Izhaja rasen nedelj in prašnikov ==* vsak dan opoldne. ==t
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 6, 1. uadstr., Učiteljska tiskarna. ==*
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije == za Ust so poštnine proste. ==•
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke
Naročnina po poiti z dostavljanjem na dom za oelo leto K 30*—, za pol leta K 15*—, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2*50. Za Nemčijo celo leto K 33'60, za ostalo tujino in Ameriko K 42*—-. Posamezne številke pe 10 v.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Štev. 3.
V Ljubljani, petek dne 4. januarja 1918.
Leto U.
Deseti strankini zbor.
(Dalje.)
Nemška socialno demokratična stranka v vladarstvu in v Avstriji se nikakor ne morete opravičiti vsake krivde. Že na kongresu v Amsterdam leta 1904 je Jaurčs v polemiki prati nemškim delegatom kazal na nevarnost svetovne vojne in na dvomljivo obnašanje najmočnejše socialno demokratične stranke nemške, ter jim Nravnost zalučil v obraz očitanje, da one omogočijo svetovni konflikt.
Ako od leta 1890. naprej zasledujemo rast nemške socialne demokracije v vladarstvu, vidimo sioer, da je napredovala z orjaškimi koraki, da je bil nanjo pozoren ves politični svet. Ko je genijalni Bismarck uvidel, da mora biti nemški narod vsled svoje centralne lege in če hoče dovesti do cilja svoje nacionalistično in imperialistično stremljenje, pripravljen za vojno do zadnjega moža, in da brez sodelovanja proletariata svojih ciljev ne more nikdar doseči, je brez obotavljanja ustopil svojemu največjemu nasprotniku Beblu ter odprl proletarijartu prosto poit razvoja. Hitra rast socialne demokracije za časa izjemnih zakonov, ki so dali gibanju delavstva revolucionarno radikalna smer, je Bismarcka poučila, da s silo proti socialni demokraciji nič ne opravi, zato je odnehal. Uvidel je, da je za državno oblast ugodno, da ekonomično gibanje delavstva celo pospešuje, kajti večje in uglednejše ko bi bide strokovne in gospodarske organizacije, bolj ko bi prerasle politično radikalno gibanje, bolj bi vsa stranka izgubila na politični akciji, kajti ekonomične in strokovne organizacije so bile takrat in so še danes v Nemčiji tako tesno vezane na državo in .kapitalizem, da jih je mogoče ob uporu takoj brez težave zatreti in sicer tam lažje, čim se zaveda velika delavska masa koristi in pridobitev svojih organizacij. Nemška socialna demokracija se je dala zavesti iiz pota načrtanega po Karlu Marksu in ni spoznala pravočasno, kam mora vesti pretesna družitev politične organizacije z ono strokovne in ekonomične. Rezultat tega nenormalnega razvoja je , moral biti sklep nemške socialno demokratične frakcije od 4. avgusta 1914. Nemška socialna ^demokracija se je bila že davno poprej odrekla ^aki pomemben! politični akciji, besedo »revolucija« je imela, kakor prav pravi sodrug O. Bauer, še v svojem jezikovnem zakladu za dekoracijo.	................
Slovenska socialna demokracija je bila ve-dtio dobro proletarska, ter je sledila internacionalni disciplini brez vsakega pridržka, čutečo se prešibko, da bi hodila svojo lastno pot. Svojo organizacijo in taktiko je uravnala po zgledu »emštoo-avstrijske stranke, češki separatizem jo Se leta 1910 odločno obsodila. Stali srno vedno, kakor še danes stojimo, na stališču internacionale iai delavske solidarnosti, v enotnosti socialno demokratičnih strank vsega sveta smo videli svoj obstanek.	...
Bila je velika hiba naših prvih političnih bo-fiteljev, da se je delavstvo premalo vzgajalo Politično, da je stranka vse svoje praktično delo Zastavila na parlamentarno akcijo. Zato so, kakor v nemški stranki, strokovne in gospodarske organizacije prevzele vodstvo cele stranke, one so bile merodajne tudi za politično taktiko. Pozitivno praktično delo, ki je predpogoj obstoja strokovne in gospodarske organizacije, je moralo zadušiti vsako radikalno gibanje stranke. Voditi delavstvo pri volitvah v državne in deželne zbore in v občinske svete, bilo je približno vse politično delo zadnjih let, če tudi stranka ni zamudila važnejših prilik, da bi ne bila opozorila delavstva na velike politične dogodke, kar najbolj kaže jugoslovanska konferenca leta 1909 in balkanska leta 1910. Vendar Politična akcija ni bila toliko naglašena, da bi se bilo slovensko delavstvo zavedalo nevarnