HRIBOVSKE K M E T I J E M E D D O L I N A M A K O K R E I N DRAGE (Z 12 S L I K A M I I N 5 T A B E L A M I MED BESEDILOM I N 3 K A R T A M I V PRILOGI) MOUNTAIN FARMS BETWEEN THE KOKRA AND THE DRAGA VALLEYS (WITH 12 FIGURES AND 5 TABLES I N TEXT A N D 3 MAPS I N ANNEX) D R A G O M E Z E SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE SLOVENSKE A K A D E M I J E ZNANOSTI I N UMETNOSTI DNE 7. JUNIJA 1983 Uredniški odbor Svetozar Ilešič (glavni urednik), Ivan Gams, Drago Meze, Mi lan Orožen Adamič, Mi lan Sifrer UREDILA I V A N GAMS I N DRAGO MEZE Izvleček UDK 33 (497.12-16) Hribovske kmetije med dolinama Kokre in Drage Avtor je v okv i ru dolgoročne raziskovalne naloge »Razvoj hr ibovskih kmet i j na Slovenskem« med drugim že proučil kmeti je ob Kok r i i n v Krvavškem predgorju. S pričujočo študijo je tako, po enotnih kr i ter i j ih , podana slika hr ibovskih kmet i j , predvsem prirodnogeografskih osnov in današnjega gospodarsko-socialnega stanja, na celotnem severnem obrobju Ljubl janske kotl ine od Kamnika do Begunj, k jer je bi lo v raziskavo zajetih skupaj 326 kmeti j . Abstract UDC 33 (497.12-16) Mountain Farms between the Kokra and the Draga Valleys (North Slovenia) The author has already investigated the farms in the Kokra valley and in the Krvavec promontory, w i th in the framework of the study "Investigation of the Moun- tain Farms in Slovenia". W i th the present study is thus given a picture of the moun- tain farms on the entire northern fr inge of the L jub l jana basin f rom Kamnik to Begunje. There were studied f i rs t of a l l the physical geographical elements and the present-day economic and social conditions. Altogether 326 farms were investigated. Throughout the whole research work the un i form methodology was applied. Naslov — Address Dr. Drago Meze, znanstveni svetnik Znanstvenoraziskovalni center SAZU Geografski inšt i tut Antona Mel ika Novi t rg 4 61000 L jub l jana Jugoslavija 1. UVOD Študija zajema hribovske kmeti je osrednjega in severozahodnega obrobja L jub- ljanske kotl ine, segajoč ob zgornjem porečju Tržiške Bistrice (v nadal jn jem bese- d i lu Bistrice) globoko v osrčje južn ih Karavank. Na vzhodu vk l jučuje Storžiško- kriškogorsko podgorje, na zahodu Dobrško podgorje (soseska Podgora), v osredju pa hr ibovito Tržiško pokraj ino s Trž išk imi A lpami* ter svet visokih pleistocenskih teras zahodno od Tržiča in s t rmi vznožni podaljšek jugovzhodnega pobočja Dobrče. G a m s (1981) v svoj i pokraj insko-ekološki sestavi Gorenjske uvršča obravnavano pokra j ino v Bistriško hr ibovje, Tržiške visokogorske Karavanke, Storžiški masiv in Begunjske Karavanke, k i j i h v tabeli na str. 20/21 podrobneje opredeli glede na višinske pasove, zemlj iški naklon, l i tološko sestavo in izrabo tal. Upravno so kmet i je vkl jučene v t r i občine: Tržič, Kran j in Radovlj ico. Daleč največ j i h je v t rž iški občini, k jer je dvanajst hr ibovskih naselij, združenih v sedmih kra jevnih skupnostih: Brezje p r i Tržiču (Brezje, Hud i Graben, Visoče), Jelendol (Dolina), Križe (Gozd), Lom pod Storžičem (Grahovše, Lom, Potar je), Podl jubel j (Podl jubel j ) , Senično (Zgornje Vetrno, Spodnje Vetrno), Tržič mesto (čadovl je). T r i krajevne skupnosti s š t i r imi hr ibovskimi naselji spadajo pod kranjsko občino: Gol- n ik (Golnik, z dvema hribovskima kmet i jama), Trstenik (Povlje, Babin V r t — z eno hribovsko kmet i jo, imenovano Krničar, k i je v analizi šteta k Povi jam, h kater im tudi organsko spada), Goriče (zaselek Svarje v naselju Zalog z eno obstoječo hr i - bovsko kmet i jo in drugo, k i je začasno opuščena). Krajevna skupnost Begunje na Gorenjskem, k i je del radovlj iške občine, pa zajema t r i hribovska naselja v soseski Podgora (Slatna, Zadnja vas, Srednja vas). Razen hr ibovskih naselij pa je vkl jučenih v proučitev še nekaj prehodnih na- selij (med hr ibovskimi in t ip ičn imi dol inskimi) , k i so v načinu gospodarjenja bl iž ja hr ibovskim in so tud i v nj ihovem najbl iž jem sosedstvu. Gre za naselja na prostrani visoki staropleistocenski terasi zahodno od Tržiča in za spodnje naselje v Podgori. Na terasi so t r i naselja: Hudo (K. S. Kovor) , Popovo (zaselek treh kmet i j , K. S. Leše) in Hušica (zaselek dveh kmet i j , K. S. Brezje pr i Tržiču), medtem ko Mlako, spodnje naselje v Podgori, vk l jučuje K. S. Begunje na Gorenjskem. V proučitev je zajetih 158 kmet i j , od tega hr ibovskih 140 in 18 prehodnih. Naj- večj i delež hr ibovskih kmet i j odpade na Tržiško pokraj ino (območje tržiške občine), in sicer 82,2 %, 10,7 % j i h je v Podgori, ostalih 7,1 % pa v Storžiškem podgorju. V hribovskih naseljih Tržiške pokrajine so obravnavane naslednje kmeti je, ime- novane z domačimi imeni: B r e z j e : Slamnik, Ahac, Dolžan, Cežar, Kovareč, Neme, Markove, Matiček, Jerin, Šuštar, Benedek, Makvau, Mavček, Jake; č a d o v l j e : Godnov, Zos, Hr ibar , Čenča, Jamešnik, Počivalnik; D o l i n a : Dolžan, Ukec, Šuštar, * Ime Tržiške Alpe in Storžiško podgor je je povzelo po I l e š i č u (1972, 1981, 1981 a). Kušpegar, Urh, Pinč, Lenart; G o z d : Koržem, Knobeš, Urač, Košir, Podlogar, Prime, Mežnar, Martineš; G r a h o v š e : Lužar, Gazu, Temšak, Anžič, Uskovnik, Frona, Hlačman, Olipek, Robida, Ž i tn ik , Slapar, Ropoš, Klemenšek, Hruš, D6var, Gaberc, Pavšel, Rekar, Trnove (prvih šest kmet i j je v vasi Grahovše, naslednje št ir i v zaselku Hr ib , ostale pa v Slaparski vasi, kamor so uvrščene tud i t r i izrazite višin- ske kmeti je — Pavšel, Gaberc in Rekar — prvoimenovana je najv iš ja v obravnavani pokra j in i ) ; H u d i G r a b e n : Hudnek, Jane; L o m p o d S t o r ž i č e m : Štorman, Kuštar, Končar, Joževc, Vogvar, Stare, Jere, Komar, Zabrnek, Robež, Zirovc, Zrim- šek, Greg6rn, Blažun, Nacek; P o d l j u b e l j : Anžičman, Tonač (zaselek Bobenca), Šiška, Završnik, Javornik, Vrbank, Mažel (zaselek Reber), Dovjak, Ukan (zaselek Deševno), Blejc (kmeti ja, razdeljena na t r i dele: poleg Blejca še Anžonov in Tišler Mar i ja) , Cižovnik, Vasovnek, Geben, Zajmen, Matizovc (zaselek Podkošuta), Pstotar, Balent, Rotar, Počepek, Kra l j , Znidar (zaselek Plaz, tudi Podblek imenovan), Anžon, Bunder, Cvirn, Črnik (zaselek Črni Gozd); P o t a r j e: Špan, Peharc, Adričar, Hariš, Strmčan, T ič ; S p o d n j e V e t r n o : Mat jašk, Ferjanček, švelc; V i s o če : Bretnek, Mokoru, Uženk; Z g o r n j e V e t r n o : Jakš, Perk, Zvegel, Špič, Rant. Hribovske kmetije v Podgori: S l a t n a : Vrbanc, Matevžek, Krištan, Zdoven, Boštan, Tacman; S r e d n j a v a s : Murn ik , Deu, Renko, T r le j ; Z a d n j a v a s : Vr tačnik, Pavelč, Me- žek, Osenek, Tone. Hribovske kmetije v Storžiškem podgorju: P o v i j e : Tone, Ko- run, Blažir, Španet, Ločan, Romi; B a b i n V r t : Krn ičar ; Z a l o g : Toporiš, Svar- šek (začasno opuščena kmet i ja ; zaselek Svarje); G o l n i k : Vaznikar, Matiček. Pre- hodne kmetije v Tržiški pokrajini: H u d o : Bank, Ahac, Rožič, Zazek, Volbenk, Za- mar, Prime, Okanc; H u š i c a : Groga, Tominček; P o p o v o : Jane, Matun, Jošt. Prehodne kmetije v Podgori: M l a k a : Kave, Lenče, Bohinc, Pernuš, Goričnik. Obl ika naselitve hr ibovskih kmet i j v obravnavani pokra j in i je različna. Sa- motne kmeti je, kot najt ipičnejši predstavnik hribovske naselitve, so v manjšini . Največ j i h je v Podl jubel ju na levi, vzhodni rebr i Mošenika (Podkošuta, Reber), na pr isojni rebr i Lomščice (Potarje in del kmet i j na Grahovšah: Pavšel, Gaberc, Rekar, Uskovnik) in v pov i r ju Bistrice (Dolina), v Storžiškem podgor ju pa stoje na samem le najvišje kmet i je (Vazenikar, Matiček, Toporiš, Svaršek in Krničar) . V Lomu in na Grahovšah so kmeti je v širokem akumulaci jskem dnu Lomščice že tol iko zgoščene, da lahko govorimo o aglomeracij i samotnih kmet i j , k i so se na Grahovšah osredo- točile na t r i večje skupine (Grahovše, Hr ib , Slaparska vas). Podobno je tudi v šir- šem dnu doline Mošenika, na Plazu (Podblek). Aglomeracija samotnih hr ibovskih kmet i j v ob l ik i razloženega zaselka je na Zgornjem Vetrnem, v bočju Kriške gore. Vsa ostala naselja so bol j al i manj gručastega značaja: kot zaselki (Bobenca, De- ševno in č r n i Gozd v Podl jubel ju, čadovl je v dol in i Bistrice, Spodnje Vetrno na rebri Kriške gore, Hud i Graben, Visoče, Popovo in Hušica v Dobrškem podgor ju in na visoki pleistocenski terasi) in kot manjše vasi (Gozd, Povlje, kmečko jedro Brezi j , Slatna, Srednja vas, Zadnja vas, Mlaka in Hudo). V okv i ru raziskovalne naloge »Proučevanje hr ibovskih kmet i j v Sloveniji« so bile leta 1980 proučene kmeti je v vzhodnem delu severnega obrobja Ljubl janske kotl ine, do Storžiškega podgorja nad Bašljem ( M e z e , 1981). S tu pr ikazanimi rezultat i proučevanj je tako vzpostavljena kont inuiteta s proučenimi hr ibovskimi kmet i jami od Kamniške Bistrice do zaselka Laško nad Bašljem. Potemtakem so, po enotnih k r i t e r i j i h ( M e z e , 1980 a), obdelane hribovske kmet i je na vsem sever- nem obrobju L jubl janske kot l ine, saj severozahodno od Begunj, na strmem gru- ščnato-skalnem obrobju kot l ine, n i hr ibov i t ih kmet i j . 