Oglasi 2 Savinjske novice št. 25, 24. junij 2022 Tretja stran Vsebina V krizi vsak rešuje svojo r… 5 Markacisti skrbijo za varnost Vse večji obisk gora ustvarja potrebe po novih močeh ....................... 4 Bočna Rekonstrukcija struge Bočnice ..................... 5 Dan odprtih vrat Cinkarne Veliko zanimanja obiskovalcev tudi v Mozirju ..................... 5 5 Šolski center Velenje Med prejemniki priznanj tudi zgornjesavinjski dijaki .................................. 11 BR Starejši za starejše Prvih pet tisoč uporabnikov do brezplačne e-oskrbe .......... 12 15 Dobrodelni koncert na Vranskem Žarek upanja tudi za učence OŠ Gornji Grad ................... 15 Osnovna šola Ljubno ob Savinji Udeleženci dobrodelnega koncerta uživali v dobri glasbi..................... 19 Mira Ličen razstavlja v Nazarjah Med realnim in abstraktnim, med zunanjim in notranjim ..... 19 19 Razstava fotografij na Rečici Varovanje gora se prične doma ................. 20 VP Revija odraslih pevskih zborov Po dveletnem premoru v ospredju druženje .......... 20 Gobarsko društvo Ajdovec Lanska letina slaba, letošnji obeti boljši ............ 21 26 12- in 6-urni tek v Kranju Čeplak Pozničeva najboljša Slovenka ............ 26 ISSN 0351-8140, leto LIV, št. 25, 24. junij 2022. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.000 izvodov. Nisem si mislil, da bom še kdaj doživel situacijo, ko prideš na bencinski servis in presenečen ugotoviš, da goriva ni. In greš na naslednjo črpalko in je situacija identična. To se je pretekli konec tedna vse do torka, ko so stopile v veljavo nove maloprodajne cene pogonskih goriv, dogajalo skoraj na vseh bencinskih črpalkah po Sloveniji. Ljudje smo znova dokazali, da delujemo po črednem nagonu, ki se je že marsikdaj v zgodovini izkazal za škodljivega ali celo pogubnega. Ko sem končno prišel na bencinsko, kjer so še imeli zalogo, sem pred sabo opazoval, kako vozniki iz svojih avtomobilov vlačijo najrazličnejše posode in vanje natakajo gorivo, zlasti dizel. Seveda ga je za tiste, ki so se med zadnjimi postavili v vrsto, zmanjkalo. Ko nastopi kriza, se ljudje slej ko prej začnejo vesti po principu »rešuj se, kakor veš in znaš«. Približno tako si lahko tolmačimo tudi odločitev Nemčije, da ponovno zažene termoelektrarne na premog. Gre za enega v seriji ukrepov za zmanjšanje porabe zemeljskega plina. V Nemčiji so premogovne elektrarne ugasnili zaradi visokih izpustov ogljikovega dioksida. »Gre za grenko, vendar preprosto nujno odločitev v tej situaciji. Skladišča plina moramo do zime napolniti, to je naša prioriteta,« je povedal nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck. Takoj za tem so podobno odločitev sprejeli na avstrijskem Štajerskem, kjer bo termoelektrarna v Mellachu, ki zagotavlja elektriko in toploto za Gradec, spet delovala na premog. Wolfgang Anzengruber, šef podjetja Verbund, ki je vodilna avstrijska elektroenergetska družba, je leta 2020 izjavil: »V Avstriji so termoelektrarne na premog zgodovina. Prihodnost pripada obnovljivim virom energije in Verbund bo pomembno prispeval k doseganju cilja sto odstotkov zelene elektrike v prihodnjih letih.« Termoelektrarno v Mellachu so nato preklopili na plin in jo uporabljali zgolj občasno kot varnostno rezervo za nacionalno električno omrežje, zdaj pa bo spet delovala na premog, so se odločili na kriznem sestanku v kabinetu predsednika vlade Karla Nehammerja. Kaj se bo dogajalo v Sloveniji, je v tem trenutku še neznanka. Vemo samo to, da bodo energenti v prihodnje dražji, kot so danes, koliko, pa je v marsičem odvisno od strateških odločitev Evropske unije in z njo tudi Slovenije. Zeleni prehod slovenske energetike je izvedljiv, samooskrba Slovenije z električno energijo je mogoča, v svoji študiji ugotavlja delovna skupina pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Ne glede na vse trenutne izzive, pred katerimi smo kot družba, si naša domovina zasluži najlepše čestitke za 31. rojstni dan. Lepo praznujte! Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Tatiana Angioi, Franjo Atelšek, Marijan Denša, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šukalo, Primož Vajdl, Peter Weiss. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 25, 24. junij 2022 3 Tema tedna MARKACISTI SKRBIJO ZA VARNOST V PLANINAH Vse večji obisk gora ustvarja potrebe po novih močeh Do sredine maja se je letos v gorah zgodilo že 167 nesreč, več kot v istem obdobju lani. V letu 2021 smo v Sloveniji zabeležili rekordno število nesreč v gorah, letos, če bo šlo tako dalje, bo rezultat še slabši. Analize kažejo, da sta med pogostejšimi vzroki za nesreče hoja po brezpotjih in iskanje bližnjic. Varnejši obisk gorskega sveta omogočajo markacije, usmerjevalne table in dobro urejene poti. Zanje skrbi 884 markacistov in inštruktorjev markacistov, na seznamu registriranih markacistov jih je 42 iz zgornjesavinjskih planinskih društev. Slovenski markacisti so lani za delo na planinskih poteh porabili skoraj 37 tisoč prostovoljnih ur, vse večji obisk gora pa ustvarja potrebe po novih močeh. 11 KILOMETROV POTI NA ENEGA MARKACISTA Planinska zveza Slovenije (PZS) skrbi za mrežo planinskih poti v skupni dolžini več kot deset tisoč kilometrov. Markacisti planinske poti nadelujejo, markirajo in čistijo prostovoljno, vsak med njimi pa preračunano skrbi za več kot enajst kilometrov poti. Markacisti stalno nadzorujejo poti, ki so v skrbništvu njihovih planinskih društev. V Zgornji Savinjski dolini deluje sedem planinskih društev, v vsaki občini eno. V vseh so aktivni odseki za planinske poti, v njih je različno število markacistov, kakor je različno tudi število kilometrov planinskih poti, za katere ta društva skrbijo. Skupaj jih je bilo v lanskem letu v registru markacistov PZS registriranih 42. Zgornjesavinjska planinska društva skrbijo za okoli 350 kilometrov planinskih poti, realno pa je teh kilometrov 4 Savinjske novice št. 25, 24. junij 2022 Obnova markacije na Travniku (foto: arhiv PD Ljubno ob Savinji) še več. Za najdaljši trasi, vsaka v dolžini okoli 80 kilometrov, skrbita PD Gornji Grad in PD Ljubno ob Savinji. Osnovno vzdrževanje planinskih poti zajema izvajanje ukrepov za njihovo primerno prehodnost in risanje ali obnavljanje markacij in drugih pripadajočih oznak, obnavljanje napisov ali postavljanje usmerjevalnih tabel na križiščih, izhodiščih in na samih poteh. Vpliv erozije, strmine in drugi pogoji jim narekujejo tudi izdelavo utrditev iz lesa, torej stopnic, bočnih opor ali lesenih ograj. POLEG DENARJA POTREBNE ŠE PRIDNE ROKE Število markacistov sicer počasi narašča, a ker je obisk gora vse večji, imajo vedno več dela. Njihova povprečna starost je 53 let, v vseh društvih se trudijo za pridružitev mlajših članov. Kakovostno delo markacistov in enotni postopki urejanja poti so rezultat usposabljanj, ki jih že vrsto let izvaja komisija za planinske poti PZS. Zanimanje za izobraževanje je veliko, zato pri PZS računajo na pomoč države. Lani sprejeta novela zakona o planinskih poteh namreč prinaša državno sofinanciranje usposabljanja markacistov in urejanja planinskih poti. So pa poleg denarja potrebne tudi pridne roke markacistov. Matija Nerat, načelnik markacistov pri PD Ljubno, je lani v izjavi za Savinjske novice izrazil upanje, da bo z omenjeno novelo zakona o planinskih poteh več zanimanja za delo markacista. UREJENE PLANINSKE POTI NISO SAMOUMEVNE K tečaju za markacista lahko pristopi vsak član PZS, ki je sposoben gibanja po lahkih, zahtevnih in zelo zahtevnih planinskih poteh in je star najmanj 16 let. Delo markacistov v javnosti sicer ni medijsko prepoznavno, se pa javnost tudi po zaslugi promocijskih akcij vedno bolj zaveda njihove pomembnosti pri varnostnem vidiku planinske izkušnje. Tudi s projektom Naj planinska pot v okviru pobude Očistimo gore, ki ga vodita Zavarovalnica Triglav in PZS, želijo javnost ozavestiti, da planinske poti niso samoumevne. Vsak obiskovalec gora lahko k njihovemu urejanju prispeva z SMS-sporočilom POT5 na 1919 in donacijo 5 evrov. Lani je bila s pomočjo donacije obnovljena tudi planinska pot do Matkovega škafa, ki se nahaja na Solčavskem. Tatiana Angioi Tema tedna, Iz občin, Gospodarstvo Bernard Štiglic, predsednik Planinskega društva Ljubno ob Savinji: »Povprečna starost markacistov v našem društvu je 48 let. Najmlajši je star 34 let, najstarejši Jože Marovt - Pepč pa je letos dopolnil 70 let. S svojo energijo prav nič ne zaostaja za svojimi mlajšimi kolegi. V vrste markacistov si seveda želimo pridobiti tudi mlajše člane. Delo markacistov je zelo pomembno, saj po slovenskih planinskih poteh po zadnjih podatkih hodi okoli 350 tisoč pohodnikov na leto. Moram reči, da planinci v glavnem delo markacistov cenijo in spoštujejo. Zavedajo se, da so dobro označene poti tudi eden od dejavnikov večje varnosti pohodnikov. Naši markacisti se zelo trudijo, da so poti, za katere skrbijo, dobro označene in prehodne. So pa naše kraje v zadnjih letih prizadele različne ujme, od žledoloma do vetroloma, za temi ujmami pa še razmnožitve podlubnikov. Posledica tega je bila večja sečnja in gradnja novih gozdnih vlak po nekaterih predelih. Vse skupaj pomeni za markaciste ogromno dela, saj je bilo potrebno nekatere poti povsem na novo markirati. Poti po večjih golosekih se v poletnih mesecih zelo zarastejo s travo in drugim rastjem, zato jih je potrebno pokositi. Če se ozrem še preko meja našega društva, vidim, da se ponekod že pozna pomanjkanje članov, ki bi bili pripravljeni v svojem prostem času delati na planinskih poteh. Ta problem se odraža na slabo označenih in neurejenih poteh po nekaterih območjih.« DAN ODPRTIH VRAT CINKARNE CELJE Veliko zanimanja obiskovalcev tudi v Mozirju Cinkarna Celje je v soboto, 11. junija, pripravila dan odprtih vrat na obeh proizvodnih lokacijah, v Celju in Mozirju. V poslovni enoti Kemija Mozirje so si obiskovalci z zanimanjem ogledali proizvodnjo praškastih lakov in masterbatchev, najmlajši pa so se posladkali z vaflji in zabavali s Cinkom, maskoto podjetja. KAJ PRAVZAPRAV IZDELUJE CINKARNA CELJE? Kaj pravzaprav izdeluje metalurško-kemijsko podjetje Cinkarna Celje in na katerih področjih dela potrebuje nove sodelavce? Kako skrbi za varno delo in kako v svoje delovanje vpleta načela trajnostnega razvoja? To so bila ključna vprašanja, na katera so v podjetju želeli podati odgovor širši javnosti. PROIZVODNJA PRAŠKASTIH LAKOV IN MASTERBATCHEV Direktorica Kemije Mozirje Irena Vačovnik je obiskovalce popeljala na ogled proizvodnih procesov, t. i. masterba- praškastih lakov in masterbatchev, za katero marsikateri Zgornjesavinjčan ne ve, da se odvija v njihovi neposredni bližini. Obisk je presegel naša pričakovanja, dogodek je bil dobro sprejet s strani lokalne skupnosti, udeležili so se ga tudi naši zaposleni z družinskim člani,« je bila na koncu zadovoljna Vačovnikova. Irena Vačovnik: »Obiskovalci so si lahko ogledali proizvodnjo praškastih lakov in masterbatchev, za katero marsikateri Zgornjesavinjčan ne ve, da se odvija v njihovi neposredni bližini.