Po mestni občini Ptuj • Na
Mariborski spomladi začasno krožišče
O Stran 3
Po mestni občini Ptuj • Prvo umetno drsališče kmalu nared
O Stran 5
Kronika
Ptuj« Izrek sodbe v začetku decembra?
Z> Stran 24
Ptuj, torek, 24. novembra 2009
letnik LXII • št. 92 š<* odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: -t» 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Nogomet • Bivši dravaš dvakrat zadel proti mladeničem
O Stran 11
Nogomet • Pred skupščino NK Labod Drava se je tresla gora ...
O Stran 11
Nogomet • V novi aferi tudi tekma Drava - Nafta
O Stran 11
Boks • Dejan Zavec pred zgodovinsko priložnostjo
O Stran 12
Kidričevo • Odkrili spominsko ploščo
Uporniki z razlogom - 1990
V soboto, 21. novembra, so ob tovarniškem prazniku in ob dnevu veteranov vojne za Slovenijo pred Talumovo upravno zgradbo slovesno odkrili spominsko obeležje manevrske strukture narodne zaščite 1990, delo profesorja ALU Vladimirja Pezdirca.
V stavbi izobraževalnega centra kidričevskega Taluma je bilo sredi leta 1990 centralno skladišče orožja in opreme občinskega štaba manevrske strukture narodne zaščite, tajne organizacije, ki je v strogi konspirativnosti izvajala obrambne priprave in zagotavljala varnost Republike Slovenije ter s tem prispevala k nastanku samostojne slovenske države.
Spominsko ploščo, na kateri je velik napis Uporniki z razlogom ter letnica 1990 s pojasnilom, da so jo odkrili v spomin na prelomne dogodke v času nastanka samostojne države, so postavili člani ptujske organizacije Veteranov vojne za Slovenijo v sodelovanju s Talumom, ob igranju slovenske himne Ta-lumovega pihalnega orkestra pa sta jo svečano odkrila Stane Žitnik, predsednik veteranske organizacije, in mag. Danilo Toplek, predsednik Talumove uprave.
-OM
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Po petih letih pravdanja sodba
Se obeta 5540 tožb?
Po petih letih pravdanja je Okrožno sodišče na Ptuju v gospodarskem sporu zaradi solastniškega deleža v KTV-sistemu Ptuj in plačila odškodnine razsodilo, da so tožeče stranke Boris Krajnc, Rajko Brglez, Janez Rožmarin in Janko Čuš solastniki na kabelskem sistemu Ptuj, vsak s solastniškim deležem 0,0162881 odstotka celote. Obe strani sta se na sodbo pritožili.
Sodbo so vpleteni oziroma ugotovljeni solastniki sprejeli v začetku novembra, potem ko je bila 28. avgusta letos opravljena javna glavna obravnava. Okrožno sodišče na Ptuju pa je zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta solastnika na kabelskem sis-
temu v enaki višini kot Kranjc, Brglez, Rožmarin in Čuš tudi Boris Gornik in Franc Štrucl, prav tako glede solastniškega deleža Ingela v višini 1,944972 odstotka celote in da je MO Ptuj dolžna opustiti vsako poseganje v premoženje KTV-sis-
tema Ptuj, ker je v sistem posegala, ko je že potekal pravdni postopek.
Tožniki so na sodišču dokazali, da so bili tisti, ki so vlagali v sistem, in da imajo torej preko tega pravico do soupravljanja v sistemu, kar so tudi ves čas poskušali dokazovati, žal neuspešno, zato je bila tožba, kot pravijo, edini izhod. V tem trenutku so solastniki sistema le štirje, vprašujejo pa, ali bo tudi ostalih 5540 vlagateljev v sistem moralo s tožbami dokazovati, da imajo solastninski delež na sistemu. Ali bo to morala dokazovati tudi MO Ptuj, ki ji sicer 'priznavajo' vložek, ki je bil v sistem opravljen preko krajevnih skupnosti in Samoupravne stanovanjske skupnosti Ptuj?
O Stran 24
Videm • Razgrnitev načrta AC
Vzporedna cesta bo!
Videmčani, vsaj tisti zainteresirani, so se minuli teden lahko ponovno srečali s predstavniki okoljskega ministrstva in načrtovalci trase bodoče avtoceste Draženci-Gruškovje ter se seznanili z nekaj novostmi oziroma spremembami v pripravljenem osnutku državnega prostorskega načrta zanj.
Uvodoma so bile zbranim so povedali še, da bo podrtih
nekaj več od prvotno predvidenih objektov (skupno 9), da se bo zato nekoliko spremenil potek protihrupnih ograj, sicer pa drugih večjih sprememb ni. V Vidmu tako ostaja priključek na AC v Lan-covi vasi, nadvoz za Jurovce in dva podhoda.
O Stran 3
predstavljene upoštevane spremembe, med katerimi je gotovo najpomembnejša uvrstitev vzporedne ceste v projekt izgradnje zadnjega kraka Pyhrnske avtoceste. Vzporedna cesta, ki so jo zahtevale vse občine (od Hajdine do Žetal) je oziroma bo prav na območju Vidma deloma trasirana na novo, in sicer od krožišča pri gostišču Majolka, od koder bo tekla v neposredni bližini avtoceste (na vzhodni strani) preko Dravinje, kjer bo zgrajen nov most, in se nato priključila na sedanjo cesto proti Podleh-niku, sicer pa se predvideva rekonstrukcija skoraj celotne sedanje obstoječe ceste skozi občine Videm in Podlehnik do Žetal. Pripravljavci trase
Foto: CG
Foto: SM
Slovenija • Po prvem letu dni Pahorjeve vlade
Vlada primerna le za „sončna" obdobja?
V soboto je minilo natanko leto dni , kar je mandat nastopila ministrska ekipa pod vodstvom premiera Boruta Pahorja, s čimer smo dobili deveto vlado od osamosvojitve. V prvem letu delovanja vlade, ki je mandat nastopila v času gospodarske krize, je prišlo do prve rekonstrukcije ministrske ekipe, odmevala pa so tudi nekatera razhajanja med koalicijskimi strankami.
Na državnozborskih volitvah 21. septembra lani je namreč zmagala do tedaj opozicijska stranka Socialnih demokratov, ki jo je podprlo 30,45 odstotka volivk in volivcev. Nekdanja največja vladna stranka SDS se je z 29,26 odstotka glasov uvrstila na drugo mesto. V parlament so se uvrstili še Zares, DeSUS, SNS, SLS in LDS. Po volitvah je Borut Pahor kot predsednik relativne zmagovalke volitev začel pogovore o sestavi nove vladne koalicije. Tudi na formalni ravni se je nadaljevalo sodelovanje s strankama Zares in LDS, s katerima so se SD pred volitvami povezali v tako imenovani levi trojček. Pogajanja o vsebini koalicijske pogodbe so se nadaljevala med SD, Zares, LDS in DeSUS. Do prvih zapletov je prišlo, ko je predsednik DeSUS Erjavec pogajanja začasno prekinil, saj Pahor ni pristal na njegov pogoj, da bi v prihodnji vladi še naprej vodil obrambno ministrstvo. Sodelovanje DeSUS v vladni koaliciji je sicer še nekaj časa ostalo vprašljivo,
Uvodnik
predvsem zaradi kadrovskih rešitev. Medtem je predsednik republike Danilo Türk 3. novembra lani Pahorja tudi uradno predlagal za mandatarja za sestavo nove vlade. Državni zbor ga je izvolil 7. novembra. Listo kandidatov je Pahor predsedniku državnega zbora predal 13. novembra lani, isti dan pa so predsedniki vseh štirih koalicijskih strank podpisali sporazum o sodelovanju v vladi. Državni zbor je ministrsko listo podprl 21. novembra 2008, s čimer je Slovenija dobila deveto vlado od osamosvojitve države.
Ker je vlada mandat nastopila v času, ko je svet zajela gospodarska in finančna kriza, se je po imenovanju odpovedala »stotim dnem miru«, v katerih običajno opozicija vladi omogoči vzpostavitev oblasti in prevzem odgovornosti.
Tudi prve interpelacije je bila nova vlada deležna kmalu, pol leta po nastopu mandata. Vložili so jo poslanci SDS zaradi po njihovem mnenju neustreznega izvrševanja odločbe ustavnega sodišča v zve-
Tudi te krize bo enkrat konec
Potem ko so predstavniki Zveze svobodnih sindikatov zaradi nestrinjanja s predlaganimi izhodišči vlade za socialni pakt protestno zapustili nedavno sejo ekonomsko socialnega sveta, ki ni bila naključno sklicana le dan po opozorilni stavki sindikata SKEI, je jasno, da bodo to soboto v Ljubljani velike delavske demonstracije. Vlada je namreč sindikatom predložila v obravnavo dokument, ki naj bi jih zavezoval, da se v času dogovarjanja o vsebini izhodišč za socialni pakt za prihodnji dve leti odrečejo pravici do vseh oblik pritiskov in sindikalnega dela. To pa za sindikate, ki se borijo za povišanje minimalne delavske plače s sedanjih 459 na najmanj 600 evrov neto seveda ni sprejemljivo.
Dejstvo je, da se stališča razhajajo zaradi soočanja z več problemi, a na dlani je, da ne bo šlo brez nove sistemske ureditve tega občutljivega področja in ne brez ustrezne višine zneska minimalne plače, ki naj bi bil tudi z novo zakonodajo prenizek. Ker kljub večkratnim poskusom pri dogovorih ni bilo uspeha, so v sindikatih prepričani, da vlada noče ali ne zmore dojeti resnosti položaja. Navsezadnje vemo, da nihče ne more graditi uspešnega gospodarstva in države na plečih revnih, že skoraj obubožanih delavcev. Verjamem, da bodo sindikati kljub nekoliko načeti avtoriteti njihove vloge delavskega zaščitnika vendarle vztrajali pri svoji odločitvi, ker tako enostavno ne gre več naprej.
Glede na napovedi, da se bodo množični vseslovenski delavski stavki konec meseca pridružili tudi drugi sindikati ter celo študentje in dijaki, saj gre tudi za dostojanstvo njihovih staršev, od višine minimalne plače pa je odvisna tudi višina štipendij in drugih socialnih transferjev, je pričakovati, da to pomeni začetek množičnih sindikalnih akcij, med katerimi so v ospredju predvsem stavke, ki jih bodo delavci prisiljeni izvajati, saj enostavno ne zmorejo več.
Čeprav naj bi se po napovedih organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj v Sloveniji že iztrgali iz objema recesije, napovedujejo ob koncu letošnjega leta okoli osemodstotni padec bruto domačega proizvoda, prihodnje leto naj bi prišlo že do blage rasti, a okrepila naj bi se šele leta 2011. Do tedaj pa nas v boju za denar, ki nekomu pomeni golo preživetje, drugemu pa še debelejšo denarnico, zagotovo čaka še več podobnih, tudi resnih težav. A ob vsem tem se človek enostavno ne more rešitiprijetne-ga občutka, ki mu ga daje upanje, da bo tudi te, največje krize po drugi svetovni vojni, enkrat konec in da bomo potem vsi lažje zadihali, saj bo življenje spet lepše in prijetnejše.
Martin Ozmec
zi z izbrisanimi. Kresalova je interpelacijo v državnem zboru 1. aprila uspešno prestala.
V prvem letu mandata nove vlade je prišlo tudi do prve rekonstrukcije. Oktobra je namreč odstopila ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Zlata Ploštajner, kot razlog za to odločitev pa navedla zdravstvene in osebne razloge. Za njenega naslednika je bil imenovan širši javnosti doslej neznani Henrik Gjerkeš. Obeta pa se še ena menjava v vladni ekipi, saj je odstop napovedal tudi minister za zdravje Borut Miklav-čič. Potem ko je prestal možgansko kap, je namreč ocenil, da svojega dela ne more več opravljati, saj vlada potrebuje ministre, »ki zmorejo delati 12 ur dnevno«.
Trenja in razhajanja v koaliciji
Prva rekonstrukcija vlade pa je povzročila huda trenja v eni izmed koalicijskih strank, DeSUS. Postopku imenovanja Gjerkeša je namreč nasprotoval poslanec te stranke Vili Rezman, s stališči poslanca pa je soglašal tudi vodja poslanske skupine Franc Žnidaršič. Svet DeSUS je nato konec ok-
Foto: Wordpress.com
tobra sprejel sklep, da poslancu Rezmanu stranka odreka gostoljubje. Ker Žnidaršič tega sklepa ni upošteval, je predsednik stranke Karl Erjavec napovedal svoj odstop, če kot vodja poslanske skupine ne bo odšel Žnidaršič. Pet poslancev DeSUS je nato sklenilo, da svojega vodjo zamenjajo. Trenutno sicer še ni mogoče napovedati, ali bo dogajanje v DeSUS vplivalo na razmerje sil med koalicijo in opozicijo.
V prvem letu mandata je prišlo tudi do nekaterih razhajanj med koalicijskimi strankami. Med drugim je izbruhnilo aprila, potem ko je NLB odobrila podaljšanje kredita Infond Holdingu. V Zaresu so tedaj od vlade zahtevali ukrepanje, odprli pa tudi vprašanje morebitnega izstopa iz koalicije. Gospodarski minister Matej Lahovnik pa je zagrozil z odstopom. Vlada je nato sprejela nekaj sklepov glede kreditiranja menedžerskih sporov, zato so se strasti v koaliciji pomirile. Usoda koalicije je bila nekaj časa negotova tudi septembra, ko so v DeSUS vztrajali, da vlada ne sme zamrzniti pokojnin. Napovedali so, da bodo v tem primeru glasovali proti predlogu državnega proraču-
na, kar bi po njihovih ocenah lahko pripeljalo do politične krize. Na koncu je vlada sprejela kompromisno rešitev in pokojnine le delno zamrznila. V prvem letu mandata vlade je izbruhnila tudi afera Ultra, zaradi katere je bila negotova usoda predsednika Zaresa in ministra za visoko šolstvo Gregorja Golobiča. Golobič je namreč priznal, da je zamolčal lastniški delež v nizozemskem podjetju Ultra Sum in s tem v zagorski Ultri. Zaradi afere je Golobič razmišljal o odstopu, a se zanj na koncu ni odločil. Tudi premier Pahor ga kljub številnim pozivom ni razrešil in poudaril, da bo za to nosil odgovornost. Nekaj nesporazumov je povzročil finančni minister Franci Križanič, ki se ga je zaradi nekaterih nepremišljenih izjav prijel nadimek »minister lapsus«. Premier Pahor je denimo ocenil, da Kri-žanič »dela bolje, kot govori«.
Kritika opozicije: Leto neizpolnjenih obljub in zamujenih priložnosti
„'Slovenija je v letu dni iz družbe najboljših pristala v družbi najslabših," pa ob prvi obletnici nastopa Pahorjeve vlade ugotavlja podpredsednik SDS Zvone Černač. „Bili smo med najhitreje rastočimi, sedaj smo med tistimi, ki najbolj zaostajajo. Samo še pribaltske države so za nami. Če smo v preteklem mandatu rasli najmanj dvakrat hitreje kot znaša povprečje Evropske unije, padamo v zadnjem letu več kot še enkrat hitreje od povprečja EU. Če se je v prejšnjem mandatu javni dolg ves čas zniževal in se je lani znižal na 21,5 % BDP, se je letos po-
večal na 32,6 % BDP. Po napovedih Pahorjeve vlade pa bo javni dolg v prihodnjih dveh letih narasel na skoraj 50 % BDP," je Černač zapisal v izjavi za javnost. „Če smo v preteklem mandatu krepili ugled v mednarodni javnosti in vrhunec dosegli s predsedovanjem EU, smo v zadnjem letu dni ta mednarodni kapital izgubili v celoti, največji fiasko pa vlada doživlja pri urejanju odnosov s Hrvaško," še opozarja Čer-nač. Po njegovem mnenju v očeh povprečnega državljana Pahorjeva vlada ni uresničila pričakovanj, očita ji tudi, da nima nima vizije, nima določenih ciljev, še manj razdela-nih ukrepov za odločitve, ki bi Slovenijo vrnili nazaj na pot uspešnega razvoja. Pri vsem tem odklanja sodelovanje z opozicijo in dosledno zavrača vse dobre predloge.
Podobnega mnenja sta tudi Andrej Makarovič in Miro Kline, ki meni, da je Pahor vlado „nevede in nehote sestavljal po ključu, ki je bližje prijateljskim povezavam kot kriteriju kompetentnosti". Takšna vlada pa je lahko po njegovem „uspešna zgolj v sončnih obdobjih", nikakor pa ne v „kri-zi, ki se je z globalnega nivoja sedaj priplazila tudi v Slovenijo". Vladna koalicija je po prepričanju analitika analitika krhka, nestabilna in polna an-tagonizmov, kljub temu pa je prepričan, da ji bo uspelo zdržati ves mandat. „Zaradi silne želje po vladanju je doslej koalicija vedno znova našla in bo zelo verjetno tudi v prihodnje našla dovolj politične volje, da bo prikrmarila do konca svojega mandata. Do takrat bo država Slovenija povečevala razvojni zaostanek za razvitimi državami EU," ugotavlja.
STA, 24ur.com (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
V nekaterih cepilnih centrih brez naročanja za cepljenje proti novi gripi
Število okužb z novo gripo po Sloveniji narašča. Doslej so se proti okužbi lahko cepili le zdravstveni delavci in kronični bolniki, v teh dneh pa so cepilni centri po Sloveniji začeli cepiti tudi zdravo prebivalstvo. V nekaterih cepilnih centrih se za cepljenje ni treba naročiti, ampak cepijo vsakega, ki pride k njim.
Danes so z Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Murska Sobota in ZZV Ljubljana že sporočili, da pri njih od včeraj dalje za cepljenje
ni več potrebno predhodno naročanje. V Murski Soboti bodo cepili vsak dan od 8. do 17. ure, v Ljubljani pa od 8. do 18. ure.
Brez naročanja cepijo tudi v Zdravstvenem domu (ZD) Celje, in sicer vsak delavnik od 8. do 12. ure ter od 13. do 14.30. V ZD Ilirska Bistrica se bodo prebivalci brez predhodnega naročanja lahko cepili vsak torek med 16. in 18. uro, prav tako v ZD Jesenice in v ZD Slovenska Bistrica ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 7.30 do 13. ure in ob torkih med 13. in 19. uro.
Prav tako so cepljenje brez naročanja uvedli na ZZV Kranj. Kot so pojasnili na zavodu, so se za to odločili, da bi se čim več Gorenjcev v čim krajšem času cepilo proti novi gripi.
Kot je znano, je vlada v četrtek
prebivalstvu priporočila, da se pred okužbo zaščitijo tako, da se cepijo. Zadnji podatki Inštituta za varovanje zdravja namreč kažejo, da je število potrjenih primerov nove gripe minuli teden močno naraslo, epidemiologi pa pričakujejo, da se bo v prihodnjih tednih število okuženih še povečalo.
V minulem tednu je stopnja obolevnosti narasla s 17,9 obolelih na 100.000 prebivalcev na 76,7 obolelih na 100.000 prebivalcev. Poleg okužbe z novo gripo naraščajo tudi druge okužbe dihal, ugotavljajo na IVZ in navajajo, da je pogostost različnih okužb dihal narasla že na 1443,1 obolelih na 100.000 prebivalcev Slovenije, obolevnost pa je precej višja kot v enakem obdobju lani. Na ZZV Kranj sicer poudarjajo, da lahko cepljenje proti pandemski gripi
lahko opravijo sočasno s cepljenjem proti običajni sezonski gripi. Cepljenje je zlasti priporočljivo za vse kronične bolnike, to je za tiste s kroničnimi boleznimi dihal (vključno z astmo), srčnožilnimi boleznimi, z ledvično boleznijo, jetrno okvaro, s sladkorno boleznijo, z oslabljenim imunskim sistemom (zaradi bolezni ali zdravljenja z zdravili, ki slabijo imunost) in kroničnim bolnikom z nevrološko boleznijo, zaradi katere je prizadeto delovanje pljuč.
Ker nova gripa pri nosečnicah poteka v težji obliki kot pri neno-sečih ženskah in je v višjem deležu smrtna, pa ginekološka stroka cepljenje proti novi gripi svetuje tudi vsem nosečnicam, in sicer ne glede na trajanje nosečnosti. Prav tako dojenje ni ovira za cepljenje. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Videm • Z javne razgrnitve načrta o avtocesti
Avtobusno postajo nazaj v sredino Tržca
Videmčani, vsaj tisti zainteresirani, so se minuli teden lahko ponovno srečali s predstavniki okoljskega ministrstva in načrtovalci trase bodoče avtoceste (AC) Draženci-Gruškovje ter se seznanili z nekaj novostmi oziroma spremembami v pripravljenem osnutku državnega prostorskega načrta (DPN) zanj.
Foto: SM
Med najglasnejšimi na zadnji razgrnitvi je bil predsednik KS Tržec Dušan Serdinšek, ki je zahteval ohranitev avtobusne postaje v središče naselja; po zadnjem načrtu je predvidena pri Majolki, kjer bo eno izmed krožišč z iztekom v novo traso vzporedne ceste.
Uvodoma so bile zbranim predstavljene upoštevane spremembe, med katerimi je gotovo najpomembnejša uvrstitev vzporedne ceste v projekt izgradnje zadnjega kraka Pyhrnske avtoceste. Vzporedna cesta, ki so jo zahtevale vse občine (od Hajdine do Žetal) je oziroma bo prav na območju Vidma deloma trasirana na novo, in sicer od krožišča pri gostišču Majolka, od koder bo tekla v neposredni bližini avtoceste (na vzhodni strani) preko Dravinje, kjer bo zgrajen nov most, in se nato priključila na sedanjo cesto proti Podleh-niku, sicer pa se predvideva rekonstrukcija skoraj celotne sedanje obstoječe ceste skozi občine Videm in Podlehnik do Žetal. Pripravljavci trase so povedali še, da bo podrtih nekaj več od prvotno predvidenih objektov (skupno 9), da se bo zato nekoliko spremenil potek protihrupnih ograj, sicer pa drugih večjih sprememb ni. V Vidmu tako ostaja priključek na AC v Lancovi vasi, nadvoz za Jurovce in dva podhoda.
Po kratki predstavitvi se je med Videmčani, ki so se udeležili javne razgrnitve, najprej oglasil župan Friderik Bračič, ki je bil zadovoljen zaradi že upoštevanih pripomb in zahtev občine, predlagal pa je še uvrstitev izgradnje pločnika v delu Pobrežja, ki zaenkrat še ni poseljeno, ampak v prihodnje bo, prav tako pa tudi, naj se predvidi izvoz oz. odcep za
bodočo obrtno cono.
Po predstavljeni rekonstrukciji obstoječe (prihodnje vzporedne) ceste od Suhe veje do Tržca bodo slednjo razširili na 5,5 metra vozne širine, pločniki se bodo gradili na lokacijah strnjene poselitve; zaenkrat je tako enostranski ali obojestranski pločnik predviden skozi celotno naselje Tržec (od krožišča pri ribniku oziroma Jami Tržec) do Majolke, ni pa predvidene kolesarske poti. V
središču naselja Tržec bodo po načrtih, predvsem zaradi posegov v vodni režim Polskave in da bi zaščitili najbližje hiše pred poplavami, na novo zgradili most, ki bo 70 centimetrov višji kot sedanji, po načrtu pa je iz centra Tržca umaknjeno avtobusno postajališče ob trgovini in prestavljeno k Ma-jolki. Ta sprememba je najbolj ujezila predsednika KS Tržec Dušana Serdinška, ki je zahteval, da se najde prostor za av-
tobusno postajališče ali tam, kjer je doslej, ali pa v bližini gasilskega doma: „Avtobusno postajališče na tej lokaciji je za Tržec zelo pomembno, je neke vrste središče našega naselja in zahtevamo, da se postajališče umesti v tem območju!"
Razlage načrtovalcev in projektanta, da ni dovolj prostora, niso koristile; Serdinšek je vztrajal pri svojem, podprl ga je tudi župan in na koncu je prišlo do dogovora, da si bodo
stanje pogledali na terenu ter poskušali najti možnost izgradnje postaje, vendar bo najverjetneje potrebno odkupiti lep kos zemlje od kakšnega domačina - če bo kdo seveda sploh hotel prodati svoj vrt ali zelenico.
Nekaj kritike je bilo nato še slišati čez podvoze za pešce in kolesarje, ki da bi lahko bili nekaj večji in širši (primerni tudi za kakšne kmetijske stroje), pa na predvidene makadamske poljske poti do kmetijskih zemljišč, ki pač niso medsebojno povezane, ampak speljane le do določenih parcel, sicer pa večjih negodovanj ni bilo (več) slišati. Predstavitev se je tako končala z obljubo načrtovalcev, da bodo predlagane nove pobude pregledali in jih poskušali upoštevati, državni prostorski načrt za AC Dra-ženci-Gruškovje pa naj bi bil sprejet predvidoma pomladi naslednje leto.
Prečkanje magistralke kot ruska ruleta
Čisto ob koncu srečanja se je oglasil še podlehniški župan Marko Maučič in čisto jasno povedal to, kar sicer že vsi vedo in kar smo v našem časopisu zapisali že pred dobrim letom in več: da izgradnje avtoceste ne bo še kar nekaj let - že zato, ker zaenkrat sploh še ni predvidenega denarja za
začetek del, in tudi če bi že bil, bi to pomenilo še najmanj dve ali celo tri leta čakanja na cestna dela, saj je potrebno pred tem urediti še marsikaj, tudi odkupiti zemljišča: »Glede na ta dejstva in glede na to, da mi tukaj pravzaprav avtoceste sploh ne potrebujemo, sem od prometnega ministra Vla-čiča že zahteval, da se uredijo začasna krožišča na magistral-ki, ki vedno znova terja žrtve. Občani ob magistralki se ne morejo in ne moremo normalno vključevati v promet, zlasti ne ob prometnih konicah in ob praznikih, pa čez celotno poletno sezono, ko je vsak poskus vključitve na to cesto prava tombola in izzivanje sreče, saj brez izsiljevanja v kolone ne gre, poskus prečkanja pa je itak podoben ruski ruleti. Če naše zahteve po začasnih krožiščih ne bodo upoštevane in realizirane do naslednjega poletja, bo magistralka zaprta za promet, to upam zagotoviti. Letos smo se zaporam začasno odrekli zgolj zaradi zagotovila ministra Vlačiča, da si pride pogledat situacijo k nam. Ni ga bilo, sem se pa srečal z njim pred kratkim v Ljubljani, kjer je obljubil, da bodo izdelane in predstavljene študije za ureditev krožišč in s tem za umiritev prometa. V Vidmu sta potrebni vsaj dve taki krožišči, v Podlehniku pa najmanj dve oziroma tri - in to bomo tudi zahtevali!«
SM
Ptuj • Velike težave ptujske cestne infrastrukture
Na Mariborski spomladi začasno testno krozisce
Ptuj se spopada z velikimi problemi cestne infrastrukture. Tako ni nobena izjema tudi desni breg Drave, kjer se zadnje čase nekaj sicer dogaja, a po prepričanju krajanov v ČS Breg Se vedno premalo, sicer se ne bi rodila iniciativa, ki ji je za zdaj pri ustanovitvi nove občine Breg spodrsnilo.
Za dolgoletni problem, križišče na Mariborski cesti oziroma kako rešiti vpadnico do mostu in čez, naj bi končno v MO Ptuj našli začasno rešitev do dokončne ureditve. V zadnjih petih letih je bilo za rešitev prometnih poti na desnem bregu Drave, za križišče do Term in za bližnje osrednje križišče, kjer z Mariborske vodi cesta preko cestnega mostu na Ptuj, narisanih že nešteto variant, saj sta z vidika prometne varnosti ti dve križišči vse bolj nevarni. Kar nekaj let so rešitve iskali v povezavi s širitvijo Mercatorjevega prodajnega centra Breg, ki pa, kot kaže, svojih zidov ne bo širil, četudi je leta 2006 še kazalo, da imajo v tem ptujskem trgovskem podjetju, ki postaja iz leta v leto manjše, še resne namene. Resnici na ljubo pa v nobenem primeru krožišča niso želeli urejati sami, brez sodelovanja lokalne skupnosti in države. Že leta 2005 pa so ugotovili, da bi
bila izgradnja velikega krožišča prevelik finančni zalogaj za vse vpletene, ker bi bilo potrebno odkupiti in porušiti več objektov. Za idealno rešitev z izgradnjo dveh krožišč z nadvozi pa se tudi (še) niso mogli odločiti, ker bi uničili nekatere eminen-tne parcele na tem delu, območje nekdanje Surovine na Zadružnem trgu, kjer je sedaj gra-mozirano parkirišče za osebne avtomobile in tudi največje ptujsko parkirišče za avtobuse v tem trenutku, in območje med železniškim mostom in prvim ptujskim cestnim mostom, kjer so včasih postavljali karnevalsko dvorano. Aprila letos je ptujski župan dr. Štefan Čelan povedal, da v MO Ptuj sedaj čakajo, kaj bodo prinesle idejne rešitve po predlogih prof. dr. Tomaža Tollazza s Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru.
Kot kaže, pa je do rešitve v tem času le prišlo: na Mariborski cesti naj bi pred dokončno
Foto: Črtomir Goznik
Kot vmesno rešitev za dokončno ureditev prometnih težav na desnem bregu Drave so v MO Ptuj izbrali testno krožišče, ki ga bodo na mariborski vpadnici postavili spomladi 2010.
prometno rešitvijo, ki vključuje takoj za mostom v bodočnosti izgradnjo dveh krožišč, pa še katerega povrhu, kot vmesno rešitev do dolgoročne rešitve uredili testno oziroma montažno krožišče, je na 33. seji sveta MO Ptuj povedal ptujski župan. Lahko bi ga sicer postavili takoj, a so zaradi zime in morebitnega uničenja pri pluženju dela prestavili na pomlad 2010, ko bodo ugotavljali, kako se bo le-to obneslo v prometu.
Sicer pa si v tem trenutku v MO Ptuj najbolj želijo še kakšnih deset dni lepega vremena, da bi lahko do 10. decembra zaključili rekonstrukcijo Potrčeve ceste, ki so jo začeli 23. februarja letos. Zaradi teh del je mestni promet popolnoma ohromljen, problemov nimajo samo ljudje, ki živijo ob tej cesti, temveč tudi vsi, ki prihajajo v zdravstvene ustanove na tem območju.
MG
Podlehnik • Z razgrnitve državnega prostorskega načrta za avtocesto
Dolg seznam pripomb
Potem ko so pripravljavci načrta bodoče avtoceste (AC) od Dražencev do Gruškovja spremembe in popravke državnega prostorskega načrta (DPN) predstavili v Vidmu, je sledila razgrnitev tudi v krajevni dvorani v Podlehniku, kjer se je ponovno zbralo veliko ljudi.
Foto: SM
Na najglasnejše nasprotovanje občanov je naletel predviden nadvoz pri Novi cerkvi; Podlehničani zahtevajo, naj se nadvoz locira nekoliko bolj izven strnjenega naselja.
In prav tako kot v Vidmu je bila tudi Podleh-ničanom predstavljena bistvena novost v načrtu; to je ureditev vzporedne ceste, ki v tej občini teče deloma (do središča) po vzhodni strani avtoceste, potem pa se s podvozom za Gorco in tamkaj predvidenim križiščem prestavi na zahodno stran in teče načeloma do konca oz. do občine Žetale po sedanji trasi ceste. Občanom je bilo predstavljenih še nekaj popravkov oz. sprememb; med drugim so bile tako upoštevane vse želje po rušitvah objektov v neposredni bližini predvidene trase avtoceste, obe počivališči oz. oskrbni postaji sta nekoliko, vendar ne bistveno, premaknjeni proti jugu, ohranil se je nadvoz v Novi cerkvi, drugi nadvoz pa se je prav tako pomaknil nekoliko južneje od prvotno načrtovane lokacije. Deloma je tudi spremenjena trasa predvidene vzporedne ceste do priključka na AC v Za-klu.
Nasprotovanje nadvozu v Novi cerkvi
Pripombe občanov in občinskega vodstva na tako popravljen načrt je zbral in nato najprej javno predstavil župan Marko Maučič; spisek vseh nestrinjanj pa je bil ponovno kar precej dolg. Čeprav je župan priznal, da
so načrtovalci kar nekaj pomembnih zadev upoštevali, pa je še vedno veliko spornih zadev ostalo; tako je v dolgem seznamu posebej izpostavil popolno nestrinjanje občanov in občine z ohranitvijo nadvoza sredi zaselka Nova cerkev. Da je takšna umestitev nadvoza za tamkaj živeče čisto nesprejemljiva, je potrdilo še nekaj drugih ljudi, slišati pa je bilo tudi, da tega nadvoza tam ne bodo mogli graditi, ker občani že zbirajo tudi podpise proti, lastniki zemljišč pa so dali jasno vedeti, da potrebnih zemljišč na tej lokaciji ne bodo prodali. Predlagajo in strinjajo pa se s postavitvijo nadvoza nekoliko bolj južno od sedanje lokacije, kjer ni strnjenega naselja. Pripravljavci trase so zagovarjali sedanjo lokacijo, češ da je najoptimalnejša z vidika prometne varnosti, vendar je vprašanje, ali bodo vztrajali pri tem, saj je eden od tamkaj živečih Podleh-ničanov zelo jasno povedal, da se vaščani ne bodo sprijaznili s tem, da bi živeli ob »berlinskem zidu«, ki se jim bo direktno pred nosovi sezidal za potrebe predvidenega nadvoza.
Župan Maučič je med zahtevami po spremembah oz. dopolnitvah načrta izpostavil še ureditev pločnikov na več lokacijah, sploh pa od začetka Podlehnika do Ma-uzerjeve domačije, ureditev hodnikov za pešce na nadvozih, opozoril je na veliko možnost poplavljanja podvoza za smer Gorca, zahteval daljše in okolju ter človeku
prijaznejše protihrupne ograje, ureditev krožišča na zahodni strani vzporedne ceste proti Gorci (predvideno je namreč eno navadno križišče) ter opozoril tudi na to, da manjka ob bodoči vzporedni cesti lepo število avtobusnih postajališč in da niso urejeni propusti za meteorne vode ter še na nekaj pomanjkljivosti. Svojo predstavitev je Maučič zaključil tako: »Ko boste odpravili vsa nesoglasja s prebivalstvom in upoštevali naše pobude, bo potrebna ponovna javna razgrnitev načrta!«
Poplave zakrivila magistralka, jih bodo z AC rešili?
Predstavljen DPN za AC z vzporedno cesto pa je precej kritično javno ocenil tudi svetnik Sebastian Toplak, ki je izpostavil predvsem perečo poplavno problematiko občine, ki se lahko po njegovih besedah z vso to novo cestno infrastrukturo še poslabša, menil je tudi, da bi bile boljše steklene oz. prozorne protihrupne ograje kot pa predvidene betonske, prav tako pa je okrcal še dejstvo, da ob bodoči vzporedni cesti skoraj ni predvidenih pločnikov in da naj se slednji obvezno vključijo v načrt izgradnje, saj da gre za novogradnjo in ne le rekonstrukcijo obstoječe ceste. Toplak ob tem ni skrival znanega dejstva, da mora za pločnike vedno poskrbeti občina, ne glede na kategorizacijo ceste, vendar je tudi jasno, da Podlehnik nikakor ne
bo zmogel takšne finančne naložbe, zato bo cesta lahko ostala brez pločnikov, s tem pa bo zelo ogrožena varnost pešcev. Zato je predlagal, da naj se tudi pločniki vključijo v državni načrt gradnje in financiranja. Koliko bo občina uspešna s predlagano ureditvijo večje dolžine pločnikov, je sicer še bolj kot ne ostalo odprto vprašanje, iz odgovorov pristojnih pa je bilo zelo jasno, da podlehniških poplavno ogroženih območij ne bodo reševali. Čeprav je Toplak zelo jasno povedal tudi to, da so se poplavna območja bistveno povečala po izgradnji sedanje magistralne ceste pred desetletji in da se prej Podlehničani niti približno niso toliko ukvarjali s povodnjimi ter s tem utemeljeval zahtevo, da morajo zdaj z novo AC to stanje popraviti oz. vzpostaviti stanje, kot je bilo pred izgradnjo magistralke, je naletel bolj na gluha ušesa; odgovorni načrtovalci so namreč jasno povedali, da se mora občina s takšnimi zahtevami obrniti direktno na okoljsko ministrstvo oz. na Agencijo Republike Slovenije za okolje.
