bčIRb BANCA Di CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Ul. Cario Alberto, 17 MOJA BANKA novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIV1DALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1.200 lir St. 12 (656) • Čedad, Četrtek, 25. marca 1993 Presto un’assemblea straordinaria Sulla zona franca la Comunità chiama Turello Doveva essere il 3 aprile, ma il presidente della Giunta regionale Turello non é disponibile per quella data. Si terrà dunque attorno al 20, non prima. “Un’assemblea straordinaria della Comunità montana delle Valli del Natisone aperta a tutti -spiega il sindaco di Pulfero Specogna - nella quale dibattere la proposta di zona franca sul confine del Friuli orientale”. Nel quadro di Osimo, insomma, sembra già tramontata l’idea di una zona defiscalizzata solo per la provincia di Udine, come lascia intendere il presidente della Comunità montana Chaibu-dini: “C’è qualche possibilità solo se puntiamo a tutta la fascia confinaria della Regione”. Amministratori a raccolta, quindi, fra poco meno di Un mese, ma non solo loro. L’intenzione é di sentire un esperto. Il nome sarebbe quello di Tito Favaretto, Presidente dell’Istituto studi e documentazioni dell’Est europeo. Altri invitati saranno i presidenti delle Camere di commercio di Udine e Gorizia e, come dicevamo all’inizio, il presidente della Regione Turello, che dovrebbe concludere i lavori della seduta. Sapremo così anche la posizione della giunta regionale. Intanto conosciamo quella di Specogna, chè non é poco: “Una zona franca é qualcosa ma non può risolvere tutti i nostri problemi, occorrono benefici estesi a tutte le zone confinarie, a prescindere dalla zona franca. Potrebbe darceli la Comunità economica europea”. Secondo il sindaco di Pulfero, che é anche presidente del consiglio di amministrazione delle Autovie venete, con Osimo andrebbero riequilibrate, dal punto di vista economico, le zone di confine italiane e slovene. Michele Obit segue a pagina 2 Furlani in Slovenci želijo sodelovati V Čedadu srečanje z Inštitutom furlanske kulture ite K x Del udeležencev srečanja med Furlani in Slovenci na sedežu društva Trinko v Čedadu Furlani in Slovenci delijo v videmski pokrajini isto usodo, se borijo za podobne cilje in v prvi vrsti za zakonsko ureditev manjšinskih pravic. Spoznanje, da je treba združiti moči, obogatiti sodelovanje Se zlasti na kulturnem in informacijskem področju ter utrjevati politično solidarnost je privedlo v Četrtek zveCer do srečanja v Čedadu med Zvezo Slovencev in Institutom furlanske kulture. V furlanskem institutu delujeta med drugim tudi skupina duhovnikov “Glesie furlane” in privatna radijska postaja Onde furlane. Srečanje, pobudo za katerega je dala Zveza Slovencev, je bilo pretežno delovnega znaCaja. Prišlo je do izmenjave konkretnih predlogov za skupne pobude in do oblikovanja programa, ki naj bi ga v teku leta uresničili, pri čemer izstopa srečanje prijateljstva med dvemi narodi, ki se bo letos avgusta ponovilo v Petjagu. Imenovana je bila tudi mešana delovna komisija, prva naloga katere je oblikovanje skupnega dokumenta, ki naj bi ga predstavili ob prihodnjih deZelnih volitvah. beri na strani 3 Obisk v skupSCini Slovenije Slovenci v Italiji si prizadevajo, da bi se pogajanja tied Italijo in Slovenijo formalno odvijala brez nepotrebnih zastojev in v duhu medsebojnega spoštovanja in prijateljstva. To je Se Posebej pomembno v zdaj-snem Casu, ko se je ozračje ! nekoliko ohladilo tudi zara-j di note, ki jo je italijansko ! Zunanje ministrstvo naslovilo Sloveniji in Hrvaški v *vezi z vprašanjem lastnine 'strskih beguncev. Te poglede je zastopstvo Slovencev iz zamejstva podedovalo predsedniku parlamenta Rigelniku ter komiki za mednarodne zadeve na srečanjih, ki sta bili v ponedeljek popoldne v Ljubljani. Na njih so se pogovorili ludi o vrsti vprašanj, ki nevredno zanimajo naSo na-r°dnostno skupnost. S tem v ?vezi so si bili predstavniki j* zamejstva edini v tem, da ' kazalo tudi znotraj parlatola, podobno kot so ure-O' na ministrstvu za zuna-t zadeve, ustanoviti pose-n° lelo, ki bi sledilo vpra-“®oju Slovencev zunaj meja Oiaiicne domovine. Malborghetto: cori in amicizia Il Litorale canta - Primorska poje è una manifestazione che ha già festeggiato i suoi 20 anni di vita e per la prima volta toccherà il comune di Malborghetto in Val Canale. Si tratta di u-na rassegna corale alla quale ogni anno partecipa oltre un centinaio di cori che nel segno deH’attaccamento alla tradizione e dello scambio culturale, dell’amore per il canto, dell’amicizia e della solidarietà opera al fine del superamento dei confini. Si trovano così a cantare assieme cori sloveni della vicina Slovenia e del Friuli- Venezia Giulia in innumerevoli concerti che si tengono in un’ampia fascia da u-na parte e dall’altra del confine italo-sloveno. Il concerto a Malborghetto, organizato dalla ZSKD -Unione dei circoli culturali sloveni, sezione di Resia, e a cui ha dato il suo patrocinio la Comunità montana della Val Canale - Canal del Ferro, si terrà domenica 28 marzo alle ore 17 nel Palazzo veneziano. A fare gli onori di casa sarà il Visarski kvintet - Quintetto femminile di Lussari. segue a pagina 3 Una veduta della Val Canale L’ex Ipsia alla scuola bilingue Il consiglio comunale di S. Pietro al Natisone ha approvato venerdì sera la delibera con cui si impegna a cedere in comodato il fabbricato dell’ex Istituto Professionale di Stato alla scuola privata bilingue di S. Pietro. Si tratta di una strettura abbandonata da circa tre anni. L’Istituto per l’istruzione slovena, secondo il contratto che verrà tra breve stipulato, interverrà con una serie di lavori di ristrutturazione per u-na spesa di 400 milioni in cambio dell’utilizzo della strettura per 20 anni. “Un’operazione positiva per il comune - ha sottolineato il sindaco Marinig - perché altrimenti il fabbricato ri-schierebbe di cadere, ed inoltre stiamo dando una nuova sede ad una scuola che raccoglie circa il 30 per cento dei bambini delle Valli del Natisone”. Di diverso parere la minoranza Dc-Psdi, che ha votato contro la delibera. A rendere perplessi i consiglieri Chiabudini, Bacchetti, Napoli e Mattelig il lungo periodo di tempo della concessione, la provenienza dei 400 milioni (“Sono contributi in attua- Casa di riposo: esposto in Procura La gestione ed il trattamento degli ospiti nella casa per anziani di Cividale sono divenuti un caso. Infatti, dopo un sopralluogo avvenuto l’altra settimana, i responsabili regionali del Tribunale del malato hanno trasmesso un esposto alla Procura della Repubblica di Udine in cui segnalano alcuni fatti che contrastano con il normale trattamento dei ricoverati. Tanto il responsabile regionale del Tribunale del malato Valerio Frezza come la referente provinciale Lorenza Morelli, da noi interpellati, hanno parlato di ospiti della casa di riposo che vengono legati alle carrozzine oppure direttamente ai radiatori. “Sulla soglia del 2000”, ha detto Frezza, “questo tipo di trattamento è inspiegabile. Capisco tutte le difficoltà, però c’è modo e modo di trattare le persone, special-mente quelle non autosufficienti.” Rudi PavSiC segue a pagina 2 zione della legge sulle aree di confine” ha spiegato Marinig), il fatto che la scuola non sia parificata. “Uno sforzo della minoranza per giustificare una scelta sostanzialmente politica” l’ha definito Ciccone, capogruppo della Lista civica, secondo cui “bisognerebbe stipulare un contratto d’affitto, per dare maggiori garanzie alla scuola, per metterla al riparo da eventuali colpi di mano, da scriteriate valutazioni politiche future”. Esiste infatti una norma che prevede, in caso di comodato, la possibilità che il Comune ritorni in possesso di un bene se ne ha assoluta necessità. Il consiglio comunale ha anche approvato all’unanimità una mozione in cui chiede che la sede della nuova Comunità montana sia S. Pietro. Con un’altra mozione, alla quale la minoranza ha dato voto contrario, si chiede alla Regione di tenere in dovuta considerazione gli aspetti culturali, etnici e linguistici del nuovo ente, suggerendo come denominazione “Comunità montana della Slavia friulana”, (m.o.) Circolo di cultura “Ivan Trinko” Venerdì 26 marzo alle ore 18 presso la propria sede a Cividale conferenza sul tema: Osimo e la questione slovena interviene Io storico prof. Jože Pirjevec docente all’Università di Trieste • I rischi del nazionalismo • DSL za vstop v vlado stran 2 • Incontro tra Friulani e Sloveni • Osimo in Slovenci stran 3 • 110 quesiti referendari • Patronat Inac... stran 4 • Minimatajur stran 6 • La Matajur alza le braccia al cielo pagina 7 BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALE DI CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 L novi mata j ur Četrtek, 25. marca 1993 Aktualno Zavod Tja nov statut V ponedeljek je Zavod za slovensko izobraževanje imel redni občni zbor, ki je bil povsem delovnega značaja. Občni zbor je v odsotnosti predsednika vodil podpredsednik Aldo Clodig, dnevni red pa je obsegal poročila, odobritev obračuna in proračuna in razpravo o prenovitvi statuta Zavoda. Poročila so se omejila na bistvene novosti, predvsem v zvezi z delovanjem dvojezičnega Šolskega središča v Spetru. Zavod je v letošnjem Šolskem letu dosegel, da je Šolska oblast vzela na znanje tudi dejavnost zasebne dvojezične osnovne Sole, s čimer je zaključena prva faza legalizacije šolskega središča. Zabeležiti gre tudi stalno rast števila učencev, zaradi česar postajajo sedanji prostori vse bolj pretesni. Upravni odbor je zato zaprosil občino Speter za uporabo prostorov bivšega Državnega poklicnega zavoda, kar je občinski svet na svoji zadnji seji odobril. Prostore namerava Zavod adaptirati in zaprositi v tem smislu za prispevek iz zakona 46/91. Večji del občnega zbora pa je obsegal razpravo o spremembah statuta, ki je potekala na osnovi predloga, ki ga je pripravil upravni odbor ob upoštevanju pripomb samih članov, strokovnjakov in manjšinskih organizacij. Prisotni so predlog v vsebinsko bogati razpravi obravnavali po posameznih členih, predlagali posamezna dopolnila in ustreznejše formulacije, tako da je z občnega zbora izšlo Ze dokaj dovršeno besedilo statuta, ki pa