« BREZ KEMIJE NE BI BILO UDOBJA, KI SMO GA VAJENI V Celju so največ zanimanja obiskovalcev požele agro stojnica z eksotičnimi semeni, ki so jih obiskovalci lahko odnesli domov, stojnica s predstavitvi- BOČNA Rekonstrukcija struge Bočnice Podjetje Nivo EKO nadaljuje z rekonstrukcijo struge Bočnice. Občina Gornji Grad je pridobila vsa potrebna soglasja za zamenjavo mostu čez Bočnico pri strojni uti oziroma novi gasilski garaži. V preteklih letih so bile že zgrajene zaplavne pregrade višje od Bočne, izvedena je bila rekonstrukcija struge v zgornjem delu naselja Bočna. Z rekonstrukcijo struge v spodnjem delu naselja bo na tem območju poplavna ogroženost bistveno zmanjšana. Štefka Sem Direktorica poslovne enote Kemija Mozirje Irena Vačovnik je obiskovalce popeljala na ogled proizvodnje. (Foto: Barbara Rozoničnik) tchev – barvnih granul, ki jih proizvajalci dodajajo za obarvanje in zagotavljanje drugih lastnosti plastičnih izdelkov, na primer ohišjem računalnikov ali telefonov, in praškastih lakov, s katerimi so zaščiteni (lakirani) gospodinjski aparati, vrtna oprema, žaluzije ali ogrodja, ki so izpostavljeni različnim vplivom, tudi vremenskim. OBISK PRESEGEL PRIČAKOVANJA »Sobotno dogajanje je potrdilo, da priprave niso bile zaman. Obiskovalci so si lahko ogledali proizvodnjo jo procesa izdelave titanovega dioksida, stojnica s predstavitvami različnih kemijskih poskusov, možnosti zaposlitve in štipendiranja ter prikaz gašenja s peno. »Presenečeni smo nad pozitivnim odzivom okolice. Vemo, da je kemija včasih zapletena, a se moramo zavedati, da je povsod okoli nas in da brez nje ne bi bilo marsikaterega udobja, ki ga jemljemo za samoumevnega,« je namen dogodka povzel predsednik uprave Cinkarne Celje Aleš Skok. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 25, 24. junij 2022 5 Oglasi 6 Savinjske novice št. 25, 24. junij 2022 Intervju ANTON ŠPEH, ŽUPAN OBČINE GORNJI GRAD »Na volitvah jeseni bom prepustil odločitev občanom« Foto: Štefka Sem Občina Gornji Grad praznuje občinski praznik 30. junija. V sklopu praznovanja letošnjega praznika bodo potekale številne aktivnosti, svečanost s podelitvijo občinskih priznanj bo prihodnji petek, 1. julija. Z županom Antonom Špehom smo se ob tej priložnosti pogovarjali o preteklem delu in o prihodnosti občine. • Gornji Grad bo kmalu doživel gradnjo obvoznice. Koliko ponosa in zadovoljstva je v vas, da ste zadevo pripeljali tako daleč? Moja družbena odgovornost ali drugače povedano - veliko truda, usklajevanj in potrpežljivosti celotne občinske uprave je zahtevala ta naloga, da smo prišli do cilja oziroma do razpisa za izgradnjo obvoznice. Zaradi povečanja prometa in sprostitve trškega jedra je le-ta nujna. Moji občutki ob tem, lahko bi rekli, tektonskem premiku v Gornjem Gradu, ki bo spremenil celotno podobo kraja v pozitivnem smislu, so nepopisni in spodbujajoči za naprej. Jeseni pričakujemo prvo lopato na trasi, če ne bo kakšnih večjih pretresov v globalnem smislu. Že zdaj pa prosimo občane, naj bodo strpni zaradi gradnje, ki bo seveda trajala kar nekaj časa. • Ste v zadnjem letu zaključili kakšen večji projekt? Večji projekti v naši občini se dogajajo na infrastrukturnem področju. Tu smo namreč ostali na repu zgornjesavinjskih občin in upam, da bomo z odločitvami občinskega sveta in župana spremenili prostor v boljše, bolj prijazno okolje za vse. Upam, da mladina počasi ugotavlja, da mesto ni vse in da ima življenje na vasi svoje čare in prednosti. Obnovili smo kar nekaj cest v Novi Štifti in smo zelo blizu začetka gradnje največjega projekta v tem delu občine - obnove državne ceste z avtobusnima postajališčema. Gre za projekt Šmiklavž, ki ga načrtujemo skupaj z Direkcijo RS za infrastrukturo. Podpisali smo sporazum o financiranju, pogodbe za odkup zemljišč ob trasi so podpisane, lansko leto smo odstranili starejšo stanovanjsko hišo, ki je stala na novem uvozu v Šmiklavž. Pričakujemo, da bo gradnja potekala vzporedno z gradnjo obvoznice v Gornjem Gradu. Obnovili smo še nekaj drugih cest, preplastili igrišče v Bočni in Gornjem Gradu, namestili javno razsvetljavo, kjer je do zdaj ni bilo, urejamo Štekl. V občini se izvaja projekt Optika GVO, ureditev Bočnice in še bi lahko našteval. Zaživel je tudi projekt Tičjek II, v kratkem pričakujemo dokončanje OPPN za stanovanjsko gradnjo Prekštan, kjer bo na razpolago več stavbnih zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš. Trenutno pripravljamo projekt in pridobivamo gradbeno dovoljenje za Center zdravja, ki bo v objektu nekdanje zadružne železnine. Odkupili smo celoten del stavbe in zunanje parkirišče in predstavili projekt vsem občinam v Zgornji Savinjski dolini. Upamo, da bomo uspeli na razpisu ministrstva za »Moji občutki ob tem, lahko bi rekli, tektonskem premiku v Gornjem Gradu, ki bo spremenil celotno podobo kraja v pozitivnem smislu, so nepopisni in spodbujajoči za naprej. Jeseni pričakujemo prvo lopato na trasi.« zdravje, saj bi zdravstvo v dolini za relativno majhen vložek dobilo veliko dobrega. Poleg prostorov za Center zdravja sta predvideni dve ordinaciji za splošnega zdravnika in zobozdravnika, ki ju bomo ponudili koncesionarjem. • Zgornjesavinjske občine imate več skupnih projektov, najbližje izvedbi je prizidek k zdravstvenemu domu v Nazarjah. Imate občutek, da bo šlo vse po načrtih? Pravzaprav me prevzemajo mešani občutki. Ne morem mimo dejstva, da bi morala biti odločitev vseh zgornjesavinjskih županov enotna takrat, ko smo se pogovarjali o zgornjesavinjskem zdravstvenem centru na Ljubnem ob Savinji, ki si ga vsi občani po teh letih res zaslužimo. Predlagani center je bil cenovno in lokacijsko veliko boljši, tudi vlagatelji bi priskočili v pomoč, saj so se takrat omenjali stroški okrog pet milijonov evrov. Sedaj govorimo o enaki finančni obremenitvi oziroma še nekaj več za prizidek v Nazarjah, ki ni povsem namensko izpopolnjen, lokacijsko pa povsem neustrezen glede na razpršenost doline in uporabnikov, torej občanov. »Upam, da se dogovori z župani in vodstvom zdravstvenega doma uresničijo, da bomo v Gornjem Gradu dobili Center zdravja.« Pred kratkim je Občina Nazarje prejela sklep o sofinanciranju tega prizidka v višini 950 tisoč evrov, kar je za vse ostale občine veliko premalo. Občina Nazarje je enkrat že poudarila, da bo večji del sama financirala. To bo v tem primeru zagotovo morala, saj glede na določene odstotke sofinanciranja v Občini Gornji Grad ne moremo pristati na višino sredstev in skupnih vlaganj v prizidek zdravstvenega doma. Model razpršenosti vlaganj v zdravstvo po celotni dolini sicer podpiram in upam, da se dogovori z župani in vodstvom zdravstvenega doma uresničijo, da bomo v Gornjem Gradu dobili že omenjeni Center zdravja. • Letošnje leto je tudi volilno. Kako gledate na svoj mandat? Boste še kandidirali za župana? Lokalna politika me zanima. Nekateri imamo občutek, da moramo okolju, kjer delamo največ, tudi nekaj vrniti oziroma je to naša družbena odgovornost. Prvi mandat je bil zame kar stresen, vseeno pa upam, da sem izpolnil zaupanje občanov, ki so mi namenili svoj glas. Zagotovo v takem kratkem obdobju ni mogoče rešiti vseh problemov, imam pa občutek, da smo zastavili prave cilje in odločitve, kar se lokalne politike tiče. Nisem človek, ki bi iskal veliko pozornosti, ampak sem človek dejanj in gospodarnih odločitev. Upam, da so občani to spoznali in da so opazili, da se občina po mojem prihodu spreminja. Tudi za naprej imam veliko želja in načrtov, kaj vse še lahko spremenimo oziroma izboljšamo. Zato bom na volitvah jeseni prepustil odločitev občanom. Če me še potrebujejo, me bodo lahko izvolili za župana. Mislim, da sem s svojo delavnostjo in odločitvami veliko pripomogel k razvoju celotne občine Gornji Grad. Pogovarjala se je Štefka Sem Savinjske novice št. 25, 24. junij 2022 7 Oglasi 8 Savinjske novice št. 25, 24. junij 2022 Iz občin, Organizacije DESTINACIJA LOGARSKA DOLINA - SOLČAVSKO Ob naj poti 2021 klepetali domačini, obiskovalci in gostje Občina Solčava in Turistična zveza Slovenije sta v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in Slovenia Outdoor GIZ pripravili klepet ob prenovljeni naravoslovno-etnografski poti po Logarski dolini, ki je bila lani izbrana za naj pot 2021. ZAGOVORNIKI TRAJNOSTNEGA IN ZELENEGA TURIZMA Dvodnevnega dogodka so se udeležili skrbniki in načrtovalci tematskih poti, predstavniki inštitucij, ki se ukvarjajo z razvojem na področju tematskih poti, predstavniki destinacijskih organizacij, turističnih agencij in zainteresirani posamezniki. Nekaj več kot 30 udeležencev je nagovorila županja Občine Solčava Katarina Prelesnik. Predstavila je destinacijo Logarska dolina – Solčavsko in nanizala priznanja, ki so jih prejeli v zadnjih letih: »Smo zagovornik trajnostnega in zelenega turizma, zato je potrebno množični turizem umiriti, predvsem pa se zavedati, da nas nagrade zavezujejo, da vzdržujemo to, za kar smo se trudili.« PO NAJ POTI OB ZGODBAH S SOLČAVSKEGA Na strokovnem posvetu je tekla beseda o sodobnih pristopih pri razvoju trajnostnega turizma, po naj poti 2021 pa sta obiskovalce popeljala interpreta Marko Slapnik in Nejc Slapnik s pristno predstavitvijo tradicije, narave in običajev prebivalcev Solčavskega. Dogodek je potekal v sklopu akcije Slovenija hodi. Naravoslovno-etnografska pot po Logarski dolini obiskovalcem že četrt stoletja odstira lepote doline in širšega območja, z obnovo v preteklem letu pa so jo še nadgradili in obiskovalcem tako ponudili še bolj privlačno doživetje doline. Barbara Rozoničnik OBČINA GORNJI GRAD Zlati grb Colnarju in Bezovškovi Voden pohod po naj poti 2021 je obiskovalcem približal naravne danosti, tradicijo in življenje prebivalcev Solčavskega. (Foto: arhiv občine) 33. OCENJEVANJE DOBROT SLOVENSKIH KMETIJ Tudi letos priznanja za zgornjesavinjske dobrote V prejšnji številki Savinjskih novic smo poročali o 33. festivalu Dobrote slovenskih kmetij. Pri tem je prišlo do pomote in smo objavili prejemnike priznanj za leto 2021. Tokrat prispevek popravljamo z rezultati za leto 2022, ki pa niso na nivoju lanskoletnih. PRIZNANJA ZA MESNE IN MLEČNE IZDELKE Marjana Ermenc (kmetija Ermenc, Florjan) je za savinjski želodec prejela zlato priznanje, Edi Jurjevec (ekološka kmetija Prodnik, Juvanje) pa srebrno. Za mlečne izdelke je kmetija Matk (Logarska dolina) prejela dve srebrni priznanji, prvo za eko mehki sir iz kozjega mleka – Savinjek in drugo za eko skuto iz kozjega mleka. Na zlato priznanje za navadni tekoči jogurt je lahko ponosen Janez Rosc (kmetija Spodnji Strmčnik, Strmec). ŽITNI IZDELKI, MARMELADE IN AJVAR Katarina Ugovšek (Tičjek) se je tudi letos izkazala s svojimi žitnimi izdelki. Prejela je zlato priznanje za domače orehove rogljičke in srebrno za domače široke rezance. Srebro je prejel tudi