2. PRIRODNOGEOGRAFSKE OSNOVE 2.1. Kamnine in relief Kamninska sestava obravnavane pokraj ine je razmeroma enostavna. Gorsko pregrado obrobja kot l ine, od Storžiča na vzhodu preko Tolskega vrha, Kriške gore in Dobrče na zahodu, sestavljajo t r iadni apnenci i n zrnati dolomit i karni jske stop- nje, na obe strani obdani z obsežnimi fos i ln imi in tudi recentnimi melišči. Ta na južnem obrobju na več k ra j i h prekr ivajo mehko oligocensko sljudnato lapornato peščeno sivico, k i je karbonatnemu groboklastičnemu gradivu dobra osnova za pol- zenje. Na severu prehaja apneniško-dolomitna gruda v neprepustne tr iadne plasti, med katere se vr iva širok pas razl ičnih permskih in karbonskih, v vel ik i večini ne- prepustnih kamnin. Vanje so globoko zarezane doline potokov s s t rmimi pobočji , p rekr i t im i na mnogih k ra j i h s pobočnimi groboklast ičnimi in tudi i lovnat imi sedi- menti. Na severni strani Storžiča in Kriške gore (Kokovnice) je dolina Lomščice na debelo zapolnjena z morenami. Niže od Tržiča, zahodno od Tržiške Bistrice, so ohra- njene večje ravne površine staropleistocenske terase, prekri te z debelo plastjo pre- pereline (S i f r e r , 1969), ugodne za poljedelstvo. Neprepustne kamnine dajejo osnovo bogati h idrografski mreži, izobl ikovani v porečju Bistrice nad Tržičem, tektonski značaj severnega obrobja Ljubl janske kot l ine pa se odraža v močno razgibanem rel iefu s tesnimi in globokimi dol inami s s t rmimi pobočji. Senčne, vlažne in hladne tesni, zaraščene z gozdom, so odganjale kmečkega človeka, dolgo pa so predstavljale resne ovire tudi varnim potem. V do- l inah so si postavil i kmečke domačije le tam, k je r so te širše, z večj imi možnostmi za kmetovanje (srednji in spodnj i del Lomščice in ponekod ob Mošeniku, predvsem v srednjem toku med č rn im Gozdom in Bobenco, ob Bistr ici pa le v čadovl jah in v Dol in i nad Dolžanovo sotesko). Raje so izbral i težje dostopna in v večini tudi strma, a zato sončna pobočja, k je r so si postavil i na ko l ikor tol iko položnih tleh kmeti je na samem; dna dol in so v večini poselil i največ kočar j i in drugi nekmečki prebivalci. Na mehkih oligocenskih sedimentih, deloma prekr i t ih s pobočnim karbonatnim gruščem in brečami, so hribovske kmeti je v Povl jah, vkl jučujoč Krničnika, v Svar- jah, zgornj i dve kmet i j i na Golniku, na Zgornjem in Spodnjem Vetrnem, na Viso- čali, v Hudem Grabnu in v vseh treh hr ibovskih vaseh Podgore; tu so naselja in kmeti jsko zemljišče nad podgorskimi vasmi na pobočnem grušču, večj i del zem- ljišča na nižjem pobočju pod n j i m i pa je že na oligocenskih kamninah; na podobnem zemljišču je tudi Mlaka v Podgori. Brezje so na visoki pleistocenski terasi. Gozd in pripadajoče kmeti jsko zemljišče nad naseljem in Lazi vzhodno od njega so na pobočnem karbonatnem grušču, kmeti jsko zemljišče in gozd južno od vasi pa sta, po novi geološki ka r t i 1 :100 000, l ist Celovec, na morenskem gradivu. Na moreni, k i zapolnjuje dol ino Lomščice, sta tudi Lom in Grahovše, z izjemo št i r ih zgornj ih kmet i j na desnem, neprepustnem permskem pobočju. Razen n j i h je na moreni tudi še del kmet i j v čadovl jah ob Bistr ic i in nekatere kmeti je, z delom kmetijskega zem- ljišča, v dol ini Mošenika v zaselkih Bobenca, Deševno in Plaz ter njegovega levega SI. 1. Središče G o z d a , najznačilnejše hribovske vasi, z gručastim jedrom, ima za- radi znatne višine (883—900 m), majhne kmečke posesti in karbonatnih tal ome- jene možnosti za modernizirano kmeti jsko proizvodnjo. Tudi pred leti zgrajena gozdno-kmečka cesta stanja n i bistveno izboljšala. Med vojno požgane domačije so po vojn i s solidarnostno pomočjo obnovil i pr i toka, imenovanega Gebnov potok, v zaselku Podkošuta (opis in kartografski pri- kaz moren v porečju Bistrice glej: S i f r e r , 1969). Že imenovane št ir i kmeti je na Grahovšah, vse kmeti je na Potar j ih , v Dol in i in v Podl jubel ju na Rebri ter v delu zaselka Podkošuta pa so na večidel neprepustnih permskil i kamninah. Kmeti je v do- l in i Mošenika v zaselkih Črni Gozd in Bobenca ter nižje t r i kmeti je v Cadovljah pa so na izrazi t ih vršaj ih. Pr i podrobnejši razčlenitvi tržiške občine ( č e r n e , K l e m e n č i č , P l u t , 1981) b i bi lo obravnavano področje uvrščeno med osem pokraj insko-ekoloških enot, k i se v glavnem skladajo z zgoraj imenovanimi naravnimi enotami: strma pobočja sredogorskega sveta na pretežno vododržni podlagi in posebej na vodoprepustni podlagi; recenlna melišča in pobočni grušč; morenski, deloma rečno preoblikovani nanosi; pobočni grušč in periglacialen (pretežno sprijet) material v sredogorju; grape sredogorskega sveta; pretežno prisojna pobočja iz terciarnih sedimentov in pobočnega grušča; prodne terase. 2.2. Ekspozicija Glede izpostavljenosti kmečkega doma in kmetijskega zemljišča soncu so na najboljšem kmet i je na obrobju Ljubl janske kotl ine in večina višinskih hr ibovskih kmet i j v Trž išk ih Alpah, k i so široke odprte na južno slran (glej tabelo 1). Tako je na obrobju s kmet i jami od Povelj do Podgore, v Trž išk ih Alpah pa s Potar j i , s kmet i jami v zaselkih Podkošuta in Reber in z zgornj imi samotnimi kmet i jami v Slaparski vasi. Na slabšem so kmeti je v dnu dol in Mošenika in Bistrice, k i imajo znatno manj sonca, obrnjene pa so v Podl jubel ju na JZ, J in Z, Tominec na Plazu pa celo na SV, kar je med vsemi obravnavanimi kmet i jami najslabše; zato ne pre- seneča, da je kmet i ja opuščena. Spodnje kmet i je v Dol in i so odprte na JV, V in Z, zgornje t r i , k i imajo daljšo dobo sončnega obsevanja pa na Z, JZ in deloma tudi na J; Pinč ima del kmetijskega zemljišča (»Frata«) obrnjen celo prot i severu; služi mu za pašnik. Kmeti je v čadovl jah, k i so v dnu doline Bistrice, so obrnjene na V in JV ter na Z in JZ, Počivalnik v višini 863 m pa je odpr l prot i V, J in JV. Zanimivo je, da so vse višinske hribovske kmeti je ob Mošeniku na levi. se pravi vzhodni strani doline; obrnjene so na J ali Z. Tiste, k i so obrnjdne le na Z, imajo le malo dopoldanskega sonca, a zalo več popoldanskega, k i je pa v l judskem reku slabši od dopoldanskega, ker zemljo bolj suši. Na levo dolinsko pobočje je zvabila naseljence večja razčlenjenost, k i je nudila boljšo izbiro prostora za postavitev kmečke domačije. Posebno mesto zavzemajo kmeti je v dol in i Lomščice, k i je v dnu široka in dokaj odprta za zahod (soncu napoti je b l ižnj i 873 m visoki Kamnik in oddaljena Dobrča). a tol iko visoko, zlasti Grahovše, da jo poleti popoldansko sonce relativno dolgo obseva. Dopoldansko sonce poleti dolgo zakriva visoki Storžič s Skarjevim robom na vzhodu, v največjo oviro pa sta kmet i jam ob Lomščici 1591 m visoka Kokovnica (Kriška gora) in še 124 m viš j i Tolsti v rh na jugu, k i se strmo dvigata nad dolino. Visoka gorska pregrada na jugu je vzrok, da sla Lom in Grahovše v večjem delu zime brez sonca (okrog 2,5 do 3 mesece: od decembra do februar ja) . Domovi in kmeti jska zemlja so v Lomu in v tistem delu Grahovš, k i je ob Lomščici in na desni strani potoka, obrnjeni na Z in JZ, v Lomu tudi na SZ, na levi strani potoka na Grahovšah, v Slaparski vasi na Z in SZ. na Hr ibu pa na SZ, Z in SV, kar je med vsemi obravnavanimi hr ibovskimi naselji najneugodnejše. K l jub relativno položnim llem v dol ini Lomščice na Grahovšah in v Lomu in zmerni nadmorski višini je skromno izrabo kmeti jske zemlje pripisati predvsem pomanjkanju sonca in toplin- skemu obratu; kot bomo videli, sta daleč najpomembnejša vira dohodka les in za- poslovanje v neagrarnih pokl icih. 2.3. Kmetijsko zemljišče Kmeti jsko zemljišče obravnavanih hr ibovskih kmet i j je danes izrabljeno pred- vsem za travnike, k i zavzemajo po podatkih katastra petino vse kmečke posesti, vk l jučujoč gozd, medtem ko je n j iv le okrog 3 % ; dejansko stanje je še slabše na škodo n j iv , k i j i h v hribovskem svetu še naprej opuščajo. Izjema so redke posa- mezne kmeti je v nekaterih naselj ih, med hr ibovskimi naselji pa predvsem Brezje, Visoče in Spodnje Vetrno z ugodno lego (višina okrog 600 m, izrazita prisojna lega in položna ali skoraj ravna t la). Obseg in izraba kmetijskega zemljišča v obravna- vani pokra j in i sta t ipična za današnje razmere v hribovskem svetu nasploh. Povprečna v i š i n a k m e t i j s k e g a z e m l j i š č a hr ibovskih kmet i j je 700,5 m (tabela 1), vseh obravnavanih pa 26 m man j ; kmečki dom stoj i le malo niže. Povprečno najvišje je kmeti jsko zemljišče na Grahovšah, 956 m, šest metrov niže v Gozdu, osem pa na Potar j ih . V vseh drugih naselj ih je povprečna višina kmet i j - skega zemljišča pod 900 m. Med kmet i jami ima kmeti jsko zemljišče najvišje Pavšel Tabela 1 Kmetijsko zemljišče Naselja Regije " (8 5 S C o '8-o g-TS I E 6 M ca a >u S 5; « g-S o « 0k > 111 g E Tj O «! Naklon stopinjah < S cu S S c >0 0) & a > o O, a •|-S>0 >0 aj S C > a 'i? > « o ž n Ekspo- zicija