bo dokončno odobreno na prihodnjem izrednem občnem zboru v aprilu. Na programski konferenci, ki je bila v Vidmu Člani stranke Dsl za vstop v vlado Demokratična stranka levice je pripravljena prevzeti odgovornost pri upravljanju DeZele. To naj bi storila po deželnih volitvah, seveda v široki koaliciji, v kateri bi se prepoznavale napredne in levičarske sile. To je bilo povedano na sobotni videmski programski konferenci DSL, ki so jo sklenili s posegom vsedržavnega koordinatorja tajništva Davida Visanija. Konferenca je bila tudi priložnost za poglobljeno razpravo okoli drugih vprašanj, ki so v zdajšnjem času aktualna. Glede aprilske referendumske preizkušnje bo deželna DSL podpirala zagovornike “DA”. Posebej o slovenski narodnostni skupnosti pa je zapisano v dokumentu, ki ga je za programsko konferenco pripravil deželni svetovalec in predsednik slovenske komisije DSL Miloš Budin. Le-ta je tudi spregovoril na konferenci in podal pogled slovenskih demokratičnih levičarjev do bližnjih referendumov. Dejal je, da je večinski volilni sistem koristen za naSo narodnostno skupnost. Spodbuja namreč vse njene komponente k skupnemu nastopanju in ponuja možnost, da se ohrani pluralistično organiziranost. Taksen sistem je obenem priložnost za trdnejšo in vsebinsko bogatejšo povezovanje z italijanskimi demokratičnimi silami. Večinski volilni sistem, je se dejal Miloš Budin, ne predstavlja ovire pri izvolitvi slovenskih predstavnikov, kot strumentalno zatrjujejo nekateri tudi znotraj nase skupnosti. Govornik je tudi zanikal, da bi bilo slovensko zastopstvo na Deželi ogroženo zaradi novega volilnega sistema. Govoriti v to smer pomeni zavajati slovensko majsino. Budin se je nato zavzel, da bi vse slovenske politične komponente izdelale skupen predlog, kar zadeva zajamčeno zastopstvo. Rudi Pavšič Casa di riposo “scossa” La casa di riposo di Cividaie dalla prima pagina 11 responsabile del Tribunale del malato ci ha spiegato che la casa di riposo di Cividaie ha la concessione per ospitare 256 persone (attualmente sono presenti 250) tutte autosufficienti. Stà di fatto che degli attuali ospiti ben 197 non sono au- tosufficienti e necessitano di aiuti e cure particolari. Nella struttura cividalese sono inseriti anche malati di mente per i quali c’è bisogno di trattamenti adeguati. La direttrice della casa di riposo Renata Qualizza ha sottolineato che i problemi esistono e che si dovrebbero risolvere a livello politicoamministrativo. La palla, dunque, è passata al Comune di Cividaie (sino ad ora non siamo riusciti a contattare i responsabili) che gestisce la casa di riposo ed è perciò responsabile anche dei problemi di mancanza di personale e deirinserimento di personale qualificato per la specificità degli anziani e dei malati ricoverati. (R.P.) [P3Kscg] ijfQòÈJ 13 Il puntino sulla i Oh, finalmente! Proprio all'ultimo momento utile in vista delle prossime elezioni anche la provincia di Udine, o meglio la sua fascia confinaria, si è messa al passo con le provincie sorelle di Gorizia e Trieste. E nata la Lista per l’Italia, di cui si sentiva veramente la mancanza. Come far uscire dall’ emarginazione economica, sociale e culturale le Valli del Natisone e tutta l’area confinaria? Con la difesa dell’ italianità, contro ogni collaborazione e con il nazionalismo esasperato che tanto successo e fortuna hanno portato a Trieste, dove l’economia è a pezzi e non ci sono sbocchi positivi, grazie all’impegno di analoghe liste? Se questo è progresso, viva la Lista per l’Italia! Zona franca sul confine: ora la chiede anche Cividaie dalla prima pagina Se la benzina costa poco in Slovenia, altrettanto do-vrebbere essere da noi, per fare un esempio. Stesso discorso per l’iva. SuH’assemblea straordinaria della Comunità montana i sindaci delle Valli hanno discusso mercoledì. Intanto lunedì sera il consiglio comunale di Cividaie ha approvato un ordine del giorno, proposto da Jacolutti (Psi), con cui chiede alle diplomazie italiane e slovene di tenere nella giusta considerazione l’istituzione di una zona franca sul confine del Friuli orientale. L’unico voto contrario é venuto da Pagavino, ambientalista, contrario a strade e zone industriali nuove. Michele Obit DALLA SLOVENIA Bogo Samsa I rischi del nazionalismo Oggi, giovedì 25 marzo si riunisce a Roma la commissione mista italo-slove-na, composta da sei membri, che proseguirà la discussione riguardo a tutte le questioni aperte tra Italia e Slovenia. La delegazione italiana è guidata dall’ambasciatore Sergio Berlinguer, quella slovena da Nace Golob. E questo il secondo incontro dopo quello tenutosi un mese fa in Slovenia, nel castello di Strmol. In questo breve arco di tempo sono accadute molte cose. I preparativi da entrambe le parti si sono intensificati, ma soprattutto si è acuita la campagna degli ambienti nazionalisti italiani che ha trovato una eco anche nella minacciosa nota del ministero degli esteri italiano in cui, in sostanza, si ricattano Slovenia e Croazia: se non si piegheranno, l’Italia ostacolerà il loro ingresso in Europa. Il nazionalismo è una malattia incurabile di Trieste, una città in cui in 10 anni la popolazione è scesa da 300 mila a 250 mila abitanti, sempre più anziani, a-mareggiati e nostalgici. Non vi è nessun interesse nè per le novità, nè di apertura al mondo che è spietato, attraversato da venti minacciosi ma anche pieno di vivaci ed interessanti premesse per il futuro. E un ambiente nostalgico che guarda al passato e pretende dallo stato italiano in cambio del suo patriottismo un forte sostegno attraverso sovvenzioni di ogni tipo. Ma questa nostalgia nazionalista ha ampiamente travalicato i confini triestini e si è manifestata anche nella stampa nazionale italiana, influisce sulle decisioni ed ha provocato in fin dei conti anche la nota della Farnesina. Una risposta a questa posizione italiana, non del tutto logica, sta nella crisi del sistema. La burocrazia ha un peso sempre maggiore nelle decisioni vista la crisi della politica. La burocrazia del resto non è nè negativa, nè positiva, semplicemente fa quello che può e le novità, i nuovi stati ed i nuovi rapporti le sono estranei. La Slovenia e l’Italia, non devono muoversi nella direzione della chiusura, delle accuse reciproche. U-na risposta efficace e convincente si basa su iniziati-ve di collaborazione economica, sociale e culturale a vantaggio delle popolazioni di confine. E iniziative positive in questo senso ci sono state. In questa cornice si inserisce la cordiale cerimonia nel corso della quale il presidente della repubblica Kučan ha appuntato sul petto di Francesco Cossiga il sigillo d’oro per la libertà (la più alta onorificenza della repubblica slovena), per il suo contributo al processo d’indipendenza. I due uomini di stato poi hanno parlato della gente, della gente di confine che desidera la collaborazione, la pace e la convivenza, insomma una vita migliore. Dalla moglie ti puoi separare, dice Cossiga, dal tuo vicino no e dunque dobbiamo fare il possibile per avere rapporti di buon vicinato. Lunedì sarà a Lubiana il ministro italiano dei trasporti e delle comunicazioni che sottoscriverà con il collega sloveno un accordo sulla collaborazione tra i due paesi in questo settore. La situazione è dunque e-stremamente complessa anche perchè in giugno ci saranno le elezioni regionali e a Trieste anche quelle provinciali se non addirittura quelle comunali. Tutto ciò, si inserisce nella tempesta degli scandali e degli arresti di politici, del crollo del sistema. E c’è il rischio di strumentalizzazioni ai fini politici. Sarebbe dunque necessario affrontare le questioni con un’ottica più anipia, superando gli interessi parziali dei partiti e ponendo coraggiosamente tutta la problematica nell’ambito che le è proprio: la collabo-razione è utile, i rapporti consolidati contribuiscono alla stabilità ed in questo senso anche al benessere della gente. E questo è anche il compito principale di ogni politica. Lo scontento aumenta La decisione del governo sloveno di congelare i salari ha provocato la protesta del mondo del lavoro e dei pensionati. Il quotidiano di Lubiana “Deio” ha pubblicato l’esito di un sondaggio telefonico riguardante la situazione economica e sui rapporti della gente con le i-stituzioni. Sul futuro economico oltre il 55% degli intervistati prevede una recessione maggiore, mentre soltanto l’8 % prevede un netto miglioramento. Più del 60% degli intervistati non ha fiducia nelle istituzioni, il 16 % concorda con l’operato I Verdi sloveni si separano del governo, il 6% con i sindacati mentre soltanto il 2,2% da fiducia al parlamento. Secondo il sondaggio il governo spende troppo poco per la scuola, la cultura, la sanità e l’assistenza sociale. Sono troppi, invece, i soldi spesi per l’amministrazione pubblica, l’esercito e la polizia. Separazione verde Il presidente del gruppo parlamentare dei Verdi sloveni Dušan Plut ha annun- ciato la scissione dal gruppo Verde con l’istituzione di un nuovo gruppo dei Verdi (partito ecologico-sociale), di cui fanno parte tutti gli attuali parlamentari. La nuova formazione si colloca a sinistra ed è in contrasto con il gruppo dei Verdi che in Slovenia è molto vicino al centro-destra. Onorificenza a Cossiga L’ex presidente della Repubblica Francesco Cossiga è stato insignito della più al- ta onorificenza che viene data in Slovenia, il sigillo d’oro per la libertà. Durante la cerimonia, alla quale erano presenti il ministro degli esteri sloveno Peterle ed i parlamentari Bratina e Bia-sutti, il presidente sloveno Milan Kučan ha ribadito i rapporti di amicizia che legano i due paesi ed ha ringraziato Cossiga per tutto ciò che ha fatto in favore del nuovo Stato. Peterle in Croazia La Slovenia e la Croazia in questi giorni dovrebbero preparare un “pacchetto” contenete tutte le questioni inerenti i rapporti tra le due repubbliche. Dopo di ciò i medesimi problemi saranno discussi da due delegazioni intergovernative. Lo ha annunciato il ministro degli esteri sloveno Lojze Peterle durante la sua visita a Zagabria. Guida culturale Il gruppo editoriale Marketing ha pubblicato u-na guida dei più importanti monumenti a carattere cui' turale in Slovenia. La