Bolj kot ne pa so s predstavljenimi spremembami DPN za AC nezadovoljni tudi v Žetalah, kamor sicer sama predvidena avtocesta ne posega kaj veliko; po besedah župana Antona Butolena namreč ni bila upoštevana njihova najbistvenejša zahteva - priključek na AC čim bližje njihovi občini.
SM
Od tod in tam
Ptuj • Prvi petek s kmečko tržnico
Foto: Črtomir Goznik
Ptujska tržnica je minuli petek doživela krst s prvo kmečko tržnico. Zanjo so se odločili v KGZ Ptuj oziroma njeni Kmetijski svetovalni službi v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Ptuj, ki je upravljavec tržnice. Čeprav za prvič ni bilo obetavno, le pet stojnic, ki jih kupci niso niti prav prepoznali, bodo naslednji petki do novega leta pokazali, koliko so Ptujčani in okoličani pripravljeni kupovati tovrstno ponudbo, za katero stoji potrjena kakovost tudi skozi ocenjevanje na vsakoletni razstavi Dobrote slovenskih kmetij. Kupce bi na domače dobrote oziroma ponudbo kmečke tržnice morali opozarjati tudi s kakšnimi dodatnimi panoji oziroma obvestili. Večina jih v petek namreč niti ni vedela, da je tudi Ptuj (končno) dobil kmečko tržnico.
MG
Ptuj • Medeni zajtrk v vrtcih
Foto: Črtomir Goznik
Tudi letos se je Vrtec Ptuj skupaj z otroki in čebelarji Čebelarskega društva Ptuj vključil v vseslovensko dobrodelno-izobraževalno akcijo Čebelarske zveze Slovenije En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev.
19. novembra so imeli medeni zajtrk tudi v enoti Zvonček, prišli so čebelarji ČD Turnišče, kjer pa je bilo še posebej slovesno zaradi predaje priznanja za zmago med vrtci v letošnji akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna in zastave gostoljubnosti, v vrtcu Trobentica pa so otroci pozdravili čebelarje, župana MO Ptuj in druge goste na medenem zajtrku dan kasneje. Tega dne so imeli med za zajtrk v vseh enotah ptujskega vrtca. Čebelarji so se potrudili in jim predstavili lik čebelarja, čebelje pridelke, ki so povsem naravna živila, neposreden dar narave čebel, in pomen čebel za okolje in človeka, njegovo zdravje, saj je z rednim uživanjem čebeljih pridelkov pot do boljšega zdravja sladka. Med za zajtrk so čebelarji otrokom podarili. Za to njihovo gesto se jim je v imenu otrok, staršev in zaposlenih v Vrtcu Ptuj zahvalila ravnateljica Božena Bratuž.
MG
Ljutomer • Kam po osnovni šoli
Foto: NS
Najpogosteje vprašanje, ki si ga zastavljajo učenci devetih razredov, pa tudi starši, je, kje nadaljevati izobraževanje po končani osnovni šoli. Da bi jim bila ta naloga vsaj malo olajšana, vsako leto - tokrat že tretjič zapored - poskrbi svetovalna delavka Mateja Leskovar, ki skupaj s sodelavci zelo uspešno pripravlja tržnico srednjih šol in poklicev. V prostorih nove Osnovne šole Stročja vas so se minuli petek predstavljale pomurske in podravske srednje šole, dijaški domovi iz Maribora in Murske Sobote, Center za socialno delo, Javni sklad za razvoj kadrov in štipendiranje, Zavod za zaposlovanje in Območna obr-tno-podjetniška zbornica Ljutomer. Predstavitev je bila izjemno dobro obiskana s strani učencev osnovnih šol ljutomerske upravne enote, za nadaljnje izobraževalne usmeritve pa so informacije „iz prve roke" prišli iskat tudi številni starši.
NŠ
Ptuj • Nova ponudba za kvalitetno preživljanje prostega časa mladih
Prvo ptujsko umetno drsalisce kmalu nared
Na ptujski tržnici, kjer se je zadnja leta zelo malo dogajalo, kar zadeva vsebinsko prenovo, čeprav mesto že dolgo kliče po novi tržnici, se v zadnjem času kar nekaj novega ustvarja. Najprej so na njej postavili mlekomat, danes bodo izvedli prvo kmečko tržnico (tako bo vse petke do novega leta), v prihodnjem tednu pa se bodo začela dela pri ureditvi prvega ptujskega umetnega drsališča.
Drsališče naj bi zasedlo okrog 300 m2 tržničnega prostora, zaradi tega bodo odstranili 16 stojnic. Od teh je zasedenih samo šest in jih bodo prestavili, da prodajalci ne bi utrpeli morebitne škode. Dela bo izvedlo podjetje MOPA iz Maribora, investitor pa je ptujsko zasebno podjetje Miro - Maska, d. o. o., Ptuj, kar je zelo razveseljivo, da se je zaseb-nik-gostinec lotil projekta za vlaganje v objekt, na katerem bodo mladi koristno
preživljali prosti čas. Poskrbel pa bo tudi za gostinsko ponudbo in organiziral varovanje.
Koordinator projekta je Albin Pišek, častni občan Ptuja, mestni svetnik in predsednik TD Ptuj, aktiven desusovec, ki mu nikoli ne zmanjka idej, povrhu pa je še zelo trmast. Prepričan je, da bodo mladi Ptuja, teh je okrog tri tisoč, z veseljem izkoristili možnosti za novo aktivno preživljanje prostega časa. Kot pravi, se bodo
Foto: Črtomir Goznik
Albin Pišek, koordinator projekta ureditve prvega ptujskega umetnega drsališča: »Mladim želimo z novo ponudbo omogočiti kvalitetno preživljanje prostega časa. Čeprav ni bilo lahko, se je bilo vredno potruditi.«
skupaj z zavodom, ki bo skrbel za programski del, izbrali pa ga bodo te dni, potrudili, da se bo na drsališču vedno nekaj dogajalo. V eni uri ga bo lahko uporabljalo med 80 do 100 drsalcev.
Na prvem ptujskem umetnem drsališču bo v omejeni obliki mogoče igrati tudi hokej. Privabiti želijo tudi trenerja. Za vse tiste, ki drsalk nimajo, so pripravili sto parov drsalk, ki si jih bo mogoče izposoditi. Razveseljivo pa je tudi, da bodo mladi
lahko v dopoldanskem času, od 9. do 13. ure, drsali brezplačno.
Drsališče bo odprto vsak dan od 9. do 21. ure. Za garderobe pa bodo uporabili prazne pokrite tržnične prodajne prostore.
Prvo ptujsko umetno drsališče bodo odprli 1. decembra in bo odprto do konca februarja leta 2010, po potrebi (in najbrž če bodo dovoljevale vremenske razmere) pa tudi dlje.
MG
Ptuj • Novo priznanje za Petrolov bencinski servis Ptuj V
Priznanja - odsev dela in zadovoljstva strank
V okviru že 18. tradicionalne akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna je Turistična zveza Slovenije tudi letos razglasila najbolje urejene bencinske servise v državi. Nagrajenih je bilo šest Petrolovih bencinskih servisov, med njimi je bil tudi vnovič Bencinski servis V Ptuj najemnika Draga Ertla, kjer se za stranke trudi šest zaposlenih.
Petrolov bencinski servis je nemalokrat prvi stik tujega turista s Slovenijo. Zato vsi zaposleni posebno skrb namenjajo urejenosti naših servisov. V letošnjem letu so se še posebej izkazali na šestih bencinskih servisih, so povedali v Petrolu po letošnji razglasitvi nagrajenih bencinskih servisov.
Kot je povedal ponosni najemnik BS V Ptuj Drago Ertl, v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna sodelujejo že tri leta zapored in vsa tri leta so bili med najboljšimi v državi. Najemnik servisa je že pet let, odkar je bil odprt. Sodelovanje v omenjenem projektu je Petrolova
tradicija. Uspešni pa so tudi v okviru hišnega tekmovanja Pe-trola, kjer se vedno uvrščajo v sam vrh. Drago Ertl pa je bil v letu 2002 proglašen za najboljšega Petrolovega prodajalca, ko so v tem podjetju prvič iskali najboljšega prodajalca. Skrb za urejenost in kvaliteten ter strokoven servis je šestčlanskemu kolektivu, ki ga ob Dragu Ertlu sestavljajo še Lidija Ertl, Jasmin Perc, Boštjan Kek, Alenka Kele-mina in Katja Gabrovec, tako rekoč v krvi. Na vsa priznanja so izredno ponosni, veliko jim pomenijo, so odraz njihovega dela in zadovoljstva strank, ki vedo, da se bodo zanje vedno
Foto: Črtomir Goznik
Prizadevni kolektiv Petrolovega bencinskega servisa Ptuj V na Dornavski cesti 7 a se je tudi letos uvrstil med najbolje urejene bencinske servise v Sloveniji v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna.
potrudili po najboljših močeh. Pridih domačnosti servisu daje tudi sezonska in praznična dekoracija, ki še posebej prihaja do izraza ob veliki noči, jesenskem času, martinovanju ter božičnem in novoletnem času, saj vedno poskrbijo za času primerno okrasitev. Njihova prizadevanja za urejenost so že dvakrat nagradili tudi v Turističnem društvu Ptuj, ko so jim podelili zlati nagelj. Drago Ertl je ob najnovejšem priznanju, pečatu gostoljubnosti za leto 2009, povedal, da se bodo še naprej trudili biti najboljši med najboljšimi.
MG
Prlekija • Obsežne aktivnosti območnega združenja Rdečega križa
Uspesni kljub težkim pogojem delovanja
Območno združenje Rdečega križa (OZRK) v Ljutomeru se že vrsto let izjemno uspešno vključuje v zastavljene programske naloge in jih kljub težavnim prostorskim razmeram za delovanje domala v celoti uresničuje.
Utesnjen prostor na Prešernovi cesti 17 je skromnih zmogljivosti in komaj zadošča za osnovne pisarniške potrebe poslovanja. Vse druge aktivnosti potekajo na ločenih lokacijah, kar zagotovo otežuje njihovo zelo pomembno poslanstvo.
»Tudi odgovorni v naši širši lokalni skupnosti ugotavljajo, da tako ne gre več naprej. Vse štiri občine v UE Ljutomer so se zavzele za ustrezno reševanju nastale problematike in ljutomerskemu OZRK se na tem področju obeta lepša prihodnost,« pravi sekretarka združenja Maša Germšek. Z najetim kreditom je namreč odkupljen poslovni prostor v Kajuhovi ulici, kjer je v sklopu poslovno-stanovanjskega
objekta še pred nedavnim trgovinsko dejavnost opravljal ljubljanski Mercator. Po besedah Germškove bodo iz proračunov posameznih občin zagotovljena sredstva za odplačevanje najetega kredita ...
Sicer pa združenje, ki mu predseduje Vera Bogdan, največ pozornosti namenja vseslovenski akciji »Lepo je deliti« in se je ob težkem gospodarskem položaju v regiji, zlasti s stečajem v Muri, nepričakovano znašlo v hudih škripcih. Dodeljevanje prehrambnih in drugih paketov se je povečalo za kar 30 odstotkov, saj je v minulem obdobju za pomoč zaprosilo več kot 300 Murinih delavcev! Na OZRK poudarjajo, da ne gre le za problematiko Mure, pač pa za dnevni priliv ljudi,
ki ostajajo brez službe in so potrebni takšne ali drugačne pomoči. »Mi smo humanitarna or-
ganizacija, ki deluje na vseh področjih, pri tem pa strogo upoštevamo temeljna načela v našem poslanstvu in seve-
Maša Germšek, sekretarka Območnega združenja RK
da pomagamo tudi tistim, ki niso naši člani. Pri tem ne delamo nobenih razlik - dajemo vsem, ki so pomoči potrebni,« poudarja Maša Germšek. Ne pozabi izpostaviti aktivnost 24 krajevnih organizacij, ki delujejo prostovoljno in so vključene v vse oblike delovanja, zlasti v sedaj aktualnem razdeljevanju paketov ogroženim družinam in posameznikom. Ne gre pa zapostavljati osnovnih nalog pri izvajanju programov prve pomoči. Ljutomersko združenje je na tem področju odlično usposobljeno z ustreznim kadrom, opremljeno s kompletnimi pripomočki in oblačili, ki so namenjeni za neposredno posredovanje.
Ljutomerska organizacija je bila v letošnjem letu uspešna
v akciji zbiranja sredstev za malice socialno šibkim otrokom na Osnovni šoli Ivana Cankarja, na morje so odpeljali 16 otrok in šest starejših občanov, število krvodajalcev pa se je povečalo za 16 odstotkov. Gimnazija Franca Miklošiča in Prleški študentski klub sta bila izjemno uspešna pri pridobivanju novih krvodajalcev, saj jih je kar 40 prvič darovalo kri. V dneh pred zaključkom leta je aktivnost OZRK osredotočena na starejše občane, za katere skupaj s krajevnimi organizacijami prireja družabna srečanja. Mnogi se udeležujejo tovrstnih praznovanj, za vse obolele in osamljene pa poskrbijo prostovoljci, ki jih obiščejo na njihovih domovih.
Niko Šoštarič
Foto: NS
Kidričevo • Z rebalansom povečujejo tudi zadolževanje
Dve seji na en mah
Svetniki občine Kidričevo so bili v četrtek, 19. novembra, očitno dobro razpoloženi, saj so v pičlih treh urah opravili tretje nadaljevanje 21. seje in 22. redno sejo. Glede imenovanja ravnateljice OŠ Kidričevo so podali pozitivno mnenje Nataliji Kutnjak, sprejeli pa so tudi rebalans letošnjega proračuna, s katerim povišujejo prihodke za 4,5, odhodke pa za 3,9 odstotka.
Foto: M. Ozmec
Kidričevski župan Jože Murko (levo) se je svetnikom, obema podžupanoma in občinski upravi zahvalil za uspešno vodenje občine v času svoje bolezenske odsotnosti.
Tretje nadaljevanje 21. redne seje občinskega sveta, naj spomnimo, da je bil prvi del 20. oktobra, drugi pa 3. novembra, je tokrat začel župan Jože Murko, ki se je najprej zahvalil vsem članom občinskega sveta, občinski upravi in obema podžupanoma za opravljeno delo v času svoje bolezenske odsotnosti, v nadaljevanju pa je vodenje seje zaupal podžupanu Francu Planinšku.
Po krajši razpravi so na predlog predsednice odbora za družbene dejavnosti Silvestre Klemenčič ter z redakcijskimi popravki in pripombami predsednika statutarno-pravne komisije Antona Habjaniča soglašali s spremembami in dopolnitvami treh odlokov o ustanovitvi javnih vzgojno-izobra-ževalnih zavodov: Osnovne šole Borisa Kidriča, Kidričevo, Osnovne šole Cirkovce in Vrtca Kidričevo, saj gre le za uskladitev z novo zakonodajo. Ob tem je Anton Lesko-var opozoril, da ima pomisleke glede izvajanja teh odlokov, saj v Vrtcu Kidričevo niso spremenili sestave sveta zavoda, kot je določeno v odloku. Višji pravni svetovalec občine Egon Repnik je pritrdil, da so to ugotovili tudi v občinski upravi in vodstvo Vrtca na to opozorili, vendar naj bi to upravičevali s prehodnim rokom, ki je potreben za usklajevanje; sedaj pa je spet prišlo do spremembe zakonodaje, tako da je sestava njihovega sveta zavoda znova v skladu z zakonodajo. Na predlog Franca Planinska so zadolžili občinsko pravno službo in statutarno-pravno komisijo, da zadeve v vrtcu preveri in predlaga morebitne ukrepe, sicer pa so spremembe odlokov v vseh treh javnih zavodih z veliko večino podprli.
Na predlog odbora za družbene dejavnosti so brez pripomb soglašali tudi s predlogom, da Lekarne Ptuj odprejo podružnico na De-strniku. Nekoliko se je zapletlo pri predlogu za izplačilo delovne uspešnosti direktorici Lekarn Ptuj, saj je Silvestra Klemenčič menila, da bi v bodoče v Lekarni v okviru raziskave ugotavljanja zadovoljstva z lekarniškimi storitvami morali izmeriti še zadovoljstvo uporabnikov v Kidričevem, kjer s kvaliteto storitev in neprimernim odpiralnim časom niso zadovoljni. Po krajši razpravi, ki je to potrdila, so s predlaganim izplačilom delovne uspešnosti direktorici v višini 1205
evrov bruto vendarle soglašali.
Pogrešajo pogrebne govorce
Precej razprave so namenili obravnavi predloga za povišanje plačil za pogrebne govore v občini. Ko je predsednik odbora za gospodarjenje s premoženjem občine Marjan Hvalec predlagal, da plačilo za pogrebni govor za pokojne občane izenačijo z višino neto sejnine za člane odborov občinskega sveta, ki sedaj znaša dobrih 54 evrov, je pravi svetovalec Egon Repnik spomnil, da gre za občuten dvig, saj je do sedaj veljal pogrebni govor le 24 evrov. Da gre za več kot stoodstoten dvig plačila, so v razpravi ugotavljali tudi svetniki, ob tem pa drug za drugim ugotavljali, da v občini pogrebnih govornikov primanjkuje, saj gre za nehvaležno in psihično vsekakor zelo naporno opravilo. Slišali smo tudi predlog, da bi bilo smiselno narediti register oseb, ki bi bile primerne za pogrebne govornike, vendar je vprašanje, ali bi ti sploh to želeli opravljati, zato so predlagano povišanje soglasno potrdili.
Ko so razpravljali o poročilu nadzornega odbora o opravljenem nadzoru v Občini Kidričevo, je Anton Leskovar opozoril na zadnji odstavek v omenjenem poročilu, kjer nadzorni odbor ugotavlja, da bi bila v občinski upravi potrebna večja pripravljenost za sodelovanje z nadzornim odborom, saj kljub napovedanemu nadzoru zanj niso pokazali pravega
zanimanja. Da morajo biti občinski uslužbenci vedno na razpolago nadzornemu odboru, je menil podžupan Jože Medved, sicer pa pojasnil, da gre le za seznanitev s poročilom nadzornega odbora o opravljenem nadzoru v Občini Kidričevo ter v Gasilski zvezi Kidričevo.
Bo ravnateljica šole Alenka Kutnjak?
Po krajšem odmoru so razmeroma hitro opravili še z 22. redno sejo, za katero so bile predlagane le štiri redne in ena dodatna točka, ki pa so jo svetniki na predlog Antona Leskovarja zavrnili, saj so menili, da je potrebno predlog pravne službe o ugotovitvi zemljiškoknjižnega stanja iz leta 2003 najprej dobro preveriti.
Sicer pa so na predlog Branka Valentana, predsednika komisije za volitve in imenovanja, po krajši razpravi z večino glasov podali pozitivno mnenje k imenovanju Alenke Kutnjak za ravnateljico Osnovne šole Kidričevo. Po skoraj 28 letih uspešnega vodenja sedanjega ravnatelja Braneta Tonejca je napočil čas za spremembe, saj naj bi se v naslednjem letu upokojil. Tako je menil tudi svet OŠ Kidričevo, saj je na razpis za ravnatelja med petimi prejetimi vlogami za najprimernejšo izbral Alenko Kutnjak, ki je že vrsto let pomočnica ravnatelja te šole in ima po mnenju sveta staršev najbolj jasno izdelano vizijo razvoja te šolske ustanove. In čeprav sta bila dana še dva druga predloga, svetnik Andrej Napast je v imenu sve-
tniške skupine SLS predlagal, da podajo pozitivno mnenje k imenovanju Rajka Jurgca, podžupan Jože Medved pa v imenu svetniške skupine
NSi, da dajo soglasje Tomažu Klajderiču, so z osmimi glasovi izglasovali pozitivno mnenje za imenovanje Alenke Kutnjak za ravnateljico OŠ Kidričevo. Ne glede na to pa ima končno besedo o imenovanju tudi v tem primeru Ministrstvo za šolstvo in šport.
Kljub nekaterim nejasnostim in pomislekom svetnikov, da se ne obnašajo racionalno in gospodarno, pa so z večino glasov potrdili tudi sklep o odkupu dela zemljišča v k. o. Dragonja vas.
Z rebalansom
povišujejo
zadolževanje
Nekoliko več razprave so namenili obravnavi predloga rebalansa proračuna za leto 2009, ki ga je svetnikom predstavila računovodkinja Tatjana Kačičnik. Da sprejemajo rebalans zelo pozno, je menil Anton Leskovar, ki je bil proti dodatnemu zadolževanju občine v tako negotovih časih, sicer pa je pikro dodal, da počasi že vidi, da se približujejo volitve.
Da je dodatno zadolževanje občine nesmotrno in ne preveč gospodarno, je menil tudi Zoran Žunko in dodal, da bi nasploh bilo prav, da bi se za vsako dodatno zadolževanje na občini predhodno dogovorili in uskladili tudi s posameznimi vodji svetniških skupin. Andreja Na-pasta je motilo zniževanje sredstev za ureditev Cirkovc, sicer pa se je tudi on strinjal, da sprejemajo rebalans zelo
pozno. Antona Habjaniča pa je zanimalo, zakaj so v letošnjem letu namenili tako malo denarja za nameravano gradnjo večnamenske športne dvorane v Kidričevem.
Sicer pa je za sprejem predlaganega rebalansa glasovalo 12 svetnikov, s tem pa v občini Kidričevo dvigujejo prihodke za 4,5 odstotka, tako da sedaj znašajo 7.584.205 evrov, za 3,9 odstotka pa dvigujejo tudi odhodke, ki sedaj znašajo 9.653.378 evrov. Proračunski primanjkljaj se z rebalansom povečuje na 2.069.173 evrov, pokriva pa se s prejetimi vračili danih posojil, delno s prodajo kapitalskih deležev ter z zadolževanjem v višini 1.812.477 evrov.
Med pobudami in vprašanji je Anton Leskovar opozoril, da je požarna inšpekcija med pregledom Vrtca Kidričevo ugotovila vrsto nepravilnosti, ki bi jih bilo potrebno čimprej odpraviti, a je vprašanje na čigav račun, saj so na napake na novozgrajenem objektu že večkrat opozarjali. Zoran Žunko se je zavzel za to, da bi morali dela na območju občine pogosteje zaupati domačim obrtnikom, zanimalo pa ga je tudi, kako daleč so z nameravano izgradnjo večnamenske dvorane. Podžupan Franc Planin-šek pa je svetnike seznanil, da so pred kratkim v občini odprli dva nova zavarovana železniška prehoda, in sicer v Njivercah ter Pleterjah.
M. Ozmec
Kako priti direktno na intervju, brez nadležnega pisanja prošenj? Enostavno, obiščite zaposlitveni sejem!
Zaposlitveni sejmi so stičišča ponudbe in povpraševanja po delu - namenjeni so srečevanju delodajalcev in iskalcev dela. Podjetja jih izkoriščajo za promocijo podjetja kot delodajalca in za spoznavanje primernih kandidatov. Cilj soočenja kandidatov in delodajalcev je v tem, da obe strani pridobita kar največ koristi v najkrajšem možnem času. Zaposlitveni sejmi so v tujini uveljavljeni že vrsto let, pri nas pa se uveljavljajo v zadnjih letih. Število zaposlitvenih sejmov se iz leta v leto dviga. Največji pri nas bo potekal v sredo, 25., in četrtek, 26. novembra, v prostorih Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Karierni sejem KARIERA 09, ki je že 7. v vrsti uspešnih sejmov, je seveda za vse obiskovalce popolnoma brezplačen. Nobena filozofija ni potrebna, da ugotovite, ali spadate na ta dogodek. Vsakdo, ki išče delo, ve, kako težko je priti do zaposlitvenega intervjuja, še posebno, če je nekdo začetnik in nima veliko delovnih izkušenj. Poleg tega tudi številni posamezniki z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami niso zadovoljni s svojim trenutnim delovnim položajem in delovnim mestom. Zaposlitveni sejmi so tako zanje izredna priložnost, da zasledujejo boljše delo, boljše delodajalce in boljšo plačo ter premaknejo svojo kariero z mrtve točke. Deficitarni kadri in uveljavljeni profesionalci pa lahko na kariernem sejmu pridobijo možnosti za precej boljšo, če že ne sanjsko zaposlitev, saj se bodo delodajalci dobesedno »pulili« zanje in njihovo naklonjenost. Tako boste lahko na zaposlitvenem sejmu spoznali kopico kadrovikov (in drugih sodelavcev) različnih uveljavljenih podjetij, ki vam bodo ponujali več sto prostih delovnih mest in opravljali razgovore za njihovo zasedbo že na sejmu samem. Toliko priložnosti za delo in kariero, kot jih je na razpolago na sejmu, jih morda ne bi mogli zbrati v celem letu.
Delodajalci plačajo, da se lahko na sejmu srečajo z vami. Njihov interes je, da razrešijo svoje težave: pomanjkanje kakovostnih kadrov, da ne bi trpeli niti bodoči delovni projekti niti posli. Da na sejmu srečajo čim več primernih kandidatov in potencialnih bodočih sodelavcev, pripravijo posebne CV-vprašalnike, predstavitvene brošure, organizirajo razne dogodke in nagradne igre, atraktivne
■
i • <5 H 4
stojnice z veliko spremljevalnega osebja, poskrbijo tudi za prigrizke in pijačo. Vse, kar morate vi pri tem narediti, je, da se na sejem predhodno primerno pripravite, se pozanimate, katera podjetja iščejo kadre vašega ali sorodnega poklicnega profila, pravočasno pridete na sejem, izberete stojnice zanimivih delodajalcev in pristopite do osebja ob njih.
Na sejmu ne boste sami, temveč obdani s številnimi drugimi iskalci, zato je zelo pomembno, da se želenemu delodajalcu predstavite kar se da jedrnato in usmerjeno v sklopu omejenega časa, ki ga imate na voljo. Ce boste prišli na sejem povsem nepripravljeni (ne boste preučili kadrovskih potreb podjetij, ne boste imeli pripravljenega kratkega predstavitvenega govora, ne boste imeli s seboj življenjepisov ipd.), bo lahko kakšna vaša, sicer drugače odlična priložnost za delo, splavala po vodi in to vse zato, ker ste zaradi nepripravljenosti v omejenih okoliščinah kadrovika premalo prepričali, zamolčali vaše določene prednosti in niste naredili večjega vtisa. Kot rečeno, karierni sejem KARIERA 09 bo potekal v sredo, 25., in četrtek, 26. novembra, v prostorih Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Poleg delodajalcev se bodo na sejmu predstavili tudi domači in tuji izobraževalci, ki bodo predstavili možnosti nadaljnjega izobraževanja. Vrhunec sejma pa predstavljajo predavanja 'Veličastne kariere', kjer bodo svojo uspešno kariero predstavili uspešni slovenski posamezniki. Vse ostale informacije najdete na spletni strani www.kariernisejem.com.
šolski (Renter ptuj
Volkmerjeva cesta 19, Ptuj tel: +386 (0)2 7871 700 www.scptuj.si	fax: +386 (0)2 7871 711
ekonomija
tel.: 02 7871 740
Smo šola z dolgoletno tradicijo, kar Izpričuje že 45 let življenja In dela Ekonomske šole Ptuj. Kljub temu, da je bilo že veliko doseženega, se vsako leto trudimo postati še boljši. Zavedamo se velikega pomena znanja in kakovostne priprave dijakov za zaposlitev In študij. Soočamo se z Izzivom, kako vzgojiti mlade, da se bodo sposobni prilagajati zahtevam hitro spreminjajočega se okolja, da bodo kompetentnl v svojem poklicu In konkurenčni na evropskem tržišču. V letošnjem šolskem letu se v naših programih izobražuje 650 dijakov. Njihovo izobraževalno pot spremlja 55 strokovno usposobljenih profesorjev, ki jih odlikuje strokovnost In posluh za delo z mladimi. V šolskem letu 2008/2009 smo prešli na novi, prenovljen sistem izobraževanja, ki omogoča obogatitveno prenovo kurikuluma v programu ekonomske gimnazije, pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij v naslednjih programih: ekonomski tehnik, aranžerskl tehnik, ekonomski tehnik PTI in trgovec. Prenovljeni programi so posledica novo nastalih potreb partnerskih podjetjih, s katerimi sodelujemo. Vsi novonastall programi so ovrednoteni s kreditnimi točkami in s tem mednarodno primerljivi, hkrati pa omogočajo večjo zaposljlvost našim dijakom. Značilnosti prenovljenih programov se odražajo v skupnem splošnem delu predmetnika, obveznih strokovnih modulih, Izbirnih strokovnih modulih, praktičnem Izobraževanju v šoli In pri delodajalcih, interesnih dejavnostih In odprtem delu kurikuluma. Poleg razširjenih znanj Iz splošnolzobraževalnlh predmetov tako dijaki pridobivajo še znanja s področja ekonomije, komerciale, bančništva, zavarovalništva, financ, vrednostnih papirjev, dela z računalnikom, aranžerstva In oblikovanja, razvijajo likovno estetski čut, ročne spretnosti, ustvaijalne fantazije, usvajajo veščine podjetništva in menedžerske spretnosti...
Na šoli Izvajamo tudi široko paleto Izvenšolskih dejavnosti, v katerih lahko dijaki razvijajo svojo ustvarjalnost, Interese, sposobnosti in hoblje. Svojo radovednost lahko tako potešijo na strokovnih ekskurzijah, pri raziskovalnem aH projektnem delu, in na tekmovanjih Iz različnih strokovnih področij. Ponujamo jim tudi možnost sodelovanja v mednarodnih projektih In Izmenjavi dijakov In profesoijev v okviru Evropske unije. Veliko podrobnejših Informacij o delu In dogajanju na naši šoli najdete tudi na spletni strani: http://ekonomska.scptuj.sl/
elektrotehnika računalništvo mehatronika
tel.: 02 7871 800
Elektro In računalniška šola je ena izmed štirih srednjih šol Šolskega centra Ptuj. Na šoli poskrbimo za vse navdušence tehničnega področja, saj Izvajamo programe elektrotehnike, računalništva in mehatronike. Prvi oddelek elektrotehnike je bil vpisan v šolskem letu 1983/84. Danes se lahko pohvalimo z različnimi stopnjami izobraževanja, mednarodno Izmenjavo, kompetentnlmi delavci šole ter prizadevnimi dijaki.
Veliko energije In sredstev namenjamo sodobnim učilnicam, laboratorijem ter opremi, brez katere si priprave dijakov na nadaljnje Izobraževanje ali zaposlitev ne moremo predstavljati. Življenje na šoli popestrimo s športnimi In kulturnimi prireditvami ter strokovnimi ekskurzijami. Dijaki so aktivni pri krožku robotike, udeležujejo se tekmovanj na različnih področjih, še posebej pa so uspešni pri praktičnem usposabljanju z delom, kjer teoretična In praktična znanja, pridobljena v šoli, prenašajo na področje dela.
Za razvoj novih programov in zagotavljanje nadstandardne opreme se vključujemo v različne projekte. V okviru projekta Leonardo da Vinci tako dijaki kot delavci šole zadnjih nekaj let bogate izkušnje pridobivajo tudi v tujini.
Znanje je največji kapital, ki nas bogati, zato ga z veseljem prenašamo na mlade generacije.
biotehnika okolje varstvo
tel.: 02 787I 7B0
biotehniška šola
Biotehniška šola na Ptuju že več kot 55 let izobražuje mlade, ki jih zanima področje naravoslovja in se želijo več naučiti o živalih, rastlinah, dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, podjetništvu in turizmu na podeželju, o cvetličarstvu ter varstvu okolja. Teoretična znanja dijaki pridobivajo v učilnicah Šolskega centra Ptuj. Praktični pouk cvetličarstva, vrtnarstva, poljedelstva in živinoreje izvajamo v Tumišču pri Ptuju, sadjarstvo, vinogradništvo in gospodinjstvo pa na Grajenščaku. Ob rednem izobraževanju pridobivajo dijaki in dijakinje izkušnje tudi na razstavah in različnih sejemskih prireditvah, svojo radovednost potešijo na ekskurzijah, mladostno razigranost pa sprostijo na športnih dnevih, na prireditvah ob sprejemu novincev, predaji ključa ipd. Nenehno se trudimo, da se dijaki na šoli počutijo prijetno, dosegajo uspehe in pogumno oblikujejo svojo pot v življenje.
Dijaki imajo možnost nadaljevati izobraževanje po vsakem programu. Kmetijsko podjetniški, hortikulturni in okoljevarstveni tehniki, ki uspešno opravijo poklicno maturo, se lahko vpišejo na vse višješolske programe in večino visokošolskih strokovnih programov, z opravljenim dodatnim maturitetnim predmetom pa tudi na številne univerzitetne programe. Zraven izobraževanja mladih izvajamo celo paleto tečajev, na primer nosilec turistične dejavnosti na kmetiji, izvajalec varstva rastlin in voznik traktorja ter vrsto poklicnih kvalifikacij kot so: predelovalec sadja, zelenjadar, čebelar...
Dodatne informacije dobite na spletni strani:http://kmetijska.scptuj.si ali na telefonski številki 02 78717 30 (tajništvo) in 02 78717 34 (šolska svetovalna služba).
strojništvo
tel.: 02 787I 720
■¿K
strojna šola
MM
r2

Med šolami, ki so združene v ŠC Ptuj, ima Strojna šola najdaljšo tradicijo, saj je od pričetka obrtnega izobraževanja na Ptuju minilo že več kot 130 let. Strojništvo je bilo za človeški
razvoj vedno izjemnega pomena in tako bo tudi v bodoče. Čeprav so strojniški poklici bolj naklonjeni fantom, skušamo prednosti in predvsem možnost zaposlitve predstavljati tudi
dekletom. Mnogi strojniški poklici zahtevajo natančnost, potrpežljivost, spretnost in iznajdljivost, vse to pa bi lahko pri svojem poklicnem delu izkoriščala prav dekleta.
Strojna šola ponuja možnost izobraževanja za vse poklice v strojništvu, izpostavljamo pa predvsem možnost takojšnje zaposlitve in nadaljnjega izobraževanja. Poleg rednega
šolskega dela lahko naši dijaki sodelujejo v številnih izvenšolskih dejavnostih, omeniti pa velja tudi, da so strojniki dobri športniki in dobitniki mnogih nagrad in priznanj na številnih
tekmovanjih. Vabimo vas, da svojo prihodnost poiščete v strojniških poklicih na Strojni šoli Ptuj, ki vam bodo odprla mnoga vrata v svet znanosti in tehnike.
Za dodatne informacije smo vam na voljo na spletni strani: http://strojna.scptuj.si ter na telefonski številki tajništva šole (02) 7871720 in svetovalne službe (02) 7871724.
višji strokovni študij
tel.: 02 787I 8I2
Višja strokovna šola Ptuj se nahaja v sodobno opremljenih prostorih na Vičavi 10 in je najmlajša izmed organizacijskih enot v Šolskem centru Ptuj. Izvajamo redne in izredne programe EKONOMIST, MEHATRONIKA TER UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE. Trenutno študira pri nas preko 600 študentov. Naša vizija je, postati in ostati ugledna in mednarodno priznana višja strokovna šola, ki študentom omogoča, da razvijejo in izrabijo svoje sposobnosti, znanja in veščine. Prizadevamo si za uresničevanje načel vseživijenjskega učenja. Pri svojem delu se uspešno povezujemo s številnimi podjetji v ožjem in širšem okolju in s tem omogočamo našim diplomantov lažjo zaposljivost.