Danilo Stakne (Robanov kot) za kruh izpod Raduhe. Kot lani so tudi letos iz zgornjesavinjskih logov prišle odlične marmelade. Letos je vse nagrajene izdelala Milena Marolt (Podveža). Za marmelado iz sibirskih borovnic je prejela zlato priznanje, za slivovo srebrno in za malinovo marmelado bronasto priznanje. Jožica Lenko (Ter) se je letos preizkusila v pripravi ajvarja in zanj prejela zlato priznanje. Tatiana Angioi V petek, 1. julija, bodo v Gornjem Gradu svečano podelili občinska priznanja. Zlati grb bosta letos prejela Vojko Colnar za izjemno delo na področju lokostrelstva in vsestransko delo v šolstvu ter Tatjana Bezovšek za štiridesetletno delo na področju kulture. Grb Občine Gornji Grad bodo prejeli Alojz Fale, Jožica Rihter in Klemen Volovšek. Podelili bodo še enajst priznanj in šest Kocbekovih priznanj. POHOD NA MENINO Dogajanje ob občinskem prazniku bodo popestrila društva. Na dan državnosti, v soboto, 25. junija, bo Planinsko društvo Gornji Grad organiziralo pohod na Menino. V kapeli Jezusa dobrega pastirja bo sveta maša, sledila bo proslava z otvoritvijo razstav gob, zelišč, čebelarstva in lovstva. Po uradnem delu bo zabava z živo glasbo, družabnimi igrami in tekmovanji. GOBARJI PO JURČKOVI POTI Isti dan, v popoldanskem času, bo na strelišču v Zagradišču potekal trening za tekmo, ki bo v nedeljo, 26. junija. Sklepno dejanje praznovanja bo v soboto, 2. julija, ko bodo člani Gobarskega društva Ajdovec popeljali zainteresirane po Jurčkovi poti in jim na koncu predstavili razstavo pred galerijo Štekl. Štefka Sem Savinjske novice št. 25, 24. junij 2022 9 Iz občin, Organizacije OBČINA MOZIRJE Prizidka k šoli in vrtcu bosta dodobra obremenila občinski proračun Pred Občino Mozirje je velika investicija. Konec meseca naj bi se začela gradnja prizidka k osnovni šoli in vrtcu. Na javni razpis za izvajalca se je prijavilo le velenjsko podjetje Esotech, občina pa bo z njim sklenila pogodbo o izvajanju del. Finančno zahteven projekt, vreden 3,5 milijona evrov, bo občina pokrila tudi s sofinanciranjem šolskega ministrstva, sama pa bo morala zagotoviti več kot milijon evrov. 1,3 milijona evrov bo Občina Mozirje letos in prihodnje leto zagotovila iz proračuna za gradnjo prizidkov k šoli in vrtcu. PRISPEVEK DRŽAVE 1,7 MILIJONA Občina bo od države prejela 928 tisoč evrov za prizidek k šoli in 761 tisoč evrov za prizidek k vrtcu. Del sredstev bodo prejeli v letošnjem, del v naslednjem letu. Prihodnje leto bodo lahko koristili še 465 tisoč evrov od Eko sklada, saj bo investicija izvedena tako, da bo skladna s pogoji tega sklada za sofinanciranje 310 evrov po kvadratnem metru. Razliko 1,3 milijona bo letos in prihodnje leto iz proračuna zagotovila občina. GRADNJA SE ZAČNE KMALU Izvajalec bo začel gradbena dela še ta mesec, zaključil pa naj bi jih do začetka novega šolskega leta. Notranja dela bodo izvajali v jesenskem času. Navedene informacije sta občinskim svetnikom na zadnji seji podala župan Ivan Suhoveršnik in direktor občinske uprave mag. Ivo Glušič. Svetniki so imeli nekaj vprašanj glede investicije, predvsem pa so želeli zagotovilo, da bo nadzor nad deli opravljen strokovno in redno. Zanimale so jih tudi podrobnosti pogodbe in roki za izgradnjo, finančno SPODNJE KRAŠE Pridobitev, ki lahko ob pravočasnem ukrepanju rešuje življenja V Spodnjih Krašah je z junijem nameščen avtomatski eksterni defibrilator. Ob novi pridobitvi, ki lahko ob zastoju srca in pravočasnem ukrepanju rešuje življenja, je na prireditvenem prostoru potekala predstavitev uporabe. Ko so v gasilskem društvu Šmartno ob Dreti s pomočjo donacije Zavarovalnice Triglav kupili nov defibrilator, je prejšnji svoje mesto našel v Spodnjih Krašah. S pomočjo Civilne zaščite in Občine Nazarje so napravo obnovili in nabavili ustrezno zaščitno omarico. Številčna udeležba na predstavitvi je potrdila, da se prebivalci Spodnjih Kraš zavedajo pomena pravočasnega in pravilnega ukrepanja. V teoriji in praksi sta temeljne postopke oživljanja in uporabo defibrilatorja demonstrirala pediatrinja Nina Lah in specializant kardiologije Nino Cmor. Barbara Rozoničnik Številčna udeležba je potrdila, da se prebivalci Spodnjih Kraš zavedajo pomena pravočasnega in pravilnega ukrepanja. (Foto: Barbara Rozoničnik) 10 Savinjske novice št. 25, 24. junij 2022 konstrukcijo obeh prizidkov pa so po razpravi soglasno potrdili. Štefka Sem SPODNJE POBREŽJE Obnova dvorišča gasilskega doma Občinski svet Občine Rečica ob Savinji je odobril prošnjo pobreških gasilcev za sanacijo in asfaltno preplastitev prostora pred gasilskim domom. Sredstva bodo zagotovljena z rebalansom proračuna. Po obnovi ceste na Spodnjih Pobrežjah je cestišče nekoliko višje, zato se je znatno povečal pritok meteornih vod pred gasilski dom. Ker obstoječi jašek ne zadošča, so gasilci na Občino Rečica ob Savinji naslovili prošnjo za ureditev odvodnjavanja z vgradnjo kanalet in novo asfaltno prevleko na površini okrog 400 kvadratnih metrov od vhoda v garaže do glavne ceste. Ocenjena vrednost projekta znaša dobrih 30 tisoč evrov, pri tem pa člani gasilskega društva zagotavljajo, da bodo velik del potrebnih aktivnosti opravili s prostovoljnim delom. Barbara Rozoničnik ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM Še ena nova zdravnica Ta teden je v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje začela delati še ena nova zdravnica. S tem je zdravstveni dom pridobil še eno ambulanto v Mozirju, ki pa jo mora občina v zdravstveni postaji še urediti, zato bo nova zdravnica v vmesnem času delala na drugi lokaciji. S tem bo po besedah direktorice zdravstvenega doma Božene Herzog rešen problem dostopa do osebnega zdravnika. Pacientom bo omogočena tudi zamenjava sedanjega izbranega zdravnika. Obstoječi zdravniški kader je namreč preobremenjen, saj imajo nekatere zdravnice vpisanih več pacientov, kot jim po zakonodaji pripada. Štefka Sem Iz občin, Organizacije ŽUPANOV SPREJEM ZA ODLIČNJAKE V MOZIRJU Šolske klopi letos zapušča izjemna generacija Tudi letos je župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik pripravil sprejem za učence mozirske osnovne šole, ki so v vseh devetih letih dosegli odličen uspeh. Na sprejem so prišli s svojima razredničarkama in ravnateljico Petro Klepec. NAPREJ NA GIMNAZIJE Letošnjih šest odličnjakov - pet deklet in en fant - bo šolanje na srednji stopnji, kot so povedali, nadaljevalo večinoma na gimnazijskih programih. Nekateri z že izdelanimi cilji, nekateri si bodo vzeli leta srednje šole za razmislek, kaj in kako naprej v življenju. Odločitev ni enostavna, saj prinaša s sabo veliko neznanega, novega in neodkritega. VREDNOTE VEDNO NA PRVO MESTO Župan se je učencem zahvalil za trud, ki so ga vložili v dosedanje šolanje, in jim položil na srce, naj bodo vedno dobri in odprti za dobro. Kljub izobrazbi, ki jo bodo dosegli, naj na prvem mestu ohranjajo vrednote, s katerimi bodo koristili tako drugim kot sebi. Njegovim besedam se je v nadaljevanju pridružila ravnateljica, za njo pa še razredničarki Tinkara Verbuč Rosenstein in Zlatka Jeseničnik. Vse tri so poudarile, da šolske klopi letos zapušča izjemna generacija. Šesterica najboljših je izstopala ne le po učnem uspehu, ampak tudi po srčnosti in pripravljenosti pomagati sošolcem. Benjamin Kanjir ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM Nošenje zaščitnih mask ni več obvezno Skladno z odlokom o prenehanju veljavnosti odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo covid-19 nošenje zaščitnih mask v prostorih Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje ni več obvezno. Potrebno je le v primeru prehladnih znakov ali kašlja. V primeru povišane telesne temperature in znakov okužbe dihal (nahod, bolečine v žrelu, kašelj, težko dihanje …) se morajo pacienti najprej posvetovati s svojim osebnim zdravnikom. Štefka Sem Sprejema pri županu Ivanu Suhoveršniku se je udeležilo pet odličnjakinj in odličnjak. (Foto: Benjamin Kanjir) ŠOLSKI CENTER VELENJE Med prejemniki priznanj tudi zgornjesavinjski dijaki Zadnji četrtek v maju so v dvorani Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje svečano podelili priznanja dijakom in dijakinjam Šolskega centra Velenje, ki so s svojim znanjem, trdim delom, vztrajnostjo, pogumom in samozavestjo dosegli zavidljive uspehe na več področjih. Med prejemniki priznanj so bili tudi nekateri dijaki iz Zgornje Savinjske doline. Janez Podvratnik iz Mozirja, dijak Šole za strojništvo, geotehniko in okolje (ŠSGO), je prejel priznanje za odličen uspeh v vseh letih izobraževanja ter zlato priznanje in tretjo nagrado na državnem tekmovanju iz znanja matematike. Gabrijel Vratanar z Rečice ob Savinji, ki obiskuje isto šolo, je prejel priznanje za izjemne dosežke na področju praktičnega izobraževanja na Premogovniku Velenje in za izjemen prispevek k prepoznavnosti Šolskega centra Velenje v lokalnem okolju in širše. Florjan Repenšek iz Mozirja, prav tako dijak ŠSGO, je prejel priznanje za izjemen prispevek k prepoznavnosti Šolskega centra Velenje v lokalnem okolju in širše. Alen Bitenc iz Nizke, dijak Elektro in računalniške šole (ERŠ), je prejel priznanje za odličen učni uspeh v vseh letih izobraževanja. Luka Knapič iz Grušovelj, tudi dijak ERŠ, je prejel priznanje za osvojeno zlato priznanje na tekmovanju Evropske statistične igre in za izjemen prispevek k prepoznavnosti Šolskega centra Velenje v lokalnem okolju in širše. Franci Kotnik PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BOČNA Novo vozilo že v gasilskem domu Drugo soboto v juniju so bočki gasilci v Celju prevzeli dolgo pričakovano vozilo za prevoz moštva. Naročili so ga lani, v planu pa je bilo zaradi starosti prejšnjega vozila že več let. Nove pridobitve so veseli tudi krajani, mladinci pa so imeli čast, da so avto »pošpricali« z vodo. Gasilska društva v občini Gornji Grad imajo dogovor, da pri nabavah vozil, ki jih sofinancira Občina, upoštevajo krožni sistem. Letos je za zamenjavo moštvenega vozila na vrsti PGD Bočna. Gasilci so staro vozilo prodali in sredstva namenili za nabavo novega. V društveno garažo so pred štirimi leti postavili novo cisterno. Z nakupi vozil so v bočkem društvu sedaj zaključili, čaka pa jih energetska sanacija gasilskega doma in ureditev notranjosti. Štefka Sem Savinjske novice št. 25, 24. junij 2022 11 Organizacije MEŠANI PEVSKI ZBOR UPOKOJENCEV IN INVALIDOV MOZIRJE Želijo si novih glasov za še večjo ubranost Mozirski upokojenci in upokojenke so znani pot tem, da radi prepevajo. 