guida, edita in sloveno, tedesco, inglese, italiano, francese e ungherese, costa 4.800 talleri. La miniera in crisi Anche per la chiusura de; finitiva della miniera di mercurio a Idria ci vogliono soldi. Attualmente nella miniera, che ha cessato l’attività estrattiva da diverso tempo, lavorano 160 addetti per i quali lo Stato non stanzia i salari pattuiti. Sino ai ora il problema è stato risol to con la vendita dei 400 al loggi di proprietà della miniera. ■— Kultura- Incontro tra Friulani e Sloveni Un destino comune Četrtek, 25. marca 1993 I Friulani, da Radio Onde furlane al Teatro Incerto, da Patrie dal Friul a Glesie furlane da una parte. Gli Sloveni della provincia di Udine, dal Beneško gledališče al Novi Matajur, dalla scuola privata bilingue di S. Pietro al Natisone al Dom dall’altra. Ma a dividerli c’é ormai soltanto un tavolo di lavoro. Due entità da sempre, o quasi, a contatto tra loro (se non altro per motivi geografici), ma mai come ora. Due identità che rischiano di perdersi, di svanire, ognuna per conto suo. “E allora perché non provare ad unire le forze, per cercare di rivitalizzare i rapporti tra le due comunità?” ha chiesto Jole Na-mor, in rappresentanza dell’Unione degli sloveni della provincia di Udine. Da Cividale, giovedì scorso, è partito un segnale importante. Federico Rossi, consigliere regionale ma soprattutto nume tutelare dell’Istitut di culture furlane, ha detto durante l’incontro tenutosi nella sala del circolo Ivan Trinko: “Se dieci anni fa si fosse fatto questo incontro, ci sa- Venerdì 26 marzo, alle ore 20.30, presso il Centro culturale di Prato di Resia si terrà un incontro con Pavel Merkù nell’ambito della rassegna Incontro con l'autore promossa dalla Comunità montana Valcanale-Canal del Ferro. rebbe stata freddezza sia da una parte che dall’altra. Oggi la nostra risposta é entusiasta, ed il disgelo preannuncia un destino comune”. Un destino che lascia intravedere già qualche tappa: la collaborazione tra gli organi di stampa, una serie di incontri culturali, un documento comune da inviare ai politici regionali, se possibile anche ai candidati delle prossime elezioni, per sapere quale posizione questi abbiano nei confronti della tutela dei due gruppi etnici. E, per entrare ancora più nel particolare, ripetere Il presidente dell'lstitut di culture furlane Federico Rossi l’esperienza di Ponteacco dello scorso anno, cercare di allacciarsi al Mittelfest di Cividale, ammesso che quest’anno si faccia, trovare un punto d’incontro anche nella rassegna corale Primorka poje, puntare sullo scambio di notizie e informazioni relative alle due comunità. E sul discorso della tutela di Friulani e Sloveni, per le cui leggi i tempi si allungano, e non é una novità, una spinta decisa. Cercando di guardare, più che a Roma, a Strasburgo, all’Europa. Michele Obit S. Pietro: espone la Pian Dopo il successo della mostra di Teresa Lendaro, sabato 27 marzo, alle ore 18, si aprirà nella BeneSka galerija di S. Pietro al Natisone un’altra personale, dedicata ad un’artista donna: Sandra Pian. La rassegna patrocinata dall'assessorato alla cultura del comune di S. Pietro, con la collaborazione dell’associazione culturale “Nuova immagine” ha per singolare titolo “Misteriose immagini della memoria”. La selezione di nuovi paesaggi presentata dalla Pian in questa rassegna, nasce da una pittura di particolare intensità fragorosa ma anche ricca di sottili veleni interiori, drammatica e veloce, spesso crudele, ma decorativamente esausta. La mostra sarà presentata al pubblico dal pittore udinese Giovanni Cocetta e rimarrà aperta fino a domenica 14 aprile. Predavanje prof. Pirjevca na pobudo društva Ivan Trinko Osimo in Slovenci Vrsta srečanj društva o najbolj aktualnih in perečih vprašanjih Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada ima v načrtu za prihodnje mesce nekaj zelo zanimivih pobud: v glavnem gre za predavanja in razprave o najbolj aktualnih vprašanjih. V tem trenutku je v vsej deZeli v središču pozornosti problematika odnosov med Italijo in Slovenijo. ZaCela je Ze delovati mešana slovensko-italijan-ska komisija, ki se ukvarja tudi s posodabljanjem osim- skih sporazumov. Njeno delo pa spremljajo ze od prvega koraka tudi hudo polemični toni. Postavlja se vprašanje fojb, istrskih beguncev in njihovih imovin. V ta okvir sodi tudi vprašanje priznanja in zaščite slovenske narodne skupnosti. Da bi poglobili zgodovinsko in politično ozadje osimskih sporazumov ter vsa aktualna vprašanja z njimi povezana, seveda s V Sovodnjah ob Soči danes koncert s skupino Trio Ekos V četrtek 25, marca, ob 20.30. uri bo v kulturnem domu v Sovodnjah ob Soči (pri Gorici) nastopala priznana mednarodna skupina komorne glasbe “Trio Ekos”, ki ga sestavljajo kitajska klarinetistka Lee I-Nin, avstralska čelistka Anthea Scott-Mitchell in italijanska pianistka Chiara Mi-gliari. “Trio Ekos” bo ob tej priložnosti izvajal skladbe L. van Beethovna, M. Brucha ter skladbo sodobnega kitajskega skladatelja Shing kwei Tzenga “Nostalgia I in II”, ki bo prvič predstavljena v Italiji. Informacije na urad kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20 - tel. 0481/33288). strokovnim in racionalnim pristopom, smo povabili zgodovinarja Jožeta Pirjevca, profesorja na tržaški Univerzi. Predaval bo na temo “Osimski sporazumi in slovensko vprašanje” v petek 26. marca, ob 18. uri na sedežu društva v Čedadu. Kot prispevek k razmišljanju in razpravi o novem volilnem zakonu, o katerem bomo odločali ze 18. aprila na referendumu, in ki od blizu zadeva tudi slovensko narodno skupnost v Italiji, KD Ivan Trinko namerava v kratkem prirediti okroglo mizo. Na njej bodo sodelovali slovenski predstavniki strank SSk, DSL, SKP in PSI. Tretje kulturno srečanje pa se uvršča v praznovanja 130-letnice rojstva msgr. Ivana Trinka. Na njem namerava društvo predstaviti delovanje Trinka kot političnega delavca in predstavnika ljudske stranke. 1 primi documenti a Cividale - 5 Le origini di Idria Testimone eloquente dei rapporti con i friulani è rimasta fino ad oggi la più vecchia chiesa di Idria, costruita nel luogo dove sarebbe scaturita la prima “sorgente d’argento”. E la chiesetta della Santa Trinità che come monumento storico culturale di prima classe è stata restaurata in modo e-semplare alcuni anni fa. La chiesa risale al 1500 come dimostra anche la copia del documento di istituzione che è in visione nel presbiterio. La traduzione del documento (in latino) è: “Frane Malonus, dottore in legge, vicario generale del Patriarca Domenico Grimani - ai nostri amati a-bitanti di Idria un saluto e-terno nel nome del Signore. Riguardo alla vostra richiesta nel documento allegato, di buon grado vi concediamo di pregare la santa messa tutte le volte e ovunque lo desideriate sull'altare mobile nella chiesa o nella cappella che è stata appena eretta e dedicata allo Spirito Santo, alla Beata Vergine Maria e ad S. Sebastiano; lo stesso vale anche per la Chiesa della Vergine Maria appena sarà consacrata. Tuttavia è necessario il permesso e l’assenso del pregiatissimo signor parroco o del sacerdote che è lì pastore d’anime visto che con questo assenso non vogliamo in alcun modo limitare i suoi diritti (ci si riferisce al parroco di Idria Inferiore, ndt). Come certificazione e prova abbiamo fatto scrivere questa lettera ed ordinato che porti il marchio circolare di sua Eccellenza il Patriarca. Consegnato a Li-dine il 22 agosto 1500 nel terzo anno dell’ indizione (del quindicinnale)’’. Questo è il primo documento ecclesiastico in cui si fa riferimento ad una qualche chiesa a Idria. Il prezioso documento è conservato nell’ Archivio Arcivescovile di Udine. Va detto che i rapporti tra la Sede patriarcale di Udine e la chiesetta della S. Trinità non furono interrotti nemmeno successivamente. Quando nel 1606 l’ispettore del Capitolo cividalese venne a visitare la chiesa la trovò ben tenuta ed addobbata. Il capellano Annibaie Bottoni, per la verità, nel 1625 aveva scritto al Patriarca a Udine che la chiesetta era in pessime condizioni, ma pochi anni dopo fu completamente rinnovata. Oltre a quanto già detto, è necessario ricordare che proprio il Capitolo cividalese per conto del Patriarca guidò per lunghi periodi l’attività pastorale sul territorio di Idria fino alla metà del XVIII secolo, quando fu annesso alla diocesi di Lubiana. I capellani di Idria furono nominati fino alla metà del XVIII secolo dal capitolo di Cividale e dipendevano dal parroco di I-dria Inferiore. Il cinquecentenario, con i documenti che testimoniano i rapporti tra Cividale ed I-dria, è un anniversario significativo ed è giusto che venga ricordato da entrambe le cittadine. E non solo per rispetto della memoria storica ma soprattutto alla luce dei futuri rapporti tra comunità vicine. Idria e Cividale, il Friuli e la Slovenia saranno collegate anche in futuro così come un tempo dalle valli della Idrijca, dell’Isonzo e del Natisone. E nell’interesse comune fare il più possibile affinchè attraverso queste valli ci sia uno scambio di beni materiali e spirituali e si approfondiscano i rapporti di genuina amicizia tra le persone. 