HRIBOVSKE KMETIJE Tržiška pokraj ina Lom 692,7 723 770 800 105 10,7 22,5 Z, JZ, SZ Grahovše 851,2 956 1055 1210 163 15,1 29,8 Z, JZ, J, Potarje SZ, SV 880,3 948 1003 1090 123 14,9 27,3 J, JZ, Z Čadovlje 621,6 703 810 950 178 22,2 32,3 V, J, JV, Dolina Z, JZ 825,6 831 899 1050 116 19,8 25,4 Z, J, JZ, Podljubelj V, JV 784,9 811 878 1150 114 16,0 27,8 JZ, J, Z, T f Brezje 610,0 590 710 710 120 4,4 14,0 V J Visoče 630,0 630 710 710 135 10,9 20,6 JZ, J Hudi Graben 665,0 650 680 680 55 13,5 21,8 JZ, J Spodnje Vetrno 612,5 610 665 665 110 12,7 19,7 JZ, J Zgornje Vetrno 645,0 625 690 690 115 11,6 26,6 JZ, J Gozd 891,5 950 1040 1040 170 12,4 31,0 JZ, J, JV Skupaj 725,9 752,3 825,8 1210 125,3 15,5 24,9 Podgora Slatna Zadnja vas Srednja vas 640,0 625,0 627,5 600 630 630 700 675 670 700 675 670 150 105 110 15,0 14,6 12,0 21,8 21,8 18,4 JZ JZ, J, Z J, JZ Skupaj 632,5 620,0 681,6 700 121,7 13,5 20,7 Povlje + Krn ičar Svarje Golnik 632,8 631,0 575,0 648 590 537 767 640 580 850 640 585 165 80 75 11,9 9,1 12,5 21,6 11,3 27,5 J, JV, JZ J J, JZ Skupaj 612,9 591,7 662,3 850 106,7 11,6 20,1 HRIBOVSKE KMETIJE Skupaj 688,1 700,5 766,1 1210 117,1 15,0 23,2 PREHODNE KMETIJE Mlaka Hušica Hudo Popovo 537,5 589,0 572,5 580,0 480 585 580 550 575 590 585 600 575 590 585 600 125 45 55 100 7,2 5,1 2,5 5,4 19.3 20,0 10,1 18.4 J, JZ J, JZ, JV JZ, J J, JZ Skupaj 569,8 548,8 587,5 600 81,3 5,2 17,0 OBRAVNAVANE KMETIJE Skupaj 667,5 674,1 735,0 1210 110,8 14,1 22,2 SI. 2. L o m (650—710m), v osnovi gručasta hribovska vas na ledeniško-rečnih od- kladninah v dol in i hudourniške Lomščice, k l j ub dobri cesti, avtobusni povezavi i n dokajšnj i kmečki posesti (povprečno 37 ha), kmeti jstvo v n je j nazaduje. Ve- čina najboljše delovne sile je v bl ižnjem Tržiču; kmeti jska zemlja služi mnogim le za ohišnico, največj i dohodek iz kmeti jstva pa daje gozd z Grahovš ( I lOOm), sledi mu Matizovc v Podkošuti (1085 m) , n j ima Gaberc (1050m), nad 1000 m pa še Tič, Rekar in Strmčan. Tud i kmečki domovi so p r i imenovanih kmet i jah med na jv iš j imi v obravnavani pokra j in i ; na jv iš j i je Pavšlev, 1103 m, sledi Matizovčev, 1075 m, nato pa Gaberčev, 1073 m, Tičev, 1045 m, Strmčanov, 1040 m in kot zadnj i nad 1000 m, Rekarjev, 1015 m. N a g n j e n o s t k m e t i j s k e g a z e m l j i š č a je v splošnem neugodna za kmetovanje. To vel ja predvsem za hribovske kmet i je v Trž išk ih Alpah, k je r je pov- prečna nagnjenost v mejah med 10,7° (Lom) in 22,2° (čadovl je), kar je med naselji tudi največ v vsej obravnavani pokra j in i (tabela in kar ta 1); v čadovl jah gre tako visok povpreček predvsem na račun izredno strmega kmetijskega zemljišča Počival- nika (27,9° oziroma 5 3 % ) , k i ima tudi sicer v vsej obravnavani pokra j in i na jbol j strmo kmeti jsko zemljišče. Razen pr i Počivalniku je še na treh kmet i jah na Rebri (Vrbank, Javornik, Mažel) v povprečku tako strmo kmeti jsko zemljišče, da je za- radi uničevanja travne ruše v večjem delu travišč paša odrasle živine nemogoča. Na zgornj i mej i , do katere je paša še mogoča (22—24° oziroma 40—45 %) , pa so Završnik na Rebri ter Dolžan in Pinč v Dol ini . Velika večina kmet i j v Trž išk ih Alpah in v alpskem podgor ju ima kmeti jsko zemljišče v kategor i j i 11,6—22° oziroma 20— 40 %, k i je ugodno za pašo in tud i za pašno-kosni sistem. Redkejše pa so hribovske kmeti je, kater ih nagnjenost kmetijskega zemljišča (do 11,5° oziroma 20 %) dopušča modernizirano orno poljedelstvo, če so zanj seveda dani tudi drugi pogoji. V to kategorijo spadata med naselji Lom in Povlje, od zaselkov Hr ib na Grahovšah, Svarje in Plaz v Podl jubel ju, od posameznih kmet i j pa so vse t r i na Blejčevem in Geben v Podkošuti. Glede nagnjenosti kmetijskega zemljišča so razumlj ivo na najboljšem vsa štir i naselja prehodnih kmet i j , k i leže na visoki staropleistocenski terasi, saj so v naj- ugodnejši kategor i j i (do 11,5° oziroma 20 % ) , in sicer v razponu 2,5—7,2°. 2.4. PHna voda Neprepustne kamnine, k i sestavljajo večj i del obravnavane pokraj ine, obilica pobočnega groboklastičnega gradiva in, kot bomo še videli, veliko padavin, so dobra osnova za obstoj številnim izvi rom pitne vode. Izjema je Gozd na prostrani južn i apneniški rebri Kriške gore, k i je brez močnejšega stalnega studenca; pomanjkanje vode je ena največj ih ovir razvoju Gozda. V dnu kotanje, k jer je vas, je sicer vod- njak, k i izrabl ja talno vodo, a te je tako malo, da ne pride v poštev za širšo uporabo; služi le za napajanje živine. V nasprot ju z Gozdom so s pitno vodo dobro preskrbljene vasi in zaselki v apne- niškem podgor ju od Storžiča do Dobrče, saj izpod karbonatnega grušča in breče al i na mej i groboklastičnih kamnin in sivice vro mnogi močni studenci, k i napajajo podgorska naselja. SI. 3. Tudi osrednji del G r a h o v š z A n ž i č e m (spredaj, 800 m) je v dnu doline Lomščice, k i razrezuje obilne morene storžiškega ledenika z ohranjenimi nasipi (na sl ik i spre- daj). Glavni dohodek kmet i jam je gozd, k i ga imajo grahovške kme- t i je vel iko (povprečno 33 ha na kmeti jo, etata pa 117 m3), števi lni pa so zaposleni tudi izven kmet i j - stva. Nad Anžičem, na položnej- šem pobočju, je samotna kmet i ja F r o n a (860m) S pitno vodo se hribovska naselja oskrbujejo na različne načine. Večina vasi ima vaške vodovode, deli razloženih vasi tud i samostojna zajetja za manjše dele naselij, nekateri kmet je v razloženih vaseh pa tudi lastna zajetja. Samotne hribovske kmeti je imajo lastna zajetja. Kmeti je v Gozdu pa se morajo še vedno zadovoljevati le s kapnico. Pitne vode je dovol j . Vodni zbiralnik i zadoščajo potrebam. Težav tudi ne b i bi lo, če b i kmeti jstvo, predvsem govedorejo moderniziral i in jo preusmeri l i na tržno proizvodnjo (moderniziran hlev za splakovanje al i strojno spravilo gnoja, napajal- n ik i , mlekarnica), moderniziral i gospodinjstvo in sanitari je al i se usmeri l i v kmečki tur izem; vode ne manjka, povečati bi bi lo treba ponekod le vodne zbiralnike, neka- teri pa b i si moral i poiskati vodo više nad kmet i jo , al i j o t ja prečrpavati, zaradi večjega pri t iska. Zaradi skromne modernizacije govedoreje je tudi malo hlevov na splakovanje in je zato skromno gnojenje kmeti jske zemlje z gnojnico. Možnost zdravju škodlj i- vega onesnaževanja studenčnice je zato še neznatna, v razl iko s področj i , k jer za- radi obilnega gnojenja z gnojnico ta zastruplja studenčnico, k i je marsik je zajeta za vodovode, s črevesnimi bakter i jami. Tako je npr. v Gorn j i Savinjski dol in i z izjem- no vel ik im številom moderniz iranih hlevov na splakovanje, k je r pozi t ivni biokemični izvidi sicer na pogled bistre studenčnice, žal, niso več izjemni. 2.5. Podnebje Za prikaz podnebja so v obravnavani pokra j in i na vol jo objavl jeni podatki treh meteoroloških postaj: Tržiča (480 m), Podl jubel ja, prej sv. Ana (1026 m) in Gol- nika (500 m). Za vse t r i postaje so obdelani podatki mesečnih in letnih kol ič in pa- davin, za Golnik in Podl jubel j tudi sezonske količine ter srednje število dni z dnevno višino padavin enako al i večjo od 1, 10 in 20 mm. Za Tržič in Podl jubel j so izraču- nani padavinski podatki za obdobje 1925—1956 (Letno p o r o č i l o . . . , 1957), za Pod- l jubel j in Golnik tud i za obdobje 1931—1960 (Letno po roč i l o . . . , 1962), za Golnik pa tud i za obdobje 1956—1975 ( B e r n o t , 1981). Temperaturni podatki so skrom- nejši: Golnik za obdobje 1925—1956, sv. Ana na Plazu (760 m) pa za obdobje 1891 do 1910 (Letno poročilo . . ., 1957), za Golnik tud i za obdobje 1956—1975 ( B e r n o t , 1981). Podnebje Tržiča, brez temperaturnih razmer, zajemajoč meteorološki postaji Tržič in Podl jubel j pa je obdelala Slava L i p o g l a v š e k - R a k o v e c (1954, 119—122). Pr i opisu podnebja bomo upoštevali temperaturne podatke Golnika iz obdobja 1925—1956 ter 1956—1975 in sv. Ane na Plazu 1891—1910, padavinske za Tržič in Podljubel j iz obdobja 1925—1956 ter za Golnik in Podljubel j iz obdobja 1931—1960 (Poljubelj zaradi pr imer jav z obdobjem 1925—1956), za Golnik tudi iz obdobja 1956—1975 in pa seveda opis podnebja L i p o g l a v š e k - R a k o v č e v e , k i se naslanja na obdobje 1925—1940, deloma pa tudi opisa podnebja iz študije o hr ibovskih kmet i jah ob Kokr i in v Krvavškem predgor ju ( M e z e , 1981, 83—86). Temperature v dol in i Mošenika pr i sv. Ani na Plazu (Podljubelj) so nizke, ne- ugodne za poljedelstvo, primerne pa za živinorejo, še posebej, če upoštevamo tudi obilnejše padavine, k i j i h je v Podl jubel ju okrog 2000 mm. Podobne so kl imatske razmere tudi na v iš j ih hr ibovskih kmet i jah v Trž išk ih Alpah, le da so tam tempe- rature domnevno nekaj nižje, n i pa temperaturnega obrata, k i je v dol in i reden pojav in tudi daljša je doba sončnega obsevanja, domnevno pa je večja tudi kol ič ina pa- davin. Podobne kl imatske razmere kot na območju doline Mošenika so tudi v dol in i Tabela 1 a T e m p e r a t u r a Srednje mesečne in letna temperatura Golnik (1925—1956) L I I . m . IV. V. V I . V I I . V I I I . IX. X. X I . X I I . Letna —1,3 (L2 L 2 9^3 134 16^9 18^9 18^ 15^0 9 ^ 0 0 9 j Golnik (1956—1975) —0,8 0,9 4,4 9,1 13,7 16,8 18,6 18,0 14,7 9,9 5,1 0,1 9,2 Sv. Ana na Plazu (1891—1910) I. I I . I I I . IV. V. V I . V I I . V I I I . IX. X. X I . X I I . Letna —2^8 —0,8 2^8 6^8 1L6 15^3 174 1 M 12/7 8^6 2^9 —0,4 7\5 Tabela 2 a P a d a v i n e Mesečne in letna količina padavin 1925—1956 I. I I . I I I . IV. V. VI . V I I . V I I I . IX. X. X I . X I I . Letna Tržič 81 76 79 114 131 147 138 124 148 152 150 92 1432 Pod- l jubel j 90 92 121 160 204 219 202 178 201 223 215 118 2023 1931—1960 I . I I . I I I . IV. V. VI . V I I . V I I I . IX. X. X I . X I I Letna Golnik 102 103 96 115 148 178 149 153 185 176 161 126 1692 Pod- l jubel j 103 107 116 148 182 208 187 159 179 205 192 144 1930 1956—1975 Golnik 83 86 105 135 135 164 166 147 138 138 178 115 1590 Bistrice in Lomščice, k jer prav tako igrajo pomembno vlogo toplotna inverzi ja, v višinah daljša doba sončnega obsevanja in razl ika v kol ič in i padavin med dolino in v iš j im, s kmet i jami naseljenim obrobjem. Posebej pomembna je predvsem toplotna inverzi ja, saj so zaradi nje sejali v dol inah manj žit, pa tudi orehi, kot najbol j ob- čut l j iv i sadež, so na kmet i jah v dol in i redkejši kot na višinskih kmet i jah; precej orehov je v Gozdu, so pa tudi p r i Pavšlu in Gabercu, k i sta med na jv iš j imi kmeti- jami v obravnavani pokra j in i . Obilne količine padavin in strm, močno razčlenjen relief z izrazito reliefno ener- gi jo pa povzročajo intenzivno erozijo prst i in zemeljske usade, zlasti lam, k je r je gozd izkrčen do tol ike mere, da ne more ščit i t i talne osnove. Erozi ja prst i in usadi so najpogostejši na strmih pobočj ih krčevin ob kmet i jah, če so pobočja iz nepre- pustnih kamnin in prekr i ta s pobočnimi sedimenti. Tako je na več k ra j i h na Rebri, Podkošulo, v Dol in i , v Potar j ih in na zgornj ih kmet i jah na Grahovšah. Na vseh padavinskih postajah izstopata dva padavinska viška: pr imarn i v je- seni z v iškom oktobra (izjema je Golnik s septembrskim viškom) in sekundarni jun i ja na vseh postajah in v obeh obdobj ih; po podatk ih L i p o g l a v š k o v e (1954, 121) je bi l v obdobju 1925—1940 pr imarn i višek v Trž iču in sv. Ani, sekun- darni pa maja. Največ padavinskih dni (§1,0) je imel v obdobju 1931—1960 Podl jubel j (131,1 al i 35 ,9% vseh dni v letu), medtem ko j i h je imel Golnik 122,2 al i 3 3 , 5 % , §10,0 m m Podl jubel j 57,3 dni al i 15,7% vseh dni v letu (Golnik 54,3 dni ali 14,5 % ) , in §20,0 m m Podl jubel j 33,3 dni a l i 9,1 % in Golnik 29,9 dni al i 8,2 % vseh dni v letu. Jesen je najbol j namočen letni čas, saj pade v n je j okrog 31 % vseh letnih pa- davin (v obdobju 1925—1960 Podl jubel j 31,6 % in Tržič 31,4 %) , v obdobju 1931 do 1960 pa Golnik 30,8 % in Podl jubel j 29 ,8%. Jeseni sledi poletje, ko pade okrog 2—3 % manj padavin, n jemu pomlad z okrog 23 % letnih padavin (v Podl jubel ju okrog 23,5 %, v Trž iču 22,6 % in na Golniku 21,2 %) in na jmanj pozimi: v Pod- l jubel ju okrog 16,5 %, na Golniku 19,6 % in v Trž iču 17,4 %. Nadal jnje ugotovitve o podnebju Tržiča in bl ižnje okolice povzemam po L i - p o g l a v š e k - R a k o v č e v i , 1954, 119—122. V Trž iču piha pogosto veter v sme- r i bistriške doline, torej JZ in SZ. Občuten je nočnik, pogosto kot prav oster in hla- den veter, k i močno ohlaja ozračje in se uvel javl ja več al i manj skozi vse leto. Iz- ostane ob slabem vremenu, v jasnih nočeh pa je močan in nastopa kmalu po mraku. V šibkejši obl ik i se jav l ja tudi ob oblačnem vremenu. V Tržiču je brez vetra le malo dni ; menim, da je temu vzrok tesna prepišna dolina na prehodu alpskega sveta v kot l ino, skozi katero se gnetejo vetrovi, nastali ob splošnih in mikrobar ičn ih raz- merah. Megla je v Trž iču redka. Do mesta seže včasih prot i večeru kot l inska zimska anticiklonalna megla, a jo nočnik kmalu potisne nazaj. Včasih se pojavi tudi z ju t ra j ; le v izrednih pr imer ih se drž i v mestu cel dan. — Iz teh podatkov o megli smemo sklepati, govore pa za to tudi terenska opazovanja, da hribovske kmeti je v Trž išk ih Alpah ne poznajo anticiklonalne megle. Megla, k i j i h zajame, je frontalnega zna- čaja, torej višinska megla — oblaki ; Tržič je v takih razmerah brez megle, a tudi brez sonca. Anticiklonalna megla, po poizvedovanjih na terenu, tudi podgorskih hr i - bovskih kmet i j skoraj n iko l i ne doseže, zajame pa sem in t ja prehodne kmeti je, a to navadno ob zakl jučku anticiklona, ko se začenja megla iz ko t l in dvigati. Sv. Ana ima veliko več snežnih dni kot Tržič (Tržič 22,7 dni, sv. Ana 52). Toče i n Sodre je v Trž iču povprečno 2,3 dni na leto, p r i sv. An i pa le 1,7. Povprečno je v Trž iču prv i dan s sneženjem 18. XI . , p r i sv. An i pa 12. X., zadnji pa v Trž iču 4. IV. in p r i sv. Ani 6. V. Po skici v razpravi K os s i n n e (1939), na katero se je oprla R a k o v č e v a , so v Trž iču pokr i ta t la s snežno odejo »nekako 80 dni« (Tržič je na pri loženi Kossin- novi ka r t i v pasu 75—100 dni) . Pribl ižno tol iko dni s snežno odejo, kot j i h ima Tržič, smemo računati tudi za hribovska naselja v podgor ju med Storžičem in Do- brčo, za naselja v Trž išk ih Alpah pa je teh nedvomno več, domnevno med 80 in 100 dnevi. Novejša proučevanja višine snežne odeje za potrebe turizma kažejo ( J e r š i č , 1966), da pricle proučevano področje, upoštevajoč 15 cm in več debelo snežno odejo, v IV. i n V. področje. V četrtem, kamor so všteta področja nad 1100 m v pr isojn ih in nad 700 m v osojnih legah, t ra ja za smuko ugodna snežna odeja po- vprečno 70—100 dni, v petem področju (»osojnejši predeli alpskih dol in med 550 in 700 m in prisojnejši nad 800 m«) pa le 40—70 dni. Podobno sliko kaže tudi kar ta srednjega letnega števila dni s snežno odejo višine 10 cm in več za obdobje 1948/ 1949—1967/1968 (Vodnogospodarske osnove Slovenije, 1978), k jer je obravnavana pokraj ina uvrščena v kategorije 100—150, 75—100 in 50—75 srednjega letnega šte- vila dni s snežno odejo. Brez snežnih padavin je po podatkih R a k o v č e v e v Trž iču le pet mesecev. V opazovanem obdobju je padel v Trž iču prv i sneg najbol j zgodaj 6. oktobra (pri sv. Ani 26. avgusta leta 1927), zadnji pa 23. apri la (pri sv. Ani 19. maja). Mokra doba (sklenjene padavine 10 dni in več) je v Trž iču le enkrat letno (na- vadno apri la ali novembra). Pogostejše so sušne dobe (10 in več dni brez padavin). Najbol j pogoste in dolgotrajne so pozimi; navadno začno januar ja in se vlečejo še v februar (najdaljša je bi la 34 dni , od 23. 1. do 25. 2. 1934). Sušne dobe so večkrat v letu (najmanj dvakrat in največ sedemkrat), povprečno petkrat. Najredkejše so aprila in septembra. Po ugotovitvah R a k o v č e v e se v Tržiču prepletata severno-sredozemski t ip razporeditve padavin (najbol j deževen letni čas je jesen z viškom v oktobru) in sred- njeevropski (zimski min imum). To velja po obstoječih podatkih (glej tabelo 2 a) tudi za področja izven Tržiča, le da je na Golniku jesenski maksimum že septembra, zimski m in imum pa v Podl jubel ju januar ja in ne februar ja, kot v Tržiču (razlika pa je malenkostna, le 2 mm), na Golniku pa v obdobju 1931—1960 celo marca. 2.6. Prst Prsti v obravnavani pokra j in i niso obdelane, vsaj ne v dostopni l i teratur i . O n j ih bomo zato podali le najbol j osnovne karakterist ike, naslanjajoč se predvsem na geo- loško-petrografsko karto in terenske zapiske. Na obrobju Ljubl janske kotl ine, v podgor ju med Storžičem in Dobrčo, so hri- bovske kmeti je s pr ipadajočim zemljiščem skoraj v celoti na pobočnih karbonatnih gruščih, ponekod tudi brečah, na jugu Gozda in v delu Podgore tudi na morenah, v posameznih krpah pa je razkri ta tudi sivica. Na pobočnih sedimentih je prst tanj- ša, prhka, deloma peščena in relativno dobro rodovitna (domnevno, po k lasi f ikaci j i B. V o v k a na pedološki kar t i SR Slovenije, rendzina, pokarbonatno sprana t la). Na morenah je prst v splošnem debelejša in tudi dobro rodovitna, medtem ko je je na sivici vel iko, je pa težka in dobra predvsem za žitarice (kisla r java t la). Na višje ležečih morenah v dol in i Lomščice (v Lomu in na Grahovšah) in Gebnovega potoka Podkošuto je prst različno debela in že deloma podzolirana, zato za poljedelstvo ni najprimernejša. Na neprepustnih werfenskih plasteh so večidel kisla r java t la, po- dobno tud i na permsko-karbonskih tleh. Debelina teh prst i je različna: v pobočj ih je je zaradi obi ln ih padavin in spiranja malo, na n ivo j ih in manjš ih pregibih v po- bočju, k i so se j i h poslužile hribovske kmeti je, pa je je marsik je vel iko; na tak ih k ra j i h je ponekod prst tudi že deloma oglejena. Prst na vršaj ih v dol in i Bistrice in Mošenika je v večini r java, relativno debela in rodovitna, zato so vršaj i še danes dobro obdelani. — Na visoki staropleistocenski terasi je prst i vel iko, je težka, zato potrebna močnega gnojenja in je zlasti ugodna za žitarice in koruzo. 