26 pevcev in pevk mešanega pevskega zbora upokojencev in invalidov se je po koncu omejitev zaradi epidemije znova zbralo na vajah pod vodstvom Matjaža Železnika. V svojih vrstah si želijo novih glasov, ki bi okrepili pevski sestav. ZBOR DVEH DRUŠTEV Začetek zbora v obliki, v kakršni deluje sedaj, sega 18 let nazaj. Pevci in pevke so člani društva upokojencev ali društva invalidov ali pa kar obeh, zato ima zbor v svojem nazivu imeni obeh društev. Prvih deset let ga je vodil Anton Petek, zadnjih osem s pevkami in pevci dela Matjaž Železnik. Zbor poje pesmi, ki so primerne njihovim glasovom in pozitivno vplivajo na razpoloženje. PONOVNO NA VAJAH Do epidemije so nastopali širom Slovenije in se udeleževali pevskih revij. Z veseljem so se odzvali vsakemu vabilu in z ubrano pesmijo popestrili marsikateri dogodek. Epidemija je organizirano pevsko dejavnost prekinila in pojavil se je strah, da bo tudi zamrla. A je bil strah odveč, kajti večina članov zbora nadaljuje z vajami. ŽELIJO SI TUDI SPONZORJA Tako kot se vrste upokojencev polnijo v z novimi člani, si v zboru želijo novih moči. Vabijo v dobro družbo, seveda pa petje v zboru predstavlja tudi obveznost, saj brez rednega dela rezultatov ni. Ob tem, da bi radi v svoje vrste privabili nove člane, si pevke in pevci želijo še sponzorja, ki bi jim pokril kakšen strošek, povezan z nastopi. Nimajo potreb po velikih sredstvih, gre le za pokrivanje osnovnih stroškov, ki nastajajo z vajami in nastopi. Benjamin Kanjir Nastop na pokrajinski reviji v Celju. (Foto: Marija Janžovnik) LETNO IZOBRAŽEVANJE KOORDINATORJEV PROGRAMA STAREJŠI ZA STAREJŠE Prvih pet tisoč uporabnikov do brezplačne e-oskrbe Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) vsako leto organizira izobraževanje pokrajinskih in društvenih koordinatorjev programa Starejši za starejše. Izobraževanje se izvaja v hotelu Delfin v Izoli. Po dolgem obdobju so se koordinatorji ponovno srečali v živo. Kljub natrpanemu urniku so bili zelo veseli, saj so vsi pogrešali osebne stike. POSEBEN POUDAREK NA E-OSKRBI Poleg ostalih tem, pomembnih za izvajanje programa, in izmenjave dobrih praks je bil letos poudarek na projektu E-oskrba. Telekom in ZDUS sta bila na javnem razpisu izbrana za izvajalca tega projekta. Slovenija je pridobila sredstva iz evropskih skladov za prvih 5000 uporabnikov. Za Savinjsko statistično regijo je predvidenih okrog 600 uporabnikov. ANGAŽIRANI PROSTOVOLJCI ZA OBISKE UPOKOJENCEV Koordinatorke Savinjske pokrajine so takoj po vrnitvi iz Izole aktivirale prostovoljce, ki obiskujejo upokojence, ki so upravičeni do vključitve v e-oskrbo. To so osebe, ki živijo same, so starejše od 65 let ali imajo status invalida. Kljub temu, da je to dodatna zadolžitev, so jo prostovoljci z veseljem sprejeli. Štefka Sem Koordinatorke Savinjske pokrajine na izobraževanju v Izoli. (Foto: arhiv Karline Mermal) 12 Savinjske novice št. 25, 24. junij 2022 Zgodovina in narodopisje Pastirstvo na radegundski planini pred prvo svetovno vojno (2) PETER WEISS V ponatisu prebiramo prvi del razprave o pastirstvu na radegundski planini po stanju pred prvo svetovno vojno. Anton Hudej in Franc Hribernik sta jo objavila leta 1954 v reviji Slovenski etnograf. Na golčki planini so pasli Radegundčani in Šmihelčani, avtorja pa sta se posvetila predvsem radegundski planini. Stari pastirji so opravljali svoje delo po določenem redu. Ta sicer ni bil zapisan, a je veljal prav toliko, kot če bi bil. Če so kaj spremenili, sprememba ni bila trajna. Vsako leto ob pustu se začnejo pogovori o planini in paši na njej. Čim bolj se bliža post koncu, tem bolj sta planina in paša predmet posvetovanj Hleviščanov, kakor se radegundski kmetje še imenujejo. Seveda: zaloge krme na »parni«, to je delu gospodarskega poslopja, kamor zmečejo krmo, ko jo pripeljejo s travnika, v omenjenem času čedalje bolj kopnijo, skrbi se večajo in silijo k pogovorom. Pastir gre s čredo prvikrat na pašo na velikonočni torek. Pase na »znotršnji«, to je po senožetih in njivah, na katerih bodo sejali oves in jaro pšenico. Na dan svetega Florijana (4. maja) začne pastir pasti v gozdu. V soboto okrog 1. do 9. junija ženejo govejo živino v planino, teden dni pozneje pa ji sledi čreda drobnice. Avgusta pridejo domači na planino, da pokosijo loko. Nekaj dni pred malo gospodnico [= malim šmarnom, 8. septembra, v izvirni objavi pred malo gospojnico] vozijo domači gnoj iz hlevov. Drugo soboto po mali gospodnici se vrne goveja živina domov in se pase nato kak teden dni v gozdu. Teden ali dva po vrnitvi goveje živine pride s planine drobnica. Goveja živina se preseli na »znotršnjo«, drobnica pa se pase v gozdu, in to do vseh svetnikov [= 1. novembra], ko sme tudi drobnica na »znotršnjo«. Ob svetem Martinu (11. novembra) je formalni zaključek paše. Omenjen naj bo tudi dnevni red. Zjutraj ob petih je odhod goveje živine in drobnice na pašo. Po štirih urah (okoli devetih) se vrnejo ovce in počivajo v opoldanski vročini v oseku, goveja živina pa se poskrije po gostem gozdu. Ob treh, pol štirih popoldne se začne popoldanska paša in traja za govejo živino nekaj manj časa kot za ovce, ki se vrnejo ob mraku. Goveja živina gre namreč še na moravo. PODROBNOSTI Velikonočni torek. Ko odpre pastir hlev, pride iz njega koza z majhnim zvoncem. Tej sledijo še ena ali dve oziroma več in dolga vrsta ovc. Mrkača, to je ovna, ni vmes. V ograjenem prostoru z majhnimi jaslimi se vzpenja po ograji in bi rad z ovcami na pašo, toda to mu še ni dovoljeno, ker sme občevati z ovcami šele po 25. juliju. Pastir pase po senožetih in njivah, na katerih bodo sejali oves in jaro pšenico. Sveti Florijan. Pastir ne sme več pasti po senožetih. Začne se paša po gozdu, razen za jagnjiče, ki so v hlevu v posebnem večjem oddelku. Te pase še dalje domači otrok po slabih travnikih. Paziti mora, da so zvečer četrt ure »vrže« k čredi. Tako se čreda vsak dan veča, število jagnjičev pa krči, do kakih treh zaostalih, ki bodo po odhodu ovc na planino mrkaču spremstvo na paši v domačem gozdu in ob svetem Jakobu (25. julija) na poti k čredi na planini. S tem ko ločijo mrkača od ovc, dosežejo, da imajo mlade le okrog novega leta. Tako ni motenj pri paši. Če je kako jagnje poleti, ga ima pastir pravico uničiti. Tako je zagotovljen tudi boljši ovčji rod. Malo pred odhodom ovc v planino začnejo prihajati pašne ovce. Tedaj ima pastir veliko skrbi, da si vse te ovce zapomni in jih spozna brez barve, brez znakov na uhljih. Sobota okrog 1. do 9. junija. Goveja živina, ki je določena za planino, dobi zgodaj zjutraj boljšo hrano. Medtem ko se krmi, pripelje gospodar samotež gare pred hišo in jih namaže. Ko je to opravljeno, naložita s pastirjem na gare pastirjeve potrebščine na planini: rjuho, Radegunda (Sct. Radegond) in Šmihel nad Mozirjem (Sct. Michael) na zemljevidu iz zadnje četrtine 18. stoletja prej v hlevu kakor ovce, sicer je pastir odejo, blazino, nekaj delavniških oblek, slabe volje. Prvi dan paše v gozdu dobi dve navadni sekiri, sekiro za drobljenje ovca zvonček na leseni »kljupi«, to je stelje, kremplje za v smreko, pinjo, upognjeni oglati palici, ki ji zgoraj spaja lonec za sir, kanglo za maslo in kovček konca kos lesa. Tako obešeni zvonec z drobnimi stvarmi. zveni lepše. Po vsem tem pripeljejo nakrmljeno Ker so jagnjiči v tem času odstavljeni živino, razen para večjih volov, na in ovce ločene od njih, je treba te, če še dvorišče. Gospodar vzame blagoslovimajo mleko, zjutraj in zvečer pomolsti. ljeno vodo in blagoslovi vsako govedo V ta namen so dolge jasli sredi hleva posebej, ne da bi kaj govoril. Šele potem, potisnjene s koncem do zida, tako da ko je blagoslovil zadnje govedo, reče: ima hlev obliko podkve. V en krak »Zdravi odidite, zdravi se vrnite!« Nato seženejo vse molzne ovce, že pomolzene živino odženejo. Tedaj napreže gospodar pa odhajajo v drugi krak. Molze dekla, oba vola v gare in jih odpelje po bližnji pastir pa ji pomaga. Vsak večer po molži vozni cesti proti planini. Ko je ura pol pregleduje pastir jagnjiče in ugotavlja, deset, je na moravi že živahno. Voli kateri ne pozna več svoje matere. Tega raznih gospodarjev se poskušajo. Savinjske novice št. 25, 24. junij 2022 13 Oglasi 14 Savinjske novice št. 25, 24. junij 2022 Organizacije, Prejeli smo LJUBNO OB SAVINJI Ameriška ambasadorka se je izkazala v muharjenju Ribiška družina Ljubno ob Savinji se v ribiško-muharskem svetu uvršča med najbolj napredne in ekološko varstveno usmerjene upravljavce ribolovnih voda. Ribolovne dovolilnice za revirje, s katerimi upravljajo, so med najbolj iskanimi tovrstnimi destinacijami, obiskujejo jih številni eminentni gostje. Konec maja se je na uradnem obisku mudila ambasadorka Združenih držav Amerike v Sloveniji Jamie L. Harpootlian. NAVDUŠENA NAD DELOM RIBIČEV Ob prihodu jo je sprejel predsednik družine Gregor Križnik in ji skupaj z županom Občine Ljubno Franjem Naraločnikom ter še nekaterimi člani družine predstavil delovanje in organiziranost, predvsem pa vlogo pri sooblikovanju lokalne skupnosti in skrb za naravo ter okolje. Ambasadorka si je ogledala ribogojnico, ki se ponaša z vzrejo gensko ene najbolj čistih domorodnih potočnih postrvi, in se pod mentorstvom predsednika družine preizkusila v muharjenju, kjer se je več kot odlično odrezala. ZA DARILO ROČNO IZDELAN FLOS Kot je povedala ob zaključku obiska, jo je presenetil obseg in strokovnost dela, ki ga ribiči opravljajo na prostovoljni bazi, prav tako pa tudi urejenost okolice ribiškega doma in lepota narave. Ob slovesu ji je predsednik v imenu družine in občine izročil spominsko darilo - ročno izdelano maketo flosa. Ljubenski ribiči so bili z obiskom ambasadorke počaščeni in se veselijo nadaljnjega sodelovanja. Štefka Sem Jamie L. Harpootlian je z delom ribiške družine seznanil predsednik Gregor Križnik. (Foto: arhiv ambasade) DOBRODELNI KONCERT NA VRANSKEM Žarek upanja tudi za učence OŠ Gornji Grad Rotary club Žalec je v sodelovanju z Občino Vransko in OŠ Vransko-Tabor v športni dvorani na Vranskem po dveletnem premoru ponovno organiziral tradicionalni dobrodelni koncert z naslovom Žarek upanja v otroških očeh, na katerem so tokrat zbirali sredstva za otroke OŠ Vransko-Tabor in OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad. Samostojno ali ob spremljavi orkestra je nastopilo več priznanih slovenskih glasbenikov, ki so napolnili športno dvorano, ki je bila znova polna pozitivne energije, dobrih ljudi in prijetnih melodij. Na dobrodelnem koncertu so tako nastopili: Orkester slovenske policije, Modrijani, Oto Pestner, Zaka pa ne, Irena Vrčkovnik, Soulgreg artist kvartet, Firbci ter otroška in mladinska pevska zbora OŠ Vransko in OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad. Uvodoma smo lahko prisluhnili ubranim glasovom pevcev otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Gornji Grad, ki so svoje pevske moči združili s pevci šole gostiteljice. Iz združenih otroških grl je ob spremljavi Orkestra slovenske policije po dvorani zadonela razigrana otroška pesem, ki se je dotaknila vsakega izmed prisotnih v dvorani. Za naše pevce je bila omenjena prireditev velik dogodek, vreden priznanja in nadaljevanja uspešnega dela, zagotovo pa je bilo to zanje nepozabno doživetje, ki ga bodo še dolgo pomnili. V nadaljevanju koncerta so zbrane pozdravili in nagovorili župan Občine Vransko Franc