5- fine Jane/. Kavčič (Il lesto originale in sloveno del professor Janez Kavčič, storico ed operatore del Museo di Idria, accompagnato dalle note bibliografiche, è stato pubblicato sul Trinkov koledar 1993) Quale cultura in Friuli? Sabato 27 marzo si terrà a Remanzacco un convegno/ forum su “L’avvenire della cultura friulana, slovena e tedesca in Friuli”. L’obiettivo dell’incontro è quello di dare voce e mette-fe a confronto i gruppi e le individualità che producono cultura in Friuli. Il convegno conclude la ['Uscita rassegna culturale tfivignincis e divignis”, °rganizzato dall’ Istitut di culture furlane e Usmis, dal Circuì cultural Kennedy e dalla proloco di Remanzac-c°> che da ottobre a marzo *n una trentina di incontri-battiti ha approfondito tut- DVuNNCS DIVIGNIS ti gli aspetti della cultura friulana. L’inizio dei lavorori è previsto alle ore 9.30 con la relazione introduttiva, seguiranno fino alle 12.30 i contributi di gruppi e singoli operatori. Dopo la pausa del pranzo il convegno riprenderà alle ore 15. Alle o-re 17.30 interverrà il prof. Leonardo Sole, docente di linguistica all’Università di Sassari. Naturalmente il convegno sarà anche occasione di incontro e scambio di informazioni. Uno spazio sarà dedicato nell’arco di tutta la giornata all’esposizione, vendita e scambio di materiali (riviste, giornali, libri, dischi, video ecc.). Steverjan: Festival domače glasbe bo letos 3. in 4. julija V Števerjanu, Med borovci, bo 3. in 4. julija 23. festival domače glasbe. Festival, na katerem so pred leti sodelovali tudi nekateri beneški Slovenci, je tekmovalnega značaja in ga organizira domače slovensko kulturno društvo “F.B. Sedej”. Prijavijo se lahko vsi slovenski ansambli, ki gojijo narodno-zabavno glasbo. Vsak ansambel mora izvajati dve skladbi. Prva mora biti izvirna, druga pa iz zakladnice najbolj priljubljenih uspešnic slovenske narodne glasbe. Festival se odvija v dveh dneh: na prvem večeru nastopijo vsi ansambli, naslednji dan je finale, ki se je udeleži, po izboru strokovne komisije, približno polovica prijavljenih ansamblov. Prva nagrada za najboljši ansambel in trofej društva Sedej je v višini 2 milijonov lir. Ansambli pa se lahko potegujejo Se za 6 dodatnih precej zanimivih nagrad. Rok za prijavo ( SKPD “F.B. Sedej”, Trg svobode 6, 34070 Steverjan - Gorica), poteče 31. maja. Pohitite! Concerto a Malborghetto segue dalla prima Sei sono i cori che si esibiranno domenica prossima al concerto della Primorska poje di Malborghetto, due dei quali provenienti dalla vicina Slovenia. Aprirà il concerto il quintetto “Sumus” di Vipacco, seguiranno poi il coro femminile “Ivan Grbec” di Trieste, il coro maschile “Valentin Vodnik” di San Dorligo della Valle, il coro maschile “Akord” ed il coro misto “Podgora” di Piedi-monte (Gorizia) e infine il coro maschile Iskra di Plez-zo. Un appuntamento dunque da non mancare. Četrtek, 25. marca 1993 Ul se versola ripresa Circa cinquanta dei 281 attuali dipendenti dell’Ise, azienda che produce mobili in pino a Moimacco e Man-zano, oltre che ad Annone Veneto e S. Quirino, provengono dalle Valli del Na-tisone. L’azienda sta uscendo da una crisi che rischiava di decretarne il fallimento. “L’espansione, che l’aveva portata ad avere 450 dipendenti - spiega Ivo Paljavec, sindacalista della Cgil - è terminata nel 1991, quando é stata chiesta l’amministrazione controllata”. Erano seicento i creditori che bussavano alla porta, ed i debiti ammontavano a 48 miliardi. “Il Tribunale - prosegue Paljavec - ha nominato Sisto Job come curatore. Nel settembre dello scorso anno c’é stata una ristrutturazione occupazionale che ha portato alla cassa integrazione straordinaria di 50 dipendenti, che quasi sicuramente verranno messi in mobilità”. Paljavec esprime quindi una certa preoccupazione, soprattutto per la gente impiegata delle Valli, ma d’altra parte guarda con ottimismo al futuro dell’azienda, uscita dall’amministrazione controllata ed ora in mano ad Angelo Vincen-zini. “Il debito, per un accordo con i creditori, è stato portato a 18 miliardi, che dovranno essere pagati in tre rate. Le vie di uscita -conclude Paljavec - sono due: il ricorso ad un credito bancario, che però significherebbe un nuovo debito, e l’impegno di un gruppo giapponese che pare voglia entrare in società”. Michele Obit É stata aggiornata a mercoledì l’assemblea della Comunità montana che ha preso in esame 5 mozioni presentate da Marinig (PSI). Ne riferiremo sul prossimo numero. 110 quesiti referendari Si va alle urne il 18 aprile Dieci sono dunque i referendum ufficialmente proclamati su cui dovremo esprimerci il prossimo 18 aprile, ma tra questi cinque sono in forse in quanto sono state presentate le proposte di legge che potrebbero vanificarli. Proseguiamo tuttavia la disanima dei quesiti referendari iniziata la scorsa settimana, ricordando che il “sì” abroga, mentre il “no” conserva. Innanzi tutto va detto che legge che regola gli inter- qualcuno si è preso la briga di calcolare quanto tempo si impiegherà in cabina a leggere i quesiti sulle schede: ben 15 minuti. In questo breve vademecum aiutiamoci dunque anche con il colore della scheda. Il quesito referendario sul sistema elettorale per il senato (scheda gialla) e quello sul finanziamento pubblico ai partiti (scheda marrone) sono già stati illustrati. Sistema elettorale dei comuni (scheda verde): se vincono i “sì” viene esteso a tutti i comuni il sistema maggioritario che è attualmente in vigore nei comuni con meno di 5.000 abitanti. Ciò significa che alla lista che ottiene la maggioranza dei voti verranno attribuiti i 4/5 dei seggi. Ma il referendum probabilmente non si farà, visto che la legge è in dirittura d’arrivo in parlamento. Interventi statali per il Mezzogiorno (scheda rossa). In caso di vittoria dei “sì” viene abolita una parte della venti straordinari per il Mezzogiorno, limitando gli investimenti alle attività industriali e produttive. Le o-pere pubbliche sarebbero a carico del governo nazionale. Nomine Casse di risparmio (scheda rosa): se vincono i “sì” le nomine ai vertici delle Casse di risparmio e delle banche pubbliche non saranno più affidate al ministero del Tesoro (e dunque al governo ed alle forze di maggioranza), bensì ai consigli d’amministrazione degli istituti di credito. Ministero turismo e spettacolo (scheda blu): il referendum è stato chiesto da 10 consigli regionali. Se vincono i “sì” il ministero sparirà, lo spettacolo verrà accorpato allo sport, mentre 11 turismo, nelle intenzioni dei proponenti dovrebbe passare alle regioni. Ministero dell’ agricoltura (scheda viola): proposto da 10 consigli regionali. In caso di vittoria dei “sì” viene soppresso e le competen- ze dovrebbero essere trasferite alle Regioni. Anche questo è possibile che venga evitato. Ministero delle partecipazioni statali (scheda grigia): se vincono i “sì” viene soppresso. Droga (scheda arancione): se vincono i “sì” vengono abolite le sanzioni penali per chi consuma stupefacenti e sarà eliminato il criterio della dose media giornaliera. Sarà dunque il giudice a decidere caso per caso se l’imputato è consumatore o spacciatore. Il possesso di sostanze stupefacenti per uso personale rimarrebbe illecito e passibile di sanzioni amministrative. Resta punito lo spaccio ed ogni reato commesso per procurarsi la droga. Competenze ambientali delle USL (scheda bianca): se vincono i “sì” vengono tolte alle USL le competenze in materia di controlli ambientali. La gestione della lotta contro l’inquinamento passerebbe al ministero dell’Ambiente. Adni imajo Musolina za dobrotnika Italijanske Nebesa? Vsi vemo, de Musolin je spravu Italijo na male kosti. Zato vsi ga imajo v slabem spominu, ma pri nas v Benečiji kajSan ga Stima kako velikega dobrotnika. Glejta kako so Sle reči: on, Hitler in Hiro Hito so zakurili uojsko, so začeli ku kadar se igra briskolo na Sest. Na adni strani so bli oni, na drugi pa Angleška, Francia (ko je padla je nastopila Amerika) in Japonska. Sparvič so pobie-rali Skartine in so mislili, de nardijo kapot celemu svietu, ma na zadnjo so uSafal kapot po rit nazaj. Za Musolina ljudje so Stiel manj ku Sterica kopna, ampa ljudje so jih imieli ku vsemogočne bogove. So arjuli: “Duce, duce”, Ni-emci: “Heil Hitler” in Japonci: “Banzaj, banzaj”. Musolin je ukuazu: “Voglio almeno un migliaio di morti per sedermi al tavolo delle trattative”. Je biu uslišan. Na zadnjo jih je imeu ne en taužint, ma stu-ojke in stuojke taužint, pa nie nič pomagalo, zaki je biu tudi on med njimi. Ni mogu sedniti za mizo, kier je biu ustreljen in obieSen: adan ki je obiešen ne more sedniti. Zaki adni ga imajo za dobruotnika? Pomislite: če nie bluo njega, ki je posju naSe mladenče zmarzavat v Rusijo, zdaj bi se ne mogli hvaliti, de nasi mladi “hanno dato la loro vita per la patria”. Bi ne imeli njih imen napisanih na lapidah katere oflokamo na 4. no-vemberja, in, posebno, če so bli ostali živi, so bli tudi oni parmuorani hoditi po sviete za dielom. On, pre-vidan, jih je pošju na te drugi sviet tuk nieso ne lačni ne žejni, brez se mal-trat. Na zadnjo, če njega ni bluo, bi Sele po naSih cier-kvah pieli in molili po slovensko, kakor nasi ranci en taužint liet pred Italijo. To sem mislu na 13. marca, kadar Skof je vier-mu v savuonski cierkvi. Bogu na čast, se ni Culo slovienske besiede. Na hanku so helili samo ta-Ijanske. En pievec je jau: “Al bomo ’no sloviensko?” “Ne - je odguoriu niesan -če bote po slovensko mi gremo vsi vuon.” Taki so pač pravi kristi-ani, ki pravijo, da čejo živet v mieru z vsemi ljudmi na sviete an hodijo po mu-solinovi poti. Gotovo so vredni, de an dan pridejo v taljanske nebesa, kjer ni obednega Slovenca. Pa tam gor takega prestora ga ni. More bit, da je v kajsnim drugim kraju. Pasquale Guion I giornali, in vista dei prossimi referendum, si sono sbizzarriti a prefigurarne le conseguenze sulle future elezioni dopo l’adozione di un nuovo sistema elettorale. Lo ha fatto, in modo parziale, anche il nostro giornale, anticipando gli effetti del sistema maggioritario applicati ai risultati delle elezioni del 5 aprile 1992. Premesso che capisco le ragioni contrapposte e che in questo momento la mia scelta non è definitiva, dirò che i dati buttati giù in una tabella fanno impressione: A proposito con il 27 per cento la DC ot-terebbe la maggioranza assoluta al senato! Perciò sarebbe stato giusto vedere alcuni aspetti non secondari della faccenda e non limitarci ad una sola i-potesi. Intanto mi pare che siamo anni luce dal famoso 5 aprile. C’è stato un terremoto nella politica italiana che non ci permette più di rifarci a quella data. E si tratta di un terremoto che non è concluso. Spetta all’elettore, oggi, meditare sull’accaduto e ripensare, se necessario, il proprio voto. Altre tabelle, sempre riferite al 5 aprile, studiano l’impatto di una nuova legge elettorale attraverso estrapolazioni che ipotizzano nuove aggregazioni, come per e-sempio quella delle sinistre. Una di queste tabelle dà 171 seggi senatoriali ai soli PDS, PSI e PSDI, contro i 104 della DC! Anche queste ipotesi dovrebbero trovare spazio per i nostri lettori. Capisco l’estrema difficoltà della sinistra a trovare un linguagggio comune. Se esso invece ha un fondamento, e solo in questo caso, la sinistra italiana sarà in