Podrobnejše informacije najdete na spletni strani http://vss.scptuj.si, lahko pa nas tudi pokličete na tel. št. 02 7871812.
KAMP
O ekonomska gimnazija
(4 leta, matura) O ekonomski tehnik
(4 leta, poklicna matura) O aranžerski tehnik
(4 leta, poklicna matura) O trgovec
(3 leta, zaključni izpit) O ekonomski tehnik- PTI
(2 leti, poklicna matura) O izobraževanje odraslih
O tehnik mehatronike
(4 leta, poklicna matura) O tehnik računanlištva
(4 leta, poklicna matura) O elektrotehnik
(4 leta, poklicna matura) O mehatronik operater
(3 leta, zaključni izpit) O elektrikar
(3 leta, zaključni izpit) O elektrotehnik - PTI
(2 leti, poklicna matura) O izobraževanje odraslih
O kmetijsko podjetniški tehnik
(4 leta, poklicna matura) O okoljevarstveni tehnik
(4 leta, poklicna matura) O kmetijsko podjetniški tehnik (PTI 2 leti, poklicna matura) O hortikulturni tehnik tehnik (PTI 2 leti, poklicna matura) O gospodar na podeželju (3 leta, zaključni izpit) O cvetličar
(3 leta, zaključni izpit) O vrtnar
(3 leta, zaključni izpit) O pomočnik v biotehniki in oskrbi
(2 leti, zaključni izpit) O izobraževanje odraslih
O strojni tehnik
(4 leta, poklicna matura) O oblikovalec kovin - orodjar
(3 leta, zaključni izpit) O klepar - krovec
(3 leta, zaključni izpit) O izdelovalec kovinskih konstrukcij
(3 leta, zaključni izpit) O inštalater strojnih inštalacij
(3 leta, zaključni izpit) O avtoserviser
(3 leta, zaključni izpit) O avtokaroserist
(3 leta, zaključni izpit) O metalurg
(3 leta, zaključni izpit) O pomočnik v tehnoloških procesih
(2 leti, zaključni izpit) O strojni tehnik - PTI
(2 leti, poklicna matura) O avtoservisni tehnik - PTI (2 leti, poklicna matura) O izobraževanje odraslih
Študentom ponujamo naslednje programe: O mehatronika
O upravljanje podeželja in krajine O ekonomist
Višješolski študijski programi trajajo dve leti za redni študij ter dve leti in pol za izredni študij.
Foto: metro-portal.hr
Odesa • Ukrajina in Rusija z dogovorom o plinu v izogib kazni
Nov dogovor med Timošenkovo in Putinom
Plinski družbi Rusije in Ukrajine, Gazprom in Naf-togaz, se bosta dogovorili o novih količinah dobave ruskega plina Ukrajini, da bi se Ukrajina izognila plačilu več milijard dolarjev kazni, je rezultat večurnih pogovorov ruskega premiera Vladimirja Putina in njegove ukrajinske kolegice Julije Timošenko v četrtek na Jalti.
»Menili smo, da se lahko z Ukrajino dobimo na pol poti in nekoliko spremenimo naše prejšnje dogovore,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Putin. Po januarskem sporu med državama in posledični prekinitvi dobave ruskega plina v Evropo sta Rusija in Ukrajina dosegli nov dogovor, ki predvideva, da mora Ukrajina plačati ves plin, predviden po pogodbi, četudi ga ne porabi, v nasprotnem primeru ji grozijo visoke kazni. Putin je pristal na spremembo pogodb za prihodnje leto tako, da Ukrajini ne bo treba plačati kazni. »Gazprom in Naftogaz se bosta dogovorili o novih količinah. Če ne bo presežka dobave, ne bo sankcij,« je dejal ruski premier.
Moskva je tudi pristala na odločitev Kijeva o dvigu pristojbin za prenos ruskega plina v Evropo za 60 odstotkov v prihodnjem letu.
Opazovalci rusko potezo interpretirajo kot gesto podpore Timošenkovi, ki se bo na volitvah 17. januarja potegovala za predsedniški položaj in ki se sooča z ostrimi kritikami zaradi omenjenega plinskega dogovora iz januarja. Timošenkova se je Putinu zahvalila, da ste se »vi kot močna država pripravljeni srečati na pol poti in upoštevati trenutne krizne razmere«, je dejala po poročanju ameriške tiskovne agencije AP. Dodala je, da Ukrajina ne bo ogrozila dobave ruskega plina v Evropo; da bo pravočasno plačevala za plin in izpolnjevala obveze glede tranzita plina.
Tekmec Timošekove, ukrajinski predsednik Viktor Juščen-ko, je ostro kritiziral dogovor, ki sta ga državi sklenili januarja, saj da je izdal ukrajinske nacionalne interese, in je ruskemu kolegu Dmitriju Medvedjevu v odprtem pismu predlagal spremembo dogovora. Brez novega dogovora, je dodal Juščenko, bi lahko bila spomladi ogrožena dobava plina v Evropo prek Ukrajine. V Kremlju so poziv označili kot izsiljevanje. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Zagreb - Hrvaški sabor je za novega gospodarskega ministra potrdil dolgoletnega predsednika hrvaškega društva delodajalcev (HUP) Dura Popijača, za podpredsednika vlade pa finančnega ministra Ivana Šu-kerja in ministra za zdravje Darka Milinovica, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Popijača je podprlo 80 poslancev, 32 jih je bilo proti, šest se je glasovanja vzdržalo. Šukerja je podprlo 81 poslancev, 37 jih je bilo proti, eden se je glasovanja vzdržal. Milinovicu je podporo izglasovalo 81 poslancev, 35 jih je njegovemu imenovanju nasprotovalo, trije so bili vzdržani. Trojica je po glasovanju že zaprisegla na položaj. New York - Ameriško spletno podjetje Aol namerava v okviru načrtovanega odhoda izpod okrilja medijskega koncerna Time Warner ukiniti okrog 2500 oziroma tretjino delovnih mest, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes povedali v Aolu. Odpuščanje je del načrta, s katerim želi podjetje, ki bo svojo neodvisnost znova pridobilo 9. decembra, prihraniti 300 milijonov dolarjev. Program zmanjševanja števila delovnih mest bodo zagnali 4. decembra, ko bodo začeli sprejemati prostovoljne odpovedi. Če teh ne bo dovolj, bodo šli še v neprostovoljno odpuščanje. Pred kratkim je podjetje, ki ima danes skupno 6900 zaposlenih, že ukinilo 100 delovnih mest, ki pa niso upoštevani pri danes napovedani ukinitvi dodatnih 2500 delovnih mest, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Aol bo decembra, kot omenjeno, znova zaživel kot ločeno podjetje in tako naredil konec odmevni združitvi s Time Warnerjem na višku internetnega balona. Kot samostojno podjetje naj bi se lažje osredotočal na krepitev svojih London - Obseg trgovine na drobno v Veliki Britaniji je bil oktobra za 3,4 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, kar je najvišja letna rast v zadnjih 17 mesecih, je danes sporočil britanski statistični urad. Istočasno pa je britanska centralna banka Bank of England (BoE) sporočila, da se je septembra obseg posojil podjetjem zmanjšal za 4,6 odstotka. Medtem ko se je obseg trgovine na drobno oktobra na letni ravni popravil za 3,4 odstotka, pa se je vrednost trgovine na drobno okrepila za tri odstotke. Na mesečni ravni je bila po obeh kriterijih rast 0,4-odstotna. Rast trgovine na drobno je predvsem posledica povečanja prodaje hrane (3,9 odstotka), medtem ko so trgovine, ki ne prodajajo hrane, poročale o 0,9-odstotni rasti prodaje. Pri tem so trgovine z oblačili in obutvijo poročale o 4,2-odstotni rasti. Poznavalci ugotavljajo, da se zasebna potrošnja kljub težavnim razmeram relativno dobro drži, obenem pa opozarjajo, da povečan dolg gospodinjstev, naraščajoča brezposelnost in vse slabši javnofinančni položaj države ne napoveduje rožnate prihodnosti za potrošnike. Ločeni podatki statističnega urada so tako pokazali, da je primanjkljaj v javnih financah oktobra z 11,4 milijarde funtov (12,8 milijarde evrov) oktobra dosegel rekordno visoko vrednost za ta mesec.
Ljubljana - Okoljevarstvena nevladna organizacija Alpe Adria Green je na upravni sodišči v Rimu in Trstu vložila pritožbo za zaustavitev gradnje vseh terminalov v Tržaškem zalivu. Pritožili so se na sklep italijanske vlade, ki je dala soglasje za gradnjo terminala v Žavljah. V pritožbi zahtevajo izničenje tega sklepa. Kot je na novinarski konferenci pojasnil odvetnik AAG Peter Močnik, sklep italijanske vlade sestavlja tudi pritrdilno mnenje tehnične komisije okoljskega ministrstva, ki pa je bila ob izdaji mnenja brez pooblastil. Ob morebitni neuspeli pritožbi na upravnem sodišču smo pripravljeni tudi na pritožbo na evropsko sodišče, je poudaril Močnik. Dežela Furlanija Julijska krajina je v tej tehnični komisiji imela svojega predstavnika, ki pa na sejo komisije nikoli ni bil vabljen, kar po besedah Močnika pomeni, da komisija ni delovala veljavno. (sta)
Moskva • Rusko ustavno sodišče podaljšalo moratorij
Javnost naklonjena smrtni kazni
Rusko ustavno sodišče je podaljšalo moratorij na smrtno kazen v Rusiji. Odločitev sodišča je dokončna, zato se nanjo ni mogoče pritožiti, je sporočil predsednik sodišča Valerij Zorkin. Veljavnost moratoriju se sicer izteče januarja prihodnje leto, poročajo tuje tiskovne agencije. Svet Evrope je omenjeno odločitev že pozdravil.
Zorkin je dejal, da mora Rusija podaljšati moratorij na smrtno kazen, dokler spodnji dom ruskega parlamenta, duma, ne bo ratificiral protokola št. 6 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, ki prepoveduje smrtno kazen. Rusija se je leta 1996 pridružila Svetu Evrope in obljubila, da bo smrtno kazen prepovedala.
Javno mnenje v Rusiji je smrtni kazni sicer naklonjeno. Zaradi nasilja na severnem Kavkazu mnogi zahtevajo smrtno kazen za ljudi, vpletene v terorizem, javnost pa se za smrtno kazen zavzema tudi v primerih, ko gre za serijske morilce in ljudi, ki so spolno nadlegovali otroke. Predsednik ruske dume Boris Grizlov danes ni želel napovedati, kdaj bi spodnji del parlamenta lahko ratificiral protokol, ki predvideva odpravo smrtne kazni. »Protokola ne smemo ratificirati, dokler ne dosežemo javnega soglasja. Vladne struk-
ture sicer podpirajo prepoved smrtne kazni,« je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP povedal Grizlov.
Na odločitev ruskega ustavnega sodišča se je že odzval generalni sekretar SE Thorbjoern Jagland. »Smrtna kazen je nesprejemljiva oblika kaznovanja in vse države članice SE so se zavezale, da jo bodo odpravile. Odločitev ruskega ustavnega sodišča je pomemben korak na poti k odpravi smrtne kazni v Rusiji,« je dejal Jagland, so sporočili iz Strasbourga. (sta)
Kabul • Po volitvah
za predsednika
Karzaj na čelu Afganistana
Foto: anunews.net
Hamid Karzaj je prisegel za nov petletni mandat na položaju predsednika Afganistana. Po volitvah, ki so jih zaznamovale obtožbe o prevarah, je Karzaj obljubil, da se bo učil iz napak in da bo končal »kulturo nekaznovanosti«. V vlado, v kateri si želi strokovnih ministrov, je v skladu z obljubami povabil
tudi politične nasprotnike.
»Moramo se učiti iz svojih napak in pomanjkljivosti v zadnjih osmih letih,« je Karzaj dejal pred okoli 800 tujimi in domačimi gosti, zbranimi v predsedniški palači v Kabulu. Med njimi so bili tudi ameriška državna sekretarka Hillary Clinton ter nemški, francoski in britanski zunanji ministri, Guido Westerwelle, Bernard Kouchner in David Miliband. Obenem je Karzaj obljubil, da se bo »kultura nekaznovanosti« v državi končala. »Korupcija je nevaren problem,« je dejal Karzaj in napovedal, da bodo v Kabulu kmalu organizirali konferenco o »novih in učinkovitih načinih za spopadanja s tem problemom«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V govoru ob prisegi, ki jo je v živo prenašala afganistanska televizija, je tudi obljubil okrepitev boja proti proizvodnji in trgovanju z drogami, ki po njegovih besedah predstavljata »resno grožnjo« Afganistanu. Vladni predstavniki, za katere bodo ugotovili, da se ukvarjajo z drogami, bodo odpuščeni in predani sodišču, je dejal. V okviru prizadevanj za obnovo države je Karzaj medtem obljubil odprtje več tisoč novih delovnih mest.
Po osmih letih vojne in nestabilnosti v državi Zahod od Kar-zaja terja zavezanost konkretnim reformam, ponovno vzpostavitev zaupanja in prenovo vlade. V njej si Karzaj sicer želi strokovnih in sposobnih ministrov, vanjo pa je danes povabil tudi politične nasprotnike, in sicer protikandidata na predsedniških volitvah Ašrafa Ganija in Abdulaha Abdulaha.
Karzaj se je na oblast povzpel po invaziji pod vodstvom ZDA in strmoglavljenju talibanov leta 2001. A kot je nedavno poudarila Clintonova, ZDA v Afganistanu ne nameravajo ostati dolgoročno. Med ključnimi nalogami tujih sil v Afganistanu je sedaj priprava afganistanskih sil na prevzem odgovornosti za zagotavljanje reda in varnosti v državi. Kot je danes dejal Karzaj, si Afganistan želi prevzeti to odgovornost v naslednjih petih letih. (sta)
Priština • Nekaj dni po volitvah že kriza
Na Kosovu grozi razpad vladne koalicije
Kosovo se je le nekaj dni po lokalnih volitvah, prvih, odkar je februarja lani razglasilo samostojnost, znašlo sredi vladne krize. Kot je pozno v četrtek poročala kosovska televizija, grozi razpad koalicije med Demokratsko stranko Kosova (PDK) premiera Hashima Thacija in Demokratsko zvezo Kosova (LDK) predsednika Fatmir-ja Sejdiuja.
Po poročanju televizije RTV Kosova utegne priti do razpada koalicije, ker je LDK, neupo-števajoč koalicijski sporazum, sklenil koalicijo z drugimi političnimi strankami, četudi se je s Thacijevo stranko dogovoril o sodelovanju v drugem krogu županskih volitev, ki bodo 13. decembra, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Po navedbah vira, na katerega se sklicuje kosovska televizija, naj bi LDK danes sklenil koalicijo z Zavezni-
štvom za novo Kosovo Behgjeta Pacollia in Demokratsko zvezo Dardanije Nexhata Davica ter s strankami manjšin.
Do vladne krize na Kosovu prihaja le nekaj dni, potem ko so na Kosovu v nedeljo izvedli lokalne volitve, prve, odkar je februarja lani razglasilo neodvisnost. Volitve so potekale v luči napetosti med Albanci, a so jih označili za uspešne, saj so se jih kljub pozivom k bojkotu udeležili tudi nekateri predstavniki manjšinskih Srbov, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Po začasnih podatkih, ki jih je v torek objavila kosovska volilna komisija, si je Thacijeva PDK zagotovila večino v 16 od 36 občinah, LDK predsednika države Sejdiuja pa v osmih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Nedeljskih volitev se je sicer udeležilo okoli 45 odstotkov od 1,5 milijona volilnih upravičencev. (sta)
Bruselj • Voditelji EU so izbrali:
Prvi stalni predsednik EU Belgijec Van Rompuy
Foto: novinite.com
Voditelji EU so v Bruslju za prvega stalnega predsednika Evropskega sveta izbrali predsednika belgijske vlade Hermana Van Rom-puya, za visoko zunanjo predstavnico pa Britanko Catherine Ashton, sedanjo evropsko komisarko za trgovino. »Ni še prišel čas za močne evropske voditelje,« je po vrhu menil premier Borut Pahor.
»Ni skrivnost, da sem se jaz opredelil za močnega evropskega voditelja, in ni skrivnost, da bi bil tak voditelj kontroverzna osebnost, vsak močan voditelj je nujno kontroverzen,« je dejal Pahor, ki je osebno podprl nekdanjega predsednika britanske vlade Tonyja Blaira za prvega predsednika EU. »Evropa potrebuje močnega voditelja in prej ali slej bo prišel čas, ko ga bo imela,« je menil Pahor. »Je pa izjemno pomembno, da se pri tem vprašanju nismo razdelili. Evropa je komaj spravila pod streho Lizbonsko pogodbo in je bila na preizkušnji, ali je sposobna soglasno sprejeti te odločitve,« je še dodal. Za Slovenijo je po Pahorjevih besedah pomembno, da bo novi predsednik EU premier razmeroma majhne države, kot je Belgija. Van Rompuy je »človek kompromisa, človek dialoga, in to so očitno stvari, ki jih Evropa ta hip potrebuje«, je še menil premier.
Van Rompuy je pripadnik desnosredinske politične opcije, v Evropi najbolj poznan kot umirjena oseba, ki je uspela poenotiti belgijsko politiko. Ash-tonova je evropska komisarka za trgovino, ki ji mnogi očitajo pomanjkanje izkušenj v diplomaciji. Oba sta sicer v svoji prvi predstavitvi pred novinarji v Bruslju po neformalnem imenovanju nastopila preudarno in samozavestno.
Na vprašanje, koga od četverice na novinarski konferen-
ci - Van Rompuya, Ashtonovo, predsedujočega EU, predsednika švedske vlade Fredrika Rein-feldta, ali predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa - bo ameriški predsednik Ba-rack Obama naslednjič poklical, ko bo želel govoriti z EU, je Belgijec odgovoril le, da nestrpno čaka na prvi telefonski klic.
Van Rompuy je ocenil, da Evropa mora igrati pomembno vlogo v svetu, a hkrati zatrdil, da bo sam skromen predsednik. »Evropa je unija vrednot in je odgovorna za to, da igra pomembno vlogo v svetu,« je dejal. A sam se je pripravljen zadovoljiti z vlogo posrednika pri iskanju kompromisa med sedemindvajseterico in biti medijsko nevsiljiv.
Belgijski premier, ki bo prvi stalni predsednik Evropskega sveta postal 1. januarja, je danes tudi izrazil upanje, da se bo EU v prihodnjih dveh letih in pol, kolikor traja njegov mandat z možnostjo enkratnega podaljšanja, še širila - pod pogojem, da države na poti v EU izpolnijo pogoje za to.
Britanka Ashtonova, sedanja evropska komisarka za trgovino, pa je v odzivu na kritike, da nima izkušenj za ta položaj, v eni sapi naštela vrsto pogajalskih uspehov, ki jih je dosegla kot komisarka za trgovino, med drugim v bananski vojni. Na koncu je dejala: »Sem ego na dveh nogah? Ne, nisem.« Ashto-nova se je sicer v zadnjih dneh
omenjala kot zmagovalna kombinacija, saj izpolnjuje tri ključna merila: je ženska, prihaja iz vrst socialistov in ima podporo predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa. Visoka predstavnica bo vodila skupno zunanjo in varnostno ter varnostno in obrambno politiko unije, stalno predsedovala svetu za zunanje zadeve ter vodila novo evropsko zunanjo službo. Poleg tega bo visoka predstavnica »dvoklobučnica« - obenem bo ena od podpredsednikov Evropske komisije, odgovorna za zunanje odnose. Visoka predstavnica bo morala po Lizbonski pogodbi skrbeti za »doslednost zunanjega delovanja unije«. Ashtonovo sedaj čaka - kot vse bodoče komisarje, ki jih bo v prihodnjih dneh predlagal Barroso - zaslišanje v Evropskem parlamentu, ki je v minulih dneh odločno pozival k temu, naj vrh EU na vodilni položaj imenuje žensko.
Vrh EU je sicer izbral tudi generalnega sekretarja Sveta EU. To bo do svoje upokojitve Francoz Pierre de Boissieu, sedaj de iure namestnik generalnega sekretarja Javierja Solane, de facto pa generalni sekretar. De Boissieu naj bi se upokojil s 65 leti, ki jih bo dopolnil junija prihodnje leto. Nato naj bi ga nasledil Nemec. Nemški mediji poročajo, da je kandidat za to mesto svetovalec kanclerke Angele Merkel za evropske zadeve Uwe Corsepius. (sta)
Otočec • Zlata plaketa za Jožeta Glazerja
Krizo lahko rešijo samo ljudje ...
»
«
V okviru Studijskih dni 2009 je Zveza društev za kadrovsko dejavnost Slovenije (ZDKDS) 12. novembra v Otočcu slovesno podelila letošnja priznanja svojim najzaslužnejšim članom. S svojo aktivnostjo so na delo in razvoj Zveze pomembno vplivali Jože Glazer, ki je prejelo zlato plaketo, Tone Koren (srebrna plaketa) in Zvone Mikič (priznanje). To je že druga zlata plaketa, ki jo je Zveza podelila ptujskemu članu; lani jo je prejela Brigita Ačimovič.
Jože Glazer, univ. dipl. sociolog, član Društva kadrovskih delavcev Ptuj, je od leta 2007 tajnik na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Ptujsko društvo kadrovskih delavcev je vodil celih sedem let, od 1983 do 1990. Ves čas je dejaven tudi na ravni Zveze, aktivno se je udeleževal številnih nacionalnih in mednarodnih srečanj, kjer je koordiniral nastope slovenskih delegacij, mnogokrat je tudi sam uspešno predstavljal slovenska razmišljanja oziroma dobro prakso iz Slovenije. Lani se je iztekel njegov štiriletni mandat predsednika Zveze društev za kadrovsko dejavnost Slovenije. Kot član predsedstva Zveze je sedaj odgovoren za področje mednarodnih povezav in za mentorstvo novim članicam evropskega kadrovskega združenja, v katerem je bil v letih 2005/2007 član izvršilnega odbora za področje zahodnega Balkana, koordinira pa tudi delovanje strokovnega sveta Zveze.
Delo Jožeta Glazerja je vseskozi povezano z delom za ljudi, študenti, zaposlenimi, invalidi, nezaposlenimi, profesorji, strokovnjaki, doktorji znanosti in politiki. Začel je v Talumu kot sociolog, kjer je napredoval do pomočnika glavnega direktorja za kadrovsko splošno področje. Leta 1993 je bil imenovan za generalnega direktorja Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. To funkcijo je opravljal polnih 12 let. Tako v Talumu kot v Zavodu se je zavzemal za dolgoroč-
Foto: Črtomir Goznik
Jože Glazer: »Vesel sem, da sem priznanje prejel od strokovnih kolegov, tistih, ki v bistvu leta in leta delajo z menoj in tudi spremljajo moje delo.«
ne pristope pri kadrovski politiki, podpiral uvedbo sodobne informacijske tehnologije, skrbel za razvoj kadrov, zahteval korekten pristop pri reševanju presežnih delavcev, skrbel za uvajanje sodobnih kadrovskih procesov in izmenjavo izkušenj med domačimi in tujimi podjetji oziroma ustanovami.
»Kot predavatelj je sodeloval na številnih mednarodnih kongresih o delu in zaposlovanju, sodeloval v mednarodnih projektnih skupinah, še danes pa je vključen v številne komisije in organe na lokalni in državni ravni. Še vedno kljub številnim aktivnostim najde tudi čas za lasten razvoj, je absolvent magistrskega študija na FDV ter velik ljubitelj športa in narave. Za vse člane Zveze in ptujskega društva kadrovskih delavcev pa je Božo, kot ga kličejo prijatelji, prijatelj, ki ga vedno lahko pokličeš in vprašaš: 'Božo, ali
mi lahko pomagaš?',« so med drugim povedali na slovesnosti ob podelitvi zlate plakete predstavniki Zveze društev za kadrovsko dejavnost Slovenije.
Pritiski, da je potrebno ljudi samo odpuščati, so nevarni
»V Sloveniji smo bolj navajeni na to, da pri vseh ljudeh iščemo predvsem slabo, zato je že sama odločitev o tem, da nekdo dobi priznanje, verjetno pozitivna,« pravi prejemnik letošnje zlate plakete ZDKDS Jože Glazer. Vesel je, da je priznanje prejel od strokovnih kolegov, tistih, ki v bistvu leta in leta delajo z njim in tudi spremljajo njegovo delo. Po svoje je to tudi pohvala za vse tiste, s katerimi je vsa ta leta sodeloval, najprej v Talumu, pozneje v Zavodu in sedaj na Fakulteti
za družbene vede. Kadri oziroma ljudje so tudi tisti, ki lahko rešijo krizo, tega ne morejo narediti niti najbolj vrhunski me-nedžerji. V zvezi s tem se pred stroko postavljajo izjemno pomembne stvari, predvsem je potrebno razmišljati o tem, da nekega dne krize več ne bo, pove Glazer. Vsi ti pritiski, da je potrebno ljudi samo odpuščati, so zelo nevarni. Preživela bodo samo tista podjetja, ki bodo znala zadržati ključne kadre, ne glede na to, da jih sedaj morda manj potrebujejo, in ki jih bodo znala pritegniti k iskanju rešitev ter nekih novih poti. Vedno so najpomembnejši ljudje. »Naredili smo analizo primerjave ukrepov leta 1990, ko smo v Sloveniji že šli skozi eno krizo. V tistih časih so se najprej občutno znižali stroški pri izobraževanju in usposabljanju, v številnih okoljih pa so tudi radikalno zmanjšali število zaposlenih. Analiza je pokazala, da so podjetja, kjer so najmanj varčevali pri izobraževanju in usposabljanju, kjer so se najmanj ukvarjali s presežki delavcev, temveč so iskali tudi nove ljudi, še danes zelo uspešna in bodo po vsej verjetnosti tudi to krizo preživela. O pomenu ljudi vse bolj govorijo tudi ekonomisti, ki so še do nedavnega govorili le o pomenu denarja in kapitala. To pa je za stroko in za vse, ki se s tem ukvarjamo, dodaten izziv in priložnost, da se bodo zadeve obrnile na bolje,« je te dni povedal Jože Glazer.
MG
Ptuj • Jože Križančič predstavil svojo šesto knjigo
mmm ■■	■ ■ v	1 v	,
Življenje je čas sonca in čas teme
Ptujčan Jože Križančič, ki je večino svojega, zlasti delovnega življenja, preživel med haloškimi vinogradi, se je po upokojitvi odločil številne lepe in grenke spomine ter zgodbe s prejšnjega stoletja ubesediti v pisni obliki. Letos je tako v samozaložbi izdal že svojo šesto knjigo, za razliko od prejšnjih tokrat v verzih.
Njegov knjižni prvenec je izšel že leta 1990, danes tri-inosemdesetletni ljubiteljski pisec haloških podob iz prejšnjega stoletja pa je svoje verze skupaj s fotografijami zaokrožil v knjižici z naslovom Življenje je čas sonca in čas teme.
Kot je povedal na nedavni predstavitvi publikacije v krogu slovenskega reda vitezov vina ptujsko-ormoškega omizja, je zadnjo knjigo razdelil v tri vsebinske sklope; v prvem skozi verze in pesmi opisuje trpljenje slovenskih ljudi v času druge svetovne vojne, njihova izgnanstva in zapiranja v taborišča ter naselitev Kočevarjev na slovenskem ozemlju, v drugem delu se osredotoča na življenje v haloških gričih, tretji
del pa posveča poveličevanju in pomembnosti ohranjanja slovenstva; tako naroda kot države.
Križančič je ob krajši pred-
stavitvi svoje knjige povedal: »Ves čas dela v Halozah sem si zapisoval dogodke, izkušnje, videnja, občutke, nekaj na papir, nekaj pa v srce. V svojih
Jože Križančič je izdal že svojo šesto knjigo; v zadnji je zbral pesmi, ki govorijo o trpljenju in veselju haloškega človeka.
knjižnih delih želim povedati vse to, kar se je nekoč dogajalo s slovenskim narodom in s slovensko zemljo. Premalo se zavedamo, kako zelo je oboje vredno ne samo velike ljubezni, ampak tudi velikega spoštovanja, premalo se zavedamo, da Slovenci danes ne bi bili Slovenci, če bi se takrat uresničilo tisto, kar so nameravali narediti z nami!«
Za vsa izdana Križančičeva knjižna dela sicer velja, kot je bilo slišati, da odražajo realistično zvrst pripovedi, ki izvira iz njegovih osebnih izkušenj in videnja, hkrati pa je v zapisanem moč prepoznati avtorjevo izjemno senzibilnost in ljubezen tako do narave kot do ljudi.
SM
Foto: SM
Pa brez zamere
Jutri je nov dan - za krtače ali šampione?
Tri interpretacije realnosti
Verjamem, da se vas večina še spomni tistega večera, ko je na Trgu republike takratni predsednik Milan Kučan izjavil verjetno najbolj citiran in legendaren stavek v samostojni Sloveniji. Ob slovesni razglasitvi samostojnosti naše nove, mlade države je mali veliki mož na koncu svojega slavnostnega govora izjavil:»Danes (nocoj) so dovoljene sanje, jutri je nov dan.« Imel je še kako prav. Tisto noč so bile dovoljene sanje, velika pričakovanja in evforija. Naslednji dan je bil čas za streznitev, ko so po Sloveniji zarohneli tanki jugoslovanske ljudske armade.
To vemo vsi. A vendar je v omenjeni Kučanovi napovedi skrito še nekaj več - takratni predsednik, nedvomno politike in s tem povezanih kolobocij zelo vešč mož, nam je takrat s tem stavkom skušal dopovedati, napovedati, da sama samostojnost ne pomeni še nič in da nam v novi državi ne bo postlano z rožicami, da se ne bosta cedila med in mleko in da bomo slej ko prej prišli tja, kjer smo zdaj. Ko bo popustil začetni zanos in zagon, ko se bo ev-forija umirila in ko bo svetovni red, zaradi katerega je do današnje situacije neizbežno moralo priti, povzročil to, v čemer zdaj čemimo. Zatorej, rojaki moji - danes sanjajte, kajti v prihodnosti bodo te sanje, ki so danes resničnost, zgolj to - sanje in odmev časa, ki še ni tako zelo oddaljen od nas, a se vseeno zdi zgolj nek idiličen odmev davno minule sloge in sreče.
Kako prav je imel Milan, se lahko skoraj brezobzirno direktno prepričamo v današnjih časi, v katerih so sicer dovoljene sanje, a zgolj sanje kot sanje - ne kot realnost. Realnost je danes precej drugačna. Ni več splošnega optimizma, ni več delovnih mest in ni več denarja. Tudi Milan Kučan je bolj siv, kot je bil takrat, v obdobju dovoljenih sanj. Morda ima kak siv las več tudi zaradi tega, ker vidi, da je imel prav in da smo dandanes krepko izven obdobja sanj.
Tega dejstva pa se zagotovo zaveda, razgledan in moder mož kot je, tudi današnji predsednik države Danilo Türk. Vidi svoje ljudstvo in ve, da mu ni lahko. Vidi ljudi, ki so ga izvolili, kako strmijo v njega z recesijskimi očmi in (večinoma) molče pričakujejo nekaj, o čemer lahko danes samo še sanjajo. Danilo to vse vidi in ve. A ve tudi, da sam za svoje ljudstvo ne more storiti kaj prida. Lahko jim da le besedo ali dve tolažbe v teh ne-sanjskih časih. Verjetno ga to, moder in razumevajoč kot je, navdaja z otožno nemočjo.
In prav zaradi tega se je naš predsednik, uglajen in svoji funkciji primerno častitljiv mož, prejšnje srede tako razveselil zmage naših nogometašev - vedel je, kako pomemben je tak svetel trenutek za njegovo ljudstvo v teh težkih časih. Zato so ga preplavila čustva (delnega) olajšanja in je tam pred štadionom množici vzklikal in jo spodbujal kot kak vodja navijaške skupine. »Šampioni, šampioni!«je rahlo nerodno in okorno (Danilo takih situacij in ritualov pač ni najbolj vajen) brundal v mikrofon, upajoč, da bo ta zmaga in uvrstitev nogometašev na svetovno prvenstvo prinesla kanček dobre volje in upanja v njegovo ljudstvo. Resda ne živimo več svojih sanj, ampak vseeno tudi sedaj imamo svetle trenutke, ki nakazujejo obet boljših časov; ne smemo izgubiti upanja! Do prihoda teh boljših časov pa bo Danilo čisto zadovoljen, če bo ljudstvo živelo po tistem znanem rimskem »kruha in (nogometnih) iger«. Bolje to kot nič, si je rekel Danilo, ko je v sredo zvečer videl radostne obraze njegovega ljudstva, ter svojo akademsko držo za trenutek zamenjal za: »Šampioni, šampioni!«, upajoč, da bo svojemu ljudstvu s tem na prefinjen način (do)povedal, da naj se ne preda, da smo v prihodnosti vsi lahko šampioni; da spet dobimo nazaj svoje sanje in jih živimo.
Drugačna pa je zgodba drugega predsednika, ki je prav tako bil na sredini tekmi. Tudi on je bil vesel in tudi on je najbrž ugotovil, kako dobrodošla je bila ta zmaga nogometašev. A za razliko od predsednika države je predsednik vlade ubral drugačno taktiko. Nogometašem je lastnoročno očistil nogometne čevlje. Bolj direktno in domače: zglancal jim je kopačke. Je s tem dal, enako kot predsednik republike, svojim podanikom vedeti, da se nam obetajo boljši časi? Da bomo spet lahko živeli svoje sanje? Da bomo spet šampioni? Nak, predsednik vlade nam je dal vedeti, da bomo še kar nekaj časa loščili čevlje nekomu drugemu. To pa ni nekaj, kar bi si človek želel, mar ne? Loščiti drugemu čevlje (brez plačila, seveda) ni ravno obet boljših časov, a? Sicer je predsednik vlade skoraj gotovo mislil dobro, a ga je v svojem navdušenju (in boju za popularnost, a to pustimo ob strani) v manifestaciji, ki jo je ubral, malce polomil. Tako vsaj upamo. Kajti možno je, da je ta njegova manifestacija bolj realna napoved prihodnjih časov ter da se moti predsednik Türk s svojimi »šampioni«.
Kdo izmed obeh ima prav, se pravi, ali bo jutri nov dan za krtače alipa za šampione, bo pokazal zgolj čas. Upamo seveda na slednje; sanje so namreč še zmeraj dovoljene.
Gregor Alič
Ptuj • Predstava Čefurji, raus navdušila
»Lažje je biti čefur v Sloveniji kot janez v Bosni
Na knjižni polici
v
J
«
Predstava, narejena po besedilu enega najbolj odmevnih romanov zadnjega časa Čefurji, raus avtorja Gorana Vojnoviča, ki je bila marca letos postavljena tudi na gledališke odre, je ta teden gostovala na Ptuju. Prava »čefurska« poslastica, nabita s kopico pravih, pristnih južnjaških izrazov, je tudi zahtevno ptujsko publiko nasmejala do solz.
Monokomedija Čefurji, raus, ki jo je režiral Marko Bulc, igra pa Aleksander Rajakovic-Sale, je nadvse duhovita in premišljeno izpeljana predstava. Uro in 20 minut dolgo dogajanje temelji zgolj na moči besedila in pripovedni tehniki glavnega igralca, ki uspe pritegniti pozornost publike od prve do zadnje minute.
