošteva zahtev inšpektorja dela. To je dokaj nenavaden odnos do varnosti pri delu.
Spričo tega. da so se gradbena podjetja v Celju združila v novo podjetje t imenom »INGRAD«, se naši Celjani še ne boje. da bi jim zmanjkalo dela. Vendar si žele dobiti lahko mehanizacijo, zlasti stroje za ometa vanje in pa take, s katerimi bi razbremenili tesarje. Pri Ingradu že imajo dva stroja za ometa-vanje italijanske znamke in ju s pridom uporabljajo.
Ferdinand Cvikelj, delovodja na gradbišču glavnega pogonskega obrata TE Šoštanj, ki
rviPrl n o i Ivs* t « tv* *	;
je med najboljšim) delovodji Gradisa. S^daj je bil že drugič nagrajen
Ino izmed nnjvečjih gradbišč ccij-|skega bazena je termoelektrarna Šoštanj. Ob obisku so pripravljali teren za gradnjo drugega hladilnega stolpa, ki bo prav tak. kakršen je prvi.. Tu bodo potrebovali sila veliko tesarjev. Prišli so na misel, da bi iz vsega Gradisa-
dobili tesarje, ki so gradili prvi stolp. Ti imajo že delovne izkušnje in bi deib velik« hitreje teklo. Stolp bo visok okrog 60 metrov. Strojnega izkopa je za 7800 kubikov, ročnega pa ffc)0 kubikov. Vgradili bodo 3000 m3 betona ter 233 ton Betonskega železa na vsem šoštanjskem sektorju. Danes dela tam nekaj čez sto ljudi. Glavni pogonski obrat je v glavnem že dograjen, nimajo pa še načrtov za temelje v kotlarni in stiejnici.
■delovodja na glavnem pogonskem obratu je F. Gvikel, ki je bil doslej že2-krat nagrajen in je eden izmed najboljših gradisovih delovodij. Vprašali smo ga, v čem je skrivnost njegovega uspeha. »Red in organizacija dela, to je v glavnem vse«, je dejal. Organizacija
Franc Krčmar, brigadir tesarske skupine je med najstarejšimi Gradisovci
dela je bila že v začetku dobro preštudirana in pripravljalna dela temeljito opravljena. Transporti brezhibno teko, disciplina na gradbišču pa je na zelo visoki stopnji, saj se odstotek izostankov suče med 2 in 3. Neupravičenih izostankov ni. Tudi nesreč je zelo malo. Predvsem pa je eno izmed glavnih načel, da je treba sproti pospraviti za seboj. Tako vsak najde vsako stvar na svojem mestu in ni nepotrebnega iskanja in tekanja po gradbišču. Pri takih zadevah človek ne sme biti popustljiv. Menda ni treba posebej naglašati. da se s slabim orodjem malo naredi in da se zanemarjeni stroji pogosto kvarijo. Še kaj?«
»Dovol j je!« V njegovem uspehu pravzaprav ni nobene skrivnosti in nič takega. kar ne bi mogel storiti katerikoli drugi delovodja.
||g®jii-i gradnji glavnega pogonskega ob-
Hlu^jekta so betonirali v najhujšem mrzazu. Tehnik F. Juvane se je dogovoril z elektrarno, da so mu dajali paro. Z njo so ogrevali gramoz celo do 60" C. Tako je imel belon temperaturo 25° in po 24 urah še vedno 18° C, kljub temu, da je bilo več kot 10 stopin j pod ničlo. S tem so seveda vse roke močno prehiteli.
To je vsekakor domiselnost. Domiseln pa je bil tudi Marko Juvančič, vodja mehanične delavnice v Šoštanju. Tovarna »SKIF« iz Ljubljane izdeluje 500-litr-ske betonske mešalce. Ti pa imajo konstrukcijsko napako v sklopki in se zato pogosto kvarijo. Tudi v Velenju so imeli tak mešalec ter sta ga tehnika Praprotnik in Merzel poslala v delavnico. Tu so ga kmalu popravili. Namesto Skipove sklopke so vgradili novo konusno sklopko s ferodami. Mešalec so poslali potem v Hrastnik in šc danes brezhibno deluje.
Sklopko so medtem v »SKIP« že rekonstruirali, pa prav tako ne ustreza in jo je treba nenehno popravi jati. Na glavnem pogonskem obratu v Šoštanju imajo mešalec te znamke z isto napako. Tudi tega bodo predelali, ko bodo imeli doli toliko časa. da ga bodo lahko pogrešali. Sklopko sta si zamislila Marko Juvančič in strojnik Ferk. Doslej še ni bilo slišati, da bi dobila za to kakšno posebno priznanje.
flbk mgo največje gradbišče celjskega BS bazena je v Novem Velenju. Kot srno že dejali, bodo letos tu ustvarili za 350 milijonov dinarjev vrednosti, lani so napravili le 214 milijonov dinarjev. Vste zimske mesece niso stali tako, da so pred planom za kakih 10 odstotkov. Drugim težavam kol so n. pr. po-
manjkanje tesarjev in pordita za predelne stene, se pridružujejo še težave z investitorjem. Postavljajo skoraj nemogoče roke, kar gradnjo seveda močno podraži. Pri stolpnici na primer, ki je skeletna stavba, porabijo zaradi kratkih rokov dosti več lesa kot pa bi ga bilo treba. Normalno uporabijo opažni les desetkrat. Ker pa je rok kratek, morajo več nadstropij naenkrat opaziti. Mimo tega so kalkulirali projektanti dovoz opeke iz Žalca. Kapaciteta te opekarne pa je le tolikšna, da bi lahko zgradili le pol stolpnice in so morali opeko voziti celo iz Srbije. Investitor je pristal na to, zdaj jim pa ne gre v glavo, da je toliko draže. Roki in priznavanje dejanskih stroškov, ki so večji zaradi kratkih rokov — to so stvari, ki kalijo od n ose med investitorjem in našim gradbiščem. Sicer pa je investitor pokazal razumevanje za ta naš kolektiv in je odstopil blok, v katerem je 27 stanovanj za naše delavce. Tako so barake podrli, v kratkem pa bodo preselili v ta blok tudi menzo. Lani je to gradbišče napravilo 4,5 milijonov dinarjev izgube.
Doslej so v Velenju zgradili naši delavci 740 stanovanj vse od leta 1948 dalje. Samo leta 1957 so zgradili 280 stanovanj.
ES celjskem bazenu odkrito priznajo, hV da so zelo skopi, kadar je treba dati kaj za bol jše življenjske pogoje delavcev. Šef gradbenega vodstva pravi, da so zato objektivni razlogi in da nimajo toliko sredstev, kot bi jih želeli. Pripravljalna dela so vedno planirana na najnižje možne zneske ter se to pozna na urejenosti naselij. Ta so res slaba. V Šoštanju živi v naselju okrog 300 ljudi in se je zgodilo, da je spalo v sobi tudi po 30 ljudi. Take razmere so zlasti za kvalificirane delavce nevzdržne. Letos se je že zgodilo, da so prišli zidarji na novi jašek pa tudi takoj odšli drugam, ker niso hoteli spati v prenatrpani sobi. Delavci se pritožil jejo, da man jka rjuh in odej, zlasti blazin, da je slama vsa zdrobljena in da se perilo tudi po dva meseca ne menja. Zlasti slabe so barake v Hrastniku. Dosti boljše pa tudi ni v Šoštanju. Močno bori« «'•

Ignac Branovič, vodja skupine Zelezokrivcev na TE Soštanjc
razlika med — milo rečeno — skromnimi stanovanjskimi barakami in sodobno urejenim kegl jiščem ... Sploh so v Šoštanju letos precej zamudili in se na sezono niso pripravili. Barake še niso gotove, delavci pa že prihajajo. Dobili bodo 300 novih delavcev, v glavnem na gradbišču termoelektrarne.