Sušnik, predsednik Rotary cluba Žalec Miroslav Žaberl in guverner Rotary cluba Slovenije Dušan Peterkovič, ki sta ob koncu izročila simbolična čeka ravnateljicama OŠ Vransko-Tabor Majdi Pikl in OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad Blanki Nerad. OŠ Vransko-Tabor je prejela ček v vrednosti 8.200 evrov, OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad pa v vrednosti 4.100 evrov. Poleg denarja od prodanih vstopnic so zbirali tudi denar od podjetij oziroma različnih sponzorjev in donatorjev. Sponzorska in donatorska sredstva je prispevalo 31 podjetij iz Savinjske doline, med katerimi so bila tri iz Zgornje Savinjske doline. Zbrani denar so namenili šolskima skladoma šol OŠ Vransko-Tabor in OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad. Tudi vsi nastopajoči, ki so v dobri dve uri trajajočem koncertu s svojo glasbo in dobrimi mislimi ogreli srca vseh gledalcev, so nastopili v dobrodelno korist brezplačno. V zahvalo za dolgoletno sodelovanje in dobrodelnost so s strani Rotary cluba Žalec posebni plaketi prejeli Modrijani in Orkester slovenske policije. Lepo je videti in veseli nas, da dobrodelnost kljub težkim časom še vedno živi med ljudmi, zato srčno upamo, da bomo tudi v bodoče zmogli in znali stopiti skupaj na naši skupni poti v dobro vseh otrok. Organizatorju Rotary clubu, vsem nastopajočim ter vsem sponzorjem in donatorjem ter ostalim, ki so kakor koli pripomogli, da je koncert tako lepo uspel, se v imenu kolektiva, učencev in staršev obeh šol iskreno zahvaljujemo. Mija Pilko, OŠ Gornji Grad Savinjske novice št. 25, 24. junij 2022 15 Organizacije 140 LET PGD REČICA OB SAVINJI Biti prostovoljni gasilec je poslanstvo in način življenja Prostovoljno gasilsko društvo Rečica ob Savinji letos obeležuje 140 let neprekinjenega delovanja. Na svečanosti, ki je potekala 10. junija v sklopu občinskega praznika, so spregovorili častni gostje iz vrst gasilstva ter zaščite in reševanja, najzaslužnejši člani so prejeli priznanja. Za glasbeno obogatitev dogodka so z ubranim petjem poskrbeli člani vokalne skupine Rečiški pobi. REŠUJEJO MATERIALNE DOBRINE IN ŽIVLJENJA Na slavnostni seji sta poleg predsednika PGD Rečica ob Savinji Jožeta Lenka in županje Ane Nuše Rebernik spregovorila še direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But in predsednik Gasilske zveze Slo- se poenotili in ustanovili požarno brambo. To je bila prva ustanovljena gasilska organizacija v Zgornji Savinjski dolini in hkrati vodilo ostalim krajem v okolici,« je začetke društva orisal predsednik Jože Lenko ter dodal, da je tekom let gasilstvo preživelo številne spremembe in družbene ureditve, danes pa deluje kot organiziran sistem zaščite in reševanja. Slovesnosti ob častitljivi obletnici so se udeležili ZAHVALA ČLANOM številni visoki gostje. IN DONATORJEM usposabljanje, vzdrževanje gasilske S praznovanjem častitljivega jubileopreme in pomoč ljudem v nesreči so Leta ja je sovpadala tudi otvoritev prenotemeljne naloge prostovoljnih gasilje bila na Rečici ob Savinji vljenega stanovanja in spodnjih procev, zato je pomembno, da je njihoustanovljena požarna bramba, storov v gasilskem domu. Ob tej privo delo cenjeno, pravilno ovrednoteno prva v Zgornji Savinjski dolini. ložnosti so se zahvalili članom za štein tudi financirano, so še poudarili na vilne ure prostovoljnega dela in doslovesnosti. venije Janko Cerkvenik. Govorniki so natorjem, še zlasti glavnemu direkOBLETNICA, KI PRESEGA si bili enotni v razmišljanju, da gasiltorju podjetja KLS Ljubno Mirku StraKRAJEVNI POMEN ci opravljajo pomembno delo v dobrošku, ki vedno znova prisluhne njiho140 let neprekinjenega delovanja PGD bit družbe, ko rešujejo materialne dobvim potrebam in velikodušno priskoči Rečica ob Savinji je obletnica, ki preserine in življenja, se izobražujejo, vzgana pomoč. Da cenijo gasilce in njihovo ga krajevni pomen, saj gasilci predstajajo mladino ter povezujejo ljudi dobredelo, so pokazali tudi člani Društva livljajo enega od stebrov sistema zaščite ga srca in pridnih rok. kovnih ustvarjalcev Gal, ki so ustvarin reševanja. Bogata zgodovina društva SRČNOST IN POŽRTVOVALNOST jali na temo gasilstva, na slavnostni govori o številnih posameznikih, ki so VIZIONARSKIH MOŽ seji pa nastala dela simbolično pretlakovali pot do sedanje ureditve na poOb častitljivem jubileju so rečiški gadali PGD Rečica ob Savinji. dročju požarne varnosti in so zaslužni silci izdali zbornik, iz katerega veje entuDELO GASILCEV NAJ BO CENJENO za širitev pripadnosti domačemu kraju, ziazem, srčnost in požrtvovalnost vizioIN TUDI FINANCIRANO je zaključil voditelj programa Vinko Jenarskih mož iz daljnega leta 1882, ki so Biti gasilec je poslanstvo in način živraj, ob strani pa mu je stal Luka Atelšek se v drugačnih časih zavedali, da ogenj ljenja, delo pa je kljub temu, da je proiz vrst gasilskega podmladka. in nesreča nikoli ne počivata. »Znali in stovoljno, opravljeno na visokem proNAJZASLUŽNEJŠIM PRIZNANJA zmogli so preseči individualna hotenja, fesionalnem nivoju. Izobraževanje, IN PLAKETE Najzaslužnejšim v minulem obdobju so se zahvalili s priznanji. Plaketo PGD Rečica ob Savinji so prejeli Ciril Dimec, Ivan Glušič in Anton Zajc. Priznanje Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline III. stopnje so prejeli Miran Irmančnik, Marko Atelšek, Nejc Sedovšek, Dominik Pečnik, Matija Bizjak in Matjaž Časl, II. stopnje Primož Bitenc, Blaž Bitenc in Andrej Prislan, I. stopnje pa Bojana Bitenc, Matija Nadvežnik, Rok Matek in Jože Prislan. Gasilsko plamenico III. stopnje je prejel Jože Prislan, gasilsko plamenico II. stopnje Marko Vrabič, I. stopnje pa Uroš Blekač in Andrej Glušič. Gasilsko odlikovanje I. stopnje so podelili Ivu Potočniku, priznanje za posebne zasluge Cirilu Turku, spomnili pa so se tudi Franca Matjaža, ki je na plenumu Gasilske zveze Slovenije prejel plaketo gasilca. Prejemniki priznanj s častnimi gosti ob 140-letnici PGD Rečica ob Savinji Tekst in foto: Barbara Rozoničnik 1882 16 Savinjske novice št. 25, 24. junij 2022 Organizacije, Za razvedrilo PARADA OB 140-LETNICI PGD REČICA OB SAVINJI Prostovoljno gasilstvo na visoki profesionalni ravni V sklopu praznovanja 140. obletnice delovanja PGD Rečica ob Savinji so v soboto, 11. junija, pripravili slavnostno gasilsko parado. Osrednji gost, minister za obrambo Marjan Šarec, je ob tej priložnosti poudaril, da so bila gasilska društva vedno gonilo napredka, razvoja in družabnega življenja, na Rečici ob Savinji pa je društvo skrbelo tudi za narodno zavest. VELIČASTNA PARADA Skozi rečiški trg je najprej prikorakalo poveljstvo parade, sledila je Godba Zgornje Savinjske doline, nato pa praporščaki, gasilci, gasilke in gasilska mladina. Parado je zaključilo 20 gasilskih vozil različnih društev iz Zgornje Savinjske doline. DOBRO OPREMLJENI IN IZURJENI Gasilstvo se je pri nas tekom let razvilo do stopnje, da lahko danes po Šarčevih besedah trdimo, da so naši gasilci dobro opremljeni. Seveda pa sodobna oprema in tehnika ne pomenita nič brez zavzetih in izurjenih gasilcev. »Biti gasilec je poslanstvo, biti gasilec ni služba. Prostovoljno gasilstvo nosi naziv prostovoljno samo v imenu, prostovoljna sta samo vstop in izstop, vse ostalo pa je na visoki profesionalni ravni,« je dejal minister. NA POMOČ TUDI ZA CENO LASTNE VARNOSTI Gasilci nesebično priskočijo na pomoč ob vsaki naravni ali drugi nesreči, ko tudi za ceno lastne varnosti rešujejo premoženje in življenja drugih. Številne ure prostovoljnega dela med občani ne ostanejo neopažene, še posebej razveseljivo na Rečici ob Savinji pa je, da ni bojazni za gasilki podmladek. Barbara Rozoničnik Minister za obrambo Marjan Šarec je poudaril, da so gasilska društva gonilo napredka, razvoja in družabnega življenja. (Foto: Barbara Rozoničnik) Savinjske novice št. 25, 24. junij 2022 17 Oglasi Občina Gornji Grad, Kocbekova cesta 23, 3342 Gornji Grad, je dne 8. 6. 2022, na svoji spletni strani in na oglasni deski občine objavila: JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN V LASTI OBČINE GORNJI GRAD: - ID znak: del stavbe 942-343-3, katastrska občina 942 Gornji Grad stavba 343 del stavbe 3 in - ID znak: del stavbe 942-343-10, katastrska občina 942 Gornji Grad stavba 343 del stavbe 10. V naravi so to pisarne, hodnik in sanitarije, skupne neto tlorisne površine 227,3 m2 v 4. etaži v poslovnem objektu na naslovu Attemsov trg 3, Gornji Grad – nekdanji prostori, kjer je delovala Občina Gornji Grad. Vsi zainteresirani vabljeni k ogledu razpisa - javnega zbiranja ponudb za prodajo nepremičnin in razpisnih pogojev, ki so objavljeni na spletni strani Občine Gornji Grad gornji-grad.si pod zavihkom javni razpisi in objave in na oglasni deski Občine Gornji Grad. Občina Gornji Grad 18 Savinjske novice št. 25, 24. junij 2022 Organizacije OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI Udeleženci dobrodelnega koncerta uživali v dobri glasbi Ko ljudje delimo srečo, smo nasmejani in zadovoljni. Udeleženci dobrodelnega koncerta na Osnovni šoli Ljubno ob Savinji so poleg nasmehov in zadovoljstva, da so na pomagali pri zbiranju sredstev za šolski sklad, uživali še v dobri glasbi. NAJBOLJ PRISRČNI NASTOPAJOČI NAJMLAJŠI Poleg šolskih pevskih zborov in otrok iz vrtca so na koncertu nastopili še drugi izvajalci. Glasen aplavz so si zaslužili vsi, še posebej pa najmlajši, ki so bili najbolj prisrčni. Obiskovalce in nastopajoče sta nagovorila ravnatelj šole mag. Samo Kramer in ljubenski župan Franjo Naraločnik. PISANA GLASBENA DRUŠČINA NA ODRU Šolarji so prevzeli tudi vodenje prireditve, povezovalca programa sta bila Ines Lemež in Luka Pek. Nastopajočim otrokom iz vrtca in šolarjem so se pridružili pevka Neža Kladnik, harmonikarja Maša Juhart in Niko Tostovršnik ter plesalke. Na odru so se zvrstili še Savinjski kvintet, Tona vokala, Dejan Dogaja, Irena Vrčkovnik in Maša Praprotnik. Nastopajočim je skupaj z obiskovalci uspelo, da je šolski sklad bogatejši, s tem pa so zagotovljena sredstva za šolarje, ki potrebujejo finančno pomoč pri določenih dejavnostih. Štefka Sem Največji aplavz so poželi nastopajoči iz vrtca in šole. (Foto: Štefka Sem) MIRA LIČEN RAZSTAVLJA V JAKIJEVI HIŠI V NAZARJAH Med realnim in abstraktnim, med zunanjim in notranjim Kulturno društvo Nazarje je v Jakijevi hiši – Galeriji Nazarje priredilo razstavo slik akademske slikarke in restavratorke specialistke Mire Ličen. Razstava je na ogled do 10. julija. NEUTRUDNA ŽE VEČ DESETLETIJ Odprtje razstave je vodila vodja galerijske dejavnosti v nazarskem kulturnem društvu Vladka Planovšek. Uvodoma je predstavila slikarko, ki v Piranu živi in neutrudno ustvarja že več desetletij. V svoji umetniški karieri je razstavljala na številnih razstavah v Sloveniji in tujini, za svoje slikarsko in restavratorsko delo pa je prejela tudi več nagrad in priznanj. ZAVEZANA TRADICIJI PRIMORSKEGA SLIKARSTVA Njeno delo in razstavljene eksponate je podrobneje