3. SESTAVA ZEMLJIŠČA I N POSESTI V e l i k o s t p o s e s t i obravnavanih kmet i j je v povprečku majhna, 28 ha (ta- bela 2), nekaj manjša od sosednje pokraj ine na vzhodu (M e z e, 1981, 87 s i . ) , a za okroglo l i h a manjša od hr ibovskih kmet i j v Gornj i Savinjski dol in i (v nadal jnjem Tabela 2 Sestava in obseg zemljišča na kmetijo (po katastru) v ha in % ter lesni etat « -fh Letn i etat /m3 Leto 1980 'g v o Naselja 0 „ g a i » / o > % -3 Regije s » « | S •§ 3 g > g & £ 3 > . S S m > w M s o, S 5 B JŽ E J I O S " R^ C & C £ bJ, TŽ 3 «j j * w a g H .5 tu .S O g .Sf a « HRIBOVSKE KMETIJE Tržiška pokraj ina Lom 15 37,12 0,63 5,15 1,21 28,41 1,71 100,5 13,1 113,6 Grahovše 19 42,86 0,87 7,97 0,48 33,28 0,26 99,0 17,7 116,7 Potarje 6 43,84 0,80 5,34 1,87 35,49 0,34 125,3 6,7 132,0 Cadovlje 6 45,51 1,24 9,51 1,09 32,28 1,39 108,7 20,0 128,7 Dolina 7 42,36 0,89 9,84 0,30 31,09 0,24 132,9 18,9 151,8 Podljubel j 27 36,97 0,51 6,71 0,85 26,47 2,43 75,5 19,4 94,9 Brezje 14 14,90 1,40 2,44 0,23 10,77 0,06 20,9 19,8 40,7 Visoče 3 11,61 1,38 3,01 0,43 6,73 0,05 16,7 15,7 32,4 Hudi Graben 2 10,73 0,49 3,47 0,06 6,69 0,02 15,0 11,0 26,0 Spodnje Vetrno 3 11,54 1,40 3,75 0,05 6,29 0,04 11,0 2,0 13,0 Zgornje Vetrno 5 20,29 1,27 8,85 0,27 9,80 0,09 15,0 1,8 16,8 Gozd 8 21,03 1,55 7,94 0,77 10,70 0,07 8,9 10,1 19,0 Skupaj 115 32,79 0,92 6,41 0,72 23,78 0,96 72,3 15,6 87,9 % 2,81 19,55 2,19 72,52 2,93 82,3 Podgora Slatna 6 15,02 1,02 3,52 2,22 7,94 0,32 25,8 5,0 30,8 Zadnja vas 5 10,52 0,50 2,22 1,83 5,92 0,05 32,4 9,8 42,2 Srednja vas 4 19,12 0,85 4,69 3,80 9,74 0,04 31,5 12,3 43,8 Skupaj 15 14,61 0,80 3,40 2,51 7,75 0,15 29,5 8,5 38,0 % 5,47 23,27 17,18 53,05 1,03 77,6 Povlje + Krničar 7 25,50 1,41 6,48 0,64 16,97 38,5 17,5 56,0 Svarje 1 30,36 0,50 8,06 — 21,80 — 35,0 35,0 70,0 Golnik 2 20,64 1,24 7,04 — 12,36 — 29,0 14,5 43,5 Skupaj 10 25,01 1,28 6,75 0,45 16,53 — 36,3 18,7 55,0 % 5,12 26,99 1,80 66,09 — 66,0 HRIBOVSKE KMETIJE Skupaj 140 30,29 0,93 6,11 0,89 21,55 0,81 65,1 15,0 80,1 % 3,07 20,17 2,94 71,15 2,67 81,3 PREHODNE KMETIJE Mlaka 5 10,87 0,93 4,30 1,83 3,56 0,25 22,6 9,6 32,2 Hušica 2 6,36 1,15 1,67 — 3,51 0,02 7,5 2,0 9,5 Hudo 8 13,37 1,56 4,17 0,71 6,84 0,08 27,9 9,3 37,2 Popovo 3 14,17 1,67 4,82 0,27 7,33 0,08 12,0 6,3 18,3 Skupaj 18 12,03 1,36 4,04 0,87 5,64 0,12 21,5 8,1 29,6 % 11,31 33,58 7,23 46,88 1,00 72,6 OBRAVNAVANE KMETIJE Skupaj 158 28,20 0,98 5,87 0,88 19,74 0,73 60,2 14,2 74,4 % 3,49 20,82 3,15 69,96 2,58 80,9 19,1 prirastek 3,8 m 3 / ha besedilu GSD). Tak je povpreček vseh 158 obravnavanih kmet i j . Le nekaj na bol j - šem so hribovske kmeti je, k i imajo za 7,4 % večjo skupno posest, med posameznimi regi jami v okv i ru hr ibovskih kmet i j pa one v Trž išk i pokra j in i , k je r so od povprečka večje za 16,3 % , kar je pa še vedno 17,4 % manj kot v GSD. Največjo povprečno posest imajo hribovske kmeti je v Cadovljah, na Potar j ih , Grahovšah in v Dol in i (nekaj nad 40 ha), sledita j i m Lom in Podl jubel j , vse ostale hribovske kmeti je v Tržiški pokra j in i pa so v splošnem manjše od tamkajšnjega povprečka; najmanjše, med 10 in 15 ha so kmeti je v Hudem Grabnu, na Spodnjem Vetrnem, na Visočah in na Brezjah. V vzhodnem delu pokraj ine, med Povl jami in Golnikom, so hribovske kmeti je za 11,3 % manjše od povprečka, v zahodnem, v Podgori, pa celo za 48,2 %. V Podgori je med tremi hr ibovskimi vasmi na najslabšem Zadnja vas s povprečno velikostjo kmeti je 10,5 ha; eden glavnih vzrokov močnega nazadovanja kmet i j v Podgori v novejšem času (času tržnega gospodarstva) je prav majhna kmečka po- sest z malo gozda (povprečno le 7,8 ha na kmet i jo) , k i ne more uspešno k l jubovat i potrebam sodobnega kmetijskega gospodarjenja. Največjo posest v obravnavani pokra j in i imata Pavšel in Gaberc z Grahovš (85 oziroma 83 ha), n j ima sledita Zirovc v Lomu in Cižovnik v Podl jubel ju s po 72 ha, nato pa: Zabrnek v Lomu, 70 ha, Hlačman na Grahovšah, 68 ha, Jamešnik v Cadov- l jah in Cvirn v Podl jubel ju po 67 ha, Klemenšek na Grahovšah, 63 ha, Počivalnik SI. 4. V strmem razčlenjenem soli f lukci jskem pobočju je najvišja kmeti ja pod Ko- šuto, M a t i z o v c (1075 m). Do nje pelje iz doline pred nedavnim zgrajena gozdno-kmečka cesta. Ker gre mimo kmeti je ena od najbol j uporabljenih pla- ninskih poti na Košuto, se jo motorizirani tur ist i in planinci poslužujejo le od Matizovca naprej v čadov l jah , 60 ha i td. , vsi torej v območju h r ibovsk ih kme t i j v T rž i šk ih Alpah. T u j i h je še vel iko s posestjo med 40 in 60 ha, medtem ko izven Trž išk ih A lp preseže 40 ha le Krn ičar na Babnem V r t u (42 ha) , b l izu 40 ha ima še K a r u n v Pov l jah (38 ha) i n Urač v Gozdu (35 ha) , vsi ostal i pa ima jo posest manjšo od 30 ha. Tabela 3 Sestava posesti — v % Nad 75 ha 51—75 ha 26—50 ha Pod 25 ha Leto 1980 Naselja ^ "w "w to to P o o f i p > oj .¡¡¿na > >« 'S3 5.3 ' g 3 0 ) ° 0 SOJ 3 a « « c - ® ^ EiS iS iS $ g iš iS S&, Šl -SS a; r- W 3 J C .« 0> .£5 Ki o,* ti D, HRIBOVSKE KMETIJE Tržiška pokrajina Lom 67 49,2 14,9 6,0 62,7 47,6 16,4 41,8 4,5 1,9 1,1 Grahovše 104 49,0 7,7 16,3 61,6 54,7 14,4 42,3 5,5 2,3 1,2 Potarje 29 44,8 17,2 10,3 51,7 53,3 20,7 51,7 4,8 2,5 1,0 Cadovlje 33 36,4 6,1 15,1 63,6 33,3 15,2 33,3 5,5 1,8 1,3 Dolina 38 47,4 7,9 34,2 52,6 50,0 5,3 68,4 5,4 3,7 1,8 Podl jubel j 116 50,9 12,9 9,5 65,5 46,0 12,1 40,5 4,3 1,8 1,3 Brezje 66 48,5 4,5 22,7 57,6 47,4 15,1 34,8 4,7 1,6 1,2 Visoče 16 50,0 12,5 25,0 50,0 62,5 12,5 18,8 5,3 1,0 0,5 Hudi Graben 8 62,5 12,5 12,5 37,5 66,7 37,5 25,0 4,0 1,0 — Spodnje Vetrno 12 41,7 — 8,3 75,0 44,4 16,7 33,3 4,0 1,3 1,0 Zgornje Vetrno 15 73,3 — 6,7 73,3 81,8 20,0 33,3 3,0 1,0 0.9 Gozd 25 44,0 8,0 16,0 52,0 53,8 24,0 68,0 3,1 2,1 1,1 Skupaj 529 48,8 9,6 14,9 60,5 50,0 14,9 42,5 4,6 1,9 1,4 Podgora Slatna 27 51,8 14,8 11,1 66,7 44,4 7,4 25,9 4,5 1,2 1,4 Zadnja vas 15 40,0 — 20,0 60,0 55,6 20,0 53,3 3,0 1,6 0,9 Srednja vas 19 42,1 21,0 — 73,7 42,9 5,3 31,6 4,8 1,5 1,3 Skupaj 61 45,9 13,1 9,8 67,3 46,3 9,8 34,4 4,1 1,4 1,2 Povlje + Krničar 35 45,7 20,0 8,6 45,7 37,5 25,7 71,4 5,0 3,6 1,8 Svarje 3 66,7 — — 33,3 100,0 66,6 66,6 3,0 2,0 0,5 Golnik 9 55,5 22,2 — 55,6 40,0 22,2 88,9 4,5 4,0 2,0 Skupaj 47 48,9 19,1 6,4 46,8 40,9 27,7 74,5 4,7 3,5 1,7 HRIBOVSKE KMETIJE Skupaj 637 48,5 10,7 13,8 60,1 49,1 15,4 44,1 4,6 2,0 1,4 PREHODNE KMETIJE Mlaka 23 56,5 13,0 4,3 73,9 52,9 8,7 43,8 4,6 2,0 1,5 Hušica 4 50,0 — 50,0 — 50,0 20,0 2,0 0,5 0,5 Hudo 33 51,5 3,0 3,0 72,7 45,8 21,2 39,4 4,1 1,6 1,2 Popovo 19 47,4 10,5 15,8 63,2 50,0 10,5 47,4 6,3 3,0 1,8 Skupaj 79 51,9 7,6 6,3 69,6 47,3 16,5 41,8 4,4 1,8 1,3 OBRAVNAVANE KMETIJE Skupaj 716 48,9 10,3 13,0 61,2 48,9 15,5 43,8 4,5 2,0 1,4 in 83,3 % čistih kmet i j , kar vse močno presega povprečke celotne obravnavane po- kraj ine (glej tabelo 4). Povezava kmet i j s cestami in premajhne stanovanjske kapacitete v Tržiču pr i- si l i jo kmečkega prebivalca, k i se želi v n jem zaposliti, da biva doma na kmet i j i in se dnevno vozi na delo v Tržič. Rezultat tega je relativno veliko število prebivalcev na kmet i jah (4,5, od tega na hr ibovskih kmet i jah 4,6, med regi jami pa najmanj na hr ibovskih kmet i jah v Podgori, 4,1 in na prehodnih kmet i jah, 4,4, največ pa na Popovem, 6,3; podrobnosti kaže tabela 4), od tega pa sta povprečno le dva kmečka prebivalca (v Podgori 1,4, v Povl jah in okol ici pa 3,6), efektivne kmečke delovne sile pa je na hr ibovskih kmet i jah le 1,4 na kmet i jo (spet največ v Povl jah in okol ici , 1,8, na prehodnih kmet i jah pa le 1,3). Vseh prebivalcev na hr ibovskih kmet i jah smo našteli 637, od tega j i h je bi lo kmečkega stanu 44,1 % (najmanj v Podgori, SI. 7. Kmet i je na B r e z j a h (600—620 m) imajo na dobro ohranjeni staropleistocen- ski terasi z ugodno prstjo zelo dobre naravne osnove za poljedelstvo in inten- zivno živinorejo, k i j i h tudi s pr idom izrabl jajo 34,4 % in največ na obeh hribovskih kmet i jah na Golniku, 88,9 %, v Povl jah z oko- lico pa 71,4 %, medtem ko j i h je bi lo v Tržiški pokra j in i 42,5 %) . Starih 65 in več let je bilo povprečno 15,5 %, skupne delovne sile, to je prebivalcev, starih 16—64 let, pa 61 ,2%, od tega nekaj manj kot polovica moških (največ skupne delovne sile na hr ibovskih kmet i jah med regi jami je bi lo v Podgori, 67,3 %, 60,5 % v Trž išk i pokra j in i in le 45,7 % v Povl jah in okol ic i ; še več kot v Podgori je bi lo skupne delovne sile na prehodnih kmet i jah, 69 ,6%) . Predšolskih otrok je bilo komaj dobr ih 10 %, šoloobveznih pa 13 %. Oboj ih je nekaj več na hr ibovskih kmeti jah, znatno n iž j i pa je delež oboj ih na prehodnih kmet i jah. V podrobnem preseneča znatno število predšolskih otrok v Povl jah s Krn ičar jem in na Golniku, pa na Po- tar j ih , v Lomu, Srednji vasi in Slatni, šoloobveznih pa v Dol in i , na Brezjah in v Zadnj i vasi. Znatno podpovprečen delež šoloobveznih otrok je v Lomu, na Zgor- njem in Spodnjem Vetrnem, v Povl jah z okolico, vk l jučujoč Golnik ter na prehodnih kmeti jah, k jer j ih je le 6.3 % . 