Čefurji, raus pripoveduje o življenju mladeniča iz Fužin, ki je sicer rojen v Sloveniji, a ima starša, ki prihajata iz Bosne. Rajakovic, ki na duhovit in simpatičen način upodobi glavni lik Marka Dordica, igra še kar 21 drugih oseb. V predstavi Dordic govori o svojih življenjskih izkušnjah, načinu življenja fužinskih čefurjev, razliki med njimi in Slovenci, odnosu njegovih staršev ter o nenadnem odhodu v Bosno in Hercegovino. V enem delu se sprašuje tudi, kaj je lažje: biti čefur v Sloveniji ali Janez v Bosni.
Sproščena komedija, ki se na simpatičen način loti tudi razbijanja nekaterih stereo-tipov, odlično ujame bistvo knjige, o njeni uspešnosti pa govori tudi podatek, da so od premiere, ki je bila marca letos, zaigrali že več kot 90 ponovitev.
Od kod ideja, da zgodbo postavi tudi na oder, pa smo povprašali režiserja Marka Bulca: »Ko si gledališki režiser, vse, kar bereš, na nek način poskušaš postaviti na oder in razmišljaš o tem, ali je to uprizorljivo ali ne. Celo ko berem strip, razmišljam o tem. Ko sem skoraj pred dvema letoma bral Goranov roman, mi je takoj postalo jasno, da bi to lahko bila
Aleksander Rajakovič-Sale v predstavi igra kar 22 likov.
odlična monodrama. To sem povedal tudi njemu in bil je takoj za. Rekel je, da ni problema, če bi pa želel film, ne bi šlo, saj da tega namerava narediti sam. Takoj sem si za to vlogo zamislil Saleta, ki je vlogo z navdušenjem sprejel, tako da sva kmalu začela delati. Dramatizacijo, skrajšanje romana, sem naredil jaz, pri tem pa sem pazil, da se čim manj oziroma skoraj nič ne dopisuje. Naredili smo praktično kolaž originalnega romana.«
Kakšnih odzivov publike ste deležni in kje so predstavo najbolje sprejeli?
»Predstava je odlično sprejeta, kamorkoli gremo, po celi Sloveniji. Vsekakor pa je bila posebna 50. ponovitev, ki smo jo igrali na fužinskem gradu, kjer si je predstavo ogledalo ogromno fužinskih mladih. Tam je bila tako rekoč na domačem terenu in je
bil odziv še toliko boljši.«
Rajakovic: »Želim si več podobnih projektov«
O svoji vlogi in dojemanju predstave pa je spregovoril tudi glavni igralec Aleksander Rajakovic-Sale.
Nastopili ste že po vseh krajih Slovenije in pred različnim številom gledalcev. Kakšna je razlika nastopati pred tisočglavo množico ali pred nekaj deset ljudmi?
»V obeh primerih mi je užitek igrati, ker uživam v tej predstavi in velike razlike ni. Samo tehnično zadevo drugače pelješ, sicer pa v igri ostane vse enako. Gre res za predstavo, v kateri uživam in si samo želim še več podobnih projektov.«
Kakšni smo Ptujčani kot publika? Imela sem občutek, da so nekateri gledalci potrebovali precej časa, da so dojeli smisel »čefurskega« humorja?
fM,	■ MJt	w * M VA
	£	J ^
	131	
		
Predstavo je režiral Marko Bulc.
»Glede na dosedanje predstave, ki sem jih imel, sem tudi sam imel zelo podoben občutek. Zakaj je tako, ne vem, lahko samo domnevamo. Mogoče imate tukaj drugačno sceno kot v Ljubljani ali kje drugje. Mislim pa, da je bilo po začetnih krčih odlično.«
Veliko je stereotipov o čefurjih in o tem, kako pravzaprav živijo. Tudi v tej predstavi jih je predstavljenih kar nekaj. Sami izvirate iz družine, ki ima korenine v Bosni, pa me zanima, ali ste našli del sebe v liku, ki ga igrate. Je življenje Marka dejansko podobno vašemu?
»Prihajam z Vrhnike, kjer je bilo veliko priseljencev, ker je Vrhnika imela dve veliki tovarni in kasarni, sam pa nisem živel ravno takega tipa življenja, kot je na primer v Fužinah, kjer je okrog 20 tisoč ljudi. Nisem živel točno takega življenja in nisem imel takšne družbe kot Marko, sem pa poznal dosti ljudi, ki so to imeli, in iz tega okolja sem črpal. Delno pa tudi iz Ljubljane, kamor sem hodil v šolo.«
V predstavi je precej kletvic. Je to eden izmed stereotipov o čefurjih?
»Mislim, da je to odvisno od tega, koliko si v tem smislu izobražen in kulturen. Imaš čefurje, ki ne kolnejo, ki kolnejo samo, ko so jezni, in take, ki nenehno kolnejo. To je stvar posameznika.«
Del besedila pravi, da je lažje biti čefur v Sloveniji kot janez v Bosni. Mislite, da res?
»Sodeč po predstavi in knjigi, bo držalo.«
Dženana Becirovic
Jani Virk Ljubezen v zraku
Ljubljana. Študentska založba, 2009 (Knjižna zbirka Beletrina)
Pri Virkovem pisanju gre za sodobno apolitično eksistencialistično prozo, ki se spogleduje z različnimi žanri, med katerimi je najbolj v ospredju ljubezenski. Pripovedovalec je največkrat prvooseben, hrepeneč moški, izobraženec, ki bolestno tava za svojim ljubezenskim idealom. Virkova kratka proza in romani Rahela (1989), Smeh za leseno pregrado (2001), Aritmija (2004) in drugi ga umeščajo v vrh slovenskega pisanja. Protagonistovo hrepenenje se pogosto izteče v nenadno smrt. »Srečni« konec se mu je zgodil v Potresu (1995), ko ljubezen premaga melanholično, pesimistično in nihilistično razpoloženje. Ljubezen v zraku je še najbližja pred petimi leti izdani Aritmiji (2004), kjer se Klemnu odvija življenje med divjim delovnim tempom in seksualnimi avanturami. V Ljubezni v zraku se vrača svojemu izhodišču nasproti in prepušča zaključek bral-čevi domišljiji in izbiri, tokratni protagonist pa je glasbenik Blaž pri prelomnih štiridesetih letih.
Prostori dogajanja so skorajda filmsko določeni. Romaneskna zgodba se prične na vlaku, ko se Blaž vrača z igranja na zabavi iz Maribora proti Ljubljani. V kupeju mlada Kaja, Taja, Maja, pravzaprav si ne zapomni imena, prevara svojega moža. Je pol mlajša od njega, ki je sveže ločen. Premišljuje, da bi si vzel življenje in se tako maščeval bivši ženi Petri. V glasbeni šoli, kjer si služi vsakdanji kruh, mehansko preigrava lestvice, zares pa uživa ob kakšnem bluesu, Claptonu, Satrianiju. Punce na klic in priložnostne avanture z ženami svojih sodelavcev zapolnijo ostali prosti čas. Ima hčer Ulo, ki obiskuje drugi razred in je ne zamenja za vse najboljše ženske tega sveta. Žena ga je zamenjala za suhljatega, mizernega, tridesetletnega Angleža. Soseda Zala piše doktorat, mož je eksperimentalni režiser. Ula želi, da ji poišče novo mamo. Blaž pa ima raje svoj mir kot tuje družinsko vzdušje. Finančno vedno težje shaja. V kolektivu ne marajo mične tajnice Mirjam, tudi njega, ki ima samo srednješolsko glasbeno izobrazbo. Ula je prepričana, da bi Mirjam lahko bila njena mama, Blaž jo sprejema bolj kot prijateljico. Z Bachovo violončelsko suito, Santanovo Samba pa ti in Strniševo pesem Vesolje z njimi, preverja svojo koz-mično usklajenost. Lacan in Spinoza ležita neodprta na njegovi nočni omarici, mogoče bo Spinozo kdaj odprl, Lacana že ne, saj mu je priskuten. Zala povzema po Freudu, da se pravi pomen vedno skriva v nezavednem in v libidu. V resnici so ga intelektualke vedno dolgočasile. Nobenega vonja po običajnem življenju nimajo. Razmišlja o hišici na deželi. V večji družbi postane zakrknjen in nepriljuden. Še sam ne ve, kaj pomeni biti zaljubljen. V odnosih se večinoma pretvarja. Domišlja si, da se po ločitvi ne zaupa več ženskam, v resnici pa se vedno bolj zapleta z njimi. Z ženo se še vedno ne more normalno pogovarjati zaradi razbitih spominov. Menil je, da bo z njo celo življenje in bosta skupaj končala na vaškem pokopališču. V življenju so mu ostali samo še trije prijatelji iz benda. Igrajo že dvajset let, le da sedaj vadijo pri Fredi-ju, ki je najbolj obogatel in ima nemogočo ženo z dogo. Po enajstih letih poučevanja je maloumnemu ravnatelju oddal pismo, da nepreklicno zapušča službo. Razmerje z Renato, ženo sodelavca Valterja, je postalo vse bolj navada. Njegova najljubša knjiga ni več Marquezova Sto let samote, temveč Patriarhova jesen, ki jo bere že četrtič. Oditi mora iz praznega življenje, išče nov prostor in osmislitev v Mehiki. Ve, da je umetnost biti z ljudmi dolgo skupaj. Tega ni vajen. Medtem se je njegova Ula vrnila iz Grčije, Maja je zapustila moža in se bo preselila v Ljubljano, Zala je noseča. Lahko bi se izgubil v svetu, če ga doma ne bi čakala Ula. V življenju še ni storil nič pomembnega, samo nekaj čustev ga veže z drugimi ljudmi. Platonsko se spoznava z Islandko Sigrun, najraje bi se z njo vrnil v Tequilo. Ujet je v nek lepljiv tok življenja, ki ga nosi s seboj. Na letalu domov ga zgrabi panika, da bo umrl, kot da v njegovem življenju nikoli ni bilo Ule, Petre, Zale in Maje in Sigrun. Na smrt ni pripravljen, ujetnik lastne razdvojenosti, ki je razpet med poželenjem in krivdo. Zaveda se lastne minljivosti. Ljubezen v zraku je neoprijemljiva, izmuzljiva in tam tudi ostaja. Tako je.
Vladimir Kajzovar
Foto: DB
Boks
Dejan zavec pred zgodovinsko priložnostjo
Stran 12
Rokomet
Peta zaporedna zmaga Ormožanov
Stran 12
Namizni tenis
Uspešen dan deklet NTK Ptuj
Stran 13
Strelstvo
Pravi prvaki zmagujejo tudi po zaostanku 0:2 Strani 13
Atletika
Rezultati, ki so vzor mladim generacijam
Stran 14 Karate do klub Ptuj - Špela Horvat Tiger v hiši
Stran 15
tednik
7 ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 18. krog
Nogomet • Skupščina NK Labod Drava Ptuj
Bivši dravas dvakrat zadel proti mladeničem
Foto: Črtomir Goznik
Rok Marinič (Labod Drava) je v Ljubljani opravljal vlogo kapetana ekipe, ki je bila v povprečju stara 19 let.
Tresla se je gora
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Olimpija Ljubljana -Labod Drava 3:0 (0:0)
Strelca: 1:0 Da Silva (57.), 2:0 Da Silva (59.), 3:0 Cimirotic (90.).
Olimpija Ljubljana: Oblak, Škerjanc, Bonifacio (od 46. Filipovic), Da Silva, Roj, Cvija-novic, Kašnik (od 53. Idrizi), Rujovic (62. Šporar), Salkic, Cimirotic, De Abreu. Trener: Robert Pevnik
Labod Drava: Bučar, Vinko-vič, Pečnik, Roškar, Fekonja, Marinič (od 72. Hauptman), Vrabl (od 57. Kajtazi), Matjašič, Turkuš (od 73. Pauko), Kurež, Kukec. Trener: Drago Prelog
Ljubljančani so proti Dravi po zaslugi boljše predstave v drugem polčasu dosegli deveto zmago v prvenstvu in se (vsaj začasno) spet prebili pred Maribor na tretje mesto. Na drugi strani je Drava vknjižila deveti poraz, ki jo je le še učvrstil na zadnjem mestu.
Ptujčani so nastopili z zelo pomlajeno zasedbo, saj so najboljši nogometaši zaradi težkih razmer v klubu - ta je v prisilni poravnavi - stavkali. Pod vodstvom Draga Preloga in Tomis-lava Grbavca so tako v Ljubljani nastopili "golobradi" mladeniči, že v prihodnjem krogu pa naj bi se na zelenice vrnila tudi
najboljša ptujska zasedba, ki naj bi včeraj končala stavko. Danes si je na tribunah ogledala tudi nastop svojih naslednikov.
In s prikazanim v prvem polčasu je bila lahko kar zadovoljna. Mladi Ptujčani so z obrambno postavitvijo onemogočili razvoj ljubljanske igre, v 36. minuti pa so iz protinapada celo zapravili lepo priložnost za vodstvo. Marinič je v globi-
no podal do Kureža, ki je sam stekel proti domačemu vratarju Oblaku, a je bil slednji uspešnejši.
Na drugi strani se je izkazal tudi Bučar v Dravinih vratih, predvsem po Škerjančevem poskusu v 39. minuti. Sicer je imela Olimpija terensko pobudo, prek Roja (17., 28.), Cimiro-tica (32. 40.) in Bonifacia (43.) pa zapravila nekaj obetavnih priložnosti, ki pa nikakor niso mogle dvigniti bledega vtisa. Pred koncem polčasa se je zadetku najbolj približal De Abreu, ki je z bližine oplazil prečko.
Gostitelji so drugi polčas le začeli bolj odločno. Tako so po vrsti nove priložnosti zapravili Filipovic (50.), Škerjanc (51.) in Cimirotic, ki je v 54. minuti zgrešil skoraj nemogoče. Nato pa so favorizirani Ljubljančani le strli odpor Dravinih mlade-ničev. V razmaku dveh minut je bil dvakrat uspešen Da Silva. Najprej je zadel z bližine po podaji iz kota, nato pa sta s Cimiroticem izigrala gostujočo obrambo, Brazilec pa je iz težkega položaja žogo le spravil v mrežo.
Da Silva je imel v 79. minuti celo priložnost za »hat-trick«, saj se je sam znašel pred Bučarjem, ki pa je dobro posredoval. Končni izid je v sodnikovem podaljšku postavil Cimirotic z diagonalnim strelom z desetih metrov.
sta
Nogometni klub Labod Drava Ptuj je imel v petek dolgo napovedovano in težko pričakovano redno letno in izredno volilno skupščino kluba. Ta pa ni prinesla bistvenih novosti in je minila v znamenju igre med dvema ognjema: na eni strani so bili nogometaši prvega moštva, na drugi uprava kluba. Pri slednji bosta še naprej vodilna moža predsednik Franc Gaj-šek in športni direktor Robert Furjan, saj na skupščini niso potrdili njunih odstopnih izjav. Poleg tega so bile glavne točke skupščine finančno poročilo (ki nakazuje zelo slabo stanje kluba), prisilna poravnava kluba (izvedena naj bi bila ob koncu tega meseca) in pogled v prihodnost, ki je po vseh izjavah odgovornih v klubu zelo negotova. Prva ekipa je začela redne treninge v ponedeljek, v tem tednu pa naj bi prišlo tudi do sestanka z vodilnimi možmi ptujskega prvoligaša, na katerem se bodo poskušali dogovorit o izplačilih zaostalih plač.
Poročila o poslovanju kluba sta podala predsednik Franc Gajšek in športni direktor Robert Furjan. Po njunih besedah je finančno poslovanje katastrofalno. Glavni razlog naj bi bila recesija, saj se vsi izgovarjajo, da ni denarja. Izpostavila sta primer podpisa-
Pred dnevi je odjeknila nova stavniška afera v nogometu. Nemško tožilstvo je v sodelovanju z Evropsko nogometno zvezo (UEFA) sprožilo preiskavo o 200 tekmah, na katerih naj bi na izid vplivali stavniški goljufi. Kot poroča nemška državna televizija ARD, je spornih tudi sedem tekem slovenske lige, med njimi tudi letošnji aprilski dvoboj Drave in Nafte.
Na omenjeni tekmi, ki se je končala z zmago Drave s 4:1, naj bi eden izmed igralcev prejel 5000 evrov podkupnine. Slovenska policija naj bi izjavo o preiskavi podala v ponedeljek, takoj pa so se odzvali v Lendavi.
»Klubu dolge zgodovine in bogate tradicije se dela neprecenljiva škoda. Uradnega stališča v zvezi z omenjenimi dogajanji in prirejanjem rezultatov v klubu nismo zavzeli, ker menimo, da to niso zadeve kluba. Pričakujemo in želimo si, da se
nih pogodb z dvema velikima sponzorjema, CPM in Nizkimi gradnjami v višini 180.000 evrov (CPM je do sedaj plačal 22.000 evrov, Nizke gradnje pa od predvidenih 60.000 evrov še nič). Od 1. marca naprej, ko klub vodi Franc Gajšek, so v dobili 22 tisoč evrov spon-zorskih sredstev, medtem ko je sam v klub preko svojih podjetij vložil približno 240.000 ev-rov sponzorskega denarja. Za izvedbo prisilne poravnave je prispeval 30.000 evrov, hkrati pa bo zastavil svojo nepremičnino v vrednosti milijon evrov. Prisilna poravnava bo izvedena konec meseca novembra.
Predsednik kluba Franc Gaj-šek je za svoj željen odstop navedel zdravstveno stanje. Njegov odstop je bil soglasno zavrnjen in po zakonu o društvih avtomatsko ostaja predsednik, dokler ne najdejo novega predsednika, ki bo prevzel njegove naloge. Hkrati pa ostaja z njim tudi športni direktor kluba Robert Furjan. Ta je ponovno navedel dejstvo, da je imel Nogometni klub Drava Ptuj lani najmanjši proračun v 1. SNL in je znašal 1,3 MIO evrov (povprečni proračun ostalih klubov je znašal vsaj 2,7 MIO evrov).
V imenu igralcev so na skupščini predstavili vzroke odsotnost pri rednih treningih Borut
stvar razplete, morebitni krivci dokažejo in naj se te primerno kaznuje. Je pa nemoralno omenjati imena, dokler jim kakršna koli krivda ni dokazana. Gre namreč za dejanja, ki presegajo okvire nogometne igre,« je dejal predsednik Nafte Mirko Horvat.
Po poročanju nemške radi-otelevizije Deustche Welle se kot sumljiva obravnava tudi povratna tekma tretjega kroga kvalifikacij za evropsko ligo med ljubljanskim Inter-
Semler, Rok Kronaveter, Siniša Andjelkovič, Tonči Žilič, Ogu John in Abdul Razak Ekpoki. Le-ti so navedli zares velike težave, ki jih tarejo v zadnjih nekaj mesecih. Svoji videnji nastale situacije sta podala tudi trenutni trener Franc Fridl in kondicijski trener Milenko Potočnik. Vsi skupaj so ponavljali, da želijo igrati za ptujsko ekipo, vendar se morajo v klubu urediti nekatere osnovne razmere za normalno življenje in treniranje.
Predsednik Franc Gajšek in športni direktor Robert Furjan sta izpostavila še nekaj točk: slabo zanimanje ptujskega gospodarstva za nogomet v domačem prvoligašu, zakaj se ni prikazal čudežni rešitelj (po besedah Franca Gajška bi lahko bil to celo ruski bogataš, ki ima v lasti tretjeligaški ruski klub, ali pa Milan Mandarič, ki je že deloval v slovenskem nogometu - v Kopru), zakaj je Ministrstvo za finance pred leti prepovedalo sodelovanje kluba z Bwinom ... Robert Furjan bo ob morebitni pozitivni prisilni poravnavi preko Hypa davčni upravi takoj nakazal 100.000 evrov in bo pokril tudi vse nadaljnje stroške prisilne poravnave, ki naj bi v naslednjih letih znašali približno 700.000 evrov.
UR
blockom in Metalurgom iz Do-njecka, ki so jo Ukrajinci dobili s 3:0. Prvi namigi, da je šlo za sporno tekmo, so se pojavili že v začetku novembra, a so takrat pri Interblolcku dejali, da »je Interblock tako kot mnogi drugi klubi pač del nadzora, ki ga je uvedla UEFA, in da uradnega poročila o preiskavi še kar nekaj časa ne bo« ter poudarili, »da doslej še niso zaznali tovrstnih prestopkov pri svoji ekipi«.
Nadaljevanje na str. 12.
1. SNL - rezultati 17. kroga:
Domžale - CM Celje 1:5 (1:0); strelci: Junin-ho 30.; Andjelkovič 50., Dvorančič 64., Lovre-čič 77./11-m, Bezjak 81., Duspara 90. R. K.: Vidmar 73./Domžale
Rudar - HiT Gorica 0:3 (0:1); strelci: G. Cvi-janovič 40., Kršič 57., Osterc 66.
Nafta - Luka Koper 3:1 (1:0); strelci: Volaš 29., Vassiljev 67., Čeh 80.; Božičič 87.
Maribor - Interblock; tekma je bila zaradi bolezni igralcev Interblocka prestavljena na kasnejši termin.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA						
1. KOPER	18	10	5	3	26:19	35
2. RUDAR VELENJE	18	9	2	7	28:27	29
3. OLIMPIJA-2	18	9	2	7	27:17	27
4. MARIBOR	17	8	2	7	29:24	26
5. CM CELJE	18	7	5	6	29:28	26
6. DOMŽALE	18	6	5	7	24:33	23
7. NAFTA	18	6	4	8	29:23	22
8. INTERBLOCK	17	6	3	8	23:23	21
9. HIT GORICA	18	5	5	8	28:29	20
10. LABOD DRAVA	18	4	5	9	18:28	17
Pari 19. kroga: 28. 11., ob 13.30: Olimpija - Interblock, Domžale - Labod Drava; ob 13.45: Luka Koper - MIK CM Celje; ob 16.30: Maribor - HIT Gorica; ob 17.00: Rudar - Nafta.
Sporočilo za javnost iz NK Labod Drava
»V nogometnem klubu Labod Drava ostro zavračamo vsa namigovanja in natolcevanja, da je naš klub kakorkoli povezan z novo afero v slovenskem nogometu. Vsi igralci, strokovni štab in zaposleni imajo v svojih pogodbah člen, ki jim prepoveduje igranje in sodelovanje pri športnih stavah. Prav tako je bil naš klub prvi v državi, ki je opozoril na sum tega problema, vendar smo takrat razen redkih izjem v medijih naleteli na ostre kritike. V nogometnem klubu Labod Drava bomo sodelovali z pristojnimi organi, ki so v naši državi pristojni za reševanje tega problema.«
Nogomet
V novi aferi tudi tekma Drava - Nafta
Boks • Dejan Zavec
Dejan pred zgodovinsko priložnostjo
Slovenski profesionalni boksar Dejan Zavec bo že čez slabe tri tedne, 11. decembra, v Jo-hannesburgu boksal za naslov svetovnega prvaka po verziji IBF. Dejan je pred zaključnimi pripravami in odhodom na mesto dvoboja na Ptuju pripravil obvezno novinarsko konferenco, kjer je predstavil svoje načrte in razmišljanja pred dvobojem kariere.
Dejan bo v Južnoafriški republiki boksal za naslov svetovnega prvaka po verziji IBF, nasprotnik pa bo aktualni prvak, Južnoafričan Isaac Hlatshwayo (29 zmag, 10 s KO, 1 neodločen izid, 1 poraz), ki je šampi-onski pas osvojil pred dobrimi štirimi meseci v Las Vegasu (takrat je premagal Delvina Rodrigueza iz Dominikanske republike).
»Končno sem dobil tisto, na kar sem čakal vse življenje in vso kariero,« je v uvodu povedal Dejan, ki se zaveda, da gre za zgodovinsko priložnost - tako zanj kot tudi za slovenski boks, saj se še noben Slovenec ni boril za naslov svetovnega prvaka.
»Nasprotnika sicer še ne poznam najbolje, a že samo dejstvo, da je svetovni prvak, pove dovolj o njegovi kakovosti. V naslednjih dneh bomo s pomočjo video posnetkov njegovih dvobojev vseeno poskušali najti tudi njegove šibke točke; zaenkrat vemo, da je fizično izredno dobro pripravljen boksar in da je odličen predvsem v obrambni drži. Toda tudi sam imam določene prednosti: to je med drugim tudi dejstvo, da
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec: »Verjamem, da bom tokrat tudi zaradi izkušnje iz Katovic bolje taktično pripravljen.«
nimam česa izgubiti, razen ene borbe, dobim pa lahko zelo veliko. Predvsem psihični pritisk lahko jeziček na tehtnici prevesi na mojo stran. V teku priprav pa v mojem klubu ničesar ne želijo prepustiti naključju, zato so tokrat nivo treningov dvignili na najvišji možni nivo; tako imam npr. na voljo najbolj kvalitetne sparing partnerje do sedaj. Ti so skoraj po pravilu temne polti, saj v klubu menijo, da se moram privaditi tudi na to, da je Hlatshwayo temnopolt,« je priprave opisal Dejan, ki se je novinarjem predstavil z majico »I Feel South Africa«, ki so si jo po zmagoslavju proti
Rusiji nadeli slovenski nogometni junaki.
»Verjamem, da bom v Južni Afriki začel uspešno slovensko športno zgodbo, ki jo bodo za menoj nadaljevali naši nogometaši,« je še dejal Dejan, ki se bo na prizorišče dvoboja odpravil teden dni pred dvobojem. »Časa za aklimatizaci-jo bo dovolj, z menoj pa bo potoval še kondicijski trener Tomaž Jagarinec, v Munchnu pa se nam bo priključil še del mojega nemškega strokovnega vodstva. Trenutno teče vse po načrtih,« je dejal šampion, ki verjame, da se lahko okiti z naslovom svetovnega prvaka po
verziji IBF.
Optimizem mu vliva tudi izkušnja iz Poljske, kjer je sicer izgubil dvoboj za naslov evropskega prvaka z Rafalom Jacki-ewitzem. »Verjamem, da to ni bilo naključje in da bom tokrat tudi zaradi izkušnje iz Katovic bolje taktično pripravljen. Iz lastnih izkušenj se lahko največ naučimo in verjamem, da sem iz Poljske odnesel pravi poduk. Tudi Hlatshwayo je domačin, brani lovoriko svetovnega prvaka, jaz pa bom tokrat naredil zares vse, da mi ga uspe premagati,« je v optimističnem tonu zaključil Dejan.
Jože Mohorič
Rokomet • 1. A SRL (m) - MIK liga
Peta zaporedna zmaga Jeruzalema
Krško - Jeruzalem 27:29 (11:13)
Krško: Medved (2 obrambi), Stevanovic (12 obramb - 1 x 7 m); Miklavčič 1, Cehte 1, Jazbec, Klepej 4, Arapovic 4, Šoba 1, Pfajfar, Drnovšek, Kukavica 2 (1), P. Čanžar, Plazar 2, F. Čanžar 7 (1), Šarenac 1, Savic 4. Trener: Željko Babic
Jeruzalem: Belec (13 obramb - 1 x 7 m), Vujovic (1 obramba); Klemen-čič, Korpar 4, Krabonja 1, Melnjak 2, Bogadi 2, Bezjak 1, Radujkovic 3, B. Čudič 6 (1), Ivanuša, Sok 3, Kovačič, Žuran 5. Trener: Saša Prapotnik
Sedemmetrovke: Krško 3/2; Jeruzalem 2/1. Izključitve: Krško 6; Jeruzalem 16 minut.
Rdeča kartona: Korpar (45., 3 x 2), Ivanuša (57., direktni rdeči karton).
Foto: Stanko Kozel
Iztok Korpar (levo) in Rok Zuran (Jeruzalem Ormož)
1. A SRL (m)				
REZULTATI 10.	KROGA:		Krško	
- Jeruzalem Ormož 27:29 (11:13),				
Cimos Koper - Prevent 44:29 (26				
:12), Slovan - Celje Pivovarna Laško				
33:37 (18:21), Gorenje -		- Klima Pet-		
ek Maribor 36:28 (17:17),			Merkur	
- Ribnica Riko hiše 39:27 (19:12). V				
tem krogu je bil prost Trimo Trebnje.				
1. CELJE PIVO. LAŠKO 9	9	0	0	18
2. CIMOS KOPER 9	7	0	2	14
3. GORENJE 9	6	1	2	13
4.SLOVAN 9	6	0	3	12
5. TRIMO TREBNJE 9	5	0	4	10
6. JERUZALEM ORMOŽ 9	4	1	4	9
7. KL. PETEK MARIBOR 9	3	0	6	6
8. RIBNICA RIKO HIŠE 10	3	0	7	6
9. MERKUR 9	2	1	6	5
10. KRŠKO 9	2	0	7	4
11. PREVENT 9	1	1	7	3
Igralec tekme: Iztok Korpar (Jeruzalem Ormož).
Rokometaši Jeruzalema so v Krškem pred okrog 800 gledalci dosegli svojo peto zmago zapored (4 x prvenstvo, 1 x pokal) in se obdržali na izjemnem 6. mestu MIK 1. lige. Začetek tekme vinarjem ni dajal velikih upov, saj so gostitelji hitro povedli s 4:0 in 5:1. Kot da bi televizijske kamere spodrezale krila gostom iz Ormoža, ki nikakor niso našli pravih rešitev, ne v napadu in ne v obrambi. Trener Saša Prapotnik je v 7. minuti na slab začetek svojih varovancev odgovoril z minuto odmora, kar je hitro prineslo prve sadove, saj je bil v 19. minuti izid izenačen na 7:7, do odmora pa si je Jeruzalem pri-
igral dva zadetka prednosti. V prvem delu je bil soliden predvsem vratar Boštjan Belec, ki je s svojimi obrambami vrnil v igro svoje moštvo.
V nadaljevanju je Radujkovic, ki je spet blestel z asistencami, zadel za ormoško vodstvo, 14 :11. Po nekaj izključitvah roko-metašev Jeruzalema so Krčani spet ujeli priključek z gosti in
domača »Leteča dvorana« je spet pričela verjeti v preobrat. V 45. minuti si je prvi mož Jeruzalema in nasploh tekme, Korpar, prislužil še tretjo izključitev in gostje so ostali brez svojega prvega obrambnega stebra. Vseeno so jeru-zalemčki strnili svoje vrste in ohranjali prednost vse do 54. minute, ko je iznajdljivi Plazar izenačil na 23:23. V 57. minuti je pordečel še drugi obrambni steber Jeruzalema, Ivanuša, kar so izkoristili rokometaši Krškega za izenačenje na 26:26. Zadišalo je po preobratu v prid domačih, a se s tem ni strinjal Belec v golu in v napadu Bojan Čudič, ki je dosegel tri zadnje ormoške zadetke za zmago Jeruzalema z 29:27.
V 11. krogu bo Jeruzalem v soboto, 28. 11., ob 19. uri po dolgem času, natančneje po 34 dneh, spet zaigral na Hardeku. Nasprotnik je več kot odličen, saj v Ormož prihaja Slovan iz Ljubljane, trenutno četrtouvr-ščena ekipa prvenstva.
UK
Željko Babic, trener Krškega: »Naredili smo preveč napak, da bi nam tako disciplinirana ekipa, kot je Ormož, to oprostila. Tekmo je odločila naša slaba igra z igralcem več v napadu in v obrambi, še posebej v 2. polčasu. V teh trenutkih nismo imeli igralca, ki bi prevzel odgovornost in odločil tekmo.«
Saša Prapotnik, trener Jeruzalema: »Menim, da smo bili priča zelo dobri tekmi in da so gledalci uživali. Pred dobrim letom smo na tem terenu v Pokalu od takrat še B-ligaša izgubili z visoko razliko dvanajstih zadetkov. Mogoče je to danes nekakšno zadoščenje za tisti poraz. Sicer menim, da je naša zmaga zaslužena.«
Nogomet
V novi aferi tudi tekma Drava - Nafta
Nadaljevanje s strani 11.
Preiskovalci so sicer pod drobnogled vzeli tekme nemške druge in nižjih lig, med tistimi državami, kjer naj bi vplivali na rezultate, pa so ob Sloveniji še Belgija, Švica, Hrvaška, Turčija, Madžarska, Bosna in Hercegovina ter Avstrija. V Avstriji preiskujejo 11 tekem v prvi in drugi ligi, na Madžarskem 13, v BiH osem, v Sloveniji sedem, na Hrvaškem 16, v Turčiji 29 (v prvi in nižjih ligah), v Švici 22 in šest prijateljskih ter v Belgiji 17. Največ dela imajo v Nemčiji, kjer so v preiskavo vključili 32 tekem, dve drugoligaški, tri tretjeligaške, 23 nižjeligaških in dve v kategoriji do 19 let.
Preiskava se je dotaknila tudi evropskih pokalov, saj so preiskovalci pod drobnogled vzeli tudi tri dvoboje lige prvakov in 12 v novoustanovljeni evropski ligi ter eno tekmo kvalifikacij
EP do 21 let.
Vse niti stavniških goljufij naj bi imeli v rokah vodje azijskih stavnic, ki naj bi z vplivanjem na izide tekem v Evropi zaslužili milijone evrov. Pri tem naj bi vplivali na igralce, trenerje, sodnike in ostale nogometne funkcionarje. V zvezi s tem so že aretirali 17 oseb, med njimi tudi hrvaška državljana, brata Anteja in Milana Ša-pino iz Berlina, ki sta bila zaradi podobnih goljufij obsojena že leta 2006 po "aferi Hoyzer". V bitki proti azijski stavniški mafiji je mednarodna krimina-listično-policijska organizacija Interpol lani odvzela prostost 1300 osebam in zaplenila več kot 16 milijonov dolarjev. Zaprli so 1088 nelegalnih stavnic po Aziji, ki jih nadzira mafija. V teh naj bi se letno »obrnilo« 1,5 milijarde dolarjev.
sta
Rokomet • 1. B SRL (m)
Pa smo jo dočakali!
Moškanjci Gorišni-ca - Sevnica 26:20 (9:14)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Petek 2, Mesarec, Zorli 1, Hebar 1, Kljajič 1, Merdanovič 2, Lozinšek 2, Golob, Cvetko, Lukaček, Vincek 2, Sašo Korez 4, Peček 6, Valenko, Žuran, Samo Korez 5. Trener: Ivan Hrupič.
Končno so tudi rokometaši iz Gorišnice našli nekoga, ki so ga premagali! To je bila ekipa Sevnice, proti kateri so prišli do prve zmage v letošnjem prvenstvu. Toda ni bilo lahko, saj je v prvem polčasu kazalo na ponovni neuspeh domačinov. Ves ta del igre so vodili gostje, ki so si do odhoda na odmor priigrali lepo prednost petih zadetkov.
Očitno pa je, da so povsem drugačnega mišljenja bili domači rokometaši, ki se niso vdali in so z borbeno igro sredi drugega polčasa (45. minuta) rezultat izenačili na 17:17. To jim je očitno dalo dodatno vzpodbudo, predvsem pa so bili prepričani, da je to njihov večer. V kratkem času so z del-
1. B SRL (m)
REZULTATI 8. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Sevnica 26:20, Radeče MIK Celje - Ajdovščina 26:24, Grča Kočevje - Istrabenz plini Izola 33 :29, Celje Pivovarna Laško B - Sviš Pekarna Grosuplje 32:32, Alples Železniki - Šmartno 99 22:27.