celjskem bazena so uvedli poseben 15°/o prispevek na hrano za režijo. V Hrastniku pa so to tako razumeli, da zaračunavajo teh l5°/o tudi nu kruh in je tako v naši menzi kruh dražji kot pa v pekarni. Delavci se seveda upravičeno razburjajo. Največ pritožb čez brano je v Šoštanju, v Hrastniku so s hrano še kar zadovoljni, prav tako tudi v Velenju. Hrastniški delavci pa se pritožujejo čez nekaj drugega. Pravijo, da ima upravnik zelo slabo evidenco in da se zelo rad zmoti v škodo delavca. Neki delavec nam je pripovedoval, da bi moral plačati 3000 din, upravnik mu je zaračunal 3700 din, drugemu je zaračunal osem kosil 2000 dinarjev. Ce se delavec pritoži, mu upravnik prizna, če mn more delavec seveda dokazati napako. Zdaj v Hrastniku že drugi mesec odtegujejo po '00 dinarjev za manjkajočo posodo in pribor.
V Šoštanju pa pravijo, da nimajo kuharice, ki bi bila za tu strokovno usposobljena, kuhar pa je že štiri mesece bolan.
»Z našo komunalo so velike težave,« je dejal šef gradbenega vodstva. »Nimamo dobrih upravnikov, v Šoštanju pa je preobremenjen s številnimi drugimi funkcijami. Teh ljudi ne moremo dobro plačati in zato seveda ne dobimo strokovno usposobljenih moči. Hrana stane povprečno )40 din brez kruha in je za ta denar težko skuhati kaj prida.«
Več skrbi in iznajdljivosti, zlasti pa z več občutka za to, da pomenijo lepo urejeno stanovanje in dobra prehrana ne samo višjo življenjsko raven, marveč ustvarjajo v delavcih tudi čisto nove navade, o čemer so se prav ti delavci lahko prepričali na primeru velenjskih rudarjev. Urejene razmere glede stanovanj in prehrane pa vplivajo tudi na višjo storilnost. Ta ugotovitev je že stara in so jo poznali že kapitalisti. Toliko bolj velja to za nas!
klaj še beseda o družbenih organi-|Zacijah tega bazena. Začnimo pri organizacijah Zveze komunistov. Včasih je bila enotna organizacija za vse delavce tega gradbenega vodstva. Potlej so se ustanovile samostojne organizacije v Celju. Šoštanju. Velenju in v Hrastniku. Vendar je delo skoraj povsod zamrlo. V Hrastniku že pet mesecev niso imeli sestanka, niti niso pobrali članarine. Drugače je v Šoštanju, kjer so se redno sestajali. Danes je spet enotna organizacija in šteje trideset članov.
O sindikatu bi mogli kaj malo povedati. Doslej so imeli dve seji. Večina odbornikov je iz Šaleške doline, to je iz, Šoštanja in Velenja, uprava je pa v Celju in dobivajo tam vso pošto. Tajnik sindikalne podružnice, tov. Mdan Omladič, ki je postal pred nedavnim tudi sekretar partijske organizacije, poleg tega pa je še upravnik menze in naselja, pravi, da položaja nimajo v rokah in da so se ukvarjali bolj s prirejanjem občasnih prireditev in s športom. Športne organizacije so samostojne, goje pa strelstvo, kegljanje in odbojko. Pripravili so obsežen program prireditev v počastitev 40-letnice KPJ. Mladinske organizacije ni, sindikalnih sestankov tudi ne. Celo sindikalnih zaupnikov nimajo po gradbiščih. Članarino po pobirajo pri plači.
Ob takem delu sindikata se člani lahko opravičeno sprašujejo, zakaj plačujejo Članarino.
grsah koncu še neka j besed o perspek-^^tivah gradbenega vodstva.
To se je razvilo iz gradbišča v Šoštanju. kjer so začeli rlelati 1946. leta. v Celje pa so se preselili 1936 in se medtem razvili v pomembno enoto Gradisa. Velike zasluge za to ima sedanji šef tov. ing. Srečko Cvahte.
Težišče tega bazena se bo počasi preneslo iz Šoštanja in Velenja v Celje in Zasavje. Predvidevajo, da bi se celjsko gradbišče čez leto ali dve razvilo v najmočnejše gradbišče tega bazena. V Šoštanju in Velenju bo sicer dela še za nasledn je leto, potem pa bodo tam le še manjša dela, v glavnem stanovanjska izgradnja. Na drugi strani pa se prav v Celju začenja široka fronta gradenj stanovanj, saj bodo investirali za stanovanja poldrugo milijardo dinarjev, ki jih »INGRAD« sam ne bo zmogel.
Najvažnejša je sedaj izgradnja baze v Celju. Lokacije imajo že določene, delavski svet pa je na nedavnem zasedanju tudi odobril potrebna denarna sredstva. V Celju nameravajo zgraditi stanovanjski blok, v katerem bo 12 stanovanj in 6 garsonjer, bržkone pa bo našla v njem prostore tudi uprava. Bazo bodo zgradili na Lavi. Tu bi bila skladišča za cel iški sektor in deloma tudi za druge sektorje in še nekateri drugi obrati.
Zdaj smo pri kraju. Marsikomu ne bo vse všeč. kar je tule napisano. Napisano pa je v želji, da bi bili še boljši, saj pripada Celjanom med vsemi gradbenimi vodstvi nesporno prvo mesto.
V. J.
Slike od zgoraj navzdol predstavljajo: gradnja prvega hladilnega stolpa v Šoštanju, betoniranje zgornje ploš£e na glavnem pogonskem obratu v Šoštanju (druga laza), del našega kolektiva na gradnji novega jaška v Velenju, bloki, ki smo jih zgradili v Novem Velenju ter stolpnica v Velenju, ki naj bi bila ometana že do rudarskega praznika dne 4. julija.
O najemninah za težko mehanizacijo
Z 21. januarjem 1959 so bile uvedene pri našem podjetju najemnine za težko mehanizacijo. V skupino težke mehanizacije spadajo stroji, ki so razvidni iz spodnje tabele, od katerih je 15 buldožerjev, 5 nakladači, 3 skreperji, 2 vlačilca, 4 bagri, 10 Dumperjev, 3 valjarji, 7 kompresorjev in 12 žerjavov.
Iz kakšnih elementov so sestavljene najemnine?
Najemnina stroja je določena za čas, ko stroj obratuje, ko stroj stoji na gradbišču, za čas premika stroja z enega sektorja na drugi sektor istega gradbišča. Najemnina stroja prične s trenutkom, ko je stroj s strojnikom dostavljen na gradbišče.
Celotno najemnino stroja plača gradbišče, ko stroj obratuje, n. pr. za buldožer D 4 1630 din. Ce je stroj v redu in je strojnik pri stroju, pa so okoliščine takšne, da stroj iz različnih vzrokov ne more obratovati, potem plača gradbišče zmanjšano najemnino — stojnino — 1220 din za omenjeni stroj. Gradbišče ima možnost, da sporazumno z oddelkom za mehanizacijo pri CO odpošlje strojnika nazaj v delavnico, kar bi veljalo največ za teden dni, v tem primeru plača zmanjšano najemnino v višini 870 din za buldožer D 4.