7. KLASIF IKACIJA K M E T I J Med hr ibovskimi kmet i jami obravnavane pokraj ine je več ko l četrtina takih, k i se preživl jajo le s kmet i jstvom, vkl jučujoč izkupiček od lesa (čiste kmet i je) ; med regi jami j ih je daleč največ v Povl jah in soseščini, 62,5 %, najmanj v Trž išk i po- k ra j in i , 26,1 % in t ret j ina vseh v Podgori, medtem ko j ih je med prehodnimi kme- t i jami le nekaj nad 10 % (podrobnosti kaže tabela 5; glej tudi karto 2). Vel iko več (blizu 40 %) je polčistih kmet i j , to je takih, k jer v izvenkmeti jski dejavnosti nista zaposlena lastnik kmeti je al i njegov zakonec, marveč le drugi člani družine, pre- ostalih 34 % pa je takih, k jer je zaposlen tudi lastnik kmeti je al i njegov zakonec, ali oba (mešane kmet i je) . Najmanj polčist ih hr ibovskih kmet i j med regi jami je v Storžiškem podgorju. 30 % in v Podgori, t ret j ina, največ pa v Trž išk i pokra j in i (nad 40 % ) , mešanih pa je najmanj v Storžiškem podgorju, 10 %, medtem ko j i h je SI. 8. Napol opuščena manjša kmetija Š i š k a (800 m) na Rebri v Podljubelju. Kme- t i jsko zemljo v strmem pobočju že prerašča gozd. Hiša s črno kuhinjo je v sla- bem stanju. Brez prave povezave z dolino Tabela 5 Klasifikacija kmetij Leto 1980 Naselja Regije > o •2 E m x a; £ 6 O A! iS OJ 4) CA »O o cd E CD G A) a> 0<"J3 u 0 s> S P-1 x Po letu 1820 ^ opu- polopu- a), 'G.Ji,^ kmeti je kmeti je o . C 53 -M « i » 4J H 3 p S a P-i x o št. % št. HRIBOVSKE KMETIJE Tržiška pokrajina Lom 15 26,7 53,3 20,0 93,3 — 26,7 1 5,9 1 5,9 Grahovše 19 15,8 57,9 26,3 94,7 5,3 10,5 — — — Potarje 6 50,0 50,0 — 100,0 16,7 16,7 — — — Cadovlje 6 16,7 83,3 — 100,0 16,7 16,7 — — — — Dolina 7 42,8 42,8 14,3 71,4 — — — Podljubelj 27 29,6 33,3 37,1 100,0 3,7 14,8 7 18,9 3 8,1 Brezje 14 7,1 35,7 57,2 100,0 14,3 — 3 17,6 — — Visoče 3 — 33,3 66,6 100,0 — — 1 25,0 — — Hudi Graben 2 — — 100,0 100,0 — 50,0 — — — — Spodnje Vetrno 3 33,3 — 66,6 100,0 — 33,3 1 25,0 — — Zgornje Vetrno 5 40,0 20,0 40,0 60,0 — 40,0 — — — Gozd 8 50,0 12,5 37,5 87,5 — 25,0 2 20,0 — — Skupaj 115 26,1 40,9 33,0 93,9 5,2 15,7 15 11,2 4 3,0 Podgora Slatna 6 16,7 50,0 33,3 83,3 — — 1 14,3 — — Zadnja vas 5 60,0 — 40,0 80,0 — 60,0 — 1 16,7 Srednja vas 4 25,0 50,0 25,0 100,0 — — 1 20,0 — — Skupaj 15 33,3 33,3 33,3 86,7 — 20,0 2 11,1 1 5,5 Povlje + Krničar 7 71,4 14,3 14,3 100,0 57,1 14,3 1 12,5 Svarje 1 — 100,0 — 100,0 — — 1 50,0 Golnik 2 50,0 50,0 — 100,0 — — — — Skupaj 10 60,0 30,0 10,0 100,0 40,0 10,0 1 8,3 1 8,3 HRIBOVSKE KMETIJE Skupaj 140 29,3 39,3 31,4 93,6 7,1 15,7 18 11,0 6 3,7 PREHODNE KMETIJE Mlaka 5 20,0 60,0 20,0 100,0 — — 1 16,7 Hušica 2 — — 100,0 100,0 — — 1 33,3 — — Hudo 8 — 50,0 50,0 100,0 12,5 12,5 1 11,1 — — Popovo 3 33,3 — 66,6 100,0 — — — Skupaj 18 11,1 38,9 50,0 100,0 5,6 5,6 3 14,3 — — OBRAVNAVANE KMETIJE Skupaj 158 27,2 39,2 33,6 94,3 7,0 14,6 21 11,4 6 3,2 v Trž išk i pokra j in i in v Podgori t ret j ina. Prehodne kmeti je se loči jo od izrazit i l i hr ibovskih po tem, da je med n j im i veliko manj čistih kmet i j in kar polovico me- šanih, medtem ko je delež polčistih kmet i j zelo bl izu povprečka celotne obravnavane pokraj ine. — Med naselj i izstopa delež čistih kmet i j v Povljah, Zadnj i vasi, na Potar j ih , v Gozdu, Dol in i in na Zgornjem Vetrnem, polčistih v Čadovljah, na Gra- hovšah, v Lomu, Slatni, Srednji vasi in na Potar j ih , mešanih kmet i j pa je znatno nad povprečkom na Brezjah, Spodnjem Vetrnem, v Visočah in Zadnj i vasi, med prehodnimi naselji pa na Popovem in Hudem. Znanih opuščenih kmet i j je med hr ibovskimi kmet i jami nad 10 %, polopušče- n ih pa skoraj 4 %. V obeh kategori jah niso mišljene le kmeti je, k i so opuščene in propadle, marveč tudi take, k i so se preusmerile na nekmeti jsko dejavnost, zemljo pa so lastnik i prodal i , a l i j o dajejo v najem, le nekateri pa jo nekaj tudi še izrab- l ja jo . Posebej smo oddvoj i l i tudi kmeti je, k i so med potencialnimi kandidat i za opu- stitev kmeti jske dejavnosti, al i so na tem, da opuste. Tak ih je med hr ibovskimi kme- t i jami nad 15 % od obstoječih kmet i j , v vsej obravnavani pokra j in i pa je n j ihov delež nekaj manjši. Malo je perspektivnih kmet i j , to je takih, k i so že usmerjene na tržno kmeti jsko proizvodnjo (mleko, meso), imajo urejeno nasledstvo, med na- raščajem je vsaj en sin, imajo zadovoljivo kmeti jsko mehanizacijo in moderniziran hlev (splakovanje al i pehala), ugodno zanje pa je tudi , če imajo precej lesa. Med hr ibovskimi kmet i jami je tak ih kmet i j le 7,1 %, spet daleč največ v Povl jah in oko- l ic i (polovica vseh tamkajšn j ih kmet i j ) , medtem ko j i h je v Trž išk i pokra j in i le 5,2 %, v Podgori pa n i nobene tovrstne kmeti je (karta 3). 8. SPREMEMBA FIZ IOGNOMIJE KMEČKE POKRAJINE V pr imer jav i z razvitejšimi hr ibovskimi kmečkimi pokraj inami, k i so ob hi t rej- šem in učinkovitejšem prehodu na tržno govedorejsko proizvodnjo opazno spre- menile f iz iognomijo prvotne kmečke pokraj ine, je teh sprememb v obravnavani po- k ra j i n i znatno manj . Kot drugod so tudi tu ceste naredile v pokraj ino rane, k i so iz nekaterih odsekov vidne daleč naokrog. Tako je predvsem v vsekih v nesprijeto pobočno klastično gradivo (grušč, morena, ilovica) in posipih v bregeh pod n j im i , k jer se goličave le počasi zaraščajo, tako pa je v večjem delu Trž išk ih Alp in ob cesti Križe—Gozd, le da je ta večidel v gozdu in so zato vseki od daleč očem skr i t i . Tud i električni drogovi, k i na gosto preprezajo naseljen hr ibovski svet, dajejo prvot- nemu l icu pokraj ine drugačno podobo. Ceste so na samotnih hr ibovskih kmet i jah odpravile značilne lese in j i h nado- mestile z elektr ičnimi past i r j i ; izjema je Kušpegar, k i je leso ohrani l , na Grahovšah pa je ob nekaterih kmet i jah ob cesti lesa al i živa meja iz gosto zaraščenih smrek, kar daje ku l tu rn i kmečki pokra j in i poseben mik . Redki so hribovski kmetje, k i si pr i spravi lu sena v s t rmih pobočj ih pomagajo s t rak tor jem (traktorske vile al i nakladalke). V ta namen morajo po pobočj ih spe- l ja t i »traktorsket pot i (do n j i h s pobočij zgrabijo seno al i otavo), k i so tud i tujek v prvotni kmečki pokra j in i . Tak ih cest pa je v obravnavani pokra j in i zelo malo. Tud i silosi in modernizirani stari al i na novo postavljeni hlevi so tako redki, da prvotnega kmečkega videza pokraj ine ne spreminjajo. Delna izjema so med hribov- skimi naselj i Povlje in Brezje, med prehodnimi pa predvsem Hudo z nov imi hlevi, števi lnimi silosi in nekaterimi drugimi preurejenimi gospodarskimi poslopji. Največje spremembe v f iz iognomij i kmečke pokraj ine so v dosedaj proučenih hr ibovskih področj ih prinesle nove ali tudi nekatere prenovljene kmečke hiše, k i nimajo na sebi nič kmečkega. V naši pokra j in i je teh sprememb veliko manj , ker je novih kmečkih hiš malo, ko l ikor pa j i h je, so, kot drugje, brez izjeme, nekmeč- kega, meščanskega videza, k i močno kazi jo f iziognomijo kmečkega doma. V hribov- Sl. 9. Nadstropna hiša H a r i š a na Potar j ih (806 m) ima na pogled dobro ohranjeno staro kmečko lice, z majhn imi dvodelnimi okni s križem, z gankom v podstreš- nem stranskem, na jug obrnjenem delu ter s čopom in streho, kr i to s skodlami skih področj ih smo našteli 13 novih oziroma močno prenovl jenih kmečkih hiš, zgra- jenih v zadnj ih let ih, mednje pa moramo šteti tudi devet, po vojski obnovl jenih med vojsko požganih hiš v Gozdu, te pa so v splošnem ohranile staro lice. Med prvoime- novanimi t r inajst imi hišami so št ir i v Dol in i , t r i na Grahovšah, dve na Potar j ih ter po ena v Lomu, Slatni, Srednji vasi in na Spodnjem Vetrnem. Med prehodnimi kme- t i jami je največ novih hiš na Hudem, št ir i ali polovica vseh tamkajšnj ih kmet i j . Večini ostalih kmečkih hiš pa so bila vzidana večja okna in ob zamenjavi strešne kr i t ine odstranjeni strešni čopi; oboje je sicer spremenilo f iz iognomijo kmečkega doma, a neprimerno manj , kot so to naredile nove, v bistvu meščanske hiše. Spremembi f iziognomije hribovske kmečke pokraj ine dajejo močan pečat v i - k e n d i , k i so v vel ik i večini tujek naravnemu in družbenemu kmečkemu okol ju ; temu vsaj delno odgovarjajo vikendi v obl ik i skromnejših brunaric, ne pa košate, zidane, al i kombinirano zidano-lesene vile meščanskega sloga. En ih in drugih je v obravnavani pokra j in i veliko. So v večj ih skupinah, pravih naselj ih, al i posamično raztreseni po hr ibovju. V večj ih skupinah so v Svarjah, nad Povl jami, nad Brezjami, na Plazu v Podl jubel ju v dveh skupinah in pr i Urhu v Dol in i , v manjši skupini so na Zgornjem Vetrnem, posamično pa j i h je slediti na več k ra j ih . 