1.	KRKA	8 8 0 0 16
2.	ŠMARTNO 99 8 6 0 2 12
3.	CELJE PIVO. LAŠKO B8 5 1 2 11
4.	SVIŠ P. GROSUPLJE 8 5 1 2 11
5.	AJDOVŠČINA 8 3 2 3 8
6.	ALPLES ŽELEZNIKI 8 4 0 4 8
7.	GRČA KOČEVJE 8 3 14 7
8.	GROSUPLJE 8 2 3 3 7
9.	SEVNICA	8 3 0 5 6
10.	RADEČE MIK CELJE 8 2 15 5
11.	ISTRABENZ P. IZOLA8 1 1 6 3
12.	MOŠKANJCI - GOR. 8 10 7 2
nim izidom 5:0 prišli do vodstva s petimi zadetki razlike. Z dobro in borbeno igro so to prednost obdržali do konca in se na koncu zasluženo veselili prvega letošnjega uspeha. Leta jim daje upanje, da bi s podobnimi igrami pod vodstvom Ivana Hrupiča lahko izborili obstanek v 1. B slovenski moški rokometni ligi.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Gorišnice (na sliki Dominik Peček) so se v soboto skupaj s svojimi navijači veselili prve zmage v tem prvenstvu.
Namizni tenis • 1. SNTL
Uspešen dan deklet
Igralci in igralke NTK Ptuj bili so minulo soboto polovično uspešni na gostovanjih. Moški del ekipe je gostoval pri trenutno vodeči ekipi Keme iz Puconcev. Domačine je takoj presenetil Bojan Pavič, ki je ugnal Horvata. Ropoša in Škraban sta za domačine osvojila vse točke, drugo je za goste prispeval Danilo Piljak, ki je ugnal Plohla. Žal je bilo to premalo za kakšno presenečenje v Puconcih, vtis pa je bil kljub temu dober.
Dekleta so gostovala v Logatcu in se po pričakovanjih domov vrnila z zmago; to je bila že četrta v tem prvenstvu.
KEMA PUCONCI - PTUJ 5:2
Horvat - Pavič 2:3, Ropoša
-	Ovčar 3:1, Škraban - Piljak 3:1, Ropoša - Pavič 3:0, Plohl - Piljak 2:3, Škraban - Ovčar 3:0, Ropoša
-	Piljak 3:0.
1. SNTL (ž)
1. SNTL (m)
REZULTATI 7. KROGA: Kema Pu-conci - Ptuj 5:2, Ilirija - Tempo Velenje 4:5, Petrol Olimpija - Finea Maribor, Krka - Sobota 5:3, Melamin Kočevje - Edigs Mengeš 2:5.
1.	KEMA PUCONCI	7 7 0 14
2.	FINEA MARIBOR	7 7 0 14
3.	KRKA	7 6 1 12
4.	SOBOTA	7 5 2 10
5.	PTUJ	7 3 4 6
6.	I LIRIJA	7 2 5 4
7.	TEMPO VELENJE	7 2 5 4
8.	EDIGS MENGEŠ	7 2 5 4
9.	MELAMIN KOČEVJE 7 16 2
10.	PETROL OLIMPIJA 7 0 7 0
REZULTATI 7. KROGA: Logatec
-	Ptuj 2:5, Ljubljana - Šenčur 5:3, Muta - Kajuh Slovan 5:3, Ilirija - Fu-žinar Interdiskont 0:5, Iskra Avto-elektrika - Arrigoni 0:5.
1.	FUŽINAR INTERDISKONT	7	7 0	14
2.	ARRIGONI	7	7 0	14
3.	ISKRA AVTOELEKTRIKA	7	6 1	12
4.	PTUJ	7	4 3	8
5.	MUTA	7	4 3	8
6.	LJUBLJANA	7	3 4	6
7.	LOGATEC	7	2 5	4
8.	ILIRIJA	7	16	2
9.	KAJUH SLOVAN	7	16	2
10.	ŠENČUR	7 0 7 0
LOGATEC - PTUJ 2:5
Smiljanič - Zera 0:3, Verdinek
-	Terbuc 3:1, Zupančič - Rojko 0:3, Verdinek - Zera 0:3, Smiljanič - Rojko 0:3, Zupančič - Terbuc 3:2, Verdinek - Rojko 0:3.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Vesna Rojko (NTK Ptuj)
Odprti turnir v Ljutomeru:
Vesna Rojko najboljša
V ljutomerski športni dvorani pri OŠ Ivana Cankarja je bil odigran prvi letošnji odprti turni v namiznem tenisu za mlajše člane in članice. Sodelovalo je 39 fantov in 16 deklet, doseženi rezultati pa so bolj ali manj pričakovani. Zmagi sta pripadli prvima nosilcema in favoritoma, sicer aktualnima članskima reprezentantoma Slovenije Vesni Rojko (Ptuj) in Ljutomerčanu Janu Žibratu, ki nastopa za NTK Sobota.
Rezultati - ml. člani, četrtfinale: Žibrat - Pelcar 4:1, Pintar - Kraser 3:4, Slodej - Horvat 4:1, Zdovc - Škraban 0:4; polfinale: Žibrat - Kraser 4:0, Slodej - Škraban 4:1; finale: Žibrat - Slodej 4:1.
Vrstni red: 1. Jan Žibrat (Sobota), 2. Matic Slodej (Muta), 3.- 4. Do-mink Škraban (Kema Puconci) in Boštjan Kraser (Muta).
Ml. članice, četrtfinale: Rojko - Matis 4:1, Kovačevič - Garmut 3:4, Šapek - Gregorka 4:2, Lupša - Zera 0:4; polfinale: Rojko - Garmut 4:2, Šapek - Zera 3:4; finale: Rojko - Zera 4:2.
Vrstni red: 1. Vesna Rojko, 2. Ivana Zera (obe Ptuj), 3.- 4. Anja Garmut (Muta) in Katja Šapek (Fužinar Interdiskont).
NŠ
Strelstvo • 2. turnir Pokala SZS - Črenšovci
Pravi prvaki se vrnejo in zmagujejo tudi po zaostanku 0:2
V	soboto se je v Črenšovcih z drugim turnirjem Pokala SZS nadaljevalo ligaško tekmovanje obeh najmočnejših slovenskih
1.	A in 1. B državne lige v streljanju s standardno zračno puško in pištolo. Na veliko veselje vseh ptujskih strelcev je novo zmago med posamezniki (šesto letos!) dosegla Ptujčanka Majda Raušl, ki se je med finalnim streljanjem kar dvakrat pobrala iz navidezno izgubljenega položaja na tri dobljene točke z zaostankom z 0:2 in na koncu zasluženo ponovila svojo zmago iz Portoroža; s svojo ptujsko ekipo je osvojila dobro
2.	mesto, novo zmago pa so vknjižili aktualni prvaki iz Jur-šincev.
V	kvalifikacijah je najboljši dosežek uspel aktualnemu prvaku med posamezniki 1. A lige juršinskemu strelcu Simonu Simoniču ml. s 383 krogi, njegov nasprotnik v četrtfinalu pa je bil še drugi Ptujčan, ki se mu je uspelo prebiti v finale, osmo postavljeni Zlatko Ko-stanjevec s 372 krogi. V finale se je Raušlova prebila s četrtim najboljšim rezultatom iz kvalifikacij - 375 krogov - in si tako vsaj na papirju zagotovila lažjega nasprotnika, mladinca Klemna Juvana (Marok Sevnica) s 374 krogi iz spodnje polovice osmih finalistov. V prvem od omenjenih dveh četr-tfinalnih obračunov si je prvo točko priboril Simonič mlajši z 10,7:9,7, nato je Kostanjevec izenačil v drugem strelu 10,1:9,5, v tretjem strelu pa sta oba zadela 9,7 in rezultat poravnala na 2:2. Simonič mlajši je nato v naslednjih dveh strelih unovčil svoje bogate tekmovalne izkušnje in z novima dvema točkama ter najboljšim rezultatom prvih petih strelov med vsemi četrtfinalisti s 50,3 kroga odločil prvi dvoboj v svojo korist s končnim rezultatom 4:2. V drugem, za naše bralce zelo zanimivem obračunu četrtfinala, je Raušlova izkoristila svojo moč izrazite favoritinje in v treh zaporednih strelih premagala neizkušenega Juvana s 3:0 ter se s končnim rezultatom 3:2 in 49,3 kroga uvrstila naprej v polfinale, kjer je za nasprotnika dobila najboljšega po rednem delu, juršinskega prvaka Simoniča mlajšega. V finalu pred finalom, kot bi lahko poimenovali dvoboj aktualnega prvaka in zmagovalke prvega turnirja, je boljše začel Simo-nič mlajši, ki je povedel s prvo
točko in rezultatom 10,3:9,8. V drugem strelu se je Raušlovi v najslabšem možnem trenutku zatresla roka in s strelom 8,9: 10,0 je bila že ob drugo točko in s tem v težkem zaostanku z 0:2. Nato pa je sledila vrnitev, kot smo ji priča le redko: Rauš-lova je v tretjem strelu dobila prvo točko v polfinalu z 10,7:10,1, nato še drugo z 9,7:9,3 in nato še odločilno tretjo - 10,4 :10,0. V drugem dvoboju pol-finala je zmagal Danilo Petrin, SD Marok Sevnica, ki je s 4:1 premagal drugega najboljšega strelca po kvalifikacijah, državnega rekorderja Robija Kranjca iz Olimpije. Zadnje finalno streljanje se je začelo ponovno šokantno za Raušlovo, saj si je tudi tokrat že po dveh strelih »priborila« zaostanek 0:2, prvič z rezultatom 10,6:10,3 in drugič z 10,0:9,6. V tretjem strelu se je Petrin zlomil pod pritiskom in zadel zgolj 7,4, na drugi strani pa je Raušlova z 10,5 začela prevešati tehtnico na svojo stran. Slaba sedmica je pustila posledice pri Petrinu še v četrtem in petem strelu, ko je z novima dvema slabima zadetkoma z 8,5 in 8,9 dokončno izgubil boj z močno ptujsko strelko, ki se je s streloma 9,1 in 10,2 tako znova pobrala in zmagala s končnim rezultatom 3:2. Ja, prava kvaliteta dobrega strelca se pokaže šele takrat, ko zmaguje z dodatnim hendike-pom in pod velikim pritiskom. V boju za tretje mesto je Simo-nič mlajši premagal Kranjca v tesnem obračunu z zadnjim strelom in skupnim rezultatom 3:2.
V	1. B-ligi s pištolo so trojno posamično zmago dosegli strelci SD Jožeta Kerenčiča, med katerimi je za presenečenje poskrbel Simon Simonič, ki je zmagal s 384 krogi pred bratom Boštjanom Simoni-čem s 383 krogi in Aleksandrom Ciglaričem s 379 krogi. V ekipnem delu so doseglio strelci iz Miklavža pri Ormožu tudi nov ekipni rekord 1. lige z odličnim rezultatom 1146 krogov, pred tem 1133 krogov.
V	1. B-ligi s puško so strelci Tovarne sladkorja Ormož
ravno tako pripravili prvovrstno presenečenje in po zadnjem mestu na predhodnem turnirju v Portorožu tokrat zmagali s svojim daleč najboljšim rezultatom 1160 krogov in letošnjim rekordom lige. Med posamezniki je odlično drugo mesto osvojil njihov naj-
Foto: Simeon Gönc
Strelci Tovarne sladkorja Ormož so z zmago v Črenšovcih s 1160 krogi postavili svoj in letošnji ekipni rekord 1. B-lige s puško, za ekipo so odlično streljali z leve predsednik društva Boris Hergula, najmlajši Tadej Horvat in Anton Novak.
boljši strelec Tadej Horvat s 390 krogi, zmagal je nekdanji slovenski reprezentant Izidor Hreščak s 397 krogi, SD Vrem-ščica, ki je postavil najboljši posamični rezultat dneva vseh strelcev s puško.
1. A-liga pištola
Ekipni rezultati:	krogi	točke
1.	SD Juršinci	1123	30
2.	SK Ptuj	1117	20
3.	SD Marok Sevnica	1117	17
4.	SD Duš.Pož. Rečica	1108	21
5.	SD Grosuplje	1106	17
6.	SD Olimpija	1098	11
7.	SK Brežice	1096	12
8.	SD Mrož Velenje	1089	10
9.	SD Vremščica	1077	7
10.	SD Kidričevo 1062 5
11.	SD Kopačevina 0 10
12.	ŠSK Coal Petišovci 0 0 Posamični rezultati strelcev:
1.	Majda Raušl, SK Ptuj, 375 krogov
2.	Danilo Petrin, SD Marok Sevnica, 374
3.	Simon Simonič ml., SD Juršinci, 383
8. Zlatko Kostanjevec, SK Ptuj, 372, 9. Matija Potočnik, SK Ptuj, 370, 10. Mirko Moleh, SD Juršinci, 370, 11. Ludvik Pšajd ml., SD Juršinci, 370, 26. Jurček Lamot, SD Kidričevo-Tenzor, 357, 27. Matevž Mohorko, SD Kidričevo-Tenzor, 356, 29. Igor Premužič, SD Kidričevo-Ten-zor, 349
Rezultati eliminacijskega finalnega streljanja: četrtfinale: Simon Simonič ml. : Zlatko Kostanjevec 4:2, Robi Krajnc : Andrej Brunšek 3:2, Franci Ivanc : Danilo Petrin 2:3, Majda Raušl : Klemen Juvan 3:2
Polfinale: Simonič ml. : Raušl 2:3, Krajnc : Petrin 1:4
Za 3. mesto: Krajnc : Simonič ml. 2:3
Finale: Petrin : Raušl 2:3
1. B-liga pištola
1.	SD Jože Kerenčič	1146	30
2.	SD Kamnik	1109	19
3.	SD Gorenja vas	1092	15
4.	SD Domžale	1090	9
5.	SD Železniki	1088	17
6.	SD Štefan Kovač	1084	19
7.	SD Škofja Loka	1074	16
8.	SD Kranj	1068	9
9.	SD Moris	1064	10
10.	SD Dornava 1062 6
11.	SD Celje	1051 4
12.	SD Trzin	1041 9 Posamični rezultati strelcev:
1. Simon Simonič, SD Jožeta Ke-renčiča, 384, 2. Boštjan Simonič, SD Jožeta Kerenčiča, 383, 3. Aleksander Ciglarič, SD Jožeta Kerenčiča, 379, 16. Jernej Peteršič, SD Dornava, 362, 25. Slavko Ivanovič, SD Dornava, 355, 34. Bruno Šincek, SD Dornava, 345.
1. B-liga puška
1.	SD TS Ormož 1160 16
2.	SD Vremščica 1156 22
3.	SD Mrož Velenje 1150 17
4.	SD Postojna	1149 11
5.	SD Gorenja vas 1148 20
6.	SD Varstroj Lendava 1143 10
7.	SD Juteks Žalec 1143 15
8.	SD Kovinar Ormož 1143 9
9.	SD Trzin	1142 19
10.	SD Črenšovci 1142 9
11.	SD Preddvor 1140 10
12.	SD Leskovec 1136 6 Posamični rezultati strelcev:
1. Izidor Hreščak, SD Vremščica, 397, 2. Tadej Horvat, SD TS Ormož, 390, 3. Jure Sodja, SD Mrož Velenje, 389, 6. Marko Peras, SD Kovinar Ormož, 387, 8. Anton Novak, SD TS Ormož, 386, 12. Boris Hergula, SD TS Ormož, 384, 26. Rok Šumak, SD Kovinar Ormož, 379, 32. Petra Vernik, SD Kovinar Ormož, 377.
Simeon Gonc
Rokomet • 2. SRL (m)
DOBOVA - VELIKA NEDELJA 30:35 (15:21)
VELIKA NEDELJA: Kovačec 15 (15 obramb), Meško, Venta 5, Han-želič 6, Horvat, Veselko 2, Kneževič, Škripec 3, Preac, Ivančič 6, Majcen 1, Tušak 1, Klemenčič (5obramb, 1 x 7 m), Kumer, Špindler 10, Kvar 1. Trener: Samo Trofenik
Tekmo do sedaj dveh najboljših ekip lige si bo maloštevilno občinstvo (73 gledalcev) vsekakor zapomnilo po odlični igri gostov iz Velike Nedelje, ki so se na to srečanje odpravili z eno samo željo, in sicer ne izgubiti. Po vodstvu domačinov v 3. minuti, 2:0, so gostje vzeli vajeti v svoje roke in v 15. minuti povedli s
7:11. Domačini so bili prisiljeni zelo hitro vzeti minuto odmora, da bi ustavili nalet gostov, vendar jim tudi to ni kaj dosti pomagalo, saj so roko-
2. SRL - vzhod
REZULTATI 8. KROGA: Dobova - Velika Nedelja 30:35, Brežice -Drava Ptuj 30:21, Pomurje - Arcont Radgona 25:29. V tem krogu je bila prosta ekipa Dol TKI Hrastnik.
1.	VELIKA NEDELJA	7	6	1 0 13
2.	BREŽICE	7	4	2 1 10
3.	ARCONT RADGONA	7	4	12	9
4.	DOBOVA	7	4	1 2	9
5.	DOL TKI HRASTNIK	6	2	13	7
6.	DRAVA PTUJ	7	1	0 6 2
7.	POMURJE	7	0	0 7	0
metaši Velike Nedelje še naprej igrali odlično in vztrajno višali vodstvo. V 24. minuti je semafor kazal rezultat 10:18. V tem obdobju je odlično branil Davorin Kovačac, v napadu pa so zadevali Dejan Ivančič, Uroš Škripec in Tomaž Špindler. Do konca polčasa so domačini uspeli znižati vodstvo gostov na 6 zadetkov.
Drugi polčas so gostje začeli nekoliko slabše in Brežičani so se v 36. minuti približali na 19:22. To pa je bilo tudi vse, kar je domačim uspelo, saj so Velikonedeljčani s pametno igro in rotacijo vseh igralcev tekmo mirno pripeljali do konca in do zaslužene zmage. Pri gostih je potrebno pohvaliti celo ekipo, predvsem pa vratarja Davorina Kovačca, ki je v 40 minutah obranil kar 15 žog. Domačini so presenetili s svojo
igro v obrambi, saj so tokrat odigrali pravo borbeno tekmo brez grobosti. Odlično sta svoje delo opravila tudi sodnika Ivan Čeleš in Davorin Ram-šak in veseli smo, da tudi v drugi ligi sodijo dobri sodniški pari.
BREŽICE - DRAVA PTUJ 30:21 (13:10)
Z gostovanjem v Brežicah so ro-kometaši ptujske Drave pričeli drugi del tekmovanja v 2. slovenski moški rokometni ligi - vzhod. Po solidnem začetku in vodstvu do 15. minute je bila igra tekoča v napadu in kolektivna v obrambi. V tem času so gostje vodili z zadetkom ali dvema prednosti (6:4 in 7:5), nato pa je sledil padec v igri zaradi utrujenosti nosilcev igre, mladi pa niso bili kos vzdrževati ravnotežja na igrišču. Tako so doma-
čini naredili delni izid 5:0 (kljub minuti odmora) in ob koncu polčasa je bil rezultat 13:10 za domačine.
V drugem polčasu so domačini uspešno nadzirali potek tekme, gostom pa se kljub številnim menjavam ni uspelo vrniti v igro. Na tej tekmi, predvsem v prvem polčasu, se je izkazal Miha Sabo, ki je dosegel sedem zadetkov (šest v prvem polčasu) in mladi Matic Čeh pri uspešni realizaciji sedemmetrovk. Ostali bodo morali krepko popraviti igro, predvsem pa odnos do igre in klubskih barv. Na koncu je bil rezultat 30:21 za domačine, kar je realno za prikazano v tem trenutku. Naslednji teden dravaši na Ptuju gostijo ekipo RK Pomurje (v soboto ob 19. uri v Športni dvorani Center).
Danilo Klajnšek
Konjeniški šport
Na mednarodnih kasaških dirkah v Trstu sta se izkazali kobili Zvonka Osterca iz Križev-cev pri Ljutomeru, ki nastopa za kasaški klub Lenart Slov. gorice. In na morata Trio je na 1660 metrov dolgi progi s časom 1:18,7 zmagala, Gazza d'Asolo pa je bila v svoji kategoriji tretja (1:19,6). Na dirkah v Budimpešti je na 1900 metrov dolgi stezi slavil Rambo (1:20,6) z voznikom Brankom Seršenom (KK Ljutomer), drugo mesto pa je v tej preizkušnji pripadlo italijanskemu žrebcu Kramerju (Jože Sagaj ml., KK Ljutomer) - 1:20,8. (NŠ)
Ptuj • Sprejem za uspešne atlete - veterane
Rezultati, ki so vzor mladim generacijam
V poročni dvorani na Ptuju je ptujski župan dr. Štefan Čelan 20. novembra pripravil sprejem za uspešne at-lete-veterane, člane sekcije veteranov Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj, ki so izjemno pogumno zastavili svojo veteransko športno pot. Ptujski atleti- veterani so na Svetovnih veteranskih igrah posegli kar po osmih medaljah.
Sprejema so se ob uspešnih atletih-veteranih, Dejanu Do-klu, Branimirju Komelu, Mirku Vindišu, Miru Prstecu in Dušanu Korenu, manjkal je Mihael Svržnjak, udeležili tudi trener Milan Cimerman, Marko Sluga, začetnik in podpornik veteranskega tekmovanja v atletiki, Ferdo Veingerl, predsednik upravnega odbora Cestnega podjetja Ptuj, Marjan Lenartič, v. d. direktorja za šport Ptuj, in Fredi Kmetec, predsednik Športne zveze Ptuj.
Že nekaj let ptujski atleti-ve-terani uspešno nastopajo na veteranskih igrah doma in po svetu. Ponovno so se izkazali na svetovnih veteranskih igrah, ki so bile v Sydneyju od 11. do 18. oktobra. V 28 športnih panogah je na letošnjih igrah nastopilo kar 28.292 športnikov s celega sveta, v slovenskem zastopstvu, ki je štelo 13 članov, je bilo kar šest oziroma sedem Ptujčanov, ki so skupaj osvojili osem medalj. Dejan Dokl je v metu krogle, diska in kladiva osvojil tri srebrne kolajne, Bra-
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan dr. Štefan Čelan se je s sprejemom in medaljami zahvalil ptujskim atletom - veteranom za dosežke na tekmovanjih doma in v tujini, kjer so strah in trepet konkurence.
nimir Komel je v teku na 3000 m z zaprekami osvojil srebrno kolajno, srebrn pa je bil tudi v teku na 5000 m, Mirko Vindiš je bil dvakrat tretji v malem maratonu in v krosu, Mirko Prstec je bil četrti na 100 m z ovirami, Dušan Koren pa je bil četrti v metu kopja. Marko Sluga, ki ima ptujske korenine, pa je v skoku v višino osvojil srebrno medaljo.
Ptujski župan se jim je za športne dosežke zahvalil z občinskimi medaljami, ob športnikih jo je prejel tudi trener Mi-
lan Cimerman. Dokazali so, da so iz pravega testa, saj uspešno nastopajo še naprej po zaključeni aktivni tekmovalni karieri in so strah in trepet drugih tekmovalcev. Rezultati, ki jih dosegajo, so zelo pomembni tudi za mlade generacije, če mlade generacije nimajo vzornikov, ne morejo nikomur slediti, je še posebej poudaril ptujski župan, ko se je zahvalil atle-tom-veteranom za promocijo športnih panog Ptuja in mesta kot celote. V imenu prejemnikov občinskih medalj se je za
sprejem in pozornost najprej zahvalil Miki Prstec. Po najboljših močeh se bodo trudili tudi v bodoče, v letu 2010 jih čaka nekaj pomembnih tekmovanj v evropskem in svetovnem merilu. Zahvalil pa se je tudi Marko Sluga, ki je povedal, da je ptujski župan eden izmed treh slovenskih županov, ob hrast-niškem in žalskem, ki podpira atlete-veterane pri njihovem športnem udejstvovanju doma in po svetu.
MG
Mali nogomet • MNZ Ptuj, DMN Lenart, Liga Videm
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 1. KROGA: ŠD Vito-marci - Hobit Pub 2:3, Juršinci -Majolka 3:4, Mitmau - Bar Ring 0:5, Poetovio Linde plin - Bar Saš 5:1, FC Ptuj - Mogg 6:0, MSM International - Rim 0:16.
1.	RIM
2.	FC PTUJ
1 1 0 0 16:0 a
а.	BAR RING	1	1	0	0	5:0	a
4.	POETOVIO L. P. 1	1	0	0	5:1	a
5.	MAJOLKA	1	1	0	0	4:a	a
б.	HOBIT PUB	1	1	0	0	a:2	a T. JURŠINCI	1	0	0	1	a:4	0 S. VITOMARCI	1	0	0	1	2:a	0
9.	BAR SAŠ	1	0	0	1	1:5	0
10.	MITMAU	1	0	0	1	0:5	0
11.	MOGG	1	0	0	1	0:6	0
1 1 0 0 6:0 a 12. MSM INTERN. 1 0 0 1 0:16 0
1	1	0	0	S:2	a
1	1	0	0	T:2	a
1	1	0	0	6:1	a
1	1	0	0	5:2	a
1	1	0	0	4:1	a
1	0	1	0	1:1	1
1	0	1	0	1:1	1
1	0	0	1	2:5	0
1	0	0	1	1:4	0
1	0	0	1	2:T	0
1	0	0	1	1:6	0
1	0	0	1	1:6	0
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši ekipe Poetovio Linde plin (na sliki) so v prvem krogu 1. lige MNZ Ptuj prepričljivo ugnali stare rivale iz ekipe Bar Saš.
Foto: Črtomir Goznik
še višjo zmago so v uvodnem krogu zabeležili igralci FC Ptuja (na sliki).
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 1. KROGA: Polenšak
-	Poetovio O sole mio 1:4, ŠD AS Evroavto - Draženci 2:7, Apolon 11
-	AC Unikat paketi 5:2, Bar Gloria -Klub ptujskih študentov 1:1, Club 13
-	Ptujska Gora 8:2, Kenguru - Inox ograje Majcen 1:6.
1.	CLUB 13
2.	DRAŽENCI
3.	INOX MAJCEN
4.	APOLON 11
5.	POETOVIO
6.	BAR GLORIA
7.	KPŠ
8.	UNIKAT PAKETI 1
9.	POLENŠAK
10.	ŠD AS
11.	KENGURU
12.	PTUJ. GORA
DMN Lenart
B-liga
Rezultati 12. kroga (organizator: Bavaria - It - Pernica): Bavaria-it-Pernica - ŠD Pernica 3:5 (1:4), KMN Vitomarci - KMN Sv. Trojica 3:7 (0:4), ŠD Žerjavci - KMN Sv. Trojica II 4:5 (3:5), ŠD Selce - KMN Cerkv. G. Pri Ant. ml. Iii 3:1 (2:0), ŠD Kenguru Ilkos - KMN Slovenske gorice 7:3 (3:2), KMN Zavrh veterani - Rdeči vragi 6:4 (2:1).
1.	SV. TROJICA 11 10 0 1 131:28 30
2.	BAV.-IT-PERNICA 11 8 1 2 71:28 25
3.	DMNR SANDB. 11 7 2 2 57:47 23
4.	ŠD PERNICA 11 6 1 4 45:52 19
5.	KENGURU-ILK. 11 6 0 5 50:35 18
6.	VITOMARCI 11 6 0 5 48:30 18
7.	KMN ZAVRH V. 11 5 2 4 41:39 17
8.	ŠD ŽERJAVCI 11 4 3 4 29:42 15
9.	RDEČI VRAGI (-1) 11 4 2 5 56:66 13
10.	SLOV. GORICE 11 3 1 7 27:54 10
11.	ŠD SELCE 11 2 1 8 34:79 7
12.	CERKV. ml. III 11 2 1 8 27:58 6
13.	SV. TROJICA II 12 2 0 10 35:93 6
ONL Videm
ČLANI
Rezultati 1. kroga: Gostišče pri Tonetu ŠD Selan - Mladi upi Leska 1:2, ŠD AS Evroavto - ŠD Pobrežje mladi 8:2, Bar Avguštin - NK Videm 6:4, ŠD Majski Vrh - Bar Osmica 5:3, ŠD Lancova vas - ŠD Pobrežje člani 5:4.
1.	AS -EVROAVTO 1
2.	BAR AVGUŠTIN 1
3.	MAJSKI VRH
4.	LANCOVA VAS
5.	MLADI UPI - L.
6.	POBREŽJE ČL.
7.	ŠD SELAN
8.	NK VIDEM
9.	BAR OSMICA
0	0
0	0
0	0
0	0
10. POBREŽJE ML. 1 0	0
0
S:2 6:4 5:a 5:4 2:1 4:5 1:2 4:6 a:5 2:S
VETERANI
Rezultati 1. kroga: Bar Avguštin
-	Lancova vas 3:5, KMN Majolka
-	NK Tržec 6:2, NK Videm - NK Le-skovec 6:5, ŠD Pobrežje - prosti.
1.	KMN MAJOLKA 1	1	0	0	6:2	3
2.	LANCOVA VAS	1	1	0	0	5:3	3
3.	NK VIDEM	1	1	0	0	6:5	3
4.	ŠD POBREŽJE	0	0	0	0	0:0	0
5.	NK LESKOVEC	1	0	0	1	5:6	0
6.	BAR AVGUŠTIN	1	0	0	1	3:5	0
7.	NK TRŽEC	1	0	0	1	2:6	0
Pari 2. krog, nedelja, 29. 11.: veterani: 9.00 ŠD Pobrežje - Bar Avguštin, 9.40 NK Tržec - NK Videm, 10.20 Lancova vas - KMN Majolka, prosta je ekipa NK Leskovec. Člani: 11.00 Mladi upi Leska
-	ŠD Pobrežje, 11.40 ŠD Pobrežje mladi - Bar Avguštin, 12.20 Bar Osmica - ŠD Lancova vas, 13.00 NK Videm - ŠD Majski Vrh, 13.40 Gostišče pri Tonetu ŠD Selan - ŠD AS Evroavto.
DK, JM, DL
Športni napovednik
Rokomet • Ženski pokal
V	sredo ob 19. uri bodo rokometašice Mercatorja Tenzorja Ptuj v športni dvorani Center v četrtfinalnem obračunu ženskega rokometnega pokala gostile ekipo Krka iz Novega mesta. To srečanje je za mlado ptujsko ekipo velikega pomena, saj bi se ob morebitni zmagi uvrstile na zaključni turnir.
Nogomet • Prijateljska tekma: v sredo Labod Drava v Kidričevem
Nogometaši ptujske ekipe Labod Drava želijo prvenstveno srečanje z Domžalami pričakati v kar najboljši formi, zato so se dogovorili za prijateljsko srečanje z Aluminijem iz Kidričevega. Srečanje bo odigrano v sredo v Kidričevem ob 14.45.
Danilo Klajnšek
Kikboks • SP 2009 - Lignano, Italija
V	mestu Lignano Sabbiadoro v Italiji poteka od 23. do 29. novembra svetovno prvenstvo WAKO organizacije, na katerem nastopa tudi reprezentanca Slovenije. To vodi selektor Vladimir Sitar, ki je po uspešnih zaključnih pripravah na Rogli na pot vzel 18 članic in članov iz sedmih slovenskih klubov. V reprezentanci Slovenije so tudi tokrat predstavniki Kluba borilnih veščin Ptuj Sabina in Aleksander Koled-nik in Adriana Korez.
Reprezentanco na tekmovanju zraven selektorja Vladimirja Sitarja spremlja njegov pomočnik Bojan Korošec iz Izole. Na tekmovanju pa bo sodila tudi mednarodna sodnica Tončka Kaluža iz Ormoža. Kvalifikacijske borbe bodo potekale v sredo, četrtek in petek; polfinale in finale pa bosta na sporedu v soboto in nedeljo.
Selektor Vladimir Sitar: »Letos je to zadnje veliko tekmovanje in po napornem ritmu se odpravljamo tja z dobrimi občutki. Ekipa je sestavljena iz nekaj starih izkušenih tekmovalcev in nekaj mladih. Pričakujem dobre nastope vseh reprezentantov in seveda kakšno kolajno. Ptujčani imamo tokrat na prvenstvu tri predstavnike. V reprezentanci je bil letos prvič tudi Matic Bedenik Raušl, ki pa zaradi šolskih obveznosti ne more potovati v Italijo. Upam, da bodo tudi Ptujčani dali maksimum od sebe in dober rezultat ne bi smel izostati.«
Franc Slodnjak
Športne novičke
Nogomet • Kidričani premagali Maribor
Nogometaši Aluminija so bili na igrišču v Rogozi v prijateljskem nogometnem srečanju gostje državnih prvakov iz Maribora. Kidričani so uspešno odigrali zadnje srečanje v jeseni 2009 in premagali ekipo iz Ljudskega vrta z rezultatom 2:1. Strelca za Aluminij sta bila Denis Topolovec v 22. in Marko Krajcer v 80. minuti, za Maribor pa je zadel Dragan Jelič v 42. minuti. Do tega srečanja je prišlo zaradi odpovedi prvenstvene tekme med Mariborom in Interblockom; pri slednjih je zbolelo kar trinajst nogometašev, zato je bila tekma prestavljena. Bolezen je v posteljo položila tudi trenerja Maribora Darka Milaniča, v njegovi odsotnosti je ekipo vodil njegov pomočnik Ante Šimundža.
ALUMINIJ: Lipovac, Topolovec, Bingo, Krajcer, Medved, Purišič, Rot-man, Djokič, Kmetec, Vračko. Igrali so še: Rešek, Lončarič, Draškovič.
MARIBOR: Ranilovič, Aljančič, Lunder, Samardžič, Popovič. Mezga, Mihelič, Bačinovč, Dodlek, Jelič, Bunderla. Igrali so še: Radan, Majer, Sprečo, Mejač, Plut, Džinič. Trener: Ante Šimundža.
Boks • 1. liga
V Grosuplju je bil v soboto na sporedu 2. krog tekmovanja v 1. slovenski boksarski ligi. Nastopilo je 29 boksarjev, od tega jih je bilo iz ptujskega BK Ring pet - z žrebom so dobili možnost nastopa štirje. Bili so uspešni, saj so Nino Milošič, Aleš Kujavec in Nejc Nedeljko premagali svoje nasprotnike, Jernej Gajšek in njegov nasprotnik Vasja Jager iz Grosuplja pa sta se razšla z neodločenim izidom. Tudi v skupnem seštevku klubov so Ptujčani še vedno trdno na prvem mestu, zbrali so 27 točk, člani BK iz Slovenske Bistrice jih imajo devet manj, in sicer 18.
REZULTATI PTUJSKIH BOKSARJEV:
MLADINCI: do 69 kg: Nino Milošič (BK Ring Ptuj) - Jan Dolinar (Domžale) 2:0, Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj)
-	Iztok Walner (Maribor) 2:0; do 75 kg: Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj)
-	Aljoša Šlebik (Domžale) 2:0; ČLANI: do 81 kg: Jernej Gajšek (BK Ring
Ptuj) - Vasja Jager (Grosuplje) 1:1
Vsekakor pa bodo to soboto na svoj račun prišli ljubitelji boksa na Ptuju in v okolici. Boksarski klub Ring Ptuj bo namreč organizator 29. zlate rokavice. Ta športna prireditev se bo pričela ob 18. uri v Športni dvorani Mladika.
Danilo Klajnšek
Futsal, 2. SFL vzhod
• Tomaž - Branik Maribor 3:4 (3:2)
Strelci: 1:0 Kamenšek (6), 1:1 Šabeder (6), 2:1 Mlinarič (8), 2:2 Gajser (10., 6 m), 3:2 Bohinec (16), 3:3 Vrabel (26), 3:4 Vazovec (27).
Ekipa Tomaža je zmeraj veljala za odlično ekipo na parketu športne dvorane Hardek, saj so tukaj znale padati tudi najboljše slovenske ekipe. Letos ni tako, saj je Tomažu spodrsnilo že na tretji prvenstveni tekmi (Benedikt 4:5, Cerkvenjak 1:1, Branik Maribor 3:4). Edino domačo zmago so varovanci trenerja Marjana Magdiča uspeli doseči v 1. krogu, in sicer z rezultatom 4:1 proti novincu Zavrhu. Boleči spodrsljaji pa Peteline vse bolj oddaljujejo od želenega 3. mesta, ki še vodi v dodatne kvalifikacije za elitno druščino. Kljub krizi bi bilo nesmiselno vreči puško v koruzo, saj je ekipa precej spremenjena ter pomlajena in enostavno rabi čas, da se vse postavi na svoje mesto. V spomladanskem delu bo zagotovo zgodba drugačna in lahko pričakujemo precej boljši Tomaž. Treba je trdo trenirati, verjeti v ekipo in jo vzpodbujati ter ne popljuvati, ko jim gre slabo. V 8. krogu Tomaž gostuje pri novincu Zavrhu.