Ko smo določevali najemnine, smo morali upoštevati naslednje elemente:	povprečno zaposlitev stroja v
enem letu, upoštevajoč, da bo nekaj teh strojev v isti skupini izven obrata zaradi generalnih in srednjih re-paratur ali pa, da ne bo možnosti zaposlitve stroja, amortizacijo in obresti, zavarovanje, investicijsko vzdrževanje, režijo, tekoča popravila, riziko in strojnika. Gorivo in mazivo mora gradbišče oskrbovati samo.
Kot je znano, so imela gradbišča doslej te stroje v svoji režiji s tem, da so plačevala amortizacijo, obresti ter režijo. Mala popravila so bremenila gradbišča. Spričo slabega stanja nekaterih strojev, so bila ta popravila razmeroma velika obremenitev gradbišč in so si zato prizadevali prenesti te stroške na investicijsko vzdrževanje, t. j. na srednje gene-
c
a
Zakljirati računi za poslovno leto 1958
Upravni odbor in delavski svet podjetja sta na svojih zasedanjih dne 23. oziroma 24. marca t. 1. razpravljala o zaključnem računu našega podjetja za poslovno leto 1958, ki jima je bil predložen v razpravo in potrditev.
Predvsem je^ treba ugotoviti, da smo preteklo leto ne le izpolnili, temveč tudi močno presegli svojo proizvodno nalogo. Saj znaša celotni dohodek za leto 1958 6.203,874.042 ali 126 %> letnega proizvodnega plana, ki je znašal 4.916,000.000 din. Napoved, ki smo jo na tem mestu izrekli ob obravnavanju tričetrtletnega obračuna, se je torej izpolnila.
V primerjavi z letom 1957 je letošnji celotni dohodek višji za 18,2°/».
Celotni dohodek tvorijo:
Padec je v glavnem posledica spremenjene strukture materialnih! stroškov, vsebovanih v celotnem dohodku.
11. Delitev dohodka
Iz doseženega dohodka, ki znaša, kot smo videli zgoraj je podjetje najprej izločilo svojo zakonito obveznost do družbene skupnosti v obliki prispevka in dohodka, ki znaša ostanek
din
1.487,544.203
155,329.615
1.332,214.588
Rekreaci ja:
a)	gradbena proizvodnja
b)	stranskih obratov
c)	pomožnih obratov
č) delavsko-uslužbenskih menz in počitniških domov
d)	prodaja materiala
Izredni dohodki
Izredni izdatki Nabavna vrednost realiziranega materiala
4.667,270.330
1.095.063.968
309,918.350
113,652.421
119,666.003
din
25,704.143
102,026.017
Skupaj
6.305.571.072
26,033.130
6.331,604.202
___127,730.160
6.203,874.042
I. Delitev celotnega dohodka
Iz celotnega dohodka se krijejo naslednji poslovni stroški ter prispevki in davki:	^^
1.	Stroški materiala	2.684,560.332
2.	Izdatki za storitve drugih	1.424,869.033
3.	Osebni izdatki materialnega značaja	178.520.143
4.	Obresti od kreditov za osnovna sredstva	1,389.092
5.	Obresti od kreditov za obratna sredstva	41.069.578
6.	Stroški investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev 95.899.556
7.	Drugi izdatki materialnega značaja	18,308.273
8.	Amortizacija	145.158.218
9.	Obresti od sklada-osnovnih sredstev	26.116.712
10.	Obresti od sklada obratnih sredstev	25.112.245
11.	Zemljarina	112.554
12.	Prispevek za kadre.	8,275.983
13.	Prispevki in članarina zbornicam	659.700
14.	Dopolnilni prispevek za socialno zavarovanje	19.645.905
15.	Prometni davek	20,380.074
16.	Prispevek za sklad za riziko	26,252.441
Skupaj	4.716.529.839
Razlika	1.487,544.203
pomeni dohodek.
V celotnem dohodku je dohodek udeležen s 24®/», leta 1957 pa je ta odnos znašal 26,7®/».
predstavlja čisti dohodek, s katerim razpolaga podjetja samo oziroma delavski svet.
Pripomniti je Ueba, da je bila dana za leto 1958 gradbenim podjetjem posebna olajšava, ki je v tem, da se jim prepušča 50®/o prispevka iz dohodka za sklad osnovnih in obratnih sredstev. (O tem je bil napisan v zadnji redni številki našega Vestnika poseben članek.) Delitev ua polovico je bila opravljena šele po izločitvi dela prispevka za kritje dodatka, ki se je izplačeval delavcem in uslužbencem v oktobru, novembru in decembru preteklega leta. Po tej delitvi znaša delež podjetja 66,942.473 din. Delavski svet je ta sredstva razdelil tako. da je namenil 40,000.(X>0 din v sklad obratnih sredstev, ostanek 26,942.473 din pa v sklad osnovnih sredstev.
III. Delitev čistega dohodka
V	prejšnjem poglavju smo ugotovili, da je znašal čisti dohodek, ki je ostal za delitev, 1.332,214.588 din.
V	tej zvezi moramo opozoriti, da je podjetje izplačalo iz čistega dohodka že v teku leta sledeče zneske:
d i n
1,083.194.360 68,205.634 1,036.000 2,619.021
1.	Osebnih dohodkov po t. p.
2.	Osebnih dohodkov nad t. p.
3.	Nagrad
4.	Drugih izdatkov, ki imajo značaj osebnih dohodkov Skupaj'
1.155,055.015
tako, da je delavski svet pri obravnavanju zaključnega računa razdelil praktično le še preostanek, t. j. 177,159.573 dinarjev, in sicer v naslednje namene:
1. Za vplačilo obveznega dela prispevka za rezervni sklad	din 21,677.629
2. Za poravnavo izrednega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev	1,769.225
3. Za naložbo v sklad skupne porabe	8,000.000
4. Za izplačilo ca. 54 enomesečnih osebnih dohodkov delavcev	•38,000.000
5. Za izplačilo nagrad	12,000.000
6. Nerazporejena sredstva	95,713.719
Skupaj
177,159.573
>
i
S
I s
3 o
Stroji izven obrat, n* •o
		s ^ s	3 t *	0 1	>o šs	O O 11	11	!	1
		S	3	O	N	o	S	>	>
15	Buldožerji	1940	1195	61,5	1280	66	273*	6	—
3	Nakladači	420	303	72'	361	86'	220	1	—
3	Skreperji	320	85	27	161	50	91	—	1
4	Bagri	560	415	74	424	76	237	—■	1
10	Dumperji	1400	1391	99	1501	107	230	1	—
2	Vlačilci	160	43	27	70	44	88	1	—
3	Valjarji	360	—	—	—	—	—	—	—
7	Kompresorji	660	72	11	232	35	232	—	6
12	Žerjavi	2400	1419	59	1887	??	272**	2	—
59	2	8320	4950	59	5951	71	—	—	—
* Wander ** Koper
ralne reparature. Prav zato je nastal marsikateri spor med izposojevalcem in Strojno inventarnim parkom. Tako danes praktično ne vemo, ali šo nekateri stroji še rentabilni, ali ne. Z novim načinom zaračunavanja najemnin pa se to ne bo več dogajalo, ker se vsi potrebni podatki o vzdrževalnih stroških in pogonskih stroških zbirajo na enem mestu. Smatram, da je bila postavka, ki smo jo določili v najemnini za tekoče vzdrževanje, premajhna, kar se tudi izraža v primerjavi s tujimi najetimi stroji. S tem hočem povedati, da to niso ekonomske najemnine in da jih bomo lahko določili šele drugo leto, ko bomo imeli na razpolago točnej-še podatke. Iz tega sledi, da bodo plačala gradbišča še dodatne razlike za najemnine po obratnih urah strojev, če se bo pokazalo na zaključku leta, da so bili naši elementi, na podlagi katerih smo sestavili najemnine, nepravilno določeni.