grado, alle prossime elezioni, di sostituirsi alla DC come autonoma maggioranza parlamentare. Vedi il sue- O izgubljenem sinu Brau sem novico, da se je ob letošnjem pustu povarnu v naruočje marne Dici izgubljen sin, dr. Ferruccio Clavora. Mene mi se ne nič čudno zdi, ne za cajt, ne za pravico, ki jo ima vsak sin, da se povarne k svoji materi, da se srečno, veselo in ljubeznjivo objameta. Jaz sem mu že od vsega začetka pravu, da naj se vrne k materi, da tako pošten človek ne more živeti med tako velikimi grešniki, kot smo mi, pa ni nič pomagalo. Zdelo se je, da je bilo vse njega življenje, ki ga je preživeu z nami in med nami en velik pust. Plesu je od adnega do druzega an vsakemu je zagodu svojo posebno pravco. Vsakega izmed nas je zasnubu, pa njega jubezan je bla taka, kot tista od mornarja, od marinaja. Nazadnjo smo se gledali od ljubosumnosti med sabo, kot psi, pripravljeni, da se popademo in da se bomo klal med sabo. lago je opravil svoje delo! Mu ne bo žal za čas, ki ga je preživeu z nami in med nami, ker mu bo mama Dici hvaležna za opravljeno dielo. Odpustila mu bo vse grehe in ga z materinsko ljubeznijo stisnila na niedra, na sarce. Ankrat enotna, združena slovenska skupnost Benečije, je d o na s razdrta. Ziveu an dielu sem za rojstvo naših kulturnih organizacij. RasteI sem z njimi, pa sem se saldu bau, da bo parSu kajSan od zuna, ki nam bo vse podaru an razdoru. Znotraj smo bli enotni, kot vsi adni, pa sem se bau klinu, od zunaj ucepljenih klinu, ki bi razcepili nas hlod, na S Utor, naSo čojo, naSe teluo. To se je skoraj zgodilo, pa bodimo budni za naprej. Vsaka .Skoda je za nuc, pravi naš star pregovor. In .Skoda, ki smo jo doživeli, naj nam bo učilo, da ne bomo .Sli vič ob Svetim Ivanu na led. Ce se je varnu izgubljeni sin k svoji materi, mi ni žal. Mi nismo nič zgubili, mati in sin pa se lahko skupaj veselita. Tudi donas želim, da bi ostal v naročju svoje matere in da bi se ne nikdar več izgubil. Vas pozdravlja vaš Petar Matajurac Patronat INAC poziva k sodelovanju glede italijanskih pokojnin Slovencem Italijanske pokojnine predstvaljajo za marsikatero slovensko družino in seveda tudi za Slovenijo pomemben vir dohodka. Visok davek, ki pa ga mora vsak upravičenec plačati, je nenehen boj proti zahtevni italijanski birokraciji. Težavam, ki se pojavljajo že pri začetnem postopku za priznanje pravice do pokojnine, je treba dodati stalno spreminjanje normativov in italijanske zakonodaje na tem področju, kar pomeni, da je treba stalno dopolnjevati dokumenatcijo, izpolnjevati nove in nove obrazce in podobno. Razumljivo je torej, da potrebujejo upokojenci veliko pozornosti in sodelovanja s strani Občine, ki razne dokumente izdaja in socialnega zavarovanja iz Nove Gorice (za naSe območje). Na žalost, kakor ugotavljamo na Patronatu Inac v Čedadu, kamar se veliko upokojencev obrača za pomoč, je tega sodelovanja vse premalo. V številnih primerih je dokumentacija nepopolna. Na primer, na raznih dokumentih (foglio matricolare) in potrdilih iste osebe je ime napisano na različne načine. V tem trenutku so upokojenci prejeli od INPS obrazec RED TM/91, v katerem je treba navesti osebne dohodke za leta 1991 in 1992, kar je povezano s pravico o povišanju pokojnine. Do teh podatkov pridejo s težavo doma, brez njih pa jim na Patronatu v Čedadu nikakor ne moremo pomagati. Skratka stari upokojenci romajo od doma v Čedad in obratno dvakrat, trikrat, kar je nedopustno. Res je potrebno večje sodelovanje. Važno opozorilo vsem slovenskim državljanom, ki so zaposleni v Italiji: dobro informirajte se o italijanskih normativih glede odsotnosti na delovnem mestu zaradi bolezni! PatronatInac Ado Cont cesso di alcune liste unite nei comuni maggioritari. Le premesse nella sinistra sono la pulizia radicale dei partiti, un programma di punti in comune, alcune rinunce da parte di ciascuno, la volontà di farcela. Altrimenti, di fronte all’incapacità della sinistra a individuare un programma comune, tanto vale che la DC rimanga da sola in maggioranza, lasciando la sinistra a fare una buona opposizione o almeno a meditare sulla propria sorte. Paolo Petricig Kronaka novi matajur Četrtek, 25. marca 1993 5 Majhana Chantal mierno stoji v naruočju bižnone Matilde Majhana Chantal ima koranine v garmiškem kamunu Cetiirta vjejca Je nimar buj riedko videt kieki takega tle po Nediških dolinah • •• Se ries riedko zgodi po naših dolinah, da zberemo na adno fotografijo Stier po-kolenja (generazione) od adne same družine, ki živi, kot mi, s troStam, da življenje bo Slo napri. Nasa liepa, zgodovinska fotografija, nam kaže malo Chantal Galiussi, ki predstavlja četarto generacjon. Rodila se je 29. ženarja lietos. V naruočju jo varje bižnona Matilda Vogrig, uduova Chiabai, Mateuža-cova iz Platea, ki se je rodila v FuScjovi družini v Velikem Garmiku. Matilda je znana kot dobra mama, nona, bižnona an pridna žni-darca. Na levi je mama od CiCi- ce, Adriana Vogrig, tata se pa kliče Giorgio Galiussi. Na te pravi je pa nona Maria Chiabai. Duo bi jau, de je že nona! Vsi živijo v Raschiaccu -Fojda (Faedis). Skoda, de imamo malo prestora, ker za tako lepo novico, bi bluo trieba napisat ne bukvaca. Nona Maria Mateužacova iz Platea, je bla poročila Ton-čicja Skinjega iz Gorenjega Barda. Ziviela sta 22 liet v Belgiji. Tončič (Antonio Vogrig za anagrafe) je umani Se zlo mad, pet liet od tega- Gor v Belgiji sta se jim rodila hči Adriana an sin Fabrizio. Iz Belgije se je družina varnila po potresu 1976. lieta. Kupili so hiso v RaSkjaku, kjer je Tončič podkopan. Na smiemo pozabit, daje biu Tončič narmlajsi brat v Skinjini družini, brat od tistega Marja, ki je “združil” Evropo v svoji družini, o katerim smo pred kratkim pisal an publikal fotografio z njega lepo družino. Tala je na kratko pa resnična zgodba, ki nas povezuje na Stieri pokolenja, na Stier generacjone družine, v kateri vsi zvestuo prebierajo naS Novi Matajur. Vsem želmo puno sreče, zdravja an veseja, posebno pa mali Chantal, na svoji življenjski poti, ki jo je komaj začela. Čedad sname pompo j Od otuberja napri ™ Tle v Cedade, na placu kjer je velika butiga od Vi-dussi se vse spreminja. Kjer je biu ankrat “Ricreatorio” an cinema “Ducale” je zra-su nov, velik hram, diela so malomanj parSle h koncu, ta pred njim je prestor za ma-kine, pru takuo za usadit kako drevuo. Nardil so tudi “marciapiede”, ki priet ga nie bluo. Pa nie Se vse. Kieki se spremeni tudi, kjer je pompa za bencino Q8, glih ta pred Vidusam. Jo na bo vič. Kontrat za nucat tist prestor vaja do 2. otuberja, potlè kamun na da vič per-mesa an Berto, takuo se kliče gaspodar tiste pompe (vi-deta ga tle na sliki), se bo mNZINn muoru preluoSt. Zaki se je parSlo do tega? Zak targ Picco, kjer je bencina Q8 spada pod “centro storico”. Pa če je takuo, je jau kaj-San, bi muori i preluožt an te drugo pompo, tisto nomalo dol po tin kraj. V petak 2 brez ko So Sele v težavah naSe koriere. Dežela na bo dajala vič velike podpuore, dite ni-emajo sudu an 500 vozniku, autistu, bi mogli zavojo tuo-lega ostat brez diela. Ze vič cajta se guori o tem, a brez obedne rešitve. Zatuole v petak 26. marca bo siopero v cieli deželi. Hobby sport dol v Vidme Od sabo te 27. marca do nedieje 4. obrila bo v Vidmu razstava “Hobby sport e tempo libero”. 330firm nam bojo ponujale vsega, kar nam store lieuS preživiet naS fraj cajt. Pu so tle z naše dežele, 35 par stuo iz Italije an ostali iz KoroSke, Stajarske, Slovenije an Hrvaške. Komara Ninetta an “nje” otroc Zeli pozdravit Annaliso, ki živi v Žviceri V sauonjski dolini, duo jo na pozna? Tista drobnà an barka ženica, ponoč an čez. dan, ko je bluo jasno al pa slava ura, je prehodila vse naSe poti an staže. Hiliela je v mlade družine, za de bo pomagala materam an otruocem prit na svici. Parva je parjela v na-ruoče an povarvala generacije an generacije otruok v Sauodnji. Sta že zastopil, de guor-mo o komari Ninetti Blasu-tig, o njej smo okuole novega lieta na dugim pisal.Vsi nasi brauci - tisti, ki so jo poznal an te drugi - so z velikim intereSam bral tiste varstice. Adni od njih so se an oglasil. Ninetta je z velikim vese-jam parjela pismo od Anna-lise Guion, ki je iz Kuoste, živi v Zvičeri an se je želie-la zahvalit komari, ki ji je pomagala prit na sviet. “Mi ni posjala naslova, direejona, takuo de na viem, kuo ji odguorit. Zatuo vas prosim, de na Novem Matajurju jo vi v mojim imenu pozdravte”, nas je prosila Ninetta an mi jo radi usliSa-mo. Lietošnja zima je bla zaries suha Manjka vodà po naših vaseh Nie bluo kapje daža od 7. dičemberja lanskega lieta. TroStal smo se, de bo kieki tel tiedan, an ries, v pandie-jak zvičer je začelo kropit uoz magie, v torak tudi, v sriedo pa se je začeu lit. TroStamo se, de ga pade tar-kaj, de napunc naSe studence, sa’ je velika suS zajela vso naSo deželo. Tle par nas par vič kraj manjka uoda, s kakimi težavami za judi vsi vemo. Tele so vasi, ki nar-buj tarpe veliko žejo. Po-dboniesac: Ruonac (gorenj konac), Ofjan, Varh, Gorenj Marsin, Pocera, Dolenj Marsin, Bjača an Kras. Nomalo težav je tudi v Car-nemvarhu an Pačejdi. V telim kamunu bojo strojil majhane domače vodovode. V garmiškem kamunu manjka go par Kanalce. An par dni jo nie bluo tudi v Platcu. V občini Tavorjana uodà manjka v Mažeruolah. V Cenieboli so judje Sli pro-teStavat zavojo tuolega pred kamun v Fojdo. Po tel ih vaseh vozejo uodo s kamioni. Tiste ki pejejo v sauonjsko an rečansko dolino so zlo nagobarne Preuozke so poti Ze dvie liet pravejo, de jih bojo strojil. Vse kaže de lietos bo takuo Pogled na desto, ki iz IS Tarpeča p peje dol v , Klenje 800 miljonu, tarkaj sudu Spindajo za postroj it parvi kos pokrajinske, provincialne poti, ki iz križišča za iti v Ažio gre gor do Tarpeča. Ze vič cajta se čaka, de jo postrojejo, sa’ je zaries na-gobarna, je zlo uozka, so ni-eSni ovinki, ki te pru uon zapejejo an po nji “lietajo” tudi veliki kamioni, ki ho-dejo v gjavo po kamane. Začelo se je guorit o tuolem lieta ’91, potlè so jal, de jo bojo strojil lieta 92. Seda smo Ze marca ’93 an Sele se na vide nič. Vse je nareto, vse je parpravjeno za začet diela, pa se muore počakat Se “parere”, ka’ misli “Comitato tecnico regionale.” Je novica telih dni, de Pokrajina je Stancjala sude za postrojt drug kos tele