Rezultati 7. kroga: Slovenske Gorice - Cerkvenjak Gostišče Anton 5:5 (2:2), KMN Benedikt - FSK Kebelj 2:6 (1:1), Zavrh Masind - Nazarje Glin 2:3 (1:2), Tomaž - FC Maribor Branik 3:4 (3:2).
1.	NAZARJE GLIN 7 6 1 0 38:18 19
2.	KMN BENEDIKT 7 5 0 2 36:32 15
3.	FSK KEBELJ 7 2 4 1 24:17 10
4.	KMN TOMAŽ 7 3 1 3 28:25 10
5.	MARIBOR BR. 7 3 1 3 27:31 10
6.	ZAVRH MASIND 7 1 3 3 22:30 6
7.	CERKVENJAK 7 0 4 3 18:25 4
8.	SLOVENSKE G. 7 0 2 5 28:43 2
UK
Karate-do: pot praznih pesti
Tiger v hiši
Tokrat sem na klepet povabila tigre borilnih veščin Karate-do kluba Ptuj, senseia ali mojstra Andreja Cafuta, njegovo desno roko Jano Kovačec in našo najboljšo karateistko in reprezentantko Karate zveze Slovenije Špelo Horvat, ki ji poznavalci napovedujejo bleščeč uspeh med najboljšimi karatei-sti sveta. Zanimalo me je, kaj se skriva za filozofsko platjo tega tradicionalnega športa. Karate-do se od drugih borilnih veščin razlikuje po tem, da ne želi izpustiti nobene stopnice na poti učenja, rasti in duhovnosti, ki naposled ustvari uspešnega karateista in človeka, ki z vztrajnostjo, koncentracijo in spoštljivostjo premaguje pasti življenja. Vsi so si edini, da je sprva karate zate šport in kvalitetno preživljanje prostega časa, čez čas pa preraste v veliko več, saj ti zleze pod kožo in postane način življenja. Dovolite si spustiti tigra v hišo, mi pa vam zagotavljamo, da se bo spoštljivo dotikal ljudi in prostora.
Kakšna je razlika med borilno veščino karate in karate-do?
Andrej Cafuta: Več let sem se ukvarjal s športnim karate-jem, ki v sodobnosti vsebuje veliko novih elementov, v katerih se vedno bolj izgublja komponenta tradicionalnega. Šele ko sem spoznal mojstra borilnih veščin Rajka Lešnika (6. dan), živečega na Švedskem, ki je sensei veščine karate-do, sem se dotaknil korenin tradicionalne filozofije, ki prežema vsak gib in vsako odločitev. Karate-do ti resnično spremeni življenje, saj te nauči spoštovanja, obvladovanja čustev in vztrajnosti. In ta fraza ni zgolj klišejska, ljudje, ki se že leta ne ukvarjajo več s to veščino, mi večkrat povedo, da je filozofija, ki so se je navzeli v času vadbe, vplivala na njihovo življenje in je postala njihovo osnovno vodilo pri premagovanju ovir življenja.
Če se dotakneva filozofije karate-do. Mi lahko na grobo orišete temeljna vodila, ki jih človek osvoji s pomočjo te borilne veščine?
Andrej Cafuta: Na začetku morava povedati, da karate-do v osnovi ni borilna veščina, temveč je bil njen namen obramba. Prevod besede namreč pomeni »pot praznih pesti«, kar je prispodoba za obrambo brez orožja, pomen v duhovnem smislu; s pomočjo karate veščine do zena (prazna pest, fizični trening karateja je samo orodje oziroma most do
zena). Moč koncentracije in uporaba lastnega telesa lahko premaga našega nasprotnika. Danes karate-do bazira na odnosu človeka do samega sebe in do okolice. Ko karateist vstopi v prostor, se najprej prikloni prostoru, s tem izkaže spoštovanje do okolja, do narave. Nate se prikloni svojemu sen-seiu, ki nanj prenaša tisočletne modrosti in pred samo borbo se prikloni nasprotniku in mu izkaže spoštovanje. Otrok bi se moral naučiti tega spoštovanja do narave in soljudi, ne glede na to, ali so šibkejši ali močnejši od njega. Tukaj bi uporabil rek, da »lepa beseda, vedno lepo mesto najde«. Karate-do vas bo naučil tudi obvladovanja čustev, ki nas v stresnih situacijah hromijo, naučil vas bo pravilnega dihanja, ki je temelj zdravja in harmonije telesa in vztrajnosti. V življenju je večkrat prav vztrajnost ključ do uspeha. Talent ni dovolj, če ne vztrajaš na začrtani poti, ne moreš doseči ciljev.
Zaradi stresnega življenja se v starše in njihove otroke večkrat naseli nestrpnost in agresija. Kakšen pristop uporabljate pri otrocih, ki ne znajo obvladati agresije?
Jana Kovačec: Karateist je zmagovalec takrat, ko zna obvladovati svoja čustva. Ker so pri borbi udarci samo nakazani, je zelo pomembno, da se tvoja roka ali noga pravočasno ustavi in ne poškoduje nasprotnika. Vse to je kontrola in ko obvladaš svoje telo, potem s tem obvladuješ tudi svoja čustva in agresijo. To pa ne pomeni, da agresija ostaja v tebi. S pomočjo gibanja jo daješ ven, v sebe pa sprejemaš mir. To je skrivnost mojstrov. Ko v klub dobimo mladi naraščaj kara-teistov, je zelo pomembno, da že na začetku postavimo mejo, da otrok natančno ve, kaj se od njega pričakuje. Otrok potrebuje ta navidezni red in pravila, drugače je zmeden in ta zmedenost rodi agresijo. Večina staršev daje svojim otrokom samo prepovedi, ne razložijo pa jim, zakaj je določena stvar prepovedana in kakšne so posledice. Kako naj potem otrok razume, zakaj nečesa ne sme početi. Ko vemo, kje je meja, potem se med nami ustvari medsebojno spoštovanje in na tem spoštovanju lahko začnemo graditi zaupanje.
Na državnem prvenstvu za člane in članice, leta 2008, ti je karateistka Marija Jelen z nožno akcijo poškodovala nos in utrpela si
Spela Horvat med treningom
rahel pretres možganov. Pa vendar se ves čas pogovarjamo, da je karate-do nenasilen šport?
Špela Horvat: Razlikovati morate med športnim karate-jem in karatejem, kjer se izvajajo kate, ali gibi, ki samo nakazujejo borbo. Športni karate pomeni borbo in dovoljeni so nakazani udarci v telo. Tako kot v vsakem športu pa se tudi v karateju dogajajo zlorabe, kar pomeni, da nekdo pač ne upošteva pravil in želi na nepošten način zmagati. Veliko pa je tudi v obvladovanju čustev, o čemer smo pravkar govorili. Če ne obvladuješ svojega telesa, lahko nasprotniku povzročiš poškodbe in sodnik te diskvalificira. Za drugo leto mi napovedujejo uspeh na Evropskem članskem prvenstvu. To je zame velika spodbuda. Seveda si želim zmage, a zavedam se, da me na področju obvladovanja čustev čaka še trdo delo. Kadar sem v sebi prepričana o zmagi, potem je zmaga neizbežna, včasih pa imam negativne občutke in takrat sledi razočaranje. Tudi prevelika pričakovanja niso dobra, saj zaradi prevelikega vzhičenja lahko izgubiš samokontrolo. Za prihodnost ne bi rada nič napovedovala, sem pa pripravljena trdo garati za svoj uspeh.
Tvoj sensei Andrej Cafuta je spregovoril o pozitivni filozofiji, ki jo prinaša karate-do. Vse, kar je opisal, so karakteristike uspešnih ljudi. Na kak način ti je karate-do spremenil življenje?
Špela Horvat: S karatejem sem se začela ukvarjati pri devetih letih. Imam dva brata in vedno sem se družila s fanti. Bila sem zelo živahen otrok, in če je bilo potrebno, sem se s kakšnim tudi »zravsala«. Potem pa so moji kolegi začeli hoditi na karate in tri prijateljice, ki smo veljale za živahne in energične, smo se odločile poskusiti. Šlo je bolj za tipanje nečesa novega. V karateju sem se našla. Od tistega časa je minilo dvanajst let. Spominjam se svoje prve borbe, kjer sem dosegla zelo dober rezultat. To je bila moja samopotrditev za naprej in trenirala sem še bolj vztrajno in marljivo. Moram priznati, da mi je v začetku zmaga zelo veliko pomenila, sčasoma pa sem ugotovila, da mi karate daje veliko več, kot je zmaga. Ugotovila sem, da zmaga ni vse, pomembno je da zadovoljim svoja pričakovanja, s tem rastem in postajam boljša. To filozofijo sem prenesla tudi na življenje. V sporih se rada umaknem, a če sem izzvana, se znam boriti zase. Zaradi dobre koncentracije se lažje osredotočim na učenje in pridobila sem si jekleno voljo in vztrajnost. Kadar imam zastavljen cilj, znam garati zanj in se marsičemu odreči. V zadnjih letih je moj cilj končati Fakulteto za šport in postati profesor telesne vzgoje. Svoje znanje karateja bi rada prenesla na mladi rod karateistov in jim na ta način spremenila dojemanje sveta. Vem, da mi bo uspelo, saj karate uči, da kjer sta volja in vztrajnost, tam je tudi DO ali pot.
Kako si v vseh teh letih uspela uskladiti šolske obveznosti s treningi?
Špela Horvat: V začetku sem trenirala dvakrat na teden, zdaj pa približno štirikrat, vmes pa imamo tudi veliko priprav. Glede šole pa je bilo tako, da če mi je šlo v šoli dobro, mi je šlo tudi v športu odlično in obratno. Doma se ukvarjamo s cvetličarstvom in tudi sama
Jana Kovačec (črni pas, 1. dan-kyu), Andrej Cafuta (sensei, črni pas, 3. dan-kyu), Spela Horvat (črni pas, 1. dan-kyu)
Slovarček izrazov v karate-do:
Sensei - učitelj, mojster
Dodžo - kraj vadbe, ki je vreden vsega spoštovanja
Karate-do - pot praznih pesti
Do - način življenja
kju - šolske oziroma osnovne stopnje
dan - mojstrske oziroma nadaljevalne stopnje
Več informacij si lahko preberete na strani: www.karatedoptuj.com
sem veliko pomagala pri delu. Končala sem športno gimnazijo in naredila sem šolo za cvetličarje. V življenju nikoli ne veš, kam te zanese pot, zato je bolje imeti več spričeval kot premalo. Danes sem študentka na Fakulteti za šport. Zelo naporno je uskladiti študij, šport in družabno življenje, ni pa nemogoče. Karate mi je zlezel pod kožo in to je moj stil življenja, ki sem ga izbrala.
Tržni sistem od človeka zahteva zmagovalca za vsako ceno, v karate-do pa otroka naučite tradicionalnih vrednot. Kako se potem otrok lahko znajde v tem krvoločnem svetu?
Jana Kovačec: Zmagovalec za vsako ceno je samo kratkoročen uspeh, oziroma krajša pot,
ki je varljiva, saj s tem človek pozabi na bližnjega, kar pa se lahko dolgoročno obrne proti tebi. Rada bi opozorila tudi na dejstvo, da večina novodobnih borilnih veščin zelo hitro preide na samo borbo, pri tem pa izpusti veliko stopnic, ki otroka naučijo bistva in filozofije, ki jo mora uporabljati med borbo. To je tako, kot da začneš graditi hišo brez načrta in se ti čez čas sesuje na glavo. Vsaka hiša potrebuje trdne temelje, na katerih potem zgradiš dobrega karateista in uspešnega človeka. Otroke navadimo, da vedno pogledajo na mlajše in šibkejše prijatelje in jim pomagajo, ker nikoli ne vedo, kdaj se bodo stvari obrnile. Pri nas otroci prehodijo veliko stopnic duhovne in telesne rasti,
preden so pripravljeni na borbo. To je sicer daljša pot, a je veliko kvalitetnejša, saj postaja del tvojega življenja. Karate-do ni borba, temveč je filozofija, ki jo prenašamo v življenje. V tem športu tudi ni dopinga, saj droge vplivajo na naše čustvovanje. Če ne moreš obvladati svojih čustev, potem se tega športa ne moreš iti.
Andrej Cafuta: Karateist je tiger v hiši, ker se med borbo vede kot tiger. Opazujte mačka, kako lovi svoj plen, kako se giba, kako opreza, preden ga napade. Tradicionalne borilne veščine izhajajo iz časov, ko so ljudje posnemali živali, da so preko tega izpopolnili svojo tehniko bojevanja. Roke so služile namesto mečev in dober sensei je znal svojo energijo usmeriti preko dlani v nasprotnika in ga s tem onemogočiti. To je umetnost, tradicija, duhovnost in mit. V življenju si lahko plen ali lovec, karate pa ti pokaže, kako se lahko obraniš pred življenjskimi sovražniki, kot so stres, tempo življenja in lastna čustva, ter zaživiš bolje in drugače.
Aleksandra Jelušič
Tigrčki na najvišjih stopničkah
V soboto, 14. novembra, je Karate klub Rogaška Slatina organiziral tekmovanje za 10. pokal občine Rogaška Slatina, v katah (posamično) in športnih borbah. Tekmovali so tako dečki kot deklice, tekmovanje pa so pripravili v športni dvorani Janina. Nastopilo je več kot 120 karateistov iz različnih slovenskih karate klubov. Ptuj so odlično zastopali karateisti Karate-do kluba, v sestavi: Krištof in Oscar Kri-
žanec, Tinka in Ela Velenko ter Špela Pernek. Med dečki je bil najuspešnejši Ptujčan Oscar Križanec, ki je v finalu premagal veliko višjega in močnejšega nasprotnika, člana Karate kluba Kozjansko, in osvojil 1. mesto v katah. Kozjančan se je med izvedbo kate zme-del in odstopil. Oscar je svojo kato izvedel prepričljivo in na profesionalnem nivoju, kar je preseglo vsa pričakovanja. Med mlajšimi deklicami sta
nastopili karateistki Karate-do kluba Ptuj: Špela Pernak (2. mesto v katah), Ela Valenko (3. mesto v katah).
Vzdušje na tekmovanju je popestril častni gost iz Zagreba, veliki mojster borilnih veščin Miro Škerl (v karateju 8. DAN, aikido 7. DAN, kendo, iai-do-veščina s pravi mečem, kung fu). Miro je imel v ZDA čast spoznati Brucea Leeja, s katerim sta se skupaj urila v borilni veščini kung fu.
Mladi karateisti, tigrčki Karate-do kluba Ptuj
Ptuj • Vlasta Nussdorfer s članicami Kluba tajnic Ptuja in okolice
Usode ljudi ji ne dajo miru
Petega novembra so se v restavraciji Ribič na Ptuju članice Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice ter njihove prijateljice srečale s predsednico Belega obroča Slovenije Vlasto Nussdorfer.
Po uvodnem pozdravu predsednice Martine Jakomini je gostja skozi svojo življenjsko zgodbo predstavila svoje delo, pisateljevanje in aktivnosti Belega obroča, društva, ki skrbi za pomoč žrtvam kaznivih dejanj in ki je bilo v Sloveniji ustanovljeno 5. decembra leta 2003 po vzoru številnih evropskih držav. V tem času je društvo, ki združuje že več kot 300 posameznikov najrazličnejših poklicev, izpeljalo že veliko akcij pomoči otrokom in odraslim, žrtvam kaznivih dejanj. Vlasta Nussdorfer je v tem času napisala že šest knjig: Naše deklice z vžigalicami, Naši dečki z ulice, Vrednote na odru življenja, Abeceda življenja, Naši obrazi in Razmišljanje o življenju, ki jih je vse po vrsti darovala za dobre namene. Najnovejša knjiga
Vlaste Nussdorfer je sestavljena iz razmišljanj, napisanih za kolumno na portalu IUS-INFO.
Prejeli smo
»SRECAnja z odvisnostjo«
V izjavi, ki sem jo podala novinarki Viki Ivanuša dne 11. 11. 2009 sem nenameno-ma izpustila naslednjo vse-
bino: »Projekt »SREČAnja z odvisnostjo« so sofinancirali Območno združenje Rdečega križa Ormož in Medobčinska lokalna akcijska skupina Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter Turistična kmetija Ozmec iz Senešcev.«
Hvala za razumevanje.
Teja Vernik Trofenik
Srečanja se je udeležilo 15 parov od veliko več povabljenih, a se mnogi srečanja žal niso mogli udeležiti. Zbrali so se pred župniščem, kjer jim je član župnijskega sveta pripel šopke, nato so se v sprevodu podali v cerkev. Na začetku maše jih je pozdravila članica župnijskega sveta, mašo pa je daroval p. Janko Gašparič, ki je srečanje
organiziral, ob somaševanju patrov Benjamina Mlakarja in Vita Muhiča. Jubilanti so sodelovali pri maši, daritve na oltar pa sta prinesla zlatoporočenca Podgoršek. Mašo so polepšali cerkveni pevci, na orgle pa je zaigrala Marija Fridl.
Po maši so jubilanti poklepetali pred cerkvijo, nato so se odpravili v krajevno dvorano,
Foto: Črtomir Goznik
Vlasta Nussdorfer je med ptujskimi tajnicami vedno dobrodošla gostja kot tudi drugje v Sloveniji.
Foto: Črtomir Goznik
Zadnja knjiga, ki jo je izdala Vlasta Nussdorfer, ima naslov Razmišljanje o življenju. Evro od vsakega prodanega izvoda knjige bo Mladinska knjiga namenila žrtvam spolnega nasilja, celoten avtoričin honorar pa je namenjen Društvu za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Beli obroč Slovenije.
V njej je strnila nekaj svojih razmišljanj, ki jih je imela ob delu z ljudmi, ki jim življenje ni prizanašalo. Mladinska knjiga bo od vsakega izvoda po en evro namenila za žrtve spolnega nasilja. Zbralo naj bi se okrog štiri tisoč evrov, ki jih bo društvo Beli obroč namenilo dvema dekletoma, starima okrog 15 let, ki sta bili žrtvi hude spolne zlorabe.
Zgodba Vlastinega življenja se je tega novembrskega večera prepletla z vsebino knjig in
Podlehnik • Srečanje zakoncev jubilantov 2009
Skozi lepe in težke trenutke
S sklenitvijo zakonske zveze človek povezuje svoj cilj, da bi s svojim življenjskim sopotnikom skupno in v slogi preživel lepe in težke trenutke, ki jih prinaša življenje. V nedeljo, 15. novembra, so proslavljali skupno prehojeno pot jubilanti, ki so praznovali okrogle obletnice: 10, 25, 30, 35, 40, 45 in 50 let zakona.
kjer so imeli drugi del srečanja. Najprej je vse pozdravil župan Marko Maučič, sledil je kulturni program, v katerem so nastopile ljudske pevke Trstenke, ljudski pevci Kopači in citrarka Petra Grabrovec. Po kosilu pa so se zavrteli ob zvokih našega ansambla bratov Belšak. Bilo je lepo in nepozabno.
Zdenka Golub
zgodbami ljudi, ki potrebujejo pomoč vseh, ki so občutljivi za potrebe drugih ljudi. Kot že tolikokrat doslej je želela sporočiti, da je vsak lahko dober, da vsak lahko pomaga, da včasih niti ni potrebno veliko, da osrečiš nekoga oziroma mu pomagaš poiskati svetlejšo stran življenja.
»Na Ptuj rada prihajam, še posebej pa je lepo v bližini vode, kjer se redno dobivamo s članicami kluba tajnic,« je povedala. Tokrat je iz svojega bogatega in ustvarjalnega življenja in dela razkrila kar nekaj stvari, ki jih še nikoli ni. Med drugim tudi svoj prvi stik s pravosodjem, ki ga je doživela kot petletna deklica s čopki, v dokolenkah in lakastih čevljih. Strica sodnika je pretentala, da jo je vzel zraven na sodišče, ker je želela obiskati sodno dvorano. Obljubila mu je, da bo pridno sedela na prvi klopi. Med razpravo pa ji je ušlo, prosila je za tišino v dvorani, ker je njen stric sodnik, zato ga naj ubogajo na njeno prošnjo. Takrat si niti mislila ni, da bo nekoč tudi sama študirala pravo. V prvem razredu ji ni najbolje šlo, povrhu pa je še zbolela, kljub temu pa je že takrat kazalo, da bo znala zbirati ljudi okrog sebe. Kmalu pa se ji je odprlo in od takrat dalje ji šola ni delala nikoli preglavic. Vseskozi je bila pridna,
rada je pomagala sošolcem. Po končani gimnaziji se je vpisala na dve fakulteti, pravno in na novinarstvo. Po pol leta pa se je odločila samo za pravo, zaradi strica, ki je znal vse lepo povedati. Njeno delo državne tožilke je bolj ali manj že dobrih 31 let povezano v takšni ali drugačni obliki z nasiljem. Srečala se je s številnimi krutimi usodami, ki ji niso dale miru, ki so jo silile k razmišljanju, kako ljudem pomagati mimo tistega, kar zanje narediš po uradni dolžnosti. Začelo jo je zanimati več, ne samo tisto nujno, povezano z delom tožilke, želela je vedeti, kako bodo živeli ljudje jutri, kako jim pomagati. Nekatere osebe so našle tudi mesto v njenih knjigah, ljudje, ki so jih brali, pogosto niso mogli verjeti, da se ljudem lahko dogaja toliko hudega, da je možno, da se to dogaja pri nas. Vedno pa je skrbno pazila, da se žrtve ne bi v njih prepoznale. Nastalo je društvo Beli obroč, ki je vse bolj širilo poslanstvo. Knjige so odprle nova vrata, z zbranimi sredstvi so lahko pričeli tudi finančno pomagati žrtvam nasilja. Delati pa je potrebno še naprej, pisati, govoriti, razmišljati, pri čemer pa je potrebno paziti na žrtve, da se jih ne izpostavlja po nepotrebnem. Storilcem pa nagnati strah v kosti, da se bodo tako bali, da se za
nasilje ne bodo odločili ali pa ga bodo storili samo enkrat in nikoli več. 7. decembra letos bodo odprli prijazno sobo za zaslišanje otrok, da bodo samo enkrat povedali, kaj se jim je zgodilo. Pomembno je tudi vedeti, da je nova zakonodaja začetek zastaranja pomaknila na žrtvino osemnajsto leto starosti, kar pomeni, da bo zastaranje v najhujših primerih zlorab preteklo z žrtvinim 48. letom, saj je v teh primerih rok zastaranja 30 let.
»Tako rada pišem, zagotovo bom kdaj napisala tudi zgodbo o svojem življenju, pa še veliko drugih, kot na primer o klo-šarjih,« je sklenila novembrski pogovor na Ptuju Vlasta Nussdorfer. Še enkrat pa je položila na srce, da je pomembno, da lepo živimo, da smo prijazni, kar včasih tudi pomeni, da smo prijazni do samega sebe. Paziti pa je potrebno, da te ne pohodijo, kar če si drugačen, imaš vse možnosti, da te pohodijo, zavist je v tej mali deželi zelo razširjena, pogosto se niti ne zavedamo, kako zelo pogubne posledice ima, ker nas razžira in uničuje. Bodimo občutljivi za dogajanja okrog sebe, za ljudi, ki trpijo, pa tega niso sami krivi, ker vedno lahko polepšamo dan nekomu in vedno lahko tudi pomagamo.
MG
Foto: Zdenka Golub
Podlehniški jubilanti so proslavljali 10,25,30,35,40,45 in 50 let zakona.
(1920-2009)
V življenju ni razdalje in ne ločitve, ki je ne bi mogla premagati prijazna misel. In ko brskamo po svojih spominih, tam, kjer domujejo tri najlepše besede: ljubezen, dobrota, poštenje, Te zmeraj uzremo. Pogrešamo te.
Leopold Perger - Poldek,je bil človek s premislekom. Odgovoren in klen oblikovalec svojih življenjskih spoznanj. Njegova nemirna narava mu je pomenila nenehen in nepomirljiv boj s samim seboj in časom, v katerem je živel. Bil je poln notranjih vsebin in moči, ki silijo na dan kakor pritajen vulkan. Kakor samoumevna in dokončna bitka za tiste človekove vrednote, ki dajejo vsebino in smisel nevidnemu in zato še bolj dragocenemu in prvinskemu vzgibu naše zavesti.
Na potovanju skozi življenje je vedno znova odkrival temeljno resnico, da sta svet in življenje v njem resnično samo ravnotežje nasprotij, ki pa vendarle ustvarjajo harmonijo. Znal je pozorno prisluhniti argumentom drugih, jih skrbno presoditi in pretehtati in na tej podlagi sprejemati odločitve.
Bil je kot krmar, ki pozna nevarnosti in zahrb-
tnosti viharjev, pa ga vendar ti ne prestrašijo. Pristal je v zarji trajne časti, trajne hvaležnosti in trajnih spominov. Mnogi, ki so se v življenju postavljali predenj, ne dojamejo niti obrisov njegove sence, kaj šele izjemnega vedenja.
Znal je biti ljubezniv in spoštljiv do okolice, ljubeč do najbližjih, vendar nikoli na račun resnice. Za seboj pušča močne sledi. Ne le v sinu, hčerkah in njemu tako ljubi ženi, ne le v prijateljih, ampak predvsem v ljudeh, ki želijo hoditi po njegovi poti.
Če smo se zaradi bolezni zadnje mesece poredko videli in slišali, bo poslej stalno, ne med nami, ampak nad nami. Težka je izguba moža, očeta. Ne bodimo pa sebični. Dokazujemo, da resnično cenimo njegovo delo. Samo zanj je živel in z njim ostaja trajno naš in med nami.
V imenu Kmetijske zadruge Ptuj in njegovih članov je sožalje izrekel direktor zadruge g. Ljubo Čuček.
Ivo Kornik
Na valovih časa
Okoli sveta (19) • Piše: Filip Kovačič
V deželi dolgega belega oblaka
Foto: F. Kovačič
Pokrajina je bila fantastična, idilo so pokvarile le drobne muhe, za katere še nisem nikoli prej slišal in jih vse do prvega pika tudi nisem resno jemal. Že na začetku kajakaškega izleta med fjordi, ko smo si še oblačili nepremočljiva neoprenska oblačila, nas je vodnik opozarjal na žuželke, da naj se močno 'nasprejamo' z repelen-ti. Nekateri smo upoštevali opozorila bolj, nekateri manj. Vendar je bilo slednjim čez nekaj ur že pošteno žal. Namreč te mušice so bile nekaj najbolj banalnega in bolečega, kar sem v življenju doživel glede pikov insektov. V tako že hladni pokrajini, kjer ne pričakuješ tovrstnih neprijetnosti, doživiš še dodaten hladen tuš. Roji krvosesih mušic napadejo in iščejo nepokrit del kože, najhuje pa je, da pika sploh ne čutiš, dokler se koža ne vname. In takrat boli huje kot osji pik. Britanec, ki je bil z mano na kajakaškem izletu, je bil naslednji dan popolnoma rdeč in je moral poiskati zdravniško pomoč. Ko smo veslali med tisoč metrov visokimi navpičnimi skalami fjordov v zalivu nemirnega Tasmanskega morja, smo v daljavi opazili večjo skupino ljudi in čolnov. Šele kasneje sem izvedel, da je potekala reševalna akcija za pogrešanim avstralskim kajakašem, ki se je odpravil na več tisoč kilometrov dolgo avanturo iz Avstralije preko nemirnega Tasmanskega morja. Žal je nikoli ni živ dokončal, našli so le njegov kajak.
Iz famoznega Milford Sounda sem se z avtobusom odpravil nazaj v Te Anau in nato proti kraljičinemu mestu Queenstownu, ki je tudi najbolj adrenalinsko mesto v Novi Zelandiji in kraj, ki sprejme tudi po desetkrat več turistov na dan, kot je lokalnih prebivalcev. Še vedno zelo lepo mestece, vendar za moj okus preveč turistično. Od tam me je pot vodila proti idilični Wanaki. Mesto, obdano z jezerom, ima največ milijonarjev na prebivalca v Novi Zelandiji, saj je vsak drugi meščan obogatel z zemljo, saj je ta med najdražjimi v Novi Zelandiji. Naslednje jutro sem se zgodaj odpravil proti novozelandskim Alpam. Zamenjal sem dva avtobusa in šele ko sem se peljal po alpski dolini, sem opazil, da sem v prejšnjem pozabil dragocen fotoaparat. Na srečo
Milford Sound - dežela fjordov
sem imel še enega manjšega s seboj, vendar me je skrbelo, da mojega Canona skupaj z nekaj sto slikami ne bom nikdar več videl. Takoj ob prihodu ob vznožje Mount Cooka, najvišje gore v Novi Zelandiji, sem najprej poklical na avtobusno podjetje in jim povedal, kaj sem pozabil na sedežu avtobusa. Zagotovili so mi da, če ga ni kakšen potnik vzel, ga bom zagotovo dobil ob vrnitvi. Na srečo se je to uresničilo in sem fotoaparat dobil nazaj.
Čudovita dolina s čudovitim razgledom na najvišji vrh Nove Zelandije, ki je bil dodatno poplačan še z lepim sončnim vremenom. Naslednji dan sem že bil na poti proti ledenikoma Fox in Franz Josef, ki se na začudenje strokovnjakov celo večata. Od tam sem se po zahodni obali
morja ter preko alpskega prelaza Artur vrnil do Kristusove cerkve oziroma v originalu mesta Chri-stchurch. Točno na valentinovo sem se po enajstdnevni krožni turi po južnem novozelandskem otoku vrnil v mesto, kjer sem popotovanje začel. Zagotovo bi moral ostati kakšen dan več v vsakem kraju, ki sem jih obiskal, da bi lahko sploh imel realen vtis o njem, vendar me je čas preganjal. Tudi če se je na začetku zdelo, da bo mesec dni za Novo Zelandijo dovolj, sem opazil, da sem bil vse bolj podoben instant japonskim turistom, ki pridejo, poslikajo in gredo naprej. Upal sem, da bo na severu bolje, če si bom sposodil avto. Na pošti v mestu Christc-hurch me je že čakalo vozniško dovoljenje, prevedeno v angleščino, ki mi ga je poslala slovenska
ambasada v Avstraliji. Žal pa se je medtem spremenilo glede izposoje avta. Prav vsi avtomobili rentacar podjetij v mestu in okolici so bili sposojeni. In teh tam ni malo. Očitno se je začela najvišja turistična sezona v Novi Zelandiji. Upal sem, da se bo v nekaj dneh kaj spremenilo in da si bom mogoče že v Wellingtonu lahko najel vozilo in občutil pravo svobodo vožnje po Novi Zelandiji.
Obiskal in poklical sem na desetine rent-a-car družb. Zaman. Ni bilo več tiste ugodne ponudbe, ki sem jo pričakoval. Pravzaprav sploh ni bilo več ponudbe, vsa vozila so bila rezervirana za najmanj teden dni naprej. Pri vseh družbah! Na koncu se mi je vztrajanje le izplačalo, saj sem našel vozilo, vendar je le to bilo na Severnem otoku, v glavnem mestu Wellington. Do tja pa me je še čakala šesturna vožnja z avtobusom in triurna z velikim trajektom, ki preko Cookovega zaliva povezuje Južni in Severni otok.
Po dveh tednih Nove Zelandije sem si lahko naredil nekakšen vmesni zaključek. Kljub velikim pričakovanjem nisem bil razočaran. To je resnično lepa dežela, polna kotičkov za sprostitev oči in duše. Sedaj me je čakalo še bolje, popolna svoboda. Odkrivanje zanimivega Severnega otoka s svojim (najetim) vozilom. Po levi strani ceste! Nič za to. Komaj sem čakal ...
Nadaljevanje prihodnjič
Krvodajalci
7. september - Alojz Ivanuša, Frankovci 30; Miran Lah, Ptujska cesta 2, Ormož; Nada Skoliber, Heroja Kerenčiča 15, Ormož; Greta Galun, Nadole 11; Zdravko Pulko, Žetale 93; Tamara Rožman, Ul. Kneza Koclja 9, Ptuj; Roman Drevenšek, Podvinci 45; Robert Cvetko, Čehova ul. 3, Ptuj; Janez Letonja, Žetale 57; Robert Doliška, Natašina pot 1/a, Ptuj; Ivan Skok, Žetale 49; Franc Janžekovič, Slomi 7/a; Franci Plajnšek, Draženci 14/c; Denis Lenarčič, Trubarjeva 13, Ptuj; Franc Slatič, Sp. Velovlek 2; Majda Pulko, Žetale 93; Marjana Mahorič, Podvinci
98/b, Ptuj; Branko Korez, Stogovci 22; Jure Fajt, Kajuhova ul. 1, Ptuj; Brigita Stojnšek, Nadole 12; Tatjana Skoliber, Heroja Kerenčiča 15, Ormož; Andrej Kozel, Velika Varnica 6; Kristijan Lenart, Dornavska c. 11, Ptuj; Martin Vr-bančič, Slovenskogoriška 7, Ptuj; Matej Cvilak, Žetale 57; Izidor Štajnber-ger, Žetale 94; Klemen Bedrač, Ul. 25. maja 19, Ptuj; Anton Butolen, Žetale 80; Anton Brenholc, Rjavci 21; Zlatko Kosec, Moškanjci 118; Stanko Pulko, Žetale 52; Ino Šimenko, Volkmerjeva 54, Ptuj; Srečko Pukšič, Destrnik 2; Vida Prevolšek, Čermožiše 61; Smiljan Kovačec, Slomi 1.
10. september - Verica Pintarič,
Veliki Brebrovnik 94; Dušan Kosec, Vinski Vrh 84; Jožef Pintarič, Veliki Brebrovnik 94; Mirko Horvat, Podgorci 62; Gorazd Kumer, Cerovec Stanka Vraza, Ivanjkovci; Miran Škrinjar, Frankovci 43; Robert Munda, Strmec pri Ormožu 2/a; Stanko Perger, Velika Nedelja 6; Andrej Zlatnik, Frankovci 42/a; Zdenka Šijanec, Skorba 38; Srečko Sitar, Lancova vas 58/b; Jožef Topolovec, Gradišče 23; Livija Meglič Bohak, So-vretova pot 41, Ptuj; Terezija Horvat, Nova vas pri Markovcih; Renata Avguštin, Lešje 37; Barbara Žnidarko, Leš-je 3; Slavko Kolarič, Žabjak 14; Peter Žnidarič, Dupleški Vrh 16; Janez Fijan, Zabovci 11/a, Markovci; Ivan Šegula,
Juršinci 48; Robert Avguštin, Lešje 37; Majda Fijan, Zabovci 11/a; Franc Gabrovec, Gorca 69; Dušan Slodnjak, Sakušak 19/a; Ana Vojsk, Zabovci 56; Dušan Furek, Draženci 87; Ivan Sla-meršek, Pestike 1/a; Marija Kristovič, Zabovci 29; Branko Čepic, Prešernova 20, Maribor; Natalija Kokot, Majšperk 32; Aleš Forštnarič, Stojnci 151; Ivan Bedenik, Žetale 56; Daniel Nahberger, Kopališka 14, Kidričevo; Nataša Inti-har, Kungota pri Ptuju 2; Marjan Škofič, Formin 7; Štefan Rotvein, Tržec 10/c; Neža Plajnšek, Zabovci 6/b; Stanko Brumen, Pacinje 3/a; Aleksander Še-ruga, Kajuhova 5, Ptuj; Ivo Baklan, Orešje 198; Roman Resman, Podvinci 68/a; Marija Kolednik, Pacinje 5/a; Marija Prelog, Markovci 52; Milan Avguštin, Lešje 37; Branko Šešerko, Nova vas 97; Gregor Smo-lej, Majšperk 59.