9. KMEČKI DOM Osnovno gradivo prvotn ih kmečkih domov v obravnavani pokra j in i je kamen in les. Iz kamna so hiše in glavna gospodarska poslopja, predvsem hlevi, druga manjša in pomožna gospodarska poslopja pa so večidel lesena. Prvotno so bile le- sene tud i strehe; danes so s skodlami kr i te strehe hiš zelo redke, več pa je lesenih streh na gospodarskih poslopj ih, zlasti na območju samotnih kmet i j . Velika večina kmečkih hiš je danes k r i ta z opeko al i salonitom. Stare kmečke hiše so, ko l ikor je še ohranjenih, pri t l ične, z ma jhn im i okni in s streho na čop; čop se je ohrani l sko- ra j na vseh gospodarskih poslopjih, predvsem na hlevih. Nadstropne so hiše nekdaj premožnejših kmetov in vse nove »kmečke« hiše. V območju samotnih hr ibovskih kmet i j sestavljajo dom v večini številna poslopja, medtem ko je teh v alpskem pred- gor ju in na prehodnih kmet i jah znatno manj . Na Grahovšah in deloma tudi v Lomu na pogled preseneča, da n i kašt, oziroma, da so zelo redke. Vzrok je k l imatski , saj SI. 10. M a t i z o v c (1075 m), tudi po agrarni reformi med največj imi kmet i jami v Podkošuti (Podljubelj), je med redkimi kmet i jami v obravnavani pokraj in i s stegnjenim domom, med večj imi pa je izjema; drugo glej si. 4 zaradi močnega toplinskega obrata in senčne lege v dnu doline Lomščice niso sejali ž i t ; višje kmeti je na Grahovšah (Pavšel, Gaberc, Rekar) na prisojnem pobočju Lom- ščice pa imajo kašte, saj so sejali žita, čeprav so kmeti je med najv iš j imi v Trž išk ih Alpah. Nekaj kmečkih hiš v Podl jubel ju ima še danes črno kuhin jo (Tonač, Šiška, Ja- vornik , Vrbank, Mažel), le da pr i večini od n j i h n i več v uporabi. Med vojsko je bi l požgan Gozd, od ostalih hr ibovskih kmet i j pa Počivalnik, pr i Završniku pa so požgali Nemci le hlev; oba sta po vojn i oboje obnovila. Tudi Gozd je b i l s pomočjo skupnosti v celoti obnovljen in so tako danes v njem t rdn i domovi, a, žal, manj trdne domačije zaradi objekt ivnih vzrokov (odročna lega, strma cesta, pomanjkanje vode, relativno mala posest, skromen lesni etat). Vsi m l i n i ob Bistr ici , Mošeniku in potokih, k i se stekajo iz alpskega predgorja (Storžiško, Dobrča), so opuščeni in večidel razpadli. Enako je tudi z večino žag, k i so bile predvsem ob Bistr ici, Mošeniku in Lomščici. Samo na Lomščici j i h je bi lo po izjavah domačinov devet, danes pa ne dela nobena več. Kušpegar, Urh in Pinč iz Doline pa so imel i žage na Bistr ici, a so danes tudi opuščene. Stara jugoslovanska topografska karta 1:25 000 ima zaznamovanih na Mošeniku 4 žage, en ml in in dve elektrarni, na Bistr ici , do Tržiča, en ml in , dve žagi in eno elektrarno, na Lomščici pa pet žag, t r i mline in eno elektrarno. SI. 11. J a v o r n i k (865 m) na Rebri v Podl jubel ju je obnovil hišo v stegnjenem domu in jo prekr i l s salonitno kr i t ino, k i se močno loči od gospodarskega po- slopja, kritega s skodlami Kot vzhodnejša pokraj ina ( M e z e , 1981, 106), tako je tudi naša bogata s ko- zolci. V večini so to stegnjeni kozolci, nekaj pa je tudi dvojn ih, vezanih ( top lar j i ) ; dvojnega imajo Peharc, Urh, Zajmen, Mežnar, eden pa je v Čadovljah. Brez kozolca sta med samotnimi hr ibovskimi kmet i jami Matizovc in Geben, malo kozolcev pa je na Zgornjem in Spodnjem Vetrnem. Ostale samotne hribovske kmeti je imajo naj- manj en stegnjen kozolec, veliko pa j i h je, k i j i h imajo več. Tudi v sklenjenih na- seljih so po po l ju raztreseni številni stegnjeni kozolci (Povlje, Hudo, Brezje, Gozd. vasi v Podgori) . Ker so žita danes redka, služi jo stegnjeni kozolci za sušenje detelje, k je r jo še sejejo in za sušenje sena, dvo jn i kozolci pa, razen za sušenje, predvsem za streho kmet i j sk im strojem. 10. SKLEP Ozemlje hr ibovsk ih kmet i j delimo na dva dela: kmet i je v območju Trž išk ih Alp in kmet i je v Storžiško-kriškogorskem i n Dobrškem podgor ju. Kmet i je v prv i skupin i lahko del imo še na dolinske hribovske (v do l in i Mošenika, Bistr ice in Lom- ščice) i n višinske samotne hribovske kmet i je , v drugi pa od ostal ih oddvoj imo hr i - bovsko vas Gozd, najt ipičnejše sklenjeno hr ibovsko naselje v obravnavani pokra- j i n i . Povezava vseh hr ibovsk ih kmet i j s cestami v zadnj ih desetletj ih daje kmet i jam možnosti za h i t re jš i gospodarski razvoj , predvsem za usmeritev v tržno govedorej- sko proizvodnjo, za katero so v naravi zelo dobr i pogoj i . Zaradi najrazl ičnejš ih ob jek t ivn ih vzrokov so te možnosti do sedaj izkor is t i l i le redk i posamezniki, med- tem ko so večini ceste nudi le boljše možnosti izkor iščanja gozdov i n za dnevno od- hajanje na delo v b l i žn j i industr i jsko-pol i t ično-upravni Tržič. Rezultat slednjega je močno znižanje števila čist ih kmet i j na račun narasta polčist ih i n mešanih kmet i j . V dol in i Mošenika, k i je že dolgo povezana s pomembno dal jnovodno mednarodno cesto, se je zaradi možnosti zaposlovanja v Trž iču in p r i cestnih del ih preslojevanje SI. 12. G a b e r c (1073) na Grahovšah si je postavil novo hišo, k i je tu jek v kmečkem okol ju kmečkega prebivalstva začelo že davno prej ; zato v dol in i Mošenika ni danes no- bene čiste kmeti je, veliko pa j i h je propadlo oziroma so izgubile kmečki značaj. V manjši mer i velja to tudi za hribovske kmeti je ob stari cesti Bistrica—Begunje, predvsem za Brezje na vzhodu in sosesko Podgore na zahodu, v kater ih so se še dobro ohrani la stara kmečka jedra; presenečajo Brezje, k i so k l j ub bl iž in i Tržiča ohranile še tol iko kmečkega, medtem ko je za Podgoro kmečki značaj manj prese- net l j iv, saj je Tržič relativno oddaljen, bl ižnje Begunje imajo manjše možnosti za- poslitve, Radovlj ica pa je predaleč. Večina prebivalcev, živečih na kmet i jah, a zaposlenih izven nje, v prostem času pomaga na kmet i j i , predvsem pr i delu s kmet i jsk imi s t ro j i ; take kmeti je, tudi majh- ne, imajo relativno veliko kmet i jsk ih strojev, kater ih nabavo so v vel ik i mer i omo- gočili tud i dohodki zaposlenih izven kmeti je. Zgornja ugotovitev velja še posebej za mešane kmeti je, k je r je izven kmeti je zaposlen lastnik kmeti je, njegov zakonec al i oba. Zato ne preseneča, da nekatere polčiste in mešane kmeti je proizvedejo za trg več kmet i jsk ih pridelkov kot večina čistih kmet i j . Glavni dohodek vel ik i večini hr ibovskih kmet i j je še vedno les; če je tega ve- l iko, kmet i ja v glavnem dobro stoj i , sicer pa le životari. Skoraj brez izjeme so take kmeti je v Trž išk ih Alpah, predvsem na Grahovšah, v Lomu, na Potar j ih , v Dol in i in v čadovl jah. Dohodki govedoreje pa prekašajo dohodke od lesa v vaseh predgorja in na prehodnih kmet i jah, z izjemo posamičnih kmetov, k i imajo nekaj več lesa in podpovprečno govedorejo; take kmeti je, če n i noben družinski član zaposlen izven kmeti je, slabo stoj i jo. Najtrdnejše so tiste kmeti je, k i imajo poleg visokega etata dobro razvito tud i govedorejo, take pa so v obravnavani pokra j in i prava redkost; med hr ibovskimi kmet i jami j i h je le deset, in vse so uvrščene v kategori jo t. i. per- spektivnih kmet i j (glej karto 3). Med naselji v obravnavani pokra j in i so glede kmeti jske proizvodnje, brez lesa, na najboljšem Povlje, Hudo, Popovo in Brezje, skupaj z lesom, ali celo samo z n j im pa Potarje, Cadovlje, Grahovše, Dolina in le deloma tudi Podl jubel j . Uspešen razvoj hribovskega kmeti jstva, k i bi moral temel j i t i na usmerjenem tržnem gospodarstvu, v obravnavani pokra j in i nedvomno najbol j zavira premajhna posest. Trideset hektarov, kol ikor so hribovske kmeti je v povprečku velike, je za tovrstne kmet i je premalo; od tega odpade na gozd 71 % s povprečnim letnim eta- tom 80 m3 (iglavci 65 m3 in l istavci 15 m3) — glej tabelo 2. Večina kmečkega prebi- valstva je zato prisi l jena iskati zaslužek izven kmeti je, zato tudi tako velik delež mešanih in polčist ih kmet i j . če sklenemo s pr imerjavo obravnavane pokraj ine z že proučeno GSD (M e z e, 1980) in s pokraj ino ob Kokr i in v Krvavškem predgorju ( M e z e , 1981), lahko ugotovimo, da je v razvoju kmetijskega tržnega gospodarstva v velikem zaostanku za GSD, a precej podobna drugo imenovani pokra j in i . Kot ob Kok r i in v Krvavškem predgorju, so tudi v obravnavani pokra j in i tržno razvita le nekatera naselja in redki posamezniki, pokra j ina kot celota pa ne. Mnogo bolje je razvita lesna proizvodnja v najbol j t ip ičnih hr ibovskih področj ih (večji del Trž išk ih Alp) , izvzemši Gozda, ka- terega kmeti je imajo povprečno le 10,70 ha gozda in zato tudi samo 19 m3 etata, kar je za t ipično hribovsko vas izredno malo in zato za njen obstoj v sedanjih raz- merah tudi pogubno. LITERATURA I N V I R I B e r n o t, F., 1981, K l ima Gorenjske. Gorenjska, Zbornik 12. zborovanja slovenskih geografov, Kran j -B led 1981, 107—119, Ljubl jana. C e r ne, A., K l e m e n č i č , M., P l u t , D., 1981, Metodologija opredeljevanja po- kraj inskih enot na pr imeru tržiške občine. Gorenjska, Zbornik 12. zborovanja slovenskih geografov, Kranj -B led 1981, 130—137, Ljubl jana. G a m s , I., 1981, Pokrajinsko-ekološka sestava Gorenjske. Gorenjska, Zbornik 12. zbo- rovanja slovenskih geografov, Kranj -B led 1981, 18—30, Ljubl jana. I l e š i č , S., 1972, Slovenske pokraj ine (geografska regionalizacija Slovenije). Geograf- ski vestnik XLIV/1972, 9—13, Ljubl jana. I l e š i č , S., 1981, Redakcijska zasnova in struktura predvidene regionalnogeografske monografi je Slovenije. Geografski vestnik LIII /1981, 103—114, L jubl jana. I l e š i č , S., 1981 a, Gorenjska, njena regionalna opredelitev in notranja regionalna razčlenitev. Gorenjska, Zbornik 12. zborovanja slovenskih geografov, Kranj -B led 1981, 9—17, L jubl jana. J e r š i č, M., 1966, Snežna odeja in reliefne značilnosti, glavna dejavnika za razvoj zimskega turizma. Turist ični vestnik 1966/XIV, 192—201, Ljubl jana. K o s s i n n a , E., 1939, Die Schneedecke der Ostalpen. Sonderdruck aus Wissenschaft- liche Veröffentl ichungen des Deutschen Museum für Länderkunde zu Leipzig. N. F. 7, Leipzig. Kra jevn i leksikon Slovenije, 1968, I. knj iga (Slava Lipoglavšek-Rakovec, Občina Tržič). 