Verjetno pa se bomo lahko v prihodnjem letu že precej točno približali ekonomskim najemninam. Pri tem pa je važno tudi to, da zbiramo v resnici točne podatke o strojih in ne sme biti pri sestavljanju in podpisovanju poročil kakršnih koli teženj oškodovati bodisi gradbišče ali oddelek za mehanizacijo. Če bodo po. šiljali ali potrjevali nepravilne podatke, bo delo samo otežkočeno. Zato je potrebno še enkrat naglasiti, da morajo biti v prvi vrsti vestni in točni strojniki, ki pišejo strojna poročila, in delovodje oziroma strojni referenti, ki jih podpisujejo.
Da bodo edinice sproti obveščene p izkoriščenosti strojev, od katerih zavisi tudi najemnina, smo se odločili. mesečno objavljati tabelo o izkoriščenosti težke mehanizacije. — Zgornja tabela velja za čas od 21. I. do 20. II. 1959.
Iz tabele je razvidno naslednje:
1. najboljšo izkoriščenost smo do-i segli pri dumperjih, kjer je bilo doseženih 99 °/o predvidenih efektivnih uCdočim smo amortizacijo zaračunali 107 ®/o, ker so bile zaračunane Tudi stojnine, ko stroji niso obrato--Vali;
f • 2.- najslabše so bili izkoriščeni kompresorji, t. j. 11®/» od predvidenih efektivnih ur, oziroma smo zaraču-
Ci-
nah 35®/» amortizacije. Iz tega tudi sledi, da so uporabni stroji stali;
3.	uporabni stroji, ki so bili v skladiščih in niso bili izkoriščeni v tem obdobju, so bili: skreper, bager in 6 kompresorjev;
4.	v delavnicah je bilo v popravilu: 6 buldožerjev, nakladač, vlačilec, dumper, 2 valjarja in 2 žerjava;
5.	največje število obratnih ur na posamezni stroj:
buldožer Vender 273 obratnih ur, na gradbišču v Krškem,
nakladač Caterpilar 220 obratnih ur, na gradbišču v Ljubljani,
bager 1 m* 237 obratnih ur, na gradbišču na Jesenicah,
dumper 230, obratnih ur, na gradbišču na Jesenicah,
žerjav 272 obratnih ur, na gradbišču v Kopru,
kompresor 232 obratnih ur, na gradbišču v Podvelki;
6. od skupnega števila predvidenih efektivnih ur za vse stroje v tabeli, t. j. 8320 ur, je bilo doseženih 4950 efektivnih ur ali 59®/», zaračunano pa je bilo skupno s stojninami 5951 ur ali 71 °/o. To pa zopet pomeni, da so gradbišča plačala zaradi stojnin 21 ®/o več, kot je bilo potrebno.
Iz teh podatkov lahko zaključimo:
—	potrebno je čimbolj pospešiti popravilo strojev v delavnicah;
—• pravilno je izkoriščati uporabne stroje (boljša organizacija dela);
—	hitreje izvrševati tekoča popravila strojev na delovnih mestih;
—	pravočasno naročati stroje brez bojazni, da edinice ne bodo čakale na naročene stroje.
Anton Martinšek
Končna razdelitev sredstev čistega dohodka, doseženega v letu 1958 je tedaj takale:
din
1.332,214.588
Cisti dohodek Od tega:
1.	za	rezervni sklad	21,677.629
2.	za izredni proračunski prispevek
iz	osebnega dohodka	1,768.225
3.	za	sklad skupne porabe	8,009.000
4.	za	osebne dohodke delavcev	1.2Q5,055.015
5.	Nerazporejeno	•	95,743.719
Iz dela sredstev čistega dohodka, namenjenega za osebne dohodke delavcev.
ki znaša se torej krijejo:
1.	Osebni dohodki po t. p.,
izplačani	med	letom	1.083,194.360
2.	Osebni dohodki nad t. p., izplačani med letom (68,205.634)
in del, ki se izplača letos (38,000.000) skupaj	106,205.634
5. Nagrade, izplačane med letom (1,036.000) dn del. ki se izplača letos (12,000.000)
skupaj	13,036,000
4. Drugi izdatki, ki imajo značaj
osebnih dohodkov,	izplačani med letom	2(619.021
Skupaj
din
1.203,055.015
1.205,055.015
V gornjem smo nakazali osnovne podatke v merilu podjetja, medtem ko bomo podrobnejšo analizo finančnih uspehov glede na posamezne edinice podjetja priobčili v prihodnji številki.
A. Bačer
Nezgodne zavarovanje
Podjetje je sklenilo kolektivno nezgodno zavarovanje že 1. I. 1957 in je še v veljavi. Vendar smo prijavili DOZ do danes le nekaj nezgod. Vse kaže, da ne poznamo pravic, ki nam jih to zavarovanje nudi. Zato nekaj podatkov.
Z nezgodno zavarovalno polico št. 047623 so zavarovani vsi delavci in nameščenci na vseh gradbiščih, obratih in ekonomijah. Za primer smrti je koristnik zakonski drug, če tega nh otroci, če teh ni, starši, če teh ni, zakoniti dediči.
DOZ jamči za nezgode, ki bi se zavarovanu primerile v službi in izven službe, in sicer v okviru teh zavarovalnih vsot:
Iz nevarnostnega razreda (skupine)
I. tisti, ki so v pisarni . . 114.000 II. tisti, ki so več na terenu
kot	v pisarni	.	.	.	56.000
III.	mojstri,	delovodje	.	.	.	38.000
IV.	delavci.............. 28.000
V. šoferji, minerji ....	22.000
§ §5 V aS S
el	N o
N	d
228.000
112.000
76.000
56.000
44.000
Za nezgode se po čl. 2 pravilnika za nezgodno zavarovanje šteje vsak nenaden, od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje v glavnem od zunaj in naglo na zavarovančevo telo ter ima za posledico njegovo smrt, popolno ali delno trajno (dosmrtno) izgubo splošne delovne zmožnosti za delo ali okvaro zdravja, ki zahteva zdravniško pomoč.
Za nezgode po prejšnjem odstavku se štejejo zlasti naslednji dogodki: povozitev, karambol, udarec s kakim predmetom ali ob kak predmet, udar električnega toka ali strele, padec, spodrsljaj, strmoglavljenje, ranitev z orožjem, z razni-
mi drugimi predmeti ali z eksplozivnimi snovmi, tibod s kakim predmetom, udarec ali ugriz živali in mrčesni pik, razen če povzroči takšen pik kakšno kužno bolezen.