predstavila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn. Kot je povedala, Mira Ličen spada med najvidnejše nadaljevalce tradicije primorskega slikarstva. Ustvarja v različnih tehnikah in se posveča različnim vsebinam, ki segajo od krajine do figure, od profanih do sakralnih del. MED REALNIM IN ABSTRAKTNIM »Avtorica išče med realnim in abstraktnim, med zunanjim in notranjim, med zemeljskim in nebeškim. In tu vmes je vedno ona, Mira Ličen, ekspresivno abstraktna slikarka. Je umetnica, ki prisega na barve; intenzivne, žareče, tople, simbolno sporočilne, popeljane v dinamična soočanja. Trdnost figuralnih likov in predmetnega sveta, njenih krajin, obmorskih pejsažev in solin nenehno spodbijajo nezadržne slikarkine ekspresije, realnost se nenehno transformira v dinamično dogajanje, prežeto z izjemno likovno energijo,« je med drugim povedala Anamarija Stibilj Šajn. DOGODEK Z GLASBENO SPREMLJAVO Razstavo je odprla predsednica KS Nazarje Vanja Hofbauer, program otvoritve pa je spremljala glasba akustičnega dueta vokala in kitare, nastopila sta Urška Bider iz Nazarij in Franjo Jurovič iz Velenja. Vesna Petkovšek Mira Ličen, primorska akademska slikarka in restavratorka specialistka, razstavlja v Nazarjah. (Foto: Vesna Petkovšek) Savinjske novice št. 25, 24. junij 2022 19 Organizacije RAZSTAVA FOTOGRAFIJ ZIMSKA IDILA NA REČICI OB SAVINJI Varovanje gora se prične doma V Medgen borzi na Rečici ob Savinji so na ogled fotografije različnih avtorjev. Razstavo pod naslovom Zimska idila je pripravilo rečiško planinsko društvo, otvorila pa jo je županja Ana Nuša Rebernik. Natečaj na omenjeno temo, v katerem je sodelovalo 34 avtorjev z dvesto fotografijami, je potekal v lanskem letu, a so dela zaradi epidemije postavili na ogled šele letos. NAJPREJ MORAMO ZMANJŠATI ODPADKE DOMA Otvoritev so organizatorji pospremili z debatnim večerom, ki so ga naslovili Varovanje gora se prične doma. Moderatorka Irena Jakuš, varuhinja gorske narave v planinskem društvu, je dejala, da je hiter tempo življenja ljudi spremenil do te mere, »da smo pozabili na naše okolje, zato je skrajni čas, da se zamislimo in poskrbimo, da s svojim ravnanjem ne bomo škodovali prihodnjim rodovom. Seveda moramo najprej zmanjšati odpadke doma in varčno ravnati z vodo.« Razstavo pod naslovom Zimska idila je pripravilo rečiško planinsko društvo, otvorila pa jo je županja Ana Nuša Rebernik. (Foto: RŠ) S SPREMEMBO ŽIVLJENJSKEGA SLOGA DO MANJ ONESNAŽEVANJA Z njeno ugotovitvijo so se udeleženci večera strinjali in si bili enotni, da bomo le s spremembo življenjskega sloga pripomogli k manjšemu onesnaževanju v svojem okolju »Vedno imejmo v mislih, da se varovanje gora prične doma, in rezultati bodo vidni,« je ob zaključku še poudarila Jakuševa. RŠ REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV V MOZIRJU Po dveletnem premoru v ospredju druženje Po dveletnem premoru so se zgornjesavinjski odrasli pevski zbori ponovno srečali na reviji Pa se sliš'. Tokratna revija je bila petdeseta po vrsti. Za razliko od dosedanjih zborovskih srečanj letošnje v Mozirju ni bilo tekmovalne narave, pač pa je bilo v ospredju druženje ljubiteljev zborovskega petja iz celotne doline. OKROGLA OBLETNICA Z ZAMIKOM Revija Pa se sliš' poteka od leta 1969, okrogla petdeseta obletnica je torej prišla z zamikom. Repertoar je bil drugačen kot običajno. Najprej je vsak zbor zapel eno pesem po svojem izboru, nato so sledile obvezne pesmi glede na sestav (ženski, moški in mešani), na koncu pa so zbori skupaj zapeli Pa se sliš', po kateri revija nosi ime. NASTOPILO SEDEM PEVSKIH SESTAVOV Predstavilo se je sedem sestavov, in sicer Vokalna skupina Sončnice, ki jo vodi Klara Papež, Ženski pevski zbor KD Bočna z zborovodjo Jožetom Pustoslemškom, Moški pevski zbor KD Bočna z zborovodjo Matjažem Železnikom, Vokalni band Tona Vokala, ki ga vodi Damjan Žvipelj, Mešani pevski zbor Društva upokojencev in invalidov Mozirje z zborovodjo Matjažem 20 Savinjske novice št. 25, 24. junij 2022 Vseh nastopajoče zasedbe so pod taktirko Mitja Venišnika zapele pesem Pa se sliš'. (Foto: Vesna Petkovšek) Železnikom, Mešani pevski zbor KD Nazarje, ki ga vodi Damjan Žvipelj, in Mešani pevski zbor KD Ljubno ob Savinji z zborovodjo Mitjo Venišnikom. GLASBA JE NEUNIČLJIVA IN PREMAGA VSE Revijo je organizirala mozirska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Začasna vodja izpostave Tatjana Vidmar je ob tej priložnosti poudarila, da je glasba neuničljiva in da premaga vse. Večer je na inovativen način povezoval Nejc Slapnik. Vesna Petkovšek Organizacije GOBARSKO DRUŠTVO AJDOVEC GORNJI GRAD Lanska letina slaba, letošnji obeti boljši Člani Gobarskega društva Ajdovec Gornji Grad so pred iztekom prvega polletja opravili letni zbor, še pred tem pa so nekateri med njimi na terenu že preverili, kakšni so obeti za letošnjo gobarsko letino. Kot je povedal član društva Rafko Kerznar, nato pa potrdil tudi predsednik Ivan Fale, so jurčki in še nekatere druge vrste gob pognali že dva ali tri tedne nazaj, zato verjamejo, da bodo gobarji letos večkrat veseli v gozdu, kot so bili lani. KULTURA GOBARJENJA SE IZBOLJŠUJE Na občnem zboru je bila osrednja pozornost usmerjena v delovanje društva, zlasti organizacijo razstav in dogodkov z ozaveščanjem o gobarjenju, krepitev sožitja ljudi z naravo in spoštovanje gozdne lastnine. Kljub temu, da nabiranje gozdnih sadežev v zasebnih gozdovih ni prepovedano, so omejitve vse večje, in zdi se, da se je kultura gobarjenja (in drugega nabiralništva) povečala. Udeleženci zbora so ocenili, da je bila lanska sezona nabiranja gob ena najslabših v dolgi vrsti let, za letos pa je ob spremenljivih vremenskih razmerah od februarja do aprila napoved sicer tvegana, a optimizma ne manjka. NAJ NARAVA DELA PO SVOJE Predsednik GD Ajdovec Ivan Fale: »Na rast gob vpliva več dejavnikov: letni čas, temperatura, vlaga v tleh in zraku, vetrovnost, očitno pa obstajajo še nekateri skriti dejavniki, ki jih velikokrat ne razumemo. Strokovnjaki s področja mikologije sklepajo, da so za slabo rast gob ob na videz primernih pogojih lahko krive prevelike temperaturne razlike med dnevom in nočjo. Temu smo bili priča letos, saj so bile te razlike tudi 15 do 20 stopinj. Naj narava dela po svoje, 12. MRAZEKOV POHOD Na pot do spominske plošče le najbolj vztrajni Člani bočke krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB so dvanajstič organizirali Mrazekov pohod do spominske plošče v Bočkih grabnih. Deževno vreme je od pohoda odvrnilo precej ljudi, udeležili so se ga le najbolj vztrajni. Pohodniki so se zbrali pri spomeniku žrtvam prve in druge svetovne vojne v Bočni. Na pokopališču so na Mrazekov grob položili sveče, ob tem je spregovorila Olga Kladnik. Od pokopališča do Bočkih grabnov je večina udeležencev pot opravila z avtomobili, le peščica je šla peš. Pri spominski plošči je nekaj besed spregovoril predsednik bočke krajevne organizacije Ivan Rop, nato je sledilo druženje pohodnikov. Štefka Sem Udeleženci pohoda pri spominski plošči v Bočkih grabnih (foto: Ivan Rop) Predsednik gobarskega društva Ivan Fale: »Na rast gob vpliva več dejavnikov.« (Foto: Jože Miklavc) občudovalci sveta gliv in gob bomo že znali potrpeti in najti kaj za občudovanje in kaj malega za v ponev.« V VIŠJIH LEGAH LETINA ŠELE PRIDE Tako kot ribiči o ribah in lovci o divjadi se tudi gobarji najraje pogovarjajo o trofejah in izjemnih primerkih, ki jih fotografirajo in občudujejo. Socialna omrežja so jih dobesedno polna. Letošnja sezona se nasmiha bolj radodarno, saj so že v začetku marca pognale marčnice, nato pomladanski smrčki, sedaj pa je že mogoče nabirati poletne gobane, bisernice, golobice, prve lisičke, pohitele so tudi že prve dežnikarice. Predvsem v dolini je že mogoče najti marsikaj, v višjih legah pa letina šele pride, nas je podučil prvi med gornjegrajskimi gobarji. IN NAČRTI ZA DELOVANJE DRUŠTVA? Občni zbor je potekal v nekoliko žalostnem duhu, saj so se gobarji ravno na ta dan poslovili od preminulega člana Janka Ročnika iz Vologa, ne oziraje se na to pa so si zastavili smele cilje: sodelovanje na očiščevalni akciji, udeležba na skupščini Mikološke zveze Slovenije, sodelovanje ob Dnevu Menine, pohod ob občinskem prazniku po Jurčkovi poti in pomoč pri izvedbi naravoslovnega dne v osnovnih šolah v Gornjem Gradu in Mozirju. Udeležili se bodo povorke na Čebelarskem prazniku, gobe bodo razstavili na Lenartovem sejmu na Rečici ob Savinji in jeseni v Gornjem Gradu, poleg tega bodo izvedli enodnevno izobraževanje na Lepenatki. Pod Bohačevim toplarjem v Nazarjah bodo ob koncu gobarske sezone pripravili prikaz takrat rastočih gob. Jože Miklavc Savinjske novice št. 25, 24. junij 2022 21 Ljudje in dogodki FESTIVAL SAŠA KOLESARI Regija SAŠA na zemljevidu kolesarskih destinacij V zadnjih letih je bilo v SAŠA regiji veliko narejenega na področju razvoja kolesarstva, tako z vidika turizma kot za spodbujanje in krepitev trajnostne mobilnosti. Da bi predstavili te pridobitve in obenem spodbudili nadaljnji razvoj na tem področju, so pripravili Festival SAŠA kolesari, ki je potekal od 17. do 23. junija. DVIGNITI PREPOZNAVNOST REGIJE KOT KOLESARSKE DESTINACIJE Festival SAŠA kolesari so skupaj organizirale Razvojna agencija SAŠA in občine SAŠA regije. Pestro festivalsko dogajanje so odprli z novinarsko konferenco županov in skupinsko kolesarsko »V Savinjski regiji bo kmalu v gradnji vseh 73 km kolesarskih povezav, ki bodo skoraj v celoti povezale avstrijsko mejo na severu in hrvaško mejo na jugu.