cie- ste, tisti ki gre iz Tarpeča do Sauodnje: 650 miljonu. Nieki se gibje tudi za pot, ki peje v rečansko dolino. Pametno dielo ribolovcu skupine “Alborella” Rieka je seda buj čedna Ka’ so dielal vsi tisti pe-Skatori, ribolovci gor po Ar-beču v nediejo 21. marca? Nie biu Se cajt za iti ribe lovit (ribolov, peSko jo odprejo, če bo daž, v nediejo 28. marca) an pur jih je bluo zaries puno. Ben nu, vam povemo mi, ka’ so dielal: čedli so grive an patok od vsieh tistih smeti, ki se naberejo. Bli so vsi tisti, ki so vpisani v skupino “Alborella”, ki ima svoj sedež na Cemurju go par Toniu an pru go par njim so se zbral že zjutra. Kupe z njimi so ble an njih družine. O pudan so se spet uSafal go par Toniu, kjer Casanova jim je skuhu dobro pastoSu-to. Takuo, ki nam je jau Aldo Martinig, adan od njih, narde Se telo pametno ini-cjativo. Blizu parkličejo an druge skupine peskatorju tle z naših dolin an jih je zaries puno: v Podboniescu, v Spi-etre, v Garmikii an v Podu-tani. jih prave... Pomlad se je parka-zala an triestini spet parhajajo po dolinah. Tu nediejo zguoda an trieStin pitor je biu že gor v Topoluovim. Ku je zagledu uce, ki so pasle je nastaknu kavalet an napravu ko-luorje in pinele. - A morem napiturat vaSe uce? - je popraSu pastirja, ki jih je varvu. - Ne, ne - je hitro odguoriu pastir - mene so mi uSeč take ki so!!! *** An drugi trieStin je uSafu mladega puoba, ki je brau gobe. Pogledu je tu pletenico an mu jau: - A vies, ki bereS? Ist, de bi biu ku ti, bi se na fidu jih jest! - Oh, na stuojte se bat - je odguoriu puob - ist jih ne bom jedu za Sigurno, sa jih predajam trieStinam!!! *** Marjanca je predaja-la jajca trieStinam. Adan se je lamentu, de niso ble freske, notar je uSafu ’no cibe. - Kaj ste se trostu -je hitro odguorila Marjanca - de za dviestuo franku uSafate notar petelina?!!! Kadar je zvoniu pudan, dva triestina sta vprašala adnega kime-ta, če morejo iti tu njega travo za narest kosilo. - Oh ja, le bieSta - je odguoriu prečudvan kimet - pa ne stuojta pit vode zad za travo, ker vam napne trie-buh!!! Adna gospa triestina je Sla jest pa tu tratori-jo an kuazala ’no Sku-dielo minestrona. - Kamerier, kameri-er - je začela uekat - tu minestrone je ’na mis! - Nu nu gospa, sa’ na kor takuo se strast, ka’ na videte de je martva! - Nesite hitro proč telo skudielo an dajte-mi ’no skliedo idrika. Nomalo ga je pomešala an začela je nazaj uekat: - Kamerier, kamerier, tu idriku je an puž! - Ssst, SSšt - je nare-du kamerier - na stuojte takuo uekat, čene ga bojo tiel imiet vsi!!! - Tle v teli tratoriji se ne more jest, pame-sitemi ’no koka kolo. Nomalo jo je popila an začela nazaj uekat: - Kamerier, kamerier, tu koka koli je an ačendin! - Hvala liepa gospa, nisem viedeu, de triestini so takuo pošteni! novi matajur Četrtek, 25. marca 1993 6 Pokazali so res bujno fantazijo učenci, ki so dokončali pravljico Lepa zgodba o fantku Darku na oblaku Dragi otroci, danes vam predstavljamo zanimivo delo, učencev tretjega razreda dvojezične Sole v Spetru. Živel je fantek z imenom Darko, ki je stanoval v visoki hisi s teraso na vrhu. Zamišljeno se je sprehajal po njej sem in tja, ko je prišel mimo bel oblaček. Fantek je imel vrvico. IJjel je z njo oblaček, kakor bi ujel kozlička, ga potegnil k sebi in zlezel nanj. Legel je na trebuh in se odrinil od strehe. Oblaček je odletel... Tako se začne naša pravljica. In kako naprej? Kaj je videl Darko z oblačka? Kam je oblaček odletel? Koga je Darko spoznal? Se je moral spoprijeti s kakšnim problemom? Kako ga je rešil? O vsem tem bi lahko še govorila pravljica. Otroci, kako bi se za vas ta pravljica končala? Takole jo je nadaljeval Fabrizio, ki je Darko poslal na Mars: Oblak se je vedno bolj dvigal in Darko je videl svoje mesti. Videl je avtomobile, kolesa, hiše, pešče in ceste. Vse je bilo vedno manjše. Darko je rekel oblaku, naj ga pelje na Mars. Na Marsu je videl ljudi iz kovine. Namesto oči so Marsovčki imeli češnje, telo so imeli iz čokolade in sladkorje. Mars je bil iz bele čokolade in moke. Darko je na Marsu spoznal Stiri Marsovce: to so bili oče Dolgo Uho, mati Veliki Nos in otroci Puf in Pat. Darko ni vedel, kako naj se vrne na Zemljo in je začel jokati. Ko so prišli tisti Stiri Marsovci, so mu dali čaroben meč. Ko si pritisnil na prvi gumb, se je spremenil v letalo, če si pritisnil na drugi gumb, se je letalo spet spremenilo v meč, in če si pritisnil na tretji gumb, se je prikazalo drugo orožje. Darko tako ni več jokal. Pritisnil je na prvi gumb in se z letalom vrnil domov. Tudi Luca je junaka napotil proti Marsu: Oblaček se je višal in viSal in Darko je videl vse stvari zmeraj bolj majhne. Ko je odletel z oblakom, je Sel na Mars in videl oranžne Marsovčke. Marsovčki so delali avtomobile. Bil je poveljnik, ki je komandiral vse ro- bote iz železa. Ljudje so bili iz čokolade in iz češenj, imeli so lase iz moke. Bili so tudi asteroidi. Darko je spoznal človeka, ki je bil iz smetane, kruha in čokolade in je imel oči iz sladkorja. Naenkrat so prišli vojaki iz smetane. Darko je prestal veliko strahu, toda tisti človek je pobil vse vojake. Darko je Sel živet s tem človekom v njegovo hiSo iz marmelade in borovnic in ostal tam za vedno. Martin pa je Darka poslal v vročo afriško puščavo: Z oblačka je Darko videl strehe, ljudi in avtomobile, majhne kot pike. Oblak je odletel v Afriko in tam je bilo zelo toplo in spodaj je videl puščavo. Tam je spoznal žerjava in hitro sta postala prijatelja. Cez eno uro se je Darko hotel vrniti domov, ampak oblaček se je ustavil in on je začel jokati. Potem je prišel velik, velik oblak in ga je vprašal, zakaj joče. Darko mu je rekel, da se je oblak ustavil in da se ne more več vrniti domov. Ko je veliki oblak to slišal, je zapihal tako močno, da je oblaček odletel in dospel do terase. Darko je skočil z oblaka. Bil je žalosten, ker ni bilo več žerjava. Mama ga je tolažila in mu rekla, da bodo takrat, ko bo malo večji, Sli spet v Afriko in da se bo tam lahko spet igral z žerjavom. Mattia je šel z Darkom na otok ptičev: Oblaček je odletel in Darko, ki je bil na oblaku, je imel lep razgled. Bilo je veliko ptičkov, Zletel je nad mesto, ki je bilo na otoku. Darko je skočil z oblaka na otok in vsi ptički so se prestrašili. Toda Darko je v jopi imel kruh in jim ga je vrgel. Tako so ptički razumeli, da Darko ni hudoben. Po kosilu je eden od ptičkov vprašal Darka, zakaj in kako je prišel tja. Darko je odgovoril: “En oblak me je prinesel.” Ptički so pomislili, da bi lahko naredili helikopter iz lesa. Naslednje jutro se je Darko odpeljal s helikopterjem domov in tudi ptički so ga spremljali. Ko je prišel domov, je Darko objel svojo mamico in očeta, mama in oče pa sta se zahvalila ptičkom. Minimatajur Labirint POMAGAJ ČEBELICAM DO CVETIC ZRCALNA SLIKA: risbi se razlikujeta v 11 podrobnostih. Poišči jih. Il Carnevale è oramai soltanto un piacevole ricordo. Ma ci ritorniamo volentieri attraverso alcune fotografie e la descrizione del martedì grasso, fatta da un alunno della quinta classe. Si riferiscono al Centro scolastico bilingue, alla scuola materna ed elementare. Questa però è anche l’occasione per invitare gli alunni e gli studenti di altre scuole della nostra comunità, i loro familiari e gli insegnanti affinchè facciano conoscere a noi ed ai nostri lettori il loro lavoro. Fatevi sentire! Due simpatiche mascherine dell'asilo bilngue Un momento del vivace e divertente martedì grasso nel centro scolastico bilingue. Ecco alcune belle mascherine V četrtek so nam učiteljice povedale, da na pustni torek bomo imeli manj pouka. V petek je prišlo sporočilo... Vsi smo bili veseli, ker se bomo oblekli v masko in tudi ker bomo imeli manj pouka. Pustni torek se je začel že z eno Salo učiteljice Ines. Učiteljica Ines se je oblekla v Iervolino in je krožila po Soli in kričala z zvončkom v roki: «-Odmor, odmor!» a nihče ji ni verjel. Z učiteljico Ines smo predelali geometrijo do pol desetih, da bi se oblekli. Antonio je bil oblečen v ženo, Mirko je bil podoficir, Liviana v pajaca, Eva v damo in Erika v princeso in jaz v Pusta. Pust, kot maska, je značilen za naSe kraje. Pust ima obleko z neštetimi trakovi. Ima klobuk v obliki stožca s trakovi in ima tudi klijeSče, to je naprava iz lesa s katero Pust lovi predvsem otroške noge. Potem ko smo se oblekli in se našminkali smo Sli v dvorano, kjer učiteljice so pripravile igrice. Prva igra, po malici, ki je bila sestavljena iz krostolov in čaja, je bila smeSna. Smo morali počiti drug drugemu balonček in kdor je ostal zadnji je zmagal. Zadnji je ostal Alessandro, ki je zmagal jajce “kinder”. Učiteljice so vžgale radio tako, da mi bi plesali. Učiteljica Ines se je preoblekla v Mago Magò in učiteljica Antonella Bukovac v miško. Ob dvanajsti uri smo Sli kosit navadno kosilo in potem smo se vsi zbrali v dvorani in Se plesali in se igrali. Jaz sem Sel domov ob pol dveh in Sele v maski po Spetru z Danielom, z Albertom, Eriko, Evo, Valentino; so nam dali 56.000 lir in eno “gubano” in dosti bombonov. Zvečer sem Sel v Podbonesec plesat in se zabavat. Ta pust je bil najlepSi. Andrea V.razred Skupina učencev petega razreda dvojezične šole ob letošnjem pustu Un invito ad alunni e studenti Iz zvezka enega od učencev dvojezične špetrske šole Pust v naši šoli Šport novi mataj u r Četrtek, 25. marca 1993 7 Risultati PROMOZIONE Coslalunga - Valnatisone 2-1 Flumignano - Primorje 1-0 Juventina - S. Luigi 1-2 JUNIORES Tavagnacco - Valnatisone 5-0 ALLIEVI Valnatisone - Union '91 8-0 GIOVANISSIMI Valnatisone - Nimis 1-3 ESORDIENTI Azzurra - Valnatisone 3-3 PULCINI Audace/A - Savorgnanese rinv Audace/B - Savorgnanese rinv AMATORI Marano - Real Pulfero 0-2 Pol. Valnatisone - Gemona 2-1 PALLAVOLO FEMM. Virtus Ts - S. Leonardo 3-0 PALLAVOLO MASCHILE S. Leonardo - Vb Udine 3-0 Prossimo turno PROMOZIONE Valnatisone - Flumignano Primorje - Ruda Varmo - Juventina 3. CATEGORIA S. Rocco - Pulfero Vermegliano - Savognese JUNIORES Valnatisone - Gemonese ALLIEVI Riviera - Valnatisone GIOVANISSIMI Valnatisone - Natisone ESORDIENTI Valnatisone - Buttrio PULCINI Basaldella - Audace/A Basaldella - Audace/B AMATORI Invillino - Real Pulfero Warriors Pol. Valnatisone PALLAVOLO FEMM. S. Leonardo - Rivignano PALLAVOLO MASCHILE Cus Udine - S. Leonardo Classifiche PROMOZIONE S. Luigi 35; Aquileia 34; Cormo-nese 26; Fortitudo, Fiumicello, Ruda, Lucinico 25; Juventina, Trivignano 24; Valnatisone 23; Gonars, Flumignano, Costalunga 21; Union '91 20; Primorje 19; Varmo 16. JUNIORES Ruda 41 ; Cussignacco 36; Tri-cesimo 35; Varmo 28; Aquileia, Gemonese 27; Tavagnacco 25; Bressa/Campoformido 23; Gra-dese 21 ; Serenissima 20; Faga-gna 15; Fiumicello 14; Flumignano 13; Valnatisone 12; Gonars 11. ALLIEVI Reanese 38; Valnatisone 36; Bujese, Nimis, Gaglianese 30; Fortissimi 28; Buttrio 27; Celtic, Cividalese 25; Azzurra 18; Chiavris/B, Natisone 17; Riviera 14; Union '91/B 8; Manzano 6; Fulgor 3. GIOVANISSIMI Savorgnanese 24; Fortissimi 19; Azzurra 17; Natisone 16; Valnatisone 10; Nimis 9; Serenissima 8; Torreanese 6; Chiavris/B 5; Aurora 2. PALLAVOLO MASCHILE Percoto 14; Cus Udine, Volley Corno 12; Polisportiva S. Leonardo 10; Majanese 8; Vb Udine, Lignano 4; Ud Friuli 2; Lavariano 0. Il Reai Pulfero che la scorsa stagione conquistò il titolo regionale a Maiano Reai grande, già campione Vincendo a Marano conquista il titolo Con una giornata di anticipo il Reai Pulfero ha acquisito il diritto a partecipare alle finali nazionali degli Amatori in programma nel mese di giugno in Carnia. I nostri ragazzi hanno infatti vinto sabato scorso per 2-0 a Marano. Sono scesi in campo Vogrig Fabrizio, Gariup, Degrassi, Manzini, Juretig Antonino, Jussa Bruno, Barbadillo, Gusola, Paravan, Szklarz, Pallavicini. A disposizione c’erano Jussa Beniamino, Ce-darmas Silvano, Jussa Silvano, De Biagio, Massera e Chiacig. Ad aprire le marcature è stato Bruno Jussa su calcio di rigore al 15’ per un fallo del portiere lagunare ai danni di Barbadillo. Il raddoppio è arrivato al 20’ della ripresa con Paolo Gusola. Il Reai non ha incontrato poi difficoltà ad amministrare la gara. Al termine c’é stata grande festa per i giocatori ed i numerosi sostenitori che hanno seguito la squadra ...per tutta la nottata. Sabato prossimo é in programma l’ultima gara a Villa Santina contro l’Invillino, formazione che fino a sabato ha cercato di ostacolare la corsa del Reai Pulfero. Senza la vittoria del Reai Pulfero sarebbe stato un week-end amaro per le nostre formazioni. La Valnatisone è stata sconfitta a Trieste dal Costalunga. Il risultato ha risucchiato gli azzurri in una posizione molto critica in classifica, con il pericolo di trovarsi a lottare per non retrocedere. Passavano per primi in vantaggio i padroni di casa con un’autorete di Zogani. Il pareggio momentaneo veniva su rigore calciato da De Marco. Nella ripresa si registravano il gol vincente dei triestini e l’espulsione per proteste dell’allenatore dei sanpietri-ni Peressoni. Riprenderanno domenica il loro cammino Pulfero e Savognese, attese nelle trasferte con S. Rocco e Vermegliano. Gli Juniores della Valnatisone sono tornati dalla trasferta di Tavagnacco con una pesante cinquina sul groppone, dovuta, oltre che alle assenze, a tre reti viziate da fuorigioco che hanno Mountain in Liguria Dopo la vittoria del campionato italiano invernale di mountain-bike, Maria Paola Tur-cutto, che gareggia con la Banca Popolare di Cividale - Bianchi, si è imposta a Laigueglia, cittadina della Liguria, precedendo la valida Paola Pezzo. Per aprile é in programma in Francia il Tour de l’Aude, al quale dovrebbe partecipare anche l’atleta cividalese difendendo i colori della Nazionale italiana. messo in luce la scarsa preparazione atletica, in questo momento, dei direttori di gara. L’Union ’91/B non è riuscita a fermare gli Allievi della Valnatisone, che hanno ottenuto un facile successo. Tre reti di Enrico Cornelio, due di Matteo To-masetig e Cristian Specogna ed una di Stefano Tomase-tig la dicono tutta sulla differenza tra le due formazioni in campo. Domenica prossima la Valnatisone é attesa nella difficile trasferta di Magnano in Riviera. Continua la serie negativa dei Giovanissimi, che sono stati sconfitti dal Nimis. Gli ospiti sono passati dopo cinque minuti in vantaggio ed hanno raddoppiato a metà del primo tempo con un gol segnato in netta posizione di fuorigioco. Nel finale Davide De Gallo ha ridotto le distanze. All’inizio della ripresa gli azzurri hanno preso d’assalto la metà campo avversaria. La svolta della gara al 10’, quando la Valnatisone chiedeva un cambio a gioco fermo, l’arbitro si portava a bordo campo mentre i giocatori del Nimis riprendevano il gioco fra lo stupore dei locali e andavano in rete. Il gol veniva convalidato fra le proteste della panchina sanpietrina. Gli Esordienti hanno ottenuto un pareggio a Prema-riacco contro l’Azzurra. Sotto di due reti dopo 10’, hanno recuperato con i gol di Gianluca Peddis e Valentino Rubin. All’inizio della ripresa è andata nuovamente in vantaggio l’Azzurra, che si é vista raggiungere dalla rete di Peddis. I Pulcini hanno rinviato le gare in programma con la Savorgnanese a causa delle numerose assenze dovute all’influenza. Una bella notizia riguarda l’invito al torneo di Trice-simo, manifestazione a livello regionale alla quale l’Audace prenderà parte nel mese di maggio. Soddisfazione che ripaga del mancato invito al Torneo di calcetto di Cividale. La Poli-sportiva Valnatisone ha vinto grazie ai gol di Scoyni e Dominici la penultima gara di campionato con il Gemona. La Matajur le braccia al cielo “Sono sfinito ma entusiasta di tutti” ci ha dichiarato Marino Jus-sig, presidente della Polisportiva Monte Matajur di Savogna, a conclusione dell’ultima prova di corsa campestre valida per il Gran prix Gubana Vogrig. Dopo sette prove disputate da dicembre a marzo è salita sul gradino del podio più alto proprio la società valligiana. Prima della campestre di domenica, disputatasi a Treppo Grande, la Polisportiva precedeva di soli trenta punti la Tercal di Tolmezzo, che avrebbe potuto scalzarla dal primo posto. Così non é stato grazie alla compattezza degli atleti che hanno risposto alle sollecitazioni del loro presidente presentandosi numerosi al via. Nell’ultima prova la Polisportiva Matajur ha ottenuto 688 punti contro i 679 della Tercal di Tolmezzo ed i 457 del Dopolavoro ferroviario di Udine. Successo garantito, dunque, con ben 3666 punti nel carniere. Da mettere in evidenza anche gli atleti che hanno conquistato i Gran prix individuali. Sono Giulia Coceancig nella categoria Giovanissime, Gabriele Jussig nei Giovanissimi, Vanessa Iacuz-zi nelle Cadette e lo sloveno Stojan Meline nei Senior. Buona notizie anche dalle altre nostre società: il Gruppo sportivo alpini di Pulfero ha ottenuto nel Gran prix individuale la vittoria nella categoria Veterani con Giuseppe Puller, che ha preceduto il valligiano Mario Bucovaz (Dlf Udine). Annalisa Alvaro con il quarto posto ottenuto nell’ultima prova si é classificata terza nelle Cadette. Alice Jerep con il quinto posto di domenica è salita al quarto posto nell’individuale. Buoni risultati per Cinzia Battello, Erika Domeniš, Annamaria Toso e Giuseppe Toso. La punta di diamante del Centro sportivo Karkos Davide Rossi ha vinto la prova nella categoria Allievi, giungendo secondo nella classifica generale per un solo punto. Gli altri trofei messi in palio sono andati alla Tercal (il Remigio Carlevaris), alla Libertas Grions-Vogrig (lo Sport chiama donna). Infine al Dopolavoro ferroviario di Udine è andato il trofeo Roberto Blasigh. ■1 Erika Domeniš (Gsa Pulfero) ciotte vai dét Natuon» GOBANA I Foto ricordo per la Polisportiva Matajur a Treppo Grande Odločilna tekma za odbojkarje Valprapora V pričakovanju sobote V goriških Športnih krogih vlada veliko pričakovanje v zvezi s tekmovalnimi razpleti moške odbojkarske ekipe Valprapora Imse, ki nastopa v C-l ligi. Brisko-standreski fantje so te od vsega zaCetka presenetili tudi najbolj pesimistične odbojkarske izvedence in s serijo uspešnih nastopov si zagotovili vrh lestvice. Da njihov uspeh ni bila muha enodnevnica priča tudi njihov zdajšnji položaj, ko so 6. kol pred koncem na 2. mestu in zato v polnem teku za napredovanje, kar bi za gorisko slovensko odbojko pomenilo zgodovinski dogodek. Kolikšne so možnosti Valprapora, da mu bo uspelo, je težko oceniti. Vsekakor pa bo sobotno kolo v veliki meri odločalo o končnem razpletu. Valprapor (32 točk) bo namreč pred domačim občinstvom, kjer ni Se izgubil, gostil pr-vouvrSčeno Riviero del Brenta (34). Istočasno pa bo tretjeuvrSčeni Montecchio (30) gostoval pri četrtouvrSčeni Santi Giustini (28). Prepričani smo, da bo v soboto Stan-dreSka telovadnica pretesna, da bi sprejela vse navijače presenetljivih Valpraporcev. (R.P.) I planinc sul Korada Dopo la presentazione avvenuta a S. Pietro al Natisone lo scorso 12 marzo, la Beneška Planinska družina organizza per sabato 27 un incontro sul monte Korada con il club Dobrovo. L’incontro é il primo di una serie che la Planinska družina terrà nell’ottica della collaborazione con i gruppi alpinistici goriziani, triestini, carinziani e della vicina Slovenia. četrtek, 25. marca 1993 PODBONESEC Skubina (Ruonac) Smart mlade iene Premlada je Sla na te drugi sviet an v veliki žalost je zapustila družino an parja-telje. Imiela je samuo 51 liet, klicala se je Lidia Ie-rep, rodila se je v Tamažovi družin v Buteri, za neviesto pa je bla parsla v Rožno družino, kar je poročila Damiana Blasutig. Mlada žena je na naglim umarla, Se tu tiedan dni ne. V nediejo 14. marca zvicer se nie Cula dobro, pejal so jo v Spitau pa ji nie nič pomagalo, umarla je malo dni potlè. Za njo joCejo mož Dami-ano, ki diela za podbonieski kamun, sinuovi Natale, Giuliano, Cinzia an Tiziano, tata, brat, sestra, kunjadi, na-vuodi an vsa druga žlahta. Na pogrebu, ki je biu v saboto 20. popudan v brito-fe ta par Tuomce se je zbralo tarkaj ljudi, de riedko ka-da se jih tarkaj vide. SVET LENART Gorenja Miersa Zazvonila je Avemarija V videmskem Spitale nas je za nimar zapustu Danilo Azzolini tle z naSe vasi. I-meu je 72 liet. V žalost je pustu ženo, hCere Marino an Danielo, zete, navuode an vso drugo žlahto. Danilo je biu zlo poznan, sa’ je puno liet dielu na po-dutanskem kamunu, puno dobruot je naredu našim ljudem. Njega pogreb je biu v pandiejak 22. marca popudan v Podutani. Carlu v spomin In ricordo di Carlo Smo bli že napisal novico, de 15. febrarja