Za nezgodo se šteje tudi:
1.	zastrupljenje s hrano ali strupenimi kemičnimi sredstvi;
2.	okužba poškodbe, ki je nastala zaradi ne-
Zo°3.Opekline od ognja ali elektrike, vrelih predmetov, tekočin ali pare, nadalje od kislin, lužnin ipd.;
4.	zadavitev in utopitev;
5.	dušenje ali zadušitev zaradi zasipanja z zemljo, peskom ipd., zaradi vdihavanja pare in plinov ipd.;
6.	delovanje svetlobe, sončnih žarkov, temperature ali slabega vremena, če je bil zavarovanec takšnemu delovanju izpostavljen v neposredni vzročni zvezi s kako nezgodo, ki se je pred tem zgodila, ali se je znašel v takšnih nepredvidenih okolnostih, ki jih ni mogel preprečiti niti se jim izogniti;
7.	preteg mišic, izpah, zvin, zlom kosti, ki so nastali zaradi naglih telesnih kretenj ali nenadnih naporov, kakor tudi trebušne kile (herniae) in zaplet črevesja (ilcus), če so neposredna posledica poškodbe trebušne stene. Navadne kile in zaplet črevesja, ki nastanejo zaradi telesne dispozicije ali obstoječega bolezenskega stanja, se po tem pravilniku ne štejejo za nezgodo.
Po členu 9 omenjenega pravilnika je prijava nezgode naslednja:
Zavarovanec, ki je zaradi nezgode samo poškodovan je dolžan:
1. da o nezgodi v 30 dneh pismeno obvesti DOZ, če mu to dopušča njegovo zdravstveno stanje, sicer pa v 50 dneh od dneva, ko mu je glede na njegovo zdravstveno stanje to omogočeno, vendar v enem in drugem primeru najkasneje v dveh letih od dneva nezgode-
2.	da s prijavo o nezgodi nudi DOZ vse potrebne podatke zlasti o kraju in času, ko se je nezgoda pripetila, popoln opis dogodka, ime zdravnika, ki je zavarovanca pregledal ali ki ga zdravi, izvid zdravnika o vrsti telesnih poškodb, o nastalih in o morebitnih posledicah, kakor tudi podatke o telesnih hibah in pomanjkljivostih, ki jih je zavarovanec morebiti imel že pred nezgodo;
3.	da se po možnostih takoj zateče k zdravniku ali da pokliče zdravnika zaradi pregleda in potrebne pomoči, a zatem, da pošlje DOZ poročilo istega zdravnika o ugotovljenih telesnih poškodbah;
4.	da nemudoma ukrene vse potrebno za zdravljenje in da se glede načina zdravljenja ravna po zdravnikovih nasvetih in navodilih.
Ce zavarovanec nezgode ne prijavi v roku iz prejšnjega odstavka, nima DOZ v zvezi s predmetna nezgodo nikake obveznosti do njega.
Ce zavarovanec hote ali iz velike malomarnosti opusti izvršitev dolžnosti iz točk 2., 3. in 4. odstavka 1 tega člena, je DOZ dolžan izpolniti samo obveznosti, ki ustrezajo tistim posledicam nezgode, ki bi obstajale, četudi ne bi bilo navedenih opustitev.
Ce je nezgoda povzročila zavarovančevo smrt, mora upravičenec zavarovanja o tem nemudoma, a najkasneje v 30 dneh od dneva, ko je zvedel za zavarovančevo smrt, pismeno obvestiti DOZ. Če upravičenec ne poda prijave v tem roku niti najpozneje v dveh letih od dneva nezgode, nima DOZ nikakih obveznosti v zvezi z zadevno nezgodo.
Stroški za zdravniška poročila (začetno in zaključno zdravniško poročilo, ponovni zdravniški pregled in specialistov izvid) ter ostali stroški, ki so zvezani z dokazovanjem nezgode in pravic iz zavarovalne pogodbe, gredo v breme osebe, ki je postavila zahtevek. DOZ ima pravico zahtevati od zavarovanca, sklenitelja ali upravičenca tudi še kasnejša pojasnila kakor tudi na svoje stroške ukreniti vse potrebno, da se ugotovijo važne okoliščine, ki so v zvezi s prijavljeno nezgodo.	......
Vida De Zordo
Sušilni boben za pesek — izdelek naših centralnih obratov v Mariboru
Nekaj navodil o Wacker ■ vibra
Na gradbiščih našega podjetja precej uporabljamo Wacker — vibratorje. Ker je njihov učinek pri delu v znatni meri odvisen o<l pravilnega vzdrževanja in nege, je prav, da se člani kolektiva seznanijo z uporabo in nego teh strojev.
Razlikujemo dva glavna tipa vibratorjev:
1.	vibratorji, kjer je igla spojena s pogonskim motorjem z gibljivo gredjo in
2.	vibratorji, k jer je pogonski motor vgrajen v iglo.
Stroji prve vrste so iz treh delov:
a)	iz specialnega motorja za vrtilni tok 42 voltov
b)	iz gibljive gredi, ki je vložena v varovalno cev in
c)	iz igle.
Motor je popolnoma zaprt in ima zunanje hlajenje. Ventilator potiska zrak za hlajenje skozi ohišje motorja. Pretok zraka in hlajenje motorja je neovirano, če na motorju ni betona ali druge umazanije.
Ker je motor zgrajen za vrtilni tok nizke napetosti 42 voltov se pod nobenim pogojem ne sme priključiti nu višjo napetost.. Na dozi motorja in na dozi transformatorja je zato napisano j.42 Volt«.
Ko stikalo vključimo, mora motor v najkrajšem času steči s polnimi obrati. Ce se to ne zgodi, je treba motor takoj izklopiti, da se kaj ne pokvari. Vzrok temu, da niotor ne dobi takoj dovoljnih obratov. je lahko v teni, da je gibljivo vreteno premočno mazano ali pa Je defekt v ležaju. Paziti je treba, da se motor vrti v smeri puščice, k' je označena na motorju. Motor se, ne sme ozeml jiti ali vezati na ničlovod. Vklinčifi se sme le takrat. kadar vibracijska igla ni obremenjena. to jo. ko igla ne leži v betonu. Takoj do vključitvi pa je treba vibracijsko iglo pogrezniti v
„ Ležaje naj mažejo le za to dolo-strokovno usposobljene osebe. Enkratno mazanje zadošča za približno '500 ur in je treba prej ležaje dobro očistiti.
Motor nima, kot je to običajno, ohišja iz litine, temveč iz tanke jeklene pločevine. Zaradi tega se topota, ki jo proizvaja motor, zelo utro oddaja prek jeklene pločevi-Č®- To se lahko hitro ugotovi z dotikom. Maksimalno ogrevanje lahko doseže 95°, pri čemer je mišljena niax. temperatura 35° in dodatno ogrevanje tO0.
Pri uporabi motorja lahko nastopijo razne motnje, kot so: motor teče v dveh fazah, motor se prekomerno segreva, se težko zaganja ali se sploh ne da zagnati. V vsakem primeru te reba motor takoj ustaviti in poklicati strokovnjaka, da licih,-tatke odpravi.
Gibljiva gred je vložena v varovalno cev in jo ie ‘-eba zmerno mazati vsakih 30 obratovalnih ur. oz. dokler je nova, vsakih 25 ur. Gibljive gredi naj maže delavec, kt je za to strokovno usposobljen. Pri ma-z-anju je treba posebno paziti na to, da ne pride v varovalno cev ali na Sibljivo gred kakršnakoli umazanija, pesek, beton ali podobno. Izredno je treba tudi paziti na to. da gibljiva gred. oz. varovalna cev giblji-ve gredi ni preostro zavita: najmanjši polmer je 1 meler. Če je varovalna cev in s tem gibljiva gred Preostro zavita, ta poškoduje varovalno cev. Knnko je treba tudi paziti. da se gibljiva gred vrti v smeri, Li ie naznačena s puščico.
vibracijske igle ne smemo nikoli Pustili, da leče neobremenjena. To se pravi, iglo je treba hitro potopiti v beton, kar služi obenem tudi
za hlajenje. Če teče igla dlje na »prazno«, se lahko poškodujejo ležaji v njej.