Torek, 24. november
Danes goduje Janez.
1826 se je rodil Italijanski novinar In pisatelj, avtor Ostržka Carlo Collodi. 1857 se je rodil v Fužini pri Zagradcu slovenski duhovnik dr. Ignacij Žitnik.
1859 je naravoslovec, zdravnik in teolog Charles Darwin objavil svoje
osnovno delo Nastanek vrst z naravnim izborom.
1864 se je rodil francoski slikar Henri de Toulouse-Lautrec.
1897	je nemškonacionalni parlamentarec Wolf v državnem zboru fizično napadel slovenskega poslanca Frana Šukljeta.
1900 se je rodila slovenska pisateljica Mara Hus. 1918 je Osrednji odbor Narodnega vijeca v Zagrebu sprejel sklep o takojšnjem zedinjenju Države SHS s kraljevinama Srbijo in Črno goro. Sreda, 25. november Danes goduje Katarina. Danes je dan boja proti nasilju nad ženskami. 1562 se je rodil španski dramatik Felix Lope de Vega. 1780 so spustili vodo v novozgrajeni Gruberjev prekop v Ljubljani. 1783 je v osamosvojitveni vojni proti Britancem vkorakala ameriška vojska v New York.
1918 so na skupščini v Novem Sadu sklenili, da se Vojvodina odcepi od Madžarske in se priključi k Srbiji.
1918 se je v Ljubljani prvič predstavila prva ljubljanska baletna skupina. 1926 je italijanski fašistični režim ustanovil posebno sodišče za zaščito države.
1981 je Generalna skupščina OZN sprejela deklaracijo o odpravi vseh oblik diskriminacije in nestrpnosti, ki temeljijo na veri ali religiji. Četrtek, 26. november Danes goduje Konrad
1607 se je rodil britanski teolog John Harvard.
1864 se je rodil v Kobaridu Andrej Gabršček, politik, časnikar, tiskar in
založnik.
1868 se je japonski cesar Mucuhito odločil, da se bo preselil v mesto Edo in ga preimenoval v Tokio.
1868 se je rodil v Bočni, v bližini Ljubnega pri Savinji, organizator slovenskega planinstva Fran Tominšek.
1918 je v navzočnosti srbske vojske črnogorska narodna skupščina v Podgorici odstavila vladarsko dinastijo Petrovič-Njegoš in Črno goro priključila kraljevini Srbiji.
1929 se je rodil vodja najbolj popularnega slovenskega narodno-zabavne-ga ansambla v Sloveniji Slavko Avsenik.
1990 je predsedstvo Republike Slovenije protestiralo pri predsedstvu Jugoslavije zaradi posega poveljstva 5. vojaškega območja v oborožitev Teritorialne obrambe. Petek, 27. november Danes goduje Virgil.
784 je umrl salzburški škof Virgil, ki so ga imenovali tudi apostol Karan-tanije.
1701 se je rodil švedski astronom Anders Celsius. 1874 se je rodil prvi predsednik Izraela Chaim Weitzmann, borec za osamosvojitev judovske države.
1898	se je rodil v Ljubljani slovenski filmski režiser, scenarist in publicist Ernest Adamič. Režiral je več kot 80 kratkih filmov.
1905 se je na zborovanju zaupnikov katoliškosocialne stranke v Ljubljani stranka preimenovala v Slovensko ljudsko stranko. 1989 so podpisali sporazum o ustanovitvi opozicijske koalicije Slovenije - Demos.
Sobota, 28. november
Danes goduje Jakob.
Danes je svetovni dan pravice vedeti.
1520 je Ferdinand Magellan na svoji poti okoli sveta zaplul na Pacifik. 1821 se je Panama ločila od Španije in postala provinca velike Kolumbije.
1896 so odprli v Budimpešti prve štiri kilometre podzemne železnice.
1907 se je rodil italijanski postelj Alberto Moravia.
1915 se je rodila v Dragatušu slovenska slikarka Cita Potokar.
1920	so bile prve parlamentarne volitve v Kraljevini SHS. Nedelja, 29. november
Danes goduje Radivoj. Danes je svetovni dan urbanizma.
1780	je umrla Marija Terezija, ki je bila 40 let avstrijska cesarica ter ogrska in češka kraljica.
1781	je Jožef II. razpustil več samostanov.
1797 se je rodil italijanski skladatelj Gaetano Donizetti. 1889 se je rodil v Železnikih slovenski literarni zgodovinar in urednik France Koblar.
1921	se je rodil v Kamniku slovenski pesnik France Balantič. 1939 je sovjetska vojska brez vojne napovedi napadla Finsko.
1945 je Ustavodajna skupščina razglasila Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo.
Ponedeljek, 30. november Danes goduje Andrej.
Danes je svetovni dan boja proti smrtni kazni in svetovni dan varstva potrošnikov.
1436 je cesar Sigismund povišal celjska grofa Friderika II. in Ulrika II. v državna kneza in istočasno ustanovil Celjsko kneževino. 1581 je prišlo do prvega primera podpisa pogodbe o državni pomoči ranjencem.
1667 se je rodil angleški razsvetljenski pisatelj in publicist Jonathan Swift.
1810 se je rodil ameriški puškar Oliver Fischer Winchester. 1817 se je rodil nemški zgodovinar in pravnik Theodor Momsen. 1835 se je rodil ameriški pisatelj Mark Twain, avtor priljubljenih pripovedi z naslovom Tom Sawyer in Huckleberry Finn. 1874 se je rodil Winston S. Churchill, dvakratni britanski premier in voditelj angleškega imperija v času druge svetovne vojne.
AvtoPgOM
Novi doblo na voljo v sedemsedežni in komercialni izvedbi
Italijanski Fiat je novega dobloja opremil s sodobnejšimi motorji ter svežo obliko, njegovo bistvo pa še naprej ostaja enako: ponuditi čim več prostora za prevoz tovora ali udobja sedmim potnikom. Doblo je na voljo tako v potniški kot komercialni različici (cargo) in ima platformo, ki si jo deli z nedavno predstavljenim puntom evo.
V Torinu se jim s predstavitvijo ni mudilo, saj je prva generacija, ki je na trg prišla pred devetimi leti, dobila nekaj več kot milijon lastnikov, kar je nedvomno lep uspeh za avto tega razreda. Zunanjost je v primerjavi s prejšnjo generacijo bolj obla in še naprej prepoznavno Fiatova, tako da o poreklu ni dvoma, zadek izstopa zaradi ogromnega zatemnjenega stekla (potniška verzija), ki nakazuje na prostornost prtljažnika, zadnje luči pa v kombinaciji z veliko stekleno površino dajejo tudi pridih elegance.
Italijanski inženirji so potniški oziroma delovni prostor zasnovali preprosto in funkcionalno, kar je pri vozilih tega razreda osrednja naloga, medtem ko kombinacije barv, materialov in oblik odpravljajo resnost in uniformiranost. Kamor koli pogledate, boste opazili odlagalne prostore (tudi večjih kapacitet) in prostor za do sedem potnikov. Doblo je ob prevažanju tovora primeren tudi za tiste uporabnike, ki želijo uživati z družino in njihovimi prijatelji. Prostora ne bi smelo kar tako zmanjkati, ker so inženirji za nekaj milimetrov podaljšali medosno razdaljo, ki zdaj meri 2755 milimetrov. Na račun podaljšane medosne
razdalje bodo kupci izbirali med pet- in se-demsedežno verzijo, od števila sedežev je odvisna tudi velikost prtljažnega prostora, ki v osnovi meri 790 litrov. Tovorna različica ponuja do 3400 oziroma 4200 (daljša izvedenka) litrov prostora, prostor, namenjen tovoru, pa zmore »pospraviti« do 2,2 metra dolge predmete.
V začetku prihodnjega leta, ko bo stekla uradna prodaja, bodo kupcem na voljo štiri pogonske izbire: bencinski motor s 95 KM in trije dizli multijet (v različicah z 90 KM, 105 KM in 135 KM), kasneje se jim bo pridružila tudi izvedba natural power s pogonom na bencin in metan. Prva generacija (unijet) je omogočala dvakratni vbrizg goriva, kar pomeni skromnejšo količino goriva ob manjšemu hrupu in boljše zgorevanje. Nova generacija multijet pa omogoča tudi do pet vbrizgov v posameznem ciklu, zato se lahko skozi celotno področje obratovanja motorja odmerja tudi količina vbrizganega goriva. Vse skupaj pomeni bolj kontrolirano zgorevanje (manjši hrup), zmanjšanje emisij škodljivih plinov in povečanje moči. In to ob enaki oziroma celo manjši porabi goriva. Pri Fiatu trdijo, da je s takim strojem možno prepeljati 250.000 kilometrov brez posega v kateri koli mehanski del motorja. Le vsakih 30.000 kilometrov je potrebno
zamenjati olje!
Vsi motorji izpolnjujejo okoljske standarde Euro 4; nekateri celo Euro 5 - slednji so opremljeni s sistemom Start&Stop, ki ob krajših postankih (recimo pred semaforji) skrbi za začasno ustavitev delovanja motorja in tako zagotavlja nižjo porabo goriva in še pomembneje manj emisij.
Med doplačljivo opremo najdemo robo-tiziran mehanski menjalnik dualogic, ker je samodejni za ta avtomobilski razred predrag, a dualogic zna vse, kar znajo samodejni. Naj še omenim prednje in stranske zračne blazine, tempomat, parkirne senzorje, tehnologijo Blue&Me, navigacijo TomTom in klimatsko napravo, pri kateri so veliko časa namenili dovodu zraka za tiste, ki sedijo v drugi sedežni vrsti. Predvidljivo lego vozila zagotavljajo elektronske naprave za nadzor stabilnosti, in sicer ABS z napravo za nadzor zavorne sile EBD ter predvsem ESP v kombinaciji s sistemom hill-holder, ki pomaga pri speljevanju v klancu.
EuroNCAP preizkusnega trka z novim doblojem še niso opravili, a Fiatovi inženirji na račun načrtovane zmečkljivosti, sprednjih varnostnih blazin in inovativnih sprednjih stranskih varnostnih blazin, ki v primeru trka ščitijo glavo in prsni koš, lahko pričakujejo visoko oceno za varnost. Za zagotavljanje aktivne varnosti je vozilo opremljeno z bi-link vzmetenjem in prilagojeno glede na uporabo vozila.
Naj še dodam, da Italijani ob potniški različici sočasno predstavljajo še tisto za prevoz tovora, ki ima sedaj prostornejši tovorni prostor. Ta je po novem pravilne kvadratne oblike in ga zato lahko v celoti izkoristimo. Cargo je opremljen z drsnimi stranskimi vrati ter velikimi zadnjimi vrati, ki olajšajo nakladanje in razkladanje.
Celotno paleto sestavlja sedem tipov karoserij: s kratko in dolgo medosno razdaljo, s povišano streho, petsedežno kombinirano vozilo s kratko ali dolgo medosno razdaljo ter novi platformi (dolga in kratka), ki omogočata enostavno prilagoditev za najrazličnejše poslovne potrebe (hladilniki, dvižni kesoni).
Novi fiat doblo naj bi evropski trgovci začeli tržiti od sredine januarja 2010, naročila pa bodo v Italiji sprejemali že decembra.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Kumina, navadna (Carum Carvi)
Ljudska imena:
bela cemena, čumna, divji kumen, navadna kumina, kimca, kimelj, ku-men, kumena, kumna Opis
Je dvoletnica z belo, vretenasto korenino. Zraste do enega metra visoko. Ima bele do rožnate cvetove, ki so združeni v ko-bule. Iz njih se razvijejo 4 do 5 mm velika, rahlo ukrivljena semena. Raste po travnikih, vendar jo pridelujejo pogosto tudi
po vrtovih. Zaradi velike potrebe jo danes gojijo tudi pri nas. Zdravilni del rastline so plodovi (Fruc-tus carvi), ki jih nabiramo julija in avgusta.
Zdravilne snovi in učinkovine
V kumini so eterično olje, sladkor, škrob, snovi z dušikom in brez njega, mastno olje.
Delovanje in uporaba
Zaradi eteričnega olja je stomahik- sredstvo za želodec, ki spodbuja izločanje želodčnih sokov in zbuja tek., ter k.armi-nativ - sredstvo proti na-pihnjenosti, ker nekoliko vznemiri črevesne mišice, premalo, da bi črevo močneje odvajalo blato, a dovolj da se izženejo plini, ki nastanejo ob razkroju hrane. Prepreči nastanek. plinov, ker izboljša prebavo in zavre razmnoževanje bakterij. Je holagog, kar pomeni, da
Foto: Črtomir Goznik
Sanja Pilinger, farm. tehnik
pospešuje izločanje žolča. V ljudskem zdravilstvu pa se uporablja zraven omejenega tudi kotgalak-tagog, doječim materam pospešuje nastanek in izločanje mleka. Kuminove plodove priporočamo tudi ženskam, ker pospešujejo mesečno perilo in blažijo maternične krče. Novejša dognanja govorijo tudi o tem, da kuminovo olje deluje fungicidno, kar pomeni da uničuje glivice.
Zdravilni pripravki
Zdravilne oblike, ki jih
uporabljamo so čaji -čajne mešanice. Kumina je sestavina zdravil za želodec, žolč in odvajanje blata, in sicer v obliki alkoholnih destilatov in kapljic, pogosto skupaj z drugimi zdravili z eteričnimi olji (janež, ko-marček, koriander). Za otroke in dojenčke je primerna zdravilna oblika kuminov sirup za blaženje krčev.
Sklepna misel
Odpravlja prebavne motnje, ki se kažejo kot blaga vznemirjenost prebavil, krči, občutek na-pihnjenosti, napenjanje in spahovanje. Dovoljena je tudi za nosečnice, doječe matere in dojenčke, kar seveda pomeni, da mora biti uporaba časovno omejena. V ljudskem zdravilstvu pa menijo, da če uživamo mnogo kumi-ne, preprečimo kap.
Kumina velja za najstarejšo evropsko začimbo.
Sanja Pilinger, farm. tehnik, Lekarne Ptuj-Lekarna Budina Brstje
Moje cvetje
Začel se je božični čas
Se je tudi vam tako hitro obrnilo letošnje leto kot meni. Zdi se mi, da sem ravnokar uživala v cvetenju tulipanov in narcis, pa se je že začelo odštevanje tednov pred božičem. Vreme v preteklem tednu sicer ni bilo nič božično, ampak pravijo, da se bo sedaj le bolj približalo pravemu zimskemu vremenu. Prihaja veseli december in pred nami je že prva adventna nedelja. Vprašali se boste, kako je to povezano z vr-tičkarijami.
December je mesec, ko je pravzaprav na vrtu najmanj dela. Lahko bi rekli, da je edini mesec, v katerem nam na vrtu, če smo seveda vse postorili do takrat, resnično ni potrebno početi nič. Prav gotovo ne smemo pozabiti na tiste ptice pevke, ki ostanejo z nami tudi pozimi. Tem v decembru pričnemo dodajati hrano. Naj povem še, da ptice pozimi potrebujejo več energije, zato bodo zelo hvaležne za kakšno maščobo - loj, mast po kolinah. Pospravijo tudi ostanke hrane, ki je naši razvajeni hišni ljubljenci ne pojedo - predvsem seveda mislim pri tem na ostanke mesa. Vendar vam bodo prav hvaležne tudi za vaše dodatke. Poleti vam bodo vračale s petjem in predvsem z odstranjevanjem škodljivcev s sadnega in okrasnega drevja.
Foto: Miša Pušenjak
Za vse tiste, ki si želijo spomladi hitro uživati v cvetenju čebulnic, je sedaj čas, da že na to pomislijo. Čebulice tulipanov, narcis, krokusov in drugih spomladanskih lepotic je potrebno posaditi zdaj, da bodo cveteli v februarju ali marcu. Še vedno jih lahko kupimo v trgovinah, in če se lotimo dela zdaj, bodo cvetele od februarja naprej, takrat, ko si bomo nekaj novega življenja v hiši ali stanovanju ravno zaželeli.
Kako to storimo: najprej izberemo primerne posode, lonce, za katere je lepo, če so nekoliko globlji. Nato poskrbimo za drenažno odprtino, ki jo naredimo, če je ni. Nato na dno posode nasujemo drenažno plast grobega peska, črepinj ali manjšega kamenja. Na to plast nasujemo za dva do tri prste zemlje, substrata. Nato nanj položimo največje čebulice. To so čebulice narcis ali tulipanov ali hiacint. Če vam je všeč pisan spomladanski šopek, jih pa pomešamo med seboj. Med seboj se ne smejo dotikati, naj bodo kak cm narazen. Nanje nasujemo toliko zemlje, da vrhovi čebulic gledajo iz zemlje. Nato v vmesne prostore naložimo novo plast čebulic. Te naj bodo od manjših cvetlic - krokusov. Če pa želimo imeti nasad enakih cvetlic, posadimo spet iste rastline. Tako bodo posode bujnejše in bolj polne cvetja. Lonec nato napolnimo z zemljo do malo pod vrhom. Tako posajene lonce, nasadite jih več, zakopljemo na vrt v zemljo ali pa obložimo s slamo, listjem nekje zunaj na prostem. Če želimo, da bodo čebulice zacvetele, morajo namreč biti nekaj časa na mrzlem. Včasih lahko simuliramo to tudi s hladilnikom, ampak v njem navadno ni ne dovolj prostora za dva ali več mesecev, pa tudi mnoge moti zemlja med hrano. Ko boste pospravili božične dekoracije in bodo božične zvezde izgubile svojo lepoto, se boste pa spomnili na te posajene čebulice. Vendar jih z vrta ne prinesemo takoj na toplo. Najprej jih postavimo v hladen prostor, kjer ostanejo do takrat, ko opazimo popke. Zapomnite pa si, da bodo lepi cvetovi držali manj časa v ogrevanih prostorih, zato jih tja prinašajte postopoma.
Takoj ko odcvetijo, postavite lonce spet na vrt. Če zemlja ni zmrznjena, jih je najbolje kar posaditi v zemljo in spet pokriti s slamo ali odpadlim listjem.
Za vse, ki stanujete v blokih, pa velja, da lahko posode s posajenimi čebulicami daste tudi na balkon. Vendar jih dajte v škatle in obdajte v škatli z listjem, senom ali slamo, če pa tega nimate, vsaj s kepami časopisnega papirja.
Zdaj se spomnite tudi na amarilise oz. vitezove zvezde. Poglejte jih v kleteh in posadite v zemljo, rahlo zalijte in še vedno pustite v temi, lahko pa so na nekoliko bolj toplem Ko poženejo cvetne popke jih prestavite v svetle prostore.
V tem tednu boste mnogi uživali v ustvarjanju adventnih venčkov, saj je pred nami že prva adventna nedelja. Advent pomeni pričakovanje in tudi v pričakovanju je veliko veselja. Skupno prižiganje ene svečke več vsako nedeljo ustvarja prijetno družinsko vzdušje. Če pa je venček narejen iz zelenja, ki smo ga nabrali na lastnem vrtu ali pa skupaj na sprehodu, je veselje toliko bolj pristno. Želim vam veliko veselja pri tem opravilu v tem tednu.
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene scene
Robbie Williams je potrdil, da bo znova sodeloval s svojo nekdanjo zasedbo Take That. Boyband, v katerem je Williams v začetku 90. tudi pričel svojo sijajno glasbeno kariero, je razpadel po njegovem odhodu leta 1995. V letu 2006 so se preostali štirje člani Gary Barlow, Mark Owen, Jason Orange in Howard Donald ponovno zbrali skupaj in znova dosegli velike uspehe. O vrnitvi Williamsa v matično skupino Take That se je ugibalo že nekaj mesecev, kot pa je sedaj potrdil sam Robbie, je s svojimi bivšimi kolegi že posnel nekaj novih skladb. Material naj bi izšel ob koncu letošnjega leta, le kot enkraten skupen projekt,
potem pa naj ne bi več sodelovali skupaj.
Taylor Swift je velika zmagovalka podelitve letošnjih ameriških country nagrad. Ta mlada 19-letna pevka je postala najmlajša dobitnica nagrade za najboljšo izvajalko leta v zgodovini podeljevanj teh glasbenih nagrad. Prav tako pa je prejela nagrado za najboljšo žensko izvajalko leta, nagrado za najboljši videospot leta za skladbo Love Story in z albumom Fearless tudi nagrado za najboljši album leta. Med ostalimi nagrajenci najdemo še 43-letnega Dariusa Ruckera, bivši pevec zasedbe Hootie & the Blowfish je prejel nagrado za najboljšega
Taylor Swift
Pripravi se na nepozabno dirko! Dirkaj z najboljšimi dirkalniki in se podaj v lov na zmago proti težkim nasprotnikom, proti tebi pa delujeta tudi čas in teren! Premagaj vse in zmagaj! Published by: Gameloft
Pošlji: TD AVTO na 3G3G
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts Koban & Co. d.n.o., Zg. Bistrica 22, 2310 Slov. Bistrica.
To je to
Foto: internet
Take That
Foto: internet
novega izvajalca, Taylor Swift pa je na slavnostni prireditvi, kije bila v zibelki country glasbe v Nashvillu, tudi v živo izvedla nastop. Ob njej so na prireditvi nastopali še Kid Rock, Martina McBridge in številni drugi ameriški country izvajalci.
Koncertni film Michaela Jacksona This Is It je v
blagajne prinesel že več kot 200 milijonov dolarjev zaslužka. Po uradnih podatkih podjetja Sony Pictures Entertainment je omenjeni dokumentarni film samo v dveh tednih predvajanja postavil novi svetovni rekord po gledanosti glasbenega filma v kinodvoranah. Samo v ZDA je film prinesel zaslužek v višini 61 milijonov dolarjev, medtem je v preostalem delu sveta s prodajo vstopnic navrgel že več kot 140 milijonov dolarjev. Ob ZDA se je film najbolje prodajal na Japonskem (27,2 milijona USD) in v Veliki Britaniji (14,3 milijona USD). Jackso-nov dokumentarni film je za več kot trikrat presegel dosedanjo rekordno znamko lanskoletnega glasbenega hit filma Hannah Montana/Miley Cyrus: Best of Both Worlds Concert Tour, ki je bil do sedaj na prvem mestu. Film This is It je trenutno samo po dveh tednih predvajanja že na 22. mestu najbolje prodajanih filmov v letu 2009.
Britanski zasedba Blue, ki je svojo skupno glasbeno delovanje končala v letu 2005, bo naslednja v nizu skupin, ki so se letos ponovno zbrale skupaj. Vsi štirje originalni člani skupine so se zbrali v studiu v New Yorku, kjer so že posneli nekaj novega materiala, fantje pa obljubljajo tudi novo svetovno koncertno turnejo. Zasedba Blue se je prvič pojavila na britanski glasbeni sceni leta 2001 z debitantskim albumom All
Rise, v štiriletnem delovanju pa so prodali več kot 15 milijonov albumov po celem svetu.
®@®
Mlada britanska kantav-torka Corinne Bailey Rae
se po tragični izgubi svojega moža marca lani znova vrača na svetovno glasbeno sceno. The Sea je ime njenega drugega studijskega albuma, ki naj bi v Veliki Britaniji uradno izšel 1. februarja prihodnje leto. Album The Sea bo nasledil njen zelo uspešen debitantski album iz leta 2006, na katerem sta bili tudi dve veliki uspešnici Put Your Records On in Trouble Sleeping.
®®®
Ameriška pevka Lady Gaga bo 23. novembra ponovno izdala svoj zadnji album The Fame. Plošča, ki bo nosila naslov The Fame Monster, bo poleg starih pesmi vsebovala tudi osem novih skladb, vključno z na-povednim singlom Bad Romance. V futurističnem vi-deospotu za pesem, kije izšel pred nekaj dnevi, pa v glavni moški vlogi nastopa Jurij Bradač. Slovenski maneken, ki živi in ustvarja v ZDA, se predstavlja pod umetniškim
imenom Yuri Bradac.
®®®
Kanadski pevec, ki mu nekateri pravijo novodobni Frank Sinatram Michael Buble bo podobno kot pevka Lady Gaga izdal ponatis svojega zadnjega albuma. Njegova zadnja plošča Crazy Love, kije izšla oktobra, seje na 1. mestu ameriške glasbene lestvice obdržala kar dva tedna zapored, zelo uspešna pa je tudi po ostalih državah sveta. Na ponatisu, ki bo izšel prihodnje leto, bodo pesmi, ki jih kanadski pevec prvotno ni imel namena izdati na aktualnem CD.
Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	FIREFLIES - OWL CITY
2.	EMPIRE STATE OF MIND - JAY-Z & ALICIA KEYS
3.	WHATCHA SAY - JASON DERULO
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	MEET ME HALFWAY - BLACK EYED PEAS
2.	HAPPY - LEONA LEWIS
3.	EVERYBODY IN LOVE - JLS
NEMČIJA
1.	ICH + ICH - PFLASTER
2.	BODIES - ROBBIE WILLIAMS
3.	SECRETS - ONE REPUBLIC
Debeli otroci
Takšni so dandanes v modi, vedno več staršev jih ima. Otroci se spreminjajo v kotaleče se krogle s štirimi izrastki in glavo in nikomur se to ne zdi sporno. S tem očitno nič ni narobe. Ameriška moda pač je kakršna je in spodobi se, da ji sledimo.
Torej, čemu so sploh dandanašnji otroci debeli in se redijo. Če vprašamo starše, je odgovor nadvse preprost. Seveda, geni so krivi! Frdamani, pokvarjeni, debeli geni! Takšni pač so, to imajo v družini in bla bla bla. Kar pa NI RES! Debelost se ne podeduje, dedna je kvečemu pod-vrženost debelosti in nikakor debelost sama po sebi. Dedne so prehranjevalne navade, ki jih ima družina in ki se prenašajo na otroke. Vendar ne, ni kriva družina, najlažje je reči, da so krivi geni. Nihče ne posumi, da bi za otrokovo kipjenost lahko morada bile krive kokako-le, ki jim jih nalivajo že v stekleničke, smokiji, čipsi in bomboni, ki jih jedo namesto kosil, televizija, ki jo uporabljajo namesto razgibavanja in tako naprej. Našteval bi lahko v nedogled.
Sicer ne vem, kaj si o takšni debelosti mislijo starši teh otrok, vendar meni so to zdi grozno in to nadvse obsojam. Mislim celo, da bi to morali uzakoniti kot kaznivo in da bi starši takšnih otrok morali plačati kazen, otroke pa poslati v raznorazne shujševalne kampe, kjer bi izobraževali tudi starše. Sicer je debelost tako ali tako nemogoče omejiti, saj ko se otroci vrnejo s kampa, jih doma ponovno čaka ista usoda kot pred hujšanjem. Starši doma so tisti, ki otroke hranijo z vso svinjarijo, ki mislijo, da bodo otroci kar umrli, če kakšno uro ne bodo jedli ... Starši so krivi, ker se namesto prepiranja z otrokom, kdaj in kaj mora jesti, raje podredijo in otroku dajo vse, da utihne in da je pri hiši mir. Tako jim pred kosilom, ko si otrok seveda zaželi, dajo v roke vrečko čipsa ali smokijev in vsi so zadovoljni. Starši imajo spet čas zase, otroci pa se veselo redijo. Pa to še ni najhuje, kar dobijo od staršev. Tudi črni in razžrti zobje zaradi gaziranih pijač še niso najhujše.
Če bi ti ljudje le vedeli, kako svoje otroke zaznamujejo za celo življenje. Maščobnih celic, ki si jih nabreš v otroštvu, si nikdar več ne znebiš. Ti otroci, ki nekoč seveda postanejo tudi odrasli, se velikokrat celo življenje prehranjujejo po navadah, ki so jim jih privzgojili in tako potem nikdar ne shujšajo. Potem pridejo težave s holesterolom, ožiljem, diabetesom, srcem, jetri, ledvicami, pojavijo se obrabe sklepov, težave s hrbtenico in tako naprej. Tako življenja teh ljudi postanejo še polnejša z razno raznimi težavami, kar pa velikokrat vodi še v razne psihične težave. Zraven tega niso zanemarljivi nti stroški, ki jih vse njihove bolezni zaradi debelosti nalagajo zdravstveni blagajni. Kar pa se psihičnih težav tiče, te se ne pojavijo šele v odraslosti, prisotne so od osnovne šole naprej. Iz takšnih ljudi se otroci zmerom norčujejo (in ti, otroci, so v tem pravi eksperti in niso prav nič prizanesljivi), vedno so tarče posmeha in izolacije v družbi. To pa seveda lahko zelo vpliva na njihovo samopodobo, samozavest ter voljo do šole. Slednja je še kako pomembna, saj če je človek nima, nima volje do učenja, brez tega pa tudi uspešen v šoli ne more biti. Kar pa, kot ve vsak, privede do slabo plačanih služb in ljudje so znova nesrečni.
Vendar tako je, družba rabi debele in bolne, saj tudi farmacija, ki jih potem zdravi, mora od nečesa živeti.
Matic Hriberšek
Le s t v i
NA
ju
i
1.	BODIES - ROBBIE WILLIAMS
2.	THIS IS IT - MICHAEL JACKSON
3.	HAVEN'T MET YOU YET - MICHAEL BUBLi
4.	FIGHT FOR THIS LOVE - CHERYL COLE
5.	MILLION DOLLAR BILL - WHITNEY HUSTON
6.	BAD BOYS - ALEXANDRA BURKE FT. FLO-RI-DA
7.	FALLIN' FOR YOU - COLBIE CAILLAT
8.	IF A SONG COULD GET ME YOU - MARIT LAR-SEN
9.	I WANT TO KNOW WHAT LOVE IS - MARIAH CAREY
10.	I GOTTA FELLING - THE BLACK EYED PEAS
11.	WE WEREN'T BORN TO FOLLOW - BON JOVI
vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2»1043 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Zelenjavna minestra
Torek
*Rižota z brokolijem in panceto Sreda
Prebranec po naše, palačinke s
skuto
Četrtek
Dunajski zrezek, ocvrt krompir,
rdeča pesa v solati
Petek
Zelenjavna mineštra, **tortelini z
gorgonzolo, solata
Sobota
Puranji zrezek, kuskus, solata Nedelja
Korenčkova kremna juha, goveji zrezek na žaru, peteršiljev krompir, solata Ponedeljek
Štefani pečenka, riž, solata
*Rižota z brokolijem in panceto
Potrebujemo: 2 žlici olivnega olja, 3 žlice masla, 1 čebulo, 1 manjši brokoli, 15 dag riža, 1 dl belega vina, 1,5 l piš-čančje juhe, sol, poper, 12 rezin kraške pancete, parmezan.
Vršičke brokolija narežemo na manjše kose in jih malo popražimo na sesekljani čebuli. Dodamo riž, še malo prepražimo in zalijemo z vrelo juho. Ko je rižota kuhana, dodamo maslo in parmezan. Panceto na obeh straneh popečemo na olivnem olju, jo zalijemo z vinom in kuhamo še eno minuto. Na rižoto razporedimo popečene rezine pancete, prelijemo s pokuhanim vinom iz ponve in malo popopramo.
**Tortelini z gorgonzolo
Sestavine: zavitek tortelinov, sol, sladka smetana, 10 dag gorgonzole, poper, začimbna mešanica.
V osoljeni vodi skuhamo torteline. V manjši skledi zavremo sladko smetano, dodamo gorgonzolo in poper ter malo začimb-ne mešanice. Mešamo toliko časa, da se sir stali. Še vroče polijemo po tortelinih in jed je pripravljena.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Nemški pregovor: Cerkev blagoslavlja samo tiste, ki njo blagoslavljajo.
-k-k-k
Japonski pregovor: Kdor lovi jelene, se ne zmeni za zajce.
-k-k-k
Francoski pregovor: Tistemu, ki nas pusti čakati, preštevamo napake.
-k-k-k
Hrvaški pregovor: Lahko je čakati, dokler obstaja upanje.
•k-k-k
Nemški pregovor: Čas je smrt za velika imena.
-k-k-k
Nizozemski pregovor: Poskrbi za minute, ure bodo same zase.
-k-k-k
Španski pregovor: Steklu in človekovi časti zadošča en sam udarec.
-k-k-k
Hindujski pregovor: Vsak je varuh svoje časti.
-k-k-k
Nemški pregovor: Preveč časti je že napol sramota.
-k-k-k
Ruski pregovor: Naj da bog čast tistemu, ki jo zna nositi.
-k-k-k
Nemški pregovor: Čas-tihlepnost in bolhe visoko skačejo.
Medicinska sestra je rekla bolniku, ki so ga ravnokar sprejeli v bolnišnico:
"Zdaj se pa slecite in pojdite v posteljo. Takoj bom prišla za vami!"
"Slišal sem, da si bil v soboto tako pijan, da si po mestu vozil neko samokolnico. To bi pa res rad videl!"
"Saj si bil v samokolnici!"
Štajerski TEDNIK
JELEN OSMAK
MILAN CIMERMAN
NASA GORA VISOKA 1514 m
RIŽEV LIKER
NAS SAHIST (STANKO)
PREBIVALEC SLANC PRI CELJU
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
KANEC, KANČEK
ENERG. TOČKA V JOGI
HRV. PISEC (ANTE)
PREMOG (LJUDSKO)
BOKSAR SABIROV)
KRAJ V GOR. KOTARJU
SM. SKAKALEC KIURU
PREBIVALEC VAČ
ZAVAROVA-TELJICA
TOVARNA NA TEZNEM
VLAGA, MOKROTA
HRVAŠKI VOZNIK RELIJA (FRANJO)
TEKOČINA V ŽILAH
PRVO MLEKO NOSEČNIC
POLJSKA REKA
TOVARIS, PRIJATELJ
SVICARSKA SMUČARKA (KARIN)
POKVEKA, NAKAZEN
ZASTAREL NAZIV ZA KRMO
OTON POLIČ
VISINSKA TOČKA
v peklu je družba boljša.
-	Napis na moškem WC-ju: Stopite, prosim, korak bliže. Imate krajšega, kot mislite.
-	Osebki moškega spola so lepši od osebkov ženskega. To velja povsod - razen pri človeku.
-	Pred vojno smo bili korak pred prepadom, sedaj smo napredovali - naredili smo korak naprej.
"Hvaležen sem za budilko, ki se oglasi vsako jutro, ker to pomeni, da sem živ."
"Dragi, povej mi ob najini tridesetletnici poroke: če bi se še enkrat odločal, ali bi naredil vse enako, kot si? Bi se poročil?"
"Bi, vendar z drugo ..."
Seksa nekdo z blondinko, pa ga vpraša: "Saj menda ja nimaš aidsa?"
"Seveda ne!"
Blondinka srečna odgovori: "Hvala bogu, res ga ne bi rada še enkrat dobila..."
Plešec se je ogledoval v zrcalu in si bil všeč. "Šestdeset let imam in niti enega sivega lasu," je mrmral sam pri sebi.
"Moram se ločiti od žene!"
"Zakaj pa?"
"Pretirano je pedantna."
"Samo zaradi tega?"
"Pomisli. Kadar ponoči vstanem, da bi spil malo vode, ona takoj pospravi posteljo, preden se vrnem v spalnico."
Kakšna je podobnost med spermiji in moškimi?
Na vsaka 2 milijona je eden dober!
Pride starejša ženska preko 90 let k zdravniku: "Ali bi lahko nekako dobila aids?"
"Ja, gospa, zakaj bi pa radi dobili aids, saj je nevaren."
"Pravijo, da živiš še najmanj 10 let, ko ga dobiš!"