« vožnjo po Šmartnem ob Paki. »Dogodek je namenjen dvigu prepoznavnosti območja kot kolesarske destinacije, popularizaciji kolesarjenja med domačini in gosti, predstavitvi kolesarske ponudbe v regiji ter promociji mreže kolesarskih poti. Z vsem tem pa skupni turistični promociji celotne regije pod okriljem Razvojne agencije SAŠA,« je povedala direktorica razvojne agencije mag. Biljana Škarja. V ČAKANJU NA DRŽAVNE POTI OZNAČILI OBSTOJEČE Savinjska statistična regija je že pred desetimi leti pričela s pripravljalnimi aktivnostmi za vzpostavitev mreže Župani so si enotni, da ima SAŠA kot kolesarska regija velik potencial, ki ga velja izkoristiti. državnih kolesarskih poti. Ker gre za zahteven in kompleksen proces, ki terja svoj čas, se je vmesnem obdobju pojavila potreba po urejenih in označenih kolesarskih poteh. Zato so občine SAŠA regije samoiniciativno pristopile k projektu in danes je označenih kolesarskih poti že kar nekaj kilometrov. Nastal je kolesarski zemljevid, na voljo pa je tudi brezplačna mobilna aplikacija Savinjska 2GO, ki vsebuje informacije o 54 kolesarskih poteh in več kot 200 različnih zanimivih lokacijah. PRIDOBITVE, AKTIVNOSTI IN IZZIVI Župani občin SAŠA regije so na novinarski konferenci predstavili dosedanje Skupinska kolesarska vožnja županov po Šmartnem ob Paki. 22 Savinjske novice št. 25, 24. junij 2022 kolesarske pridobitve, aktivnosti, ki so v teku, načrte za prihodnost ter izzive in potenciale v njihovih občinah. Izpostavili so, da ima SAŠA kot kolesarska regija velik potencial, in izrazili željo po čimprejšnji izvedbi državnih kolesarskih povezav tudi v Zgornji Savinjski dolini. DO KONCA 2023 KOLESARSKA POVEZAVA ŠMARTNO OB PAKIMOZIRJE Koordinatorka državnih kolesarskih povezav Savinjske regije Bojana Stopinšek je ob tej priložnosti povedala: »V Savinjski regiji bo kmalu v gradnji vseh 73 km kolesarskih povezav, ki bodo skoraj v celoti povezale avstrijsko mejo na severu in hrvaško mejo na jugu. Do konca 2023 bodo po načrtu zgrajene kolesarske povezave Celje-Štore-Šentjur, Celje-Žalec, Šentjur-Šmarje pri Jelšah-Rogaška Slatina-Rogatec, Huda luknja med Velenjem in Mislinjo, Dobrna-Velenje ter Šoštanj-Šmartno ob Paki-Mozirje. OD ŠOŠTANJA SKOZI ŠMARTNO OB PAKI DO MOZIRJA Operacija Šoštanj–Šmartno ob Paki-Mozirje predvideva povezavo zalednih naselij v občinah Šmartno ob Paki in Mozirje z mestnimi naselji, ki bo omogočila mobilnost tako dnevnim migrantom kot rekreativnim kolesarjem. Trasa kolesarske povezave bo potekala od krožnega križišča glavne ceste v Velenju skozi Šoštanj, Florjan in Skorno pri Šoštanju, nadalje do Paške vasi in Gorenja v občini Šmartno ob Paki ter mimo novega krožišča Soteska do naselja Ljubija v občini Mozirje. Trasa je razdeljena na sedem odsekov. Dolžina celotne Ljudje in dogodki trase je 16,4 km, od tega bo 6,8 km novogradnje, vrednost projekta pa znaša 5,6 milijona evrov. FESTIVAL PREPLETLI Z DIRKO PO SLOVENIJI Festival se je, v sklopu gostovanja Dirke Po Slovenij, v soboto, 18. junija, nadaljeval z animacijskima dogodkoma v občinah Ljubno in Luče. Navijači so bili nagrajeni z brezplačno pogostitvijo, predstavitvijo kolesarske in druge turistične ponudbe regije ter nagradnim Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje: »Označene imamo kolesarske poti, ki vključujejo tudi sosednje občine. K temu je potrebno dodati projekt nove kolesarske povezave s Šaleško dolino. V prvi fazi bo povezava do Cinkarne v Ljubiji, pozneje pa bo šla ta povezava preko novega mosta čez Savinjo skozi Loke in naprej proti sosednjim občinam do Logarske doline ali čez Črnivec na Kranjsko. Kolesarjenje ima gotovo prihodnost v naši dolini, potrebno pa je poskrbeti za varnost in urejene kolesarske poti.« Matej Pečovnik, župan Občine Nazarje: »Z uspehi naših kolesarjev se povečuje popularnost tega športa. Posledično je na cestah veliko kolesarjev, ki pa so zaradi prisotnosti ostalih vozil ranljivi. Zato želimo kolesarjem omogočiti varnejše poti, ki bodo speljane po območjih, ki so vredna ogleda. Tudi Občina Nazarje je pristopila k ureditvi, predvsem pa označitvi kolesarskih poti, ki potekajo po kategoriziranih občinskih cestah, ki so manj obremenjene z avtomobili. Seveda se veselimo državne kolesarske poti, ki bo potekala tudi skozi naš kraj.« Ana Nuša Rebernik, županja Občine Rečica ob Savinji: »Opažamo, da vse več učencev za pot v šolo uporablja kolesa. O pozitivnih vidikih kolesarjenja večkrat govorimo na medgeneracijskih delavnicah in v okviru projekta Evropski teden mobilnosti, h kateremu smo pristopili že tretje leto. Turisti, ki so nastanjeni pri nas, predvsem v obeh kampih, pohvalijo lokalne kolesarske poti, ki smo ji lani označili in uredili. Letos nameravamo nabaviti električna kolesa, ki bodo na voljo predvsem občanom, po potrebi pa tudi obiskovalcem iz drugih krajev. Nujna je državna kolesarska povezava od Mozirja do Logarske doline, saj je naša dolina turistično zelo dobro obiskana. Anton Špeh, župan Občine Gornji Grad: »Na terenu in na zemljevidu smo označili okoli sto kilometrov obstoječih cest in poti, ki so, zaradi hribovitega terena, makadamskih in gozdnih cest, namenjene pretežno gorskemu kolesarjenju. V našem TIC-u so na voljo za izposojo e-gorska kolesa. Pri razvoju kolesarskih poti se soočamo predvsem z izzivi pridobitve soglasij lastnikov zemljišč, zato si želimo, da bi nas pri tem podprli, saj se bo s tem kvizom. V naslednjih dneh so sledile atraktivne vodene kolesarske ture z e-kolesi po Zgornji Savinjski in Šaleški dolini. Vesna Petkovšek, foto: arhiv Razvojne agencije SAŠA izboljšala kakovost življenja njim in ostalim. Trenutne kolesarske poti so označene po obstoječih cestah, ni ločenih poti za kolesarje, kar je neprijetno in lahko celo nevarno za družine z otroci. Izziv so tudi finančna sredstva za izgradnjo kolesarskih poti, zato je pomembno, da je to obravnavano kot projekt državnega pomena.« Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno: »V letu 2019 smo vzpostavili sistem izposoje koles in e-koles. Vsako leto pripravimo Dan brezplačne izposoje koles za občane. Lani smo pričeli pripravljati elaborate za označitev lokalnih kolesarskih poti. Odločili smo se za lesene macesnove kole z oznakami, ki sledijo logiki že postavljene označitve ob regionalni cesti. Marca smo pričeli z označitvijo lokalnih kolesarskih poti. V prihodnje bomo nadaljevali z označitvami načrtovanih poti, odkupili dodatna zemljišča in postavili vsaj eno kolesarsko počivališče.« Ciril Rosc, župan Občine Luče: »Najzanimivejše kolesarske trase različnih težavnostnih stopenj v skupni dolžni več kot 150 km so podrobno opisane in predstavljene z GPX sledenjem, na terenu pa pripravljamo označitve z ustrezno signalizacijo. Seveda si želimo, da bi tudi državna kolesarska pot kmalu prišla »gorvodno« po dolini in tako povezala vse kraje Zgornje Savinjske doline s preostalim kolesarskim svetom. Še posebej nas navdaja s ponosom, da kolesarska Dirka po Sloveniji večkrat obišče tudi naš kraj in tako »mestu in svetu« predstavi lepote našega gnezda sredi gora. Tako je tudi letos najzanimivejši zaključni del kraljevske etape Dirke po Sloveniji, vključno s ciljem, na območju naše občine.« Katarina Prelesnik, županja Občine Solčava: »Razvoj kolesarskega turizma na Solčavskem je otežen, ker ni zgrajene prepotrebne kolesarske infrastrukture. Na obstoječih državnih in lokalnih cestah smo označili kolesarske poti. Tako so ceste v souporabi voznikov, pohodnikov in kolesarjev. Logarska dolina in Solčavska panoramska cesta si zaslužita, da ju ne obremenjujemo z motornimi vozili, ampak da ju raziskujemo s kolesom ali peš. A razvoj infrastrukture ne dohaja razvoja rekreativnega kolesarjenja. S strani ponudnikov kolesarskih produktov bi si želeli več spoštovanja do našega okolja in naših prebivalcev. Veseli smo obiskovalcev, vendar je pri tem potrebno spoštovati tudi interese lokalnega prebivalstva in njihova zasebna zemljišča. Kolesarski turizem je oblika turizma, ki si ga želimo, bo pa potrebno vlagati več v razvoj infrastrukture, ki bo zadovoljila vse vrste kolesarjev, tudi tiste najbolj adrenalinske.« Savinjske novice št. 25, 24. junij 2022 23 Šport DIRKA PO SLOVENIJI 2022 Letos kar dve etapi skozi Zgornjo Savinjsko dolino Ljubitelji kolesarstva, ki jih je zavoljo uspehov slovenskih tekmovalcev iz leta v leto več, so dočakali letošnjo izvedbo Dirke po Sloveniji. Pet etap je udeležence vodilo po različnih regijah po Sloveniji, dve - tretja in četrta - pa sta potekali tudi po cestah Zgornje Savinjske doline. središče. Od blizu in daleč so prišli navijači spodbujat kolesarje na zadnjih kilometrih kraljevske etape. Za njihovo navdušenje sta poskrbela Pogačar in Majka, ki sta se v zadnjih petih kilometrih zaključnega vzpona otresla zasledovalcev. Jan Tratnik in Matej Mohorič. Pogačar in njegovi pomočniki iz ekipe so jim sledili, glavnina pa se je na klancu močno razpotegnila. Od Črnivca dalje se je že začel boj za zmago. Tudi leteči cilj na Ljubnem je pripadel Hrvatu Potočkemu, pet kilometrov pred ciljem pa sta zadevo »vzela v svoje noge« Pogačar in Majka. Pogačar je na koncu etapno zmago podaril sotekmovalcu iz ekipe UAE, sam pa je ohranil skupno vodstvo. Tilen Finkšt je bil 80. VELIKO ŠTEVILO GLEDALCEV OB PROGI Navijačev ob progi ni manjkalo na nobeni etapi. Organizatorji so jih v četrti etapi, ki je peljala tudi skozi občine Gornji Grad, Ljubno in Luče, našteli kar 80 tisoč navijačev so organizatorji našteli v četrti etapi, ki je peljala tudi skozi občine Gornji Grad, Ljubno in Luče. Karavana kolesarjev med vožnjo po mozirski obveznici (foto: Benjamin Kanjir) GORSKI CILJ NA LIPI Petkova etapa, tretja od petih, se je začela v Žalcu, karavana kolesarjev pa je najprej obiskala Šaleško dolino in se skozi Šmartno ob Paki vrnila v Savinjsko. Iz Letuša je kolesarje pot vodila v Mozirje, kjer jih je ob cesti pričakalo veliko število navijačev, opremljenih z različnimi rekviziti. Še posebej bučni so bili navijači Mozirjana Tilna Finkšta, ki letos vozi za ekipo Adria Mobil. Sledila je vožnja skozi Nazarje do Šmartnega ob Dreti, od tam pa do gorskega cilja na Lipi. Sledil je spust na Vransko in nato proti Braslovčam ter naprej proti Celju in Štoram. SUVERENI TADEJ POGAČAR Pri vzponu na Svetino sta se od glavnine odlepila najboljša kolesarja na dirki, Tadej Pogačar in Rafal Majka, ki sta skupaj opravila tudi spust v Celje, pri vzponu na celjski stari grad pa je Pogačar še enkrat več pokazal, zakaj je številka ena svetovnega kolesarstva. Na cilju je oblekel majico zmagovalca etape, nato pa tudi zeleno majico vodilnega dirke po Sloveniji. Tilen Finkšt je zasedel 54. mesto. KOLESARSKO SREDIŠČE NA VELIKI PLANINI Dan kasneje je bila Velika planina, kjer je bil cilj četrte etape, pravo kolesarsko 24 Savinjske novice št. 25, 24. junij 2022 POTOČKI NAJHITREJŠI NA ČRNIVCU IN NA LJUBNEM Četrto etapo so sicer kolesarji začeli v Laškem. Prvi gorski cilj je kolesarje čakal v Jesenovem, prvi je bil Viktor Potočki. Le-ta je osvojil tudi drugi in tretji gorski cilj na Trojanah in Črnivcu. Pod Črnivcem so se na čelo glavnine postavili kolesarji Bahrain Victoriousa, tudi 80 tisoč. Že na vrhu Črnivca je bilo navijaško vzdušje odlično, občani pa so kolesarje spremljali na vsej poti do cilja. Na Ljubnem ob Savinji, kjer je bil leteči cilj v industrijski coni, so navijači dobili zastavice, poskrbljeno pa je bilo tudi za pijačo in jedačo. Med drugim so navijačem moč dajale palačinke, ki so jih pekle članice društva Toplica. Med navijače sta se tokrat prelevila tudi smučarski skakalec Timi Zajc in alpski smučar Nejc Naraločnik. Tilen Finkšt je na koncu osvojil 74. mesto. Benjamin Kanjir, Štefka Sem Glavnina kolesarjev ob prihodu v ljubenski trg (foto: Štefka Sem) Prejeli smo, Oglasi ŠMARTNO OB DRETI Otroci pozdravili kolesarje med 3. etapo Dirke po Sloveniji V petek, 17. junija, smo se otroci in šolarji vrtca in šole Šmartno ob Dreti zbrali pred šolo. Pričakovali smo namreč kolesarje, ki so se v okviru 3. etape Dirke po Sloveniji peljali mimo nas. Gruča otrok z baloni, zastavami in navijaškimi transparenti je veselo čebljala in komaj čakala prihod slavne karavane. Našli smo prostor ob cesti, prižgali glasbo in navijanje se je začelo. OTROCI NAVDUŠENI NAD MOTORISTI, KOLESARJI IN HELIKOPTERJEM Po Šmartnem je glasno