Stroj ali njegove dele naj razstavlja in sestavlja le usposobljen strokovni delavec.
Ker je pogonski motor grajen za napetost 42 voltov, je treba postaviti pred motor transformator. Priključek na napetost 2i2i!>/380 V in ozemljitev sme opraviti samo strokovnjak. Priključiti se sme samo takrat, kadar stroj ne obratuje in veljajo za transformator ista navodila. kot za motor. Posebej pa kaže omeniti, da tudi transformator oddaja toploto, ker je njegovo ohišje prav tako iz tanke pločevine.
Isto kot za vibratorje z gibljivo gredjo, velja tudi za vibratorje, ki imajo pogonski motor v igli. Ker je pogonski motor vgrajen v iglo, odpade vmesni del pred motorjem in iglo t. j. gibljiva gred z varovalno cevjo. S tem se poveča možnost gibanja in uporabe vibrator-ske igle. saj ni treba paziti na to. da ni:.... gibljiva gred preoster tek. Pač pa je enako va/.no kot pri zgoraj opisanem vibratorju. (Ta motor, ki je vgrajen v iglo, ne teče nikoli prazen, ker se sicer poškodu jeio leža ji. Paziti je treba tudi na to. da se cev, v kateri je gumijasti kabel, ne polaga prek ostrili robov in da se po kablu ne vozi s samokolnico.
Za stalno zaposlitev v lesnem obratu v Škofu Loki
potrebuemo
Interesenti naj se prijavijo preko gradbišč sekretariatu podjetia

Zadnjii da n bivanja v Bruslju som uporabil, da som ponovno obiskal razstavišče, da si ogledam še ostanek zanimivega. To pot sem sc preveč zaupat sreči mi pustil dežnik doma. Na belgijskem delu razstavišča sem si ogledal malo atomsko centralo, tovarnico čokolade, kjer ti stroj iz surove čokolade v kratkem izbruha cele škatle pakiranih bonbonov, dalje delavnico na Zahodu tako razširjene pijače Coca-Cola. Zelo zanimiv je ogromen reljef in zemljevid Belgije v naravi. Na tem retjefu je bila zaznamovana vsaka vas, cesta, železnica in tovarna, preko reljefa so vodili mostički, da si si lahko od zgoraj ogledal to čudo. Vsak decimeter na reljefu je pomenil 2 km v naravi.
Zelo je bila zanimiva skupina stavb, kjer je velika belgijska kolonija Kongo razstavljala svoje znamenitosti. Po razstavljenih statistikah sodeč je Belgija v tem predelu Afrike napravila veliko poslanstvo: zatrli oziiroma omejili so razne nalezljive bolezni, ki so preje kosile prebivalstvo v množicah, uvajajo šolstvo, boljše prometne zveze. V paviljonu so bili kot tolmači in čuvaji sami črnel, ki so brezhibno obvladali francoščino. V splošni gonji proti kolonializmu so hoteli Belgijci pokazati -voje človeško stališče. Prav svojstveno je bilo prikazano življenje zamorcev v svoji domovini. Postavili so zamorsko vas z vsemi značilnostmi in tamkajšnjim življenjem. Zelo sem bil presenečen, ko sem s« ogledoval nekaj slik umetniških slikarjev črncev, ko sem opazil s kakšno prirojeno silo obvladajo svojo umetnost.
Ogledni sem si še češki, italijanski, nemški In nekatere druge razstavne prostore. Med vsemi mi je bil naibol j všeč nizozemski, k jer je bil nazorno viden boi Nizozemcev z morjem zn svojo zemljo. V bazenih. polnili vode so ustvarili umetno valovanje vode. da so lahko prikazali način zavarovanja obale pred delovanjem mor In. ki je istočasno njihov prijatelj in sovražnik. Ves paviljon je bil poln nn.j-čijdovileišcgf) cvetja iz Nizozemske.
Gradbinstva ta razstava n,i posebej prikazovala. temveč je vsaka država za selse kazala napredek v zasnovi, v razvoju mest in gradnji stanovanj, produkcijo gradbenih strojev ter industrijo umetnih mas in drugih izdelkov, ki jiili drugod v glavnem uporabljajo v gradbeništvu.
Začelo je močno deževati in ker nisem imel prave zaščite, sem se umaknil v umetniško razstavo moderne umetnosti. Tam sem pa z ozirom na svoje duševne napore, da ugotovim vsebino nekaterih razstavljenih slik in kipov, postal rahlo omotičen. Edišno zdravilo proti temu je bilo. da sem se jadrno odpravil venkaj v dež in nastajajočo noč in sem zabredel naravnost na zabavni prostor. Tam sem se pa med močno razsvetljenimi raznimi tobogani, avtodrom.i, cirkusi in drugimi razstaviščn.kni šotori, s katerih streh je imenitno curljalo, ter med veliko množico ljudi izgubil in nisem našel nikjer izhoda s tega vrveža. Vsak mi je na moje vprašanje pokazal v drugo smer. Ko sem že ves prostor vsaj trikrat prebredel in obupal, da bom sploh še videl svoj dom in družino, sem le našel neko odprtino v ograji in se odpravil ves premočen proti Bruslju, medtem ko me je doma čakal suh dežnik. Zaključek mojega obiska razstave ni bil kdovekaj veličasten.
Naslednje jutro smo se po tridnevnem bivanju v Bruslju poslovili od tega lepega mesta, sc vkrcali v avtobuse in se odpravili z ovinki proti domu. Nuša naslednja postojanka je bila Pariz.
Vozili smo se v lepem jutru skozi belgijsko ravnino, kar smo že blizu meje zagledali, sredi planjave, čudne stožčaste visoke hribe. Nekateri so bili poraščeni, nekateri pa goli. Na vrhu golih stožcev se je nekaj premikalo in rožljalo. Končno se nam je razjasnilo. Zavozili smo v okolico premogovnikov. iz premogovnikov so neraben kamenih; material z zelo dolgimi kombiniranimi transportnimi trakovi prevažali vrhe stožcev, ki so vedno bolj rasli v širjavo im višavo. Vsi ti visoki griči so bili tedaj umetna tvorba človeških rok in strojev. V teh premogovnikih dela precej naših ljudi, ki so se izselili med obema vojnama.
Ko smo zavozili na francoska tla, smo polagoma čutili spremembo. Polja so postajala večja, toda manj negovana kot v Belgiji, tu in tam si videl vprežne vozove s konji, ljudje so se prevažali
po cestah z mopedi im kolesii. Na neskončni ravnimi, T le tu in tam nekoliko valoviti, so v glavnem gojili sladkorno peso, ki so jo pravkar pobirali ter vozili v biitžnje sladkorne tovarne, mimo katerih nas je vodila pot.	'p
Dolgo časa smo se vozili skozi obsežen gozd pni mestu Compiegne. V tem gozdu, v nekem železniškem vozu, so leta 1918 Nemci podpisali kapitulacijo. Leta 1940 je Hitler Francoze prisilil, da so na istem kraju im v istem vagonu podpisali svojo prednjo. Nemci so ta voz odvlekli v Nemčijo v nek muzej. Sedaj stoji ta voz ponovno na svojem mestu sredi gozda.
Po gladki cesti smo brzdi proti srcu Francije — Parizu. Pred Parizom smo zagledali glavno francosko civilno letališče Orly, kjer so se stalno dvigovala in spuščala velika potniška letala. To letališče je uajvečje v Evropi. Za Orlyjem so se začela zgo-ščevati naselja in množiti promet. Prihajali smo v pariška predmestja in smo končno zavozili v samo mesto. Avtobus nas je vozil nekaj časa po mestu, da smo si bežno ogledali glavne znamenitosti. Cas nam je bil v Parizu zelo kratko odmerjen: samo en dam.