433—444, Ljubl jana. Letno poročilo meteorološke službe za leto 1957. Hidrometeorološki zavod LR Slove- nije, 30—36, Ljubl jana. Letno poročilo meteorološke službe za leto 1962. Hidrometeorološki zavod LR Slove- nije, 33—39, Ljubl jana. L i p o g l a v š e k - R a k o v e c , S.. 1954, Tržič, mestna geografija. Geografski zbornik 11/1954, 115—186, Ljubl jana. M e z e , D., 1973, Samotne kmeti je na Solčavskem. Geografski zbornik VIII/1963, 225 do 278, L jubl jana. M e z e , D., 1965, Samotne kmeti je v Lučki pokraj ini . Geografski zbornik IX/1965, 183—243, Ljubl jana. M e z e , D., 1969, Hribovske kmeti je v vzhodnem delu Gornje Savinjske doline. Geo- grafski zbornik XI/1969, 5—93, Ljubl jana. M e z e , D., 1980, Hribovske kmeti je v Gornj i Savinjski dol ini po letu 1967. Geograf- ski zbornik X I X / 1 , 1979, 11—98, Ljubl jana. M e z e , D., 1980 a, Osnovne smernice za geografsko proučevanje hribovskih kmet i j na Slovenskem. Geografski vestnik LII/1980, 145—154, Ljubl jana. M e z e , D., 1981, Hribovske kmeti je ob Kok r i in v Krvavškem predgorju. Geografski zbornik XXI/1981, 73—115, Ljubl jana. S i f r e r , M., 1969, Kvar tarn i razvoj Dobrav na Gorenjskem. Geografski zbornik XI/1969, 101—211, Ljubl jana. Vodnogospodarske osnove Slovenije, 1978, pri loga K-4.03, izdala Zveze vodnih skup- nosti Slovenije (prispevek Hidrometeorološkega zavoda Slovenije), L jubl jana. MOUNTAIN FARMS B E T W E E N T H E KOKRA AND T H E DRAGA VALLEYS (NORTH SLOVENIA) S u m m a r y The author has already investigated the mountain farms in the eastern part of the northern fr inge of the L jub l jana basin and the results were already published (cf. M e z e , 1981). Wi th the study of another 140 mountain farms in this section is thus given a comprehensive picture of more recent socio-economic conditions of the farms on the whole northern fr inge of the L jub l jana basin f rom Kamnik to Begunje in the NW. The investigated area has the sub-Alpine and the Alp ine characteristics. This is found to be the case also in the already studied area of the Kamnik and the Savinja Alps (cf. M e z e , 1980, 1981) — only that more recent socio-economic conditions of the mountain farms vary greatly f rom one region to another. The differences are part icularly noticeable w i th regard to the Upper Savinja Valley, which stands out by the degree of the modernization of cattle-breeding, as wel l as by the conditions which are needed for i t (bigger land tenure, bigger quantities of good wood for sale, better organized professional help for farmers, greater interest i n progress), and — on the other hand — by smaller job-opportunities outside agriculture, by predomin- antly steep rura l ground, etc. Also in this section all the mountain farms, except two, are connected by roads. A l l the farms have electricity. A great major i ty of them have no di f f icu l ty in ob- taining dr inking-water. A l l this provides certain conditions for re-orienting the eco- nomy f rom the autarchic one to the market-oriented one — but not enough for de- ciding on a general production orientation. Such an orientation has been handicapped by small land tenure (ca. 30 hectares, 70 % of this being forest), relatively small quan- t i ty of wood for sale (74.4 sq. m.), considerable gradient of the rura l ground (on an average 15° and 27 % respectively), small number of pure farms (ca. 27 %), unfavour- able population structure (cf. Table 4) containing only 44 % of rura l population on farms, and 1.4 of effective rural work-force, etc. That the population has been drawn away f rom farming is in a strong degree due to nearby Tržič, the centre of the com- munity and the most industrial town in Slovenia, and to the sl ightly more distant industrial and administrative town Kranj . The possibility of obtaining a job outside farming was already before the Wor ld War I I , and has been part icular ly since the World War I I , the prime cause for the abandoning the farms or for the change from agricultural to non-agricultural act iv i ty; the percentage of known abandoned farms is 11.4. The re-orientation of the autarchic economy into market-oriented cattle- breeding has been carried out only by rare individuals. For most farmers the sale of wood and employment in non-agricultural activities remain the principle source of income. Economically most solid are those farms which have a lot of wood for sale as wel l as a wel l developed cattle-breeding. But the number of such farms is rather small (ca. 7 %). Market-oriented agricultural production is somewhat more de- veloped in a few mountain settlements, outside of these there are only rare indiv i - dual farmers producing for the market. The average alt i tude of the home of mountain farms in the area under conside- ration is 688 m, of the rural ground but 12 m higher. The highest-lying farm is at the altitude of 1103 m, whi le at the alt i tude above 1000 m there are altogether 6 farms. KAZALO Izvleček — Abstract . 101 (3) 1. UVOD 103 (5) 2. PRIRODNOGEOGRAFSKE OSNOVE 105 (7) 2.1. Kamnine in relief 105 (7) 2.2. Ekspozicija 106 (8) 2.3. Kmeti jsko zemljišče 107 (9) 2.4. Pitna voda 110 (12) 2.5. Podnebje 111 (13) 2.6. Prst , . 114 (16) 3. SESTAVA ZEMLJIŠČA I N POSESTI 114 (16) 4. ELEKTRIF IKACIJA I N KOMUNIKACIJE 121 (23) 5. GOSPODARSTVO 123 (25) 5.1. Poljedelstvo 123 (25) 5.2. Govedoreja 123 (25) 5.3. Kmečki turizem 125 (27) 6. PREBIVALSTVO 126 (28) 7. K L A S I F I K A C I J A K M E T I J 129 (31) 8. SPREMEMBA FIZIOGNOMIJE KMEČKE POKRAJINE 131 (33) 9. K M E Č K I DOM 133 (35) 10. SKLEP 135 (37) L ITERATURA I N V IR I 137 (39) M O U N T A I N FARMS BETWEEN THE K O K R A AND THE DRAGA VALLEYS (Summary) 138 (40) SEZNAM TABEL Tabela 1. Kmeti jsko zemljišče 108 (10) Tabela 2. Sestava in obseg zemljišča na kmeti jo (po katastru), v ha in % ter lesni etat 115 (17) Tabela 3. Sestava posesti, v % 117 (19) Tabela 4. Prebivalstvo 127 (29) Tabela 5. Klasif ikaci ja kmet i j 130 (32) TegoŠka gora 2 0 4 4 < V KARTA 1 Map 1 HRIBOVSKE KMETIJE MED DOLINAMA KOKRE IN DRAGE Mountain Farms between the Kokra and the Draga Valleys POVPREČNI NAKLON KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA Average Inclination of the Rural Ground LEGENDA: Legend : MOŽNOST NAPREDNEGA POLJEDELSTVA 0 - 11° ( 0 - 20% ) possibility for Development of the Proqresive Agriculture TRAJNA PASA M 12o- 21° (21% 3 9 % ) Permanent Pasture ZGORNJA MEJA TRAJNE PASE 2 2 ° - 24° (40% - 45 % ) U p p e f g ^ ^ j o f t h e permanent Pasture VELIKA ŽIVINA UNIČUJE RUŠO nad 24° (nad 45 % ) ^ _ g r Q w n C a t | e R u i n t h e T u r f OPUŠČENE HRIBOVSKE KMETIJE Abandoned Mountain Farms MERILO 1 : 5 0 0 0 0 Ekvidistanca 2 5 0 m in pomožna ekvidistanca 50m I z d e l a n o v Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU 1983 Avtor: DragoMeze.oblikovanjeMilan Orožen Adamič, Meta Ferjan,Bojan Humar Tegoška gora 2 0 4 4 S ? KARTA 2 Map 2 HRIBOVSKE KMETIJE MED DOLINAMA KOKRE IN DRAGE Mountain Farms between the Kokra and the Draga Valleys KLASIFIKACIJA KMETIJ Classification of the Farms LEGENDA: Legend : « CISTE KMETIJE " Pure Farms R POLCISTE KMETIJE " Half-pure Farms r MEŠANE KMETIJE ^ Mixed Farms B r n A u n u Č c i O ŠTEVILO OBSTOJEČIH KMETIJ U K A M V J V o t I » Number of Existed Farms MERILO 1 : 50 0 0 0 Ekvidistanca 250 m in pomožna ekvidistanca 50m Izdelano v Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU 1983 Avtor: Drago M e z e .oblikovanje Milan Orožen Adamič,Meta Ferjan.Bojan Humar ZADNJA VAS MLAKA 8 KARTA 3 Map 3 POPOVO 3 KLASIFIKACIJA KMETIJ Classification of the Farms LEGENDA : Legend : R D A U R N / Č C M ŠTEVILO KMETIJ U K A H U V Í J t KJ Number ^ F a r m s 1 2 3 4 PERSPEKTIVNE KMETIJE Prospective Farms POTENCIALNE KMETIJE ZA OPUSTITEV Potencial Farms to be Abandoned OPUŠČENE KMETIJE PO LETU 1820 Abandoned Farms after 1820 POLOPUSCENE KMETIJE Half-abandoned Farms NEUVRŠČENE KMETIJE Farms not Classified MERILO 1 : 5 0 0 0 0 Ekvidistanca 250m in pomožna ekvidistanca 50m Izdelano v Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU1983 Avtor: Drago Meze, oblikovanje Milan Orožen Adamič, Meta Ferjan, Bojan Humar