nas je premlad zapustu Carlo Cal-ligaro, mlad karabinier, ki je preživeu njega zadnje lieta tle par nas, po naših dolinah, ki jih je zaries ljubu. An parjateu nam je par-nesu an par varstic v spomin nasrečnega puoba. Carlo ci ha lasciati a soli 32 anni, prestava servizio al comando CC di viale Venezia a Udine, ma risiedeva a San Leonardo. Dotato di grande calore umano era apprezzato per la sua onestà ed amato da tutti per la grande sensibilità e disponibilità nei confronti del prossimo. Lascia nei parenti, amici, superiori e in quanti ebbero il privilegio di conoscerlo un incolmabile vuoto ed un profondo rimpianto. I versi della seguente lirica popolare slovena esprimono, meglio di qualsiasi argomentazione, il dolore per la dipartita di una persona a tutti cara, mitigato dalla speranza di un suo stato felice nell’aldilà. Alla prematura scompar- sa di Carlo ha fatto seguito quella della mamma Dio-nella, morta per amore del figlio il 19 febbraio. Vigred se povrne - vse se oživi tratita pogrne - se s cveticami. Drobne ptičice pojo -spet v domačem gaju al prijatla sem nazaj -nikdar več ne bo. Vem, da tam prebiva -kjer je večni dan, da Boga uživa, oj preblagi stan. Vendar ko nanj spomnim se - mi oko solzi da prijatelj ljubljeni - nas zapustil je. La primavera è tornata -si ridesta la natura il verde prato di vividi fiori si ammanta. Aerei nel natio boschetto cantano gli uccelletti ancor. Ma l’amico caro giammai tra noi tornerà. So ch’egli dimora là dove eterno rifulge il dì, nella vision beata di Dio. Oh quale soave destino! Allorché alla mente tor-nan le sue sembianze, riluce negli occhi miei il pianto, poiché l’amico dolcissimo per sempre ci ha lasciati. SREDNJE Zapustila nas je nuna TamaZacuova Učakala je lepo starost, 95 liet an seda nas je za venčno zapustila. Emilia Qualizza, uduova Qualizza - Tamažacuova po domačem je umarla v videmskem Spitale an pru dol v Vidme, dol par sine, je ži-viela tele zadnje lieta. Na telim svietu je zapustila zaries veliko družino, dva puoba an pet čeč: Vi-gjac, Luciano, Maria, Neta, Liliana, Milica an Adele. Manjkala pa na bo samuo njim, manjkala bo tudi nevi-estam, zetam, navuodam an pranavuodam. Nje pogreb je biu go par Svetim Pavle (Cernecje) v torak 23. marca popudan. NEDiSKE DOLINE ’No uro napri! Na stuojta se pozabit, po-noč med saboto 27. an nediejo 28. marca bota muorli pomaknit ’no uro napri vaSe ure, sa’ an lietos, ku vsake lieto, kar se varne puomlad se vame an “ora legale”, ki nam Šenka ’no zornado buj “dugo”. Takuo bo za Sest miescu, sa’* tela ura bo vajala do zadnje sabote miesca setem-berja. PISE PET AR MATAJURAC Ko smo bli šele sami gospodarji na naši zemji Zgodilo se je par starim, v naSi deželi, takuo dugo od tega, da obedan ne pomni. Od takrat se je zaspanemu kralju Matjažu že devetkrat njega duga brada ovjala oku mize. Takrat smo imieli tudi mi svojega kralja, kot smo imieli kraljico Vido, ki je iz Landarske jame s fur-barijo pregnala Atilo iz naših dolin. Takrat smo bili Se sami gospodarji na naSi zemji. NaS kralj se je imenoval Savo Nedižnjak in je biu novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad /Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste m Včlanjen v USPI / Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 35.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - Žiro raCun 50101 - 601 - 85845 — «ADIT» 61000 Ljubljana — Vodnikova, 133 — Tel. 554(145 - 557185 —Fax: 061/555343 Letna naročnina 700,— SLT Posamezni izvod 20.—SLT OGLASI: I modulo 18 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% mož tiste kraljice Vide, ki je nabrusila kralja Atilo. «In če je biu Nedižnjak nje mož, zakaj ni on nabrusu in pre-gnu Atilo iz naSih dolin?» se hote vpraSali. Rječ je elementarna. On ni mogu tuo-lega narest, ker je mlad umaru in liepa Vida je ostala mlada udova. Kralj Nedižnjak je umaru zavojo hude in čudne bolezni, kot da bi biu oStrijan, kot da bi mu bla boliezan navaržena. H njega postelji so poklical vse narbuojSe zdravnike tistega cajta, pa niso mogli odkrit boliezni, mu niso mogli vič pomagat. Potle so poklicali Strijone, tiste dobre Strijone, ki znajo preganjat navaržene boliezni hudobnih Strijonov. In adan od te narbuojsih je odkru, da je bla mlademu kralju boliezan navaržena, pogledan z hudimi očmi, kar se po italijansko pravi «malocchio». Dobar Strijon je an povi-edu, kakuo se more ozdravit mladega kralja. «Obleči mu moramo srajco od veselega človieka, puoba al moža, ki živi ve-seu, brez obedne skarbi!», je biu recept za ozdravjenje mladega kralja. Hitro so Sli na vse Stieri strani dežele hlapci in hlapci hlapcev, pa tudi ministri za uSafat srajco človieka, ki živi veseu brez usake skarbi. Prehodili so vse naSe doline, vasi, pogledali v hiSe, hosti, hribe, gore in '' planine, njive in pašnike. Govorili so s tavžent in tavženti judmi. Judem so poviedali, da iSčejo srajco za re Sit življenje kralju. Vsi so bli parpravjeni dat svojo srajco za kralja, ki so ga vsi imiel radi, pa njih srajca bi mu ne bla nič pomagala, zak nie bla srajca človieka brez skarbi. Vsak od tavžent in tavžentu puo-bu in moži, ki bi bli radi dali svojo srajco za življenje njih kralja, je imeu svoje skarbi an probleme. Vsi, ki so iskali srajco za svojega kralja, so se vračali žalostni na dvor. Zadnja skupina se je vračala proti Nediži čez vrh Matajurja in na planini naSega največjega hriba je začula veselo petje in vriskanje mladega pastirja. Skupina kraljevih parja-teljev se mu je parbližala in mu poviedala, kaj gledajo, kaj iSčejo, kaj želijo, kaj jim je trieba. «Ti si veseu, piejeS a vriskaš. ZiviS veseu, brez vsake skarbi?» so ga vpraSali. «Vriskam in pojem, živim veseu, brez vsake skarbi,» je odgovoriu. «Potem lahko samuo ti riešiS življenje našemu in tvojemu kralju. Če mu daš tvojo srajco, bo naš kralj zdrav!» «Oh, kakuo bi mu jo rad dau, pa Skoda, da srajce ni- mam!» 'je žalostno odgovoriu veseli pastir. Pastir se je umaknu na visoko skalo in je parvikrat zapisku žalostno vižo na pi-Sčielo, odšli so žalostno tudi kraljevi ministri, ki so mu želeli reSit življenje. Kralju se ni moglo pomagat: tisti, ki so imeli srajco, niso bli brez skarbi, tisti, ki je biu brez skarbi, pa ni imeu srajce. Tako je življenje. Vsakemu manjka kej in obedan nima vsega. Takuo je umaru tisti naS mladi kralj, Savo Nedižnjak. NaSa liepa kraljica Vida je puno liet jokala za njim, pa le jo niso suze posuSile. Ostala je liepa, kuražna in ponosna na svojo domovino, na svoje judi do konca življenja. Kadar so položli v grob naSo lepo kraljico Vido, so iz groba spluli proti luftu bieli golobi, kar pomeni, da je želiela mir med judmi. Od zad za njo in od zad za mladim kraljem Savom Nedižnjakom smo zgubili veselje srečnega pastirja na matajurski planini, udobili pa smo srajce, vseh sort srajce, ki jih po naSi volji slačimo in ohlečimo. Pa vsedno nismo takuo srečni kot matajurski pastir, ko sta nam bla vodiča kralj Nedižnjak in njega žena, liepa kraljica Vida. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sredo ob 15.00 Trinko: v sredo ob 13.00 GARMAK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v torek ob 10.30 v sredo ob 10.00 v petak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 14,30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBUNIESAC doh. Vilo Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak, sriedo an petak od 9.00 do 11.00 v torak od 16.00 do 17.30 v Cctartak od 9.30 do 11.00 doh. Giovanna Ptozzer Podbuniesac: v pandiejak, sriedo an petak od 8.30 do I0.(K) v torak an Cetartak od 17.00 do 18.30 SOVODNJE doh. Pietro Pellegrili Sovodnje: od pandiejka do petka od 10.00 do 12.00 SPIETAR doh. Edi Cudicio Spietar: v pandiejak, sriedo, Cetartak an petak od 8.00 do 10.30 v torak od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegrili Spietar: v pandiejak,torak an petak od 8.45 do 9.45 v sriedo od 17.00 do 18.00 v soboto od 9.45 do 10.45 SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v pandiejak ob 11.00 v Cetartak ob 9.30 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v Cetartak ob 10.15 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 an od 17.00 do 18.00 v Cetartak od 8.00 do 9.00 v petak od 8.00 do 10.00 an od 17.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v Cetartak od 11.30 do 12.30 v petak ob 16.00 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoc je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvicer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Ncdiskc doline sc lahko telefona v Spieter na Številko 727282. Za Ccdajski okraj v Čedad na številko 7081, za Manzan in okolico na Številko 750771. Poliambulatorio v Spietre Ortopedia doh. Genova, v cetartak od 15. do 17. ure. Chirurgia doh. Sandrini, v. cetartak od 11. do 12. ure. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 27. MARCA DO 2 OBRILA Cedad (FomaSaro) tel. 731264 OD 29. MARCA DO 4. OBRILA Skrutove tel. 723008 - San Giovanni teL 756035 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za («ali čas in za ponoc se more klicat samuo, cc riccia ima napisano »urgente«. BČlKB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALA CEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 Telef. (0432) 730314 - 730388 FILIALE DI CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 Fax(0432)730352 CAMBI - Martedì MENJALNICA -Torek 23.03.1993 valuta kodeks nakupi prodaja media Slovenski Tolar SLT 14,50 15,00 Ameriški dotar USD 1560,00 1600,00 1586,42 Nemška marka DEM 958,00 977,00 968,21 Francoski frank FRF 280,00 288,00 284,10 Holanski florlnt NLG 848,00 873,00 861,53 Belgijski frank BEK 46,00 47,50 47 J» Funt Sterling GBP 2325,00 2375J» 2357,74 Kanadski dolar CAD 1245,00 1287,00 1274,79 Japonski jen JPY 13,40 1330 13,64 Švicarski frank CHF 1035,00 1 056,00 1052,30 Avstrijski Šiling ATS 135,50 139,00 137,60 Španska peseta ESP 13,00 13,90 13,54 Avstralski dolar AUD 1100,00 1 135,00 1140,16 Jugoslovanski dinar YUD — — — Hrvaški dinar HRD 0,75 1,200 — Europ. Curr. Unlty ECU — — 1878,00 CERTIFICATI DI DEPOSITO A 3 mesi al tasso nominale del 11,50% - taglio minimo 100 milioni A 6 mesi al tasso nominale del 10,50% - taglio minimo 5 milioni A 12 mesi al tasso nominale del 10,25% - taglio minimo 5 milioni