"Za tukajšnjo fakulteto vaši rezultati ne zadostujejo," reče profesor, "toda na vašem mestu bi poskusil pri lotu."
"Kako to mislite?"
"No, od 39 izpitnih vprašanj ste na 7 odgovorili pravilno."
Nekaj odmevnih grafitov:
-	Pijanost je prostovoljna norost.
-	Prazno glavo je težje napolniti kot vročo ohladiti!
-	V nebesih je lepo, ampak
"Kaj je bil Jezus po poklicu?"
"Študent! S 30 leti je stanoval pri starših, imel je dolge lase, in če je kaj naredil, so takoj rekli, da je to čudež!"
"Videti ste zelo živčni," reče profesor študentu na izpitu. "Vas je strah mojih vprašanj?"
"Ne, strah me je mojih odgovorov."
"Sinoči sem slišal, kako je tvoja žena vpila." "Ja, vpila je na psa." "In mu je očitala, kako jo vara?"
Ugankarski slovarček: BIRUŠ = hrvaški voznik relija (Franjo); ESCORIAL = španski kraljevski grad pri Madridu; GOLDEN = ameriški pisatelj (Arthur); IKU = duh pri afriškem ljudstvu Jorubi; HOČ = gora v Sloveniji, visoka 1514 m; LIČ = kraj v Gorskem kotaru; OLARU = romunska maratonka (Nuta); ROTEN = švicarska alpska smučarka (Karin); ŠAMIL = sovjetski boksar Sabirov.
■e>jeds 'a§!pv 'ueoueis 'uapy 'srn -¡g 'eu||je>j 'no 'euu>jouj 'op^N 'ujj>| 'Luezp 'pes '>pe 'j| 'ejpo 'ojoeAoy 'ooh '0A|za|UJ '¡Luei 'ue>j 'qiai 'e>j|eA0J -eAez '^BJSUJSO 'puog 'ago '^ajoa} 'oou epAS 'ejeg 'rneio '>|eda| '|>jOJ>j :0UAPI0p0A :3)|UeZjJ)| 3) A3)jS3U
íPoíHulajtz naí na iuihountm íjitztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
RIDIJ
Govori se ...
... da je konec tedna skoraj prišlo do vojne med nekmečkimi branjevkami na poeto-vionski tržnici, ki so se borile za svoje štantepred navalom svojih kmečkih vrstnic.
... da je mesto s sanacijo slabega kilometra Potrčeve ceste počasi izpolnilo pogoje za Guinessovo knjigo rekordov, le da prvemu možu, ki se tako rad slika ob vsaki priložnosti, to očitno ni mijbolj všeč.
... da se je na zadnji seji štemtalskega občinskega sveta pojavila zanimiva ideja o nadstandardnih pogrebnih govorih, ki naj bi bili skoraj enkrat bolje plačani. Vprašanje je le, kdo bi si jih lahko privoščil, saj je eden od svetnikov predlagal, da bi sijih pokojniki lahko plačali kar sami,
... da se nekateri resno bojijo nekih nešportnih groženj, saj se vse glasneje govori, da če pade poetovionska Dra-
va, pade tudi poetovionski župan. Verjetnost, da bi se pripetilo tisto drugo, je sicer minimalna, nekaterim pa je vendarle v veliko veselje to vsaj slišati.
... da smo Slovenci zelo duhovit narod. Potem ko smo se uvrstili na nogometno prvenstvo, se je naenkrat pojavil kup šal na račun sosedov, ki ostajajo doma. Smo skoraj čisto pozabili, kaj vse bomo
izgubili z arbitražo.
Vidi se ...
... da so se pred jutrišnjim katarininim sejmom v našem starem mestu že včeraj pričeli zbirati prvi najbolj vneti prodajalci. Ker naši komunalci štantov še niso postavili, so raznorazne rabljene predmete postavili kar napločnik. Ker drugače bi jih postavili na cesto.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 27. novembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenka iz prejšnje številke je: Eva Djekic, Mestni Vrh 88/k, 2250 PTUJ.
Foto: Vlado Kurnik
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat smo prejeli fotografijo, na kateri je 10-letna Manuela Kurnik iz Podvincev na vrtu z rožo, za katero zna sama poskrbeti - hibiskusom. (Še dobro, da ni hibiskus mesojeda rastlina - ker je velikanski!!!).
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
5	8						4	
7		1				2	3	
								7
					4	8		
	4		6					
	7	6				1		
8				7		4		
		2	1	4			9	8
	6		5					
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€	000
Bik	¥»¥	©	€	00
Dvojčka	VV	©©©	€€€	0
Rai	VVV	©©	€	000
Lev	VV	©	€€€	0
Devica	V	©©©	€€	0
Tehtnica	VV	©	€	000
Škorpijon	VVV	©©	€€	0
Strelec	V	©©©	€€€	00
Kozorog	VV	©©©	€	00
Vodnar	V	©©	€€€	000
Ribi	VVV	©	€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 24. novembra do 30. novembra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Anekdote slavnih
Ko je nekoč francoski pesnik Isaac de Benserade srečal znanca, kije veljal za impotentnega, in mu je ta povedal, da je dobil sina, je pesnik odgovoril:
"Čestitam, sicer pa o vaši ženi nismo nikoli dvomili." ***
Igralec, ki je trpel zaradi nesrečne ljubezni, se je potožil italijanski gledališki igralki Eleonori Duse: "Tudi Tolstoj je vedel, da prihaja vse slabo iz žensk."
Eleonora mu je odgovorila: "Seveda. Tudi moški prihajate iz žensk."
***
Na gostovanju v Ameriki je švedska operna pevka Jenny Lind, imenovana švedski slavček, vprašala, zakaj se ameriške ženske tako razlikujejo od Evropejk. Neki diplomat ji je pojasnil: "No, velike razlike ravno ni. Evropske ženske zardijo, če so v zadregi,
v Ameriki pa so v zadregi, če ne zardijo."
***
Ko je neka feministka pozvala nemško političarko, predsednico parlamenta Anemarie Renger, naj se odločno zavzame, da bo v nemškem parlamentu čim več žensk, je ta odgovorila:
"Saj to tudi delam, vendar s sedanjim položajem ravno nisem nezadovoljna. S plenumom samih moških je v skupščini lažje
opraviti kot s samimi ženskami."
***
Francoski pesnik, politik in zgodovinopisec Alphonse de Lamartine je z lova poslal svojega psa po rokavice v grad, kjer je prespal. Za psa je zagotavljal, da je tako pameten, da najde vse, česar seje on dotaknil.
Čez čas se je v veselje opravljivcem vrnil pes s spalno srajco ene od prisotnih dam.
***
Veliki srbski komediograf Branislav Nušič je bil skoraj vedno dobre volje in se ni nikoli razburil. Nekoč pa mu je na vaji ob slabi igri nekega igralca prekipelo in je izbruhnil: "To je škandal! Sedem let se že mučim z vami in zdaj ne znate odigrati niti
navadnega razbojnika! Kaj ste se pri meni sploh naučili?!"
***
Ptuj • Spominska plošča v počastitev generala Rudolfa Maistra
Maistru se je poklonil tudi Ptuj
V Ptuju je bila 19. novembra slovesnost, ki jo je pripravilo Društvo generala Maistra Ptuj v sodelovanju z OŠ Olge Meglič in Mestno občino ob odkritju spominske plošče na nekdanji Maistrovi hiši v Slomškovi 14 v počastitev spomina na generala Rudolfa Maistra - Vojanova. Ptujsko odprtje spominske plošče je sovpadalo s proslavo ob njegovem spominskem dnevu, 23. novembru. V kulturnem programu so ob učencih OŠ Olge Meglič sodelovali člani vokalne skupine Veseljak iz Cirkulan in Pihalni orkester Ptuj.
General Rudolf Maister - Vo-janov se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku, umrl pa 26. julija 1934 na Uncu pri Rakeku, pokopan je v Mariboru. Svoja najpomembnejša dejanja je opravil v prelomnih časih razpada avstro-ogrskega cesarstva.
Maistrov praded Janez Jurij Maister se je na Ptuj priselil leta 1750 v hišo v sedanji Slomškovi ulici, kjer se je nato rodil Maistrov oče Franc. Vezi generala Maistra s Ptujem še niso raziskane, znano pa je, da ga je do leta 1923 nanj vezala domovinska pravica. Podrobnejše raziskave bodo pokazale, zakaj je Rudolf Maister vse do leta 1923 ohranil pristojnost v MO Ptuj in je šele tega leta zaprosil mestno županstvo v Kranju za domovinsko pravico, je med drugim v svojem raziskovanju Maistrovih korenin na Ptuju zapisala Marija Hernja Masten.
19. novembra so v sklopu spominske slovesnosti ob odkritju spominske plošče na nekdanji Maistrovi hiši na Ptu-
ju na prapor Društva generala Maistra Ptuj dodali še sedem trakov. Ob tej priložnosti je podpolkovnik Slovenske vojske Miran Fišer izročil županu MO Ptuj dr. Štefanu Čelanu posebno priznanje, plaketo 37. vojaškega teritorialnega poveljstva za njegov izjemen prispevek h krepitvi ugleda Slovenske vojske in 37. vojaško teritorialnega poveljstva.
Prispevek k obujanju in utrjevanju domoljubja
Spominsko ploščo na nekdanji Maistrovi hiši na Ptuju so odkrili predsednik Društva generala Maistra Ptuj Stanislav Brodnjak, župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan in predsednik Zveze društev generala Maistra mag. Milan Lovrenčič. Ploščo, ki jo je podarilo kamnoseštvo Drago Petrovič, je brez honorarja oblikoval akademski kipar
Viktor Gojkovič, častni občan MO Ptuj.
Malokdo od Ptujčanov je vedel, da je hiša v današnji Slomškovi 14 tako močno povezana z enim največjih Slovencev, generalom Rudolfom Maistrom, človekom, ki je ob razpadu avstro-ogrske monarhije, takoj po I. svetovni vojni, s svojim odločnim dejanjem ubranil del Slovenije pred nemškim potuj-čevanjem in ohranil severno mejo novonastale države SHS, ki je pravzaprav takrat pomenila začetek aktivnosti na poti k samostojni Sloveniji. Ptuj je s spominsko ploščo na nekdanji Maistrovi hiši bogatejši za eno od obeležij, ki pričajo o pomenu njegovih meščanov in družin ter njegovi vlogi v slovenskem prostoru, je med drugim ob odkritju spominske plošče poudaril predsednik Društva generala Maistra Ptuj Stanislav Brodnjak. Morda s tem dejanjem odpiramo nove obdobje preučevanja vpliva ptujskih sorodnikov na generala Rudolfa
Spominsko ploščo so odkrili predsednik Društva generala Maistra Ptuj Stanislav Brodjak, predsednik Zveze društev generala Maistra mag. Milan Lovrenčič in ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Maistra - Vojanova. Po II. svetovni vojni je bila vloga Maistra na slovenski narod in njegovo državo popolnoma potlačena, zato smo tudi malo vedeli o generalovih koreninah na Ptuju, je še spomnil Brodnjak, ki se je zahvalil tudi zdajšnjemu lastni-
Kidričevo • Tovarniški praznik v znamenju krize
V	treh enotah že delajo polni delovni čas
V	kidričevskem Talumu so 55-letnico proizvodnje zaradi posledic gospodarske krize letos proslavili skromneje kot sicer, osrednji dogodek za zaposlene pa je bila petkova slavnostna seja, na kateri je zbrane nagovoril predsednik uprave mag. Danilo Toplek, petim sodelavcem pa so izročili najvišja priznanja za delovne dosežke, Talumove metulje.
Na slavnostni seji članov uprave Taluma, sindikata SKEI, vodij delovnih enot in služb ter članov sveta delavcev je po uvodnem pozdravu predsednika sveta delavcev Antona Br-gleza zbrane nagovoril predsednik uprave mag. Danilo Toplek. Poudaril je, da v tem trenutku preživljajo v Talumu čase, ki niso rožnati, zato najbolj potrebujejo vzdržljive ljudi, z odpravljanjem vseh tistih
aktivnosti, ki ne dajejo hitrih in dobrih rezultatov, pa želijo ostati v čim boljši poziciji za obdobje, ko se bo spet obrnilo na bolje.
Toplek je menil, da je bila odločitev o zmanjšanju proizvodnje aluminija zelo dobra in pravočasna, čeprav so jo nekateri sprejeli z nezadovoljstvom, saj danes ugotavljajo, da so zaradi padca svetovnih cen aluminija med tistimi, ki so
najbolj prizadeti zaradi visoke cene energije in surovin. Na nekaterih segmentih so se sicer stvari že toliko izboljšale in so v treh delovnih enotah že lahko opustili ukrep skrajšanega delovnega tedna, ki so ga bili prisiljeni sprejeti zaradi zmanjšanja obratovalnih stroškov. Tako v nekaterih delih Taluma že zagotavljajo pogoje za normalno proizvodnjo, nikakor pa to ni mogoče za najbolj vitalne dele
ku Slomškove 14, Veliu Azbiju, da so na hišo lahko postavili spominsko ploščo.
»Odkritje spominske plošče na nekdanji Maistrovi hiši na Ptuj je prispevek k obujanju in utrjevanju domoljubja med nami, kajti imam občutek, da premalo spoštujemo svojo domovino in da smo zanjo premalo pripravljeni narediti,« pa je na ptujski slovesnosti ob dnevu spomina na generala Rudolfa Maistra povedal predsednik Zveze društev generala Maistra mag. Milan Lovrenčič. Na vse načine si prizadevamo, tudi preko šolskega sistema, civilnih združenj in medijev, da bi se bolj posvetili svoji domovini, tudi s tem, da nam ne bo nerodno zapeti slovensko himno, da nas ne bo sram zapeti himne Zveze društev generala Mai-
stra, potrebno je izrabiti vsako priložnost, da svojo pripadnost pokažeš in izraziš, tudi s tem, da izobesiš državno zastavo in da si ponosen na kulturno preteklost, ki jo imamo Slovenci, je še povedal Lovrenčič. V Zvezi društev generala Maistra bodo tudi naredili vse, da ne bo prišlo do ukinitve praznika generala Maistra, ki smo ga Slovenci komaj odkrili, o čemer govorijo državni politiki, ki želijo ukiniti nekatere praznike oziroma njihovo praznovanje omejiti na vsakih pet let. Člani 16 društev generala Maistra bodo z več kot 2000 člani še naprej delovali in organizirali te proslave, je prepričan. Ptujčanom se je zahvalil, da so medse sprejeli družino generala Maistra, in povedal, da so na to ponosni.
MG
Foto: M. Ozmec
Zlate metulje, najvišja Talumova priznanja za delovne dosežke, so letos prejeli (z desne) Ivo Ercego-vič, Jože Turk, Dušan Pišek, Franc Ivanuš in Janez Šmigoc.
proizvodnje, saj pričakujejo, da bo zaradi svetovnih ekonomskih razmer elektroliza tudi v naslednjem letu obratovala le s polovično zmogljivostjo. Zatorej naj se ne bi v prihodnjem letu v Talumu dogajalo nič kaj boljše kot letos, to pa po Toplekovem mnenju pomeni zmanjšanje povpraševanja ter pritisk na dodatno zniževanje stroškov in cen, zaradi česar bodo verjetno morali velik del svojih kapacitet začasno ali za vedno ugasniti. Zato je svojim sodelavcem sporočil, naj ne pričakujejo v prihodnjem letu nobenih čudežev, vsaj tako trdo bo treba delati kot letos; ob praznični čestitki pa je vendarle izrazil trdno prepričanje, da bodo v Talumu dočakali še katero, tudi okroglo obletnico.
Najvišja delovna priznanja Taluma, zlate metulje, so za delovne dosežke v svojem delovnem okolju na omenjeni slovesnosti prejeli: Ivo Ercegovič iz vodstva Taluma za življenjsko delo, Jože Turk iz delovne enote Rondelice, Dušan Pišek iz DE Anode, Franc Ivanuš iz DE Gnetne zlitine ter Janez Šmi-goc iz DE Vzdrževanje.
M. Ozmec
Ptuj • 15. dobrodelni koncert
Kruh je življenje
V okviru letošnjega tedna Karitas, ki poteka pod geslom Kruh je življenje, bo v petek, 27. novembra, ob 19. uri v cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju že 15. dobrodelni koncert.
Karitas ptujske in završke de-kanij e vabi k nakupu vstopnice po osem evrov, zbirali pa bodo tudi prostovoljne prispevke, da bodo lahko pomagali ljudem v stiski, saj jih je vedno več. Vstopnice so naprodaj v Slomškovi knjigarni v Mestnem stolpu in župnijski Karitas.
Na 15. jubilejnem koncertu
Foto: Črtomir Goznik
(na fotografiji je posnetek z lanskega koncerta) bodo nastopili Helena Blagne Zaman, Ana Karneža, MePZ sv. Barbara v Halozah, Anita Kralj, komorni zbor Kor, Tilen Zavec, Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla, Notina in Cantilena.
MG
Foto: MG
Prireditvenik
Torek, 24. november
15.30
17.00 19.30
Ormož, viteška dvorana na gradu, delavnica Preko socialnih iger do mladih, delavnico bo vodila Moira Kobše Oplotnica, v knjižnici, pravljica Prvi mraz
Ptuj, Mestno gledališče, predstava Iz Principa, v okviru programa SKUP'09, za izven
Sreda, 25. november
8.30
12.00
17.00 17.00
19.00 19.30
Ormož, kmetijsko-gozdarski zavod na Hardeku, izobraževanje Ekološko kmetovanje
Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu, razglasitev direktorja leta 2009
Ptuj, Mestni kino, projekcija celovečernega filma Nevidni bataljon
Ormož, prostori knjižnice, strokovno predavanje s praktičnima
delavnicama Masaža in akupresurna terapija
Pragersko, vodni stolp, delavnica, adventni venčki
Ptuj, Mestno gledališče, predstava Mama ni ena sama, v okviru
programa SKUP'09, za izven
Ptuj, po ulicah, Katarinin sejem
Četrtek, 26. november
16.00 Drstelja, gostišče Lacko, pokušina mladega vina, organizira
Društvo Vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske Gorice 16.30 Slovenska Bistrica, v pionirski knjižnici, adventna delavnica, za otroke in starše
17.00 Ormož, prostori knjižnice, strokovno predavanje s praktičnima
delavnicama Masaža in akupresurna terapija 18.00 Slovenska Bistrica, knjižnica Josiča Vošnjaka, večer z vsestranskim ustvarjalcem Vinkom Moderndorferjem 19.00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, komedija Društva študentov invalidov: Vse, kar ste želeli vedeti o nas, pa si niste upali vprašati, predstava je v počastitev 20-letnice delovanja društva za cerebralno paralizo Sonček Ptuj-Ormož 20.00 Ptuj, dom kulture Muzikafe, koncert indijskega mojstra na tablah
Pandit Suresh Talwalkara z gosti -	Ptuj, CID, začetni 30-urni tečaj španščine, nadaljevalni tečaj
španščine, nadaljevalni tečaj italijanščine, začetni tečaj znakovnega jezika gluhih, literarna delavnica, prijave na telefon 780 55 40
PRODAM svinjo in prašiče domače reje, težke okrog 130 kg. Telefon 02 751 39 91.
PRODAM hidravlično prešo za grozdje, 150 l, Muta, cena po dogovoru. Telefon 041 436 496.
PRODAM drva z dostavo, možnost razreza na 25 ali 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM visokokvalitetne bukove brikete iz uvoza, karton. Možna dostava. Tel. 051 828 683.
MEŠALNICO z mlinom prodam. Tel. 560 199.
NEPREMIČNINE
PRODAM dvosobno stanovanje (možna predelava v trisobno), 62 m2, Ptuj - okolica, 52.400 EUR. Tel. 031 561 375.
DOM-STANOVANJE
V	NAJEM oddam opremljeno in ogrevano sobo. Telefon 031 219 184.
V	NAJEM oddamo novo 2,5-sobno stanovanje, v pritličju. Telefon 031 800 144.
BELA TEHNIKA
PRODAM hladilnik, zamrzovalno omaro in sušilni stroj ter pralni stroj. Tel. 031 575 627.
PRODAM zamrzovalno skrinjo, 230-litrsko, cena po dogovoru. Telefon 051 824 088.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
LES za ostrešje, deske 25 mm, late, ladijski pod, opaž, bruna deb. 12-20 mm. Brezplačna dostava na dom. Ugodna cena! Tel. 040 351 580.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM dve plemenski telici, pripuščeni, možna menjava za jalovo kravo ali telico ali kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 544 270.
PRAŠIČE od 25 do 250 kg prodam. Tel. 041 560 199.
BUKOVA drva z dostavo prodam, okolica Ptuja. Tel. 041 560 199.
PRODAM suha bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
iPoiHuiajtz nas. na suskovnan ijilztu.!
RADIOPTUJ
KO, ajdetu
www.radio-ptuj.si J)
—m
VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI
K POSKOČNIH
1.	MLADI UPI - Venček narodnih
2.	Ans. DINAMIKA - Zbogom poletje
3.	Ans. RA CE ■ S harmoniko do zvezd
4.	Ans. BUM ■ V osrčju Šaleške doline
5.	Ans. RIMLJANI ■ Dober dan Števerjan
6.	Ans. KRILA - Moj stari traktor
7.	JUHEJ - Greh je kot peto kolo
A t
POP 7 TOP
1.	MILI-Prihajam domov
2.	BOŠTJAN KONEČNIK-Tota naša vinska klet
3.	NATALIJA KOLŠEK - Prjatli
4.	AMOR - Nisem grešila
5.	JURČKI - Dvorska knjižnica
6.	LANGA- Romanca
7.	Al£Š ROD -Drugačen
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek: Tel. številka:
Glasujem za: Naslov: _
Orfejčkove
SAAS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
budilka
89,8 98,2 104,3 Mh
f^oiitdajte na6 tudi na ipietu: w ww. radio-ptuj.
a
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »104,3


sreda, 25.11.2009 ob 20.00 dvorana Golovec v Celju
www.karitas.si 01/300 59 60
www.radio-tednik.si
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
TOREK 24.11.
8.00 Oddaja občine Destrnlk 17.00 SUPER HITI odd. 18.00 Kuhajmo skupaj 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Oddaja občine Destrnlk 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SREDA 25.11.
8.00Hajdina-Kletar2009 17.00 SUPER HITI odd. 18.00 Kuhajmo skupaj 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica 20.00 Hajdina - Martinova maša 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
SIP
TV
ČETRTEK 28.11.
8.00 Martinovanje v Dornavi 17.00 SUPER HITI odd. 18.00 Kuhajmo skupaj 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Polenšak - Srečanje pevskih zborov 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
PETEK 27.11.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 9.00 ŠKL- mladinska oddaja 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Kuhajmo skupaj 19.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
NAROCI1.NICA ZA
v
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d... Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Ptuj • Nadaljevanje sojenja zaradi nasilja in incesta
Izrek sodbe v začetku decembra?
Na Okrožnem sodišču v Ptuju se je v ponedeljek, 23. novembra, nadaljevalo sojenje zoper 62-letnega domačina, ki ga obtožnica bremeni nasilništva v družini in incesta. Predsednica senata Katja Kolarič Bojnec naj bi ta teden zaslišala še zadnje priče, izrek sodbe pa lahko pričakujemo v začetku decembra.
Kot je ob prihodu na Okrožno sodišče v Ptuju v ponedeljek zjutraj dejal zagovornik obdolženčevih žrtev, koprski odvetnik Franci Matoz, lahko pričakujemo, da se sojenje počasi približuje koncu, saj je v tem tednu razpisana še ena glavna obravnava v sredo, 25. novembra, ko bi glede na predlagano zaslišanje prič lahko pričakovali, da bo predsednica senata Katja Kolarič Bojnec proces zaključila. Če se bo to zgodilo, potem lahko pričakujemo izrek sodbe v manj kot 14 dnevih, torej v prvi polovici decembra.
Le nekaj minut pred deveto uro, ko je bilo sklicano nadaljevanje glavne obravnave, je pred ptujsko hišo pravice le dobra dva metra od vhodnih vrat pripeljal sodni kombi mariborskih zaporov, iz katerega je z vklenjenimi rokami v spremstvu dveh paznikov izstopil obdolženi 62-letni P. R. Med hojo proti vratom sodišča je našega novinarja vprašal, ali smo prejeli njegovo pismo iz zapora. A odgovora ni imel
časa slišati v celoti, saj sta ga paznika potegnila pod roko v sodno stavbo.
Ob tem naj dodamo, da so nas nekateri Ptujčani opozorili, da naj bi okrog stanovanjske hiše na Vičavi, v kateri naj bi prebivala sestra obdolženčeve življenjske sopotnice s svojo družino, v petek, 20., in v soboto, 21. novembra, policisti in kriminalisti temeljito preiskovali okolico in na nekaterih delih celo opravljali poskusne izkope. Po nam dosegljivih informacijah naj bi policisti skupaj z ožjimi sorodniki obdolženega iskali domnevno eksplozivno sredstvo, bojda celo bombo, ki naj bi jo obdolženi P. R. zakopal v okolici hiše v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo.
Zadevo smo preverili na okrožnem sodišču v Ptuju, kjer pa nam je tiskovna predstavnica Anica Korošec vljudno pojasnila, da je zadevo vodila Policijska uprava Maribor. Tik pred zaključkom redakcije pa nam je po telefonu uspelo dobiti tiskovnega predstavnika Policijske uprave Maribor
Foto: M. Ozmec
Obdolženi P. R. je ob izstopu iz kombija mariborskih zaporov našega novinarja najprej vprašal, ali je prejel njegovo pismo iz zapora.
Bartola Lampreta, ki nam je
lahko povedal le to, da so policisti in kriminalisti v zvezi s tem primerom dejansko opravljali temeljito preiskavo okoli-
ce stanovanjske hiše na Vičavi, vendar se je izkazalo, da je bila prijava o domnevno zakopanem eksplozivnem sredstvu na srečo le lažna. Previdnost pa
seveda v nobenem primeru ni odveč, saj je v vsakem primeru treba poskrbeti za varnost občanov.
M. Ozmec
Ptuj • Po petih letih pravdanja sodba
Se obeta 5540 tožb za dokazovanje lastništva KTV?
Po petih letih pravdanja je Okrožno sodišče na Ptuju v gospodarskem sporu zaradi solastniškega deleža v KTV-sistemu Ptuj in plačila odškodnine razsodilo, da so tožeče stranke Boris Krajnc, Rajko Brglez, Janez Rožmarin in Janko Čuš solastniki na kabelskem sistemu Ptuj, vsak s solastniškim deležem 0,0162881 odstotka celote.
Obe strani sta se na sodbo pritožili. Sodbo so vpleteni oziroma ugotovljeni solastniki sprejeli v začetku novembra, potem ko je bila 28. avgusta letos opravljena javna glavna obravnava. Okrožno sodišče na Ptuju pa je zavrnilo tožbe-ni zahtevek, da sta solastnika na kabelskem sistemu v enaki višini kot Kranjc, Brglez, Rožmarin in Čuš tudi Boris Gornik in Franc Štrucl, prav tako glede solastniškega deleža Ingela v višini 1,944972 odstotka celote in da je MO Ptuj dolžna opustiti vsako poseganje v premoženje KTV-sistema Ptuj, ker je v sistem posegala, ko je že potekal pravdni postopek. Zavrnjena pa je bila tudi tožba tožeče stranke za ugotovitev, da je MO Ptuj solastnica na kabelskem sistemu z deležem v višini 5,984603 odstotka celote, ker ima tožeča stranka zgolj pravni interes na ugotovitev lastnega solastninskega deleža, ne pa morebitnega solastniškega deleža tožene stranke.
Čeprav so bili tožniki v tem gospodarskem sporu pooblaščenci 476 občanov, ki so prav tako vlagali v izgradnjo ptujskega kabelskega sistema, jim tega sodišče ni priznalo, ker tožniki
kot iniciativni odbor niso imeli pooblastila za zastopanje občanov, iniciativni odbor pa tudi ni bil ustanovljen kot pravna oseba in ni bil pravdna stranka, prav tako niso bili pravdna stranka preostali investitorji v sistem oziroma občani.
Ingelov zahtevek glede solastniškega deleža v KTV-sistemu Ptuj je sodišče zavrnilo, ker je solastniški delež temeljil na vlaganjih v internet, ki pa ni sestavni del kabelskega sistema. Borisu Gorniku solastniškega deleža v KTV-sistemu ni bilo mogoče priznati, ker ni bil podpisnik pogodbe o izgradnji KTV-sistema Ptuj, Franc Štru-cl pa ni predložil dokazil, da je sklenil pogodbo in vplačal sredstva.
Okrožno sodišče na Ptuju je v primeru gospodarskega spora zaradi solastniškega deleža v KTV-sistemu Ptuj kot neutemeljen zavrnilo zahtevek na prepoved poseganja MO v premoženje KTV-sistema glede na to, da tožeča stranka toženi stranki priznava solastninsko pravico na KTV-sistemu. O zahtevku Ingela za odškodnino zaradi izgube čistega dobička in odškodnino zaradi krnitve ugleda in dobrega imena pa sodišče ni
odločilo, ker sprememba tožbe zaradi tega zahtevka ni bila dovoljena.
Pritožba na eni in drugi strani
Obe strani sta se na sodbo pritožili. Tožniki so torej tudi na sodišču dokazali, da so bili tisti, ki so vlagali v sistem, in da imajo torej preko tega pravico do soupravljanja v sistemu, kar so tudi ves čas poskušali dokazovati, žal neuspešno, zato je bila tožba, kot pravijo, edini izhod. V tem trenutku so solastniki sistema le štirje, vprašujejo pa, ali bo tudi ostalih 5540 vlagateljev v sistem moralo s tožbami dokazovati, da imajo solastninski delež na sistemu. Ali bo to morala dokazovati tudi MO Ptuj, ki ji sicer 'priznavajo' vložek, ki je bil v sistem opravljen preko krajevnih skupnosti in Samoupravne stanovanjske skupnosti Ptuj. Ta pa je seveda veliko manjši, kot si ga je izračunala sama oziroma s pomočjo nekaterih strokovnjakov. mO Ptuj si je sistem 'polastila', kot da bi ga sama zgradila, čeprav takrat zanj nikoli ni kazala interesa, pravijo tožniki. Sistem so gradili ljudje, ne pa občina. Nihče od sovlagateljev
se tudi ne spomni, da bi imela pri gradnji KTV-sistema MO Ptuj kakšno vlogo. Občani so bili tisti, ki so dali pobudo za ustanovitev sistema in sami tudi vanj vlagali. Prenos kabelskega sistema na delniško družbo pa so ocenili kot grob poseg v kabelski sistem. Dokapitaliza-cija s stvarnim vložkom pa je bila s strani MO Ptuj izvedena, ko je že potekal postopek ugotovitve solastniškega deleža. Dokapitalizacija se je izvedla na podlagi mnenja ITEO Abecede. V gospodarskem sporu,
ki je potekal od leta 2004, je okrožno sodnico-svetnico Mileno Vajda pri zaslišanju tožnikov zanimalo predvsem, kdo je vlagal v gradnjo KTV-sistema, koliko so prispevali posamezni tožniki, če so delali tudi udarniško in s kakšnimi sredstvi se je zgradil sistem. Po izreku sodbe, na katero so sicer morali čakati iz zanje nerazumljivih razlogov, pa so se v 15-dnevnem roku od prejema pisnega odpravka, potekel je prejšnji teden, lahko pritožili zoper sodbo.
MG
Osebna kronika
Rodile so: Anita Janžekovič, Kraigherjeva ul. 17, Ptuj - Aneja; Marjana Bigec, Podvinci 10, Ptuj - Hano; Marija Pliberšek, Zg. Prebukovje 25, Šmartno na Pohorju - Patrika; Danijela Hajšek, Kočice 5, Žetale
-	Nejo; Ines Emeršič, Formin 15 a, Gorišnica - Zalo; Snežana Herceg, Cirkulane 29 - Danijela; Martina Pajnkiher, Grajena 16 b, Ptuj -Kiaro; Mojca Matko, Sedlašek 2, Podlehnik - Žiga; Mojca Leber, Mejna cesta 14 a, Ptuj - Mihaela; Alenka Bezjak, Borovci 14 a, Mar-kovci - Lizo; Rebeka Sitzenfrei, Na jasi 48, Ptuj - Aneja; Tanja Božič, Volkmerjeva cesta 22, Ptuj - Gala; Aleksandra Punčec, Turški Vrh 106 a, Zavrč - Ivano; Bojana Mlakar, Lancova vas 72 a, Videm pri Ptuju
-	Luka; Nataša Štebih, Novakova cesta 3 e, Ormož - Tajo; Akneza Jahjic, Brengova 18, Cerkvenjak -Anžeta; Suzana Arnuš, Tibolci 16 a, Gorišnica - Aljo; Martina Mom, Morje 112 a, Fram - Uršo; Simona Roškar, Bresnica 43, Podgorci
-	Domna; Barbara Plemenitaš, Na livadi 2, Rogaška Slatina - Žiga; Simona Rižnar, Gajevci 46, Gorišnica - Izo; Branka Lah Letonja, Naraplje 12, Majšperk - Ajdo; Janja Kolarič, Šalovci 54, Središče ob Dravi - Gajo; Romana Jelen, Zg. Gruškovje 56, Podlehnik - Saško; Nataša Grabovac, Ptujska cesta 10, Ormož - Tina; Elena Irina Peklar, Rimska pl. 14, Ptuj - Alyo Sandro.
Umrli so: Janez Napast, Cirkovce 54, rojen 1927 - umrl 13. novembra 2009; Jožef Fišer, Čermožiše 92, rojen 1941 - umrl 13. novembra 2009; Jožef Fajt, Dravinjski Vrh 40, rojen 1921 - umrl 14. novembra 2009; Albert Kerček, Kolbermoor, 83059 Adalbert, Nemčija, rojen 1928 - umrl 14. novembra 2009; Anton Žuran, Meje 18, rojen 1923 - umrl 14. novembra 2009; Antonija Zagoršek rojena Žuran, Dolane 11, rojena 1917 - umrla
14.	novembra 2009; Ljudmila Skok, rojena Bedrač, Šturmovci 10, rojena 1920 - umrla 14. novembra 2009; Ana Erjavec, rojena Hodžar, Dobrava 24, rojena 1924
-	umrla 11. novembra 2009; Marija Bezjak, rojena Kovačec, Oslu-ševci 52, rojena 1930 - umrla
15.	novembra 2009; Anica Kokol, rojena Pergar, Zagorje 18, rojena 1954 - umrla14. novembra 2009; Frančiška Dragotina Pučko, rojena Fritz, Ul. dr. Hrovata 9, Ormož, rojena 1918 - umrla 16. novembra 2009; Marija Gojkošek, rojena Malek, Rogaška c. 59, Ptuj, rojena 1921 - umrla 18. novembra 2009; Aleš Pihler, Pacinje 25, Ptuj, rojen 1989 - umrl 18. novembra 2009; Marija Hameršak, rojena Anžel, Ža-bjak 6 a, Ptuj, rojena 1930 - umrla 18. novembra 2009.
Iste poškodovani?
ZAHTEVAJTE ODŠKODNINO!
>qvri>¿ilo '¿"oso is ±7
pe ptuj, Trstenjakova uU5 ITHt Domino)
GOTOViniKI KREDITU
- I* fnpOllc«r
Napoved vremena
Danes bo v zahodni Sloveniji oblačno, drugod bo delno jasno z jutranjo meglo po nižinah. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, na Primorskem okoli 8, najvišje dnevne pa od 7 do 14 stopinj C.
V sredo in četrtek bo v zahodnih krajih pretežno oblačno, drugod še delno jasno. V jutranjem času bo ponekod po nižinah megla. Čez dan bo pihal jugozahodni veter. Predvsem v četrtek bo na zahodu občasno že rahlo deževalo.