odmevalo Tilen, Tilen, Tilen! Mimo nas se je pripeljalo veliko policistov, navdušeno so nam mahali in hupali. Policisti na motorju so nam prikazali celo stoječo vožnjo na motorju. Otroci so bili navdušeni, napetost je naraščala in kar naenkrat smo zaslišali nenavaden zvok v zraku. Ugotovili smo, da se nam bliža helikopter, veselo smo mu pomahali in že res nestrpno pogledovali proti cesti. Čez nekaj trenutkov smo zagledali spremljevalno vozilo in za njim kolesarje. GLASNO NAVIJANJE OTROK ZA TILNA FINKŠTA Zastave so zavihrale visoko v zrak, zaslišala se je Golica, navijači pa smo glasno navijali za našega Tilna Finkšta. Vse se je odvijalo izjemno hitro in kot bi mignil, so se za ovinkom odpeljala zadnja vozila. Ne glede na to, da kolesarjev nismo več videli, smo še zapeli in zaplesali na bližnjem travniku in se polni vtisov vrnili nazaj v vrtec in šolo. Lavra Kladnik Navijači smo glasno navijali za našega Tilna Finkšta. (Foto: Ana Zakrajšek) Tudi otroci iz nazarskega vrtca so pričakali kolesarje in navijali ob progi. (Foto: Robert Jarh) Savinjske novice št. 25, 24. junij 2022 25 Šport, Kronika 8. RED BULL GONI PONY 15. MARATON ALPE SCOTT Vzpon na Vršič tudi za Moniko Hrastnik vse prej kot šala 8. izvedba vzpona s kolesi pony iz Kranjske Gore na Vršič je odlično uspela, saj je bila udeležba blizu rekordne: proti cilju se je pognalo 1241 kolesark in kolesarjev iz dvanajstih držav. Med udeleženci tekmovanja je bilo tudi letos precej zgornjesavinjskih ljubiteljev legendarnega Rogovega kolesa. POLETNE TEMPERATURE OTEŽILE IZZIV Vreme je bilo poletno vroče, živo srebro v termometru se je v Kranjski Gori povzpelo do 30 stopinj, le dobri dve stopinji manj je bilo na Vršiču. Tekma je bila zato še malce bolj naporna, kar pa kolesarskih zanesenjakov ni odvrnilo od namere, da dosežejo vrh. Tako na štartu kot ob sami progi in na cilju je tekmovalce bodrila velika množica obiskovalcev. ZGORNJESAVINJSKI GONI PONY Med udeleženci je bila tudi petčlanska moška zasedba, ki si je nadela ime Zgornjesavinjski goni pony. Pet prijateljev se je dobro spoprijelo s klancem in ga na koncu tudi premagalo. Na Vršič se je s ponijem povzpela tudi naša najboljša kolesarka v spustu z gorskim kolesom Monika Hrastnik. Dosegla je četrti rezultat v ženski konkurenci in po prihodu v cilj povedala: »Gonjenje v hrib mi je kar muka. Saj imamo tudi spustaši trenirane noge, ampak na teh malih kolesih in s takimi prenosi je pa to kar zalogaj.« Benjamin Kanjir Prva julijska nedelja bo zopet kolesarska Priprave na 15. kolesarski maraton Alpe Scott, ki bo v nedeljo, 3. julija, so v polnem teku. Zahtevna in hkrati čudovita trasa maratona ostaja nespremenjena: Jezerski vrh, Pavličevo sedlo in Črnivec so trije prelazi, ki bodo tudi tokrat predstavljali svojevrsten izziv vsak zase. Po prevoženih 130 kilometrih in premaganih 2000 metrih višinske razlike bodo kolesarji krog zaključili v Kamniku. Kolesarska trasa okoli Kamniško–Savinjskih Alp povezuje deset občin, med 5. SLOVENSKI 12- IN 6-URNI TEK V KRANJU Čeplak Pozničeva najboljša Slovenka V Kranju je potekal 5. Slovenski 12- in 6-urni tek. Na progo po ulicah gorenjske prestolnice se je podalo 140 tekačev iz 14 držav. Na 6-urni preizkušnji je sodelovala tudi Mozirjanka Bernarda Čeplak Poznič, ki je v močni mednarodni konkurenci pri ženskah osvojila absolutno tretje mesto. S pretečenimi 67,53 kilometri v omenjenem času je bila najboljša Slovenka. »Teči z ramo ob rami s Rihterju prva tekma z MK puško Strelsko društvo Gornji Grad je pripravilo prvo od treh društvenih tekem v streljanju z malokalibrsko puško leže na 50 metrov. Tekma je potekala na strelišču Lovske družine Gornji Grad 26 po sistemu 5 strelov v preizkusno tarčo in 10 strelov v tarčo za oceno. Prvo mesto je osvojil Ivan Rihter, drugi je bil Negro Kočar, tretje mesto pa je zasedel Ivko Poličnik. Janez Kolar Savinjske novice št. 25, 24. junij 2022 tekaškimi legendami, kot je Poljakinja Patrycja Bereznowska, nosilka ženskega rekorda na Spartathlonu, je bilo nepozabno, a obenem zelo naporno. Temperatura zraka je presegla trideset stopinj in vsak tekač je premagoval samega sebe. S trmo in močno voljo mi je uspelo,« je bila na cilju zadovoljna Čeplak Pozničeva, ki bo sedaj naredila nekaj tekmovalnega predaha. RŠ IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Petčlanska moška zasedba ekipe Zgornjesavinjski goni pony pred startom. (Foto: arhiv udeležencev) STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD njimi so tudi Solčava, Luče, Ljubno in Gornji Grad. Kolesarji se namreč s Pavličevega sedla skozi Luče, Ljubno, Radmirje in Gornji Grad poženejo proti vrhu Črnivca. Posebno spodbudo organizatorji letos namenjajo kolesarkam, saj je zanimanje za cestno kolesarstvo tudi med ženskami vse večje. Zato po trasi maratona Alpe Scott pripravljajo skupinsko vožnjo Alpe za kolesarke, ki bo v prvi vrsti namenjena spoznavanju trase in druženju. Štefka Sem • DREVO PADLO NA AVTOMOBIL • NA POMOČ OBOLELEMU PLANINCU • PLEZALEC SE JE POŠKODOVAL Gornji Grad: 16. junija je v popoldanskem neurju drevo padlo na osebni avto, pri čemer voznik ni bil poškodovan. Nastala je materialna škoda. Korošica: 19. junija ob 8.25 je posadka s helikopterjem letalske policijske enote (LPE) z združeno ekipo HNMP – GRS poletela do doma na Korošici, kjer so oskrbeli obolelega planinca in ga prepeljali v bolnišnico. Krofička: 19. junija ob 12.56 se je na plezališču na Krofički v občini Solčava poškodoval plezalec. Posadka s helikopterjem LPE z dežurno ekipo GRS je poškodovanega prepeljala v bolnišnico. Zahvale, Oglasi Bolečino se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti. Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na vaju ostaja in živi. V SPOMIN ZAHVALA Franjo PUKART st. 4. 10. 1928 – 19. 1. 2002 ob izgubi dragega moža Stanislava MIKLAVCA 28. 10. 1936 – 2. 6. 2022 Frančiška PUKART Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, izražena sožalja, darovane sveče in svete maše. Hvala pogrebni službi Morana za organizacijo pogreba. Hvala osebju doma DEOS ob njegovi bolezni. Posebna zahvala g. župniku Ivanu Šumljaku in diakonu g. Čeplaku za lepo opravljen obred, pevcem, praporščakom in g. Remšaku za govor. Hvala vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na zadnjo pot. Minilo je dvajset in šestnajst let, odkar sta nas zapustila, dragi ata Frano in zlata mama Fanika. Počivajta v miru. Žalujoča žena Ivanka in sorodniki Vajini otroci z družinami 8. 2. 1926 – 2. 5. 2006 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč v nebesih je. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedek in pradedek Valentin PURNAT 10. 2. 1942 - 18. 6. 2022 Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, znancem za izrečena sožalja, darovane svete maše, cvetje in sveče. Hvala zdravnici Ireni Blažič Lipnik in reševalni službi. Hvala pogrebcem, pevcem, pogrebni službi Morana, citrarki Mojci Kumprej, Klemnu Petku za izrečene poslovilne besede ter gospodoma Ivanu Šumljaku in Janezu Suhoveršniku za opravljen pogrebni obred. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Savinjske novice št. 25, 24. junij 2022 27 Za razvedrilo 28 Savinjske novice št. 25, 24. junij 2022 Brezplačna objava. Za razvedrilo, Oglasi KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 26. številki SN Ime in priimek: Naslov: ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. Vsebina oglasa (do 10 besed): 2022 Savinjske novice št. 25, 24. junij 2022 29 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 24. junij Sobota, 25. junij Nedelja, 26. junij Ponedeljek, 27. junij Torek, 28. junij Sreda, 29. junij Četrtek, 30. junij Petek, 1. julij ob 17.00. Kulturni dom Gornji Grad Proslava ob 70-letnici Društva upokojencev Gornji Grad ob 17.00. Planinski dom na Menini 11. Noč Menine ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Odprtje razstav ob 140-letnici PGD Rečica ob Savinji ob 19.00. Športni park Varpolje 24-urni maraton v odbojki na mivki ob 20.30. Žerovnice (nad Rečico ob Savinji) Kresovanje ob 21.00. Športni park Mozirje Kresovanje ob dnevu državnosti ob 7.00. Z avtobusne postaje v Gornjem Gradu Pohod na Menino ob 10.00. Planinski dom na Menini 13. Dan Menine ob 10.00. Športno igrišče Pobrežje Nogometni turnir ob 11.00. Planinski dom Farbanca 20 let doma planincev na Farbanci ob 14.00. Sejmišče v Mozirju Festival dobrega piva, gina in kulinarike ob 15.00. Športno igrišče Rečica ob Savinji Obujamo stare igre ob 16.00. Varpolje Dan odprtih vrat kinološkega društva ob 15.00. Športno igrišče Rečica ob Savinji Igre med naselji občine Rečica ob Savinji ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Poletnice - ustvarjalne delavnice za otroke ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Praktični prikazi in obnovitev znanja iz Prve pomoči ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Poletnice - ustvarjalne delavnice za otroke ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Poletnice - ustvarjalne delavnice za otroke ob 9.00. Prostori DU Gornji Grad Merjenje sladkorja, holesterola in krvnega tlaka ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Poletnice - ustvarjalne delavnice za otroke ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Poletnice - ustvarjalne delavnice za otroke ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče domače vzreje, od 30 do 180 kg, ugodno, dostava; gsm 031 509 061. Prodam prašiče lastne reje, mesnate pasme, z dostavo, od 100 do 130 kg; gsm 041 561 893. Prašiče, mesnate pasme, primerne za dopitanje na večjo težo. Fišar, Tabor; gsm 041 619 372. Prodam bikca čb, star 10 dni; gsm 040 723 865. Prodam mlade koze, navajene električnega pastirja; gsm 031 801 430. Prodam bikca, starega 3 mesece, pasme rj/lim; gsm 041 269 878. 30 Zajec plemenjak, rdeči novozelandec; gsm 070 870 321. ŽIVALI –KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031 533 745. Kupim jalove krave in telice za zakol ali dopitanje, plačilo takoj + davek; gsm 040 673 009. DRUGO – PRODAM Vitel krpan 5t SI prodam; gsm 031 776 736. Prodam domači med; gsm 041 299 922. Prodam krmni krompir; gsm 041 696 802. Savinjske novice št. 25, 24. junij 2022 Prodam suha metrska drva, bukev ali javor, povezana v bale po 1 m3; gsm 041 226 251. VOZILA – PRODAM Prodam lepo ohranjen mercedes ML 280 CDI; gsm 041 927 073. Prodam astro karavan 1,7 TDI cosmos, bogata oprema, 296.000 km, 4300 eur; gsm 041 558 981. Prodam hondo 450S, rdeče barve, letnik 1988, prevoženih 53.000 km; gsm 041 650 775. PODARIM Podarim dobro ohranjeno starejšo spalnico - lak barva kostanja: zakonska postelja 200/180 z dvema novejšima vzmetnicama), omara (viš. 220, šir. 200, globina 60), dve nočni omarici s tremi predalniki, nižja psiha/komoda z ogledalom; gsm 040 229 029. OSEBNI STIKI Zakonskega življenja si želim s pošteno punco srednjih let; gsm 041 230 134. Oglasi Savinjske novice št. 25, 24. junij 2022 31