Pariz je v Evropi s svojimi šestimi milijoni prebivalcev drugo največje mesto. Po kulturni tradiciji, po zgodovinskem razvoju in po umetninah, ki so jih ustvarile davne in še nedavna generacije, je pa vsekakor prvo. Na videz je mesto matij negovano: fasad ne popravljajo. Razen v glavnih ulicah se ne menijo za odstranitev že zdavnaj preživelih stavb in izložb. Zaradi posebnega podnebja so vse stavite več ali manj počrnele. Vendar diha vsepovsod iz tega zidovja zgodovina mnogih slavnih in težkih dni. To mesto je bilo nekaj časa pravzaprav središče vsega dogajanja na svetu. Francoski kralji so mu dajali blesk in sijaj. Tod se je rodila in zrasla francoska revolucija in prva omajale temelje preživele družbe. Po teh širokih ulicah so korakale zmagoslavne Napoleonove armade. vračajoče se iz daljnih dežel. Po istih ulicah so bile postavljene barikade m se je boril francoski proletariat leta !848 in kasneje leta (871, ko je ustvarjal pariško komuno. Do nedavna je bilo to mesto na čelu napredka človeškega duha: zato sem s spoštovanjem zrl na lepe starinske stavbe, ki so preživele ves ta razvoj.
Pariške ulice so bile zasnovane in mogočne stavbe postavljene že pred več kot sto leti, vendar ne bi mogel noben moderen arhitekt ustvariti lepšo obliko Parizu, kot so jo stari mojstri, zlasti za časa Napoleona. Nepopisen je pogled od starega gradu Louvre preko trga Concorde do slavoloka zmage po široki ulic« Champs Elvsees v daljavo pet kilometrov.
V Parizu pride na vsakih 6 ljudi en avtomobil, ki jih je tedaj milijon. Ce so bili v Bruslju potočki avtomobilov, so se po pariških ulicah valile cele reke v vse smeri. Zavoljo teh avtomobilov boli že sedaj Parižane glava. V Parizu je samo garaž 200.000. Več kot tričetrt avtomobilov mora parkirati po ulicah, hodnikih, prehodih, če le najdejo prostor. Cesto se moraš voziti deset minut, da najdeš ob robu ceste prostor, kamor se lahko stisneš. Parkirati pa smejo samo uro in pol. takoj za tem pa plačaš občutno kazen, ka jti policisti stalno kontrolirajo posebne kartone, ki so pritrjeni na avtomobilih in kažejo čas, kdaj so prispeli. Vsako leto se število avtomobilov pomnoži skoraj za sto tisoč, že sedaj imajo v mestu samem avtomobilisti več muk, kakor pa da bi se posluževali podzemne železnice. Zvečer, ko se trgovine šn uradi zapro in se mnogi odpeljejo na svoje domove v okolico, postaja vožnja po mestu prijetna. Vsa lepa poslopja, vado-meta in spomeniki so osvetljeni in voziš se kot po pravljičnem mestu.
Povprečen Parižan, ki nima avtomobila in z njim tudi taki tujci kot smo mi, se pa vozijo pod Parizom, to je, poslužujejo se podzemske železnice ali kakor jo noži vajo Parižani »Metro«, s katero je vse mesto p rep reže no. Na vseli večjih cestnih središčih so vhodi do podzemskih postaj. S spretnimi zvezami lahko prideš do vsakega kraja mesta v pol ure. Na nekaterih točkah se ta železnica križa tudi v štirih nadstropjih, kajti v isti ravnini se ne more, da ne bi prišlo do hudih nesreč. Varnostne naprave te železnice so popolne. Ko plačaš voznino, ki je razmeroma draga (70 din) im prestopiš vhod na postajo, se lahko voziš ves dan kamor hočeš.
Ko pa izstopiš iiz postaje, se vrata za teboj avtomatsko zapro in smeš le z novim listkom na postajo.
Prvo popoldne in večer smo posvetili ogledu mesta, drugi dan popoldne smo si pa še pogledali tudi znotraj največje znamenitosti. Predvsem je lepa stara stolnica Notre Dame, zidana v 12. stoletju v krasnem starinskem slogu. Zatem je vredna ogleda Sveta kapela, postavljena tudi v istem času in namenjena, da bi bila v njej shranjena trnjeva k iona Kristusa ki so jo križarski vitezi ugrabili v Carigradu. V tej kapeli so znamenita barvana okna, ki juh danes nikakor ne bi mogli izdelati v isti lepoti. Zatem smo si ogledali največji in najznamenitejši. grad .Louvre«. Ta grad so začeli zidati v 14. stoletju. Vsak od francoskih kraljev mu je nekaj prizidal in tako ima sedaj grad preko 400 soban in sob ter bi bil še večji, da ga ni podivjana množica ob revoluciji deloma zažgala. V šestini tega gradu je nameščena največja in najlepša zbirka umetniških slik, kipov in drugih spomenikov na svetu.. Za temeljit ogled tega muzeja rabiš dva dmi, mi smo pa morali to opraviti v dveh urah.
Za nadaljnja ogledovanja mesta in znamenitosti nismo imeli časa, za uživanje raznih razvedri! in zabav, med katere spadajo prireditve v barih, kaba-rejih, varietejih, ki jih je Pariz poln in zavoljo katerih je to mesto nekoliko na slabem glasu, pa ni bilo denarja.
Popoldne smo žal prehitro zapustili Pariz in se odpeljali proti jugu. Vozili smo se vse popoldne preko Vzhodne Francije ter smo pozno ponoči prevozili švicarsko mejo na hribovju jura. Ko smo prišli čez sedlo, se je pod nami blestelo v mesečini veliko Ženevsko jezero, obdano z vencem Inči.
V zgodnjem jutru smo se pripeljali v Ženevo ter smo po kratkem postanku nadaljevali pot do obrežnega mesta Montreux. Pot ob obali jezera je prelepa. Nerazumljiva in skoraj tuja nam je bila izrazita čistoča po cestah v mestih in vaseh. Vinogradi in sadovnjaki, mimo katerih smo se peljali, so bili obdelani, kakor da bi jih počesal in umil.
(Konec prihodnjič)
takle je relief Belgije, kot so ga pokazali na svetovni razstavi v Bruslju
ZADNJE VESTI
■	Naš počitniški dom na Pokljuki je že zgrajen. Letošnja mila zima, ko niti na Pokljuki ni bilo snega, je omogočila, da so zidali vso zimo. Zdaj tečejo še zadnja dela. Ker je dom zgrajen po čisto novi metodi, ki je v svetu znana pod Imenom »Plankamen«, notranja oprema pa v sistemu »Pogradklop«, se je upravni odbor podjetja sicer s težkim srcem odločil, da ga bodo odprli za poskušnjo. Preskušnja bo trajala od prvega do zadnjega aprila in bo brezplačna. Vsi, ki bi radi izkoristili izredno priložnost, naj do prvega sporoče vodstvu jeseniškega gradbišča.
■	Ker je cestna uprava v Kopru postavila ob križišču cest v Semedeli tablo, na kateri piše, da je dovoljena obtežba samo tri tone, je prišlo naše gradbišče stolpičev na originalno misel. Na vsak kamion privežejo 112 z vodikom polnjenih balonov, s čemer dosežejo, da tehta vsak natovorjen kamion natanko 3 tone. Predlogov je bilo sicer več. Najresneje so razpravljali še o drugih, da bi namreč zgradili od križišča do gradbišča žičnico, Stli da bi postavili 93 m visok stolpni žerjav, ki bi kar iz kamiona na križišču razkladal material tudi do najoddalje-nejšega stolpiča. Zelo resne pa so bile razprave še o četrti varianti, da bi namreč od križišča do stavbišča zgradili skakalnico. Ta predlog pa je padel v vodo, ker je doli morje in bi bilo treba prej zgraditi še hrib v velikosti planiške skakalnice. Računi so pokazali, da ta rešitev ne bi bila rentabilna.
■	Sindikalni odbor poajeija je kupil v kranjskem podjetju »Iskra« povsem nov filmski projektor. V centralnih obratih tečejo že zadnja dela na posebnem avlo-busu, v katerega bodo montirali ta projektor. Sindikalni odbor je dobil od podjetja za razdeljevanje filmov 72 filmov ter 54 risank. Sestavili so tudi program obhoda vseh gradbišč in sicer tako. da bo prišlo vsako gradbišče vsak teden na vrsto. Prva predstava bo v prenovljeni menzi ravenskega gradbišča, orveea v mesecu ob osmih zvečer. Sindikalni odbor je s tem pokazal veliko zanimanje za kulturni dvig naših delavcev.
Mamesto poročila o delu sindikata
Podjetje je kupilo 40 osebnih avtomobilov znamke »Zastava GOO« za vse šefe sektorjev in gradbišč ter vse tehnično osebje. Vozila bo oddajal osebno direktor podjetja in to za osebno uporabo, da ne bi prišlo do nepotrebnih nesporazumov, egoističnih teženj in podobno. Prednost bodo imeli šefi z večjimi družinami, da bodo vozila polno izkoriščena
P Delavski svet obratov v Škofji Loki je na svoji 12. seji v sedanji mandatni dobi sklenil, da se bodo odslej točno držali rokov izdelave. Vse obljube so točne in naj bodo gradbišča povsem brez skrbi glede oken in vrat.
fi Na občnem zboru sindikalnega odbora podjetja so temeljito analizirali delo sindikalnih podružnic vsega Gradisa, v razpravi pa so opozorili na številne probleme delavskega upravljanja. Obilica pobud in misli, ki so jih razvili prisotni delegati iz vseh podružnic, bo služila kot osnova za delovni progranv novoizvoljenemu sindikalnemu odboru podjetja. Na občnem zboru so imenovali tudi več komisij: za delavsko upravljanje, za družbeni standard ter športno komisijo. Predsednik sindikalnega odbora tovariš Jože Lorenčič je po občnem zboru izjavil, da je bil občni zbor veličastna manifestacija sindikata ter potrdil, da uživa sindikat tak ugled zato, ker se je uveljavil kot prava organizacija delavskega upravljanja.
IS Kot je dobila Centrala 40 avtomobilov znamke »Zastava 600« in jih deli tehničnemu osebju na uporabo, so dobili pred nedavnim tudi 350 mopedov iz tovarne Tomos. To so vozila, ki so bila namenjena v Avstrijo, pa niso bila izvožena zaradi zaostritve odnosov zaradi šolstva na Koroškem. Mopedi so na razpolago po tovarniški ceni in še s posebnim popustom, ker je dobila tovarna že izplačan izvozni količnik. Tako lahko dobi moped vsak član našega kolektiva že za 43.000 dinarjev. Ko je upravni odbor podjetja razpravljal o delitvi mopedov, je sklenil, da vsi tisti, ki bodo dobili te mopede, izgube piavico na terenski dodatek, če stanujejo dlje kot SJ km od delovnega mesta. (Za pešce je namreč določena oddaljenost 4 km.)
gj Voa-sivo gradbišča Krško na avtocesti je preklicalo vse račune za barake in opremo, ki so jih že poslali gradbiščem, ter izjavilo, da je prišlo do neljube pomote, ker so se v administraciji gradbišča zmotili ter pozabili postaviti med enice in desetice decimalno vejico.
£g V Centralnih obratih v Mariboru so Izdelali prvo serijo 60 strojev za ometa-vanje. Po razdelilniku dobi vsako gradbišče po tri take stroje, gradbeno vodstvo Ljubljana pa deset, ki bodo služili za rezervo. Opozarjamo vsa gradbišča, da lahko do prvega sporoče svoje potrebe, ker razdelilnik ni končno določen in se ga da še spremeniti.
Inženir Jože Uršič je nedavno pristopil h kegljaškemu klubu »Gradis-LjubJjana« in s tem demantiral vse govorice, češ da se za ta šport ne zanima ali da je do kegljačev celo sovražno razpoložen. Na prvem treningu je v treh lučajih podrl 29 kegljev (kralja celo po dvakrat). Vsi prisotni so mu k doseženemu uspehu iskreno čestitali. Predsednik kluba Tone Martinšek je izjavil, da ga bodo nemudoma vključili v reprezentanco ter tako zmešali vse račune tistim, ki so nad našimi kegljači že obupali. Prvega ob osmih zvečer bo tovariš Uršič nastopil na internem tekmovanju. Nudi se torej edinstvena priložnost, da vidimo našega novega reprezentanta. Naš tehnični direktor je izrazil samo dvom, če se bo zaradi poklicnega dela mogel redno udeleževati treninsrov
B NTa neuavnem sestanku upravnikov menz in naselij, ki ga je organiziral sindikalni odbor podjetja in na katerem so sodelovali tudi predstavniki vseh sindikalnih organizacij, so se temeljito pomenili o prehrani naših delavcev in o stanovanjskih razmerah. Sklenili so. da bodo poslali vse kuharice na poseben dopolnilni strokovni tečaj. Tečaj bo na Jesenicah in ga bo vodila tamkajšnja kuharica, ki je dobila pred nedavnim za strokovno delo posebno nagrado. Zavod za napredek gospodinjstva pa je obljubil svojo strokovno pomoč. Glede stanovanj pa so se domenili, da bo sindikat iz svojih sredstev nabavil nove rjuhe in odeje. Tečaj začenja prvega.
Inženir Sever, ki je vodil naše gradbišče v Titogradu, je napravil končno veliko življenjsko odločitev. Oženil se je. Zakonsko družico si je po daljšem premišlja-nju izbral po formuli: polovica moževih let -1- 7 let. Po poklicu je medicinska sestra (čez sedem let vse prav pride!) Mlademu zakonsKe^m paru naše iskrene čestitke!
m.
KAKO SI MALI JANEZEK PREDSTAVLJA NADURE
Ko smo še gradili termoelektrarno
NISTA SE RAZUMELA v Šoštanju so neki dan naročili kn>
rirki. naj gre na kolodvor počakat nekoga, ki bo prišel iz Rajhenkur. ga. Kurirka pa ni dobro razumela in je mislila da bo prišel iz Ham* burga.
Ko sta se na postaji srečala 9 prišlecem, se mu je predstavila:
-Ich bin aus Elektro-Kraftwerke von Šoštanj... (Jaz sem iz termoelektrarne iz Šoštanja.)
Nato je tudi oni začel lomiti po nemško in šele potem, ko je opazil, da ?' nemščina ne gre od rok, je začel po naše.
Na znaneiji ljubljanskem gradbišču »Rozeta« v Šiški so nepričakovano zaključili že vsa dela. Te dni bo že kolavdaeija. Prav tako bi oddali še druge stavbe, ki so jih začeli graditi pred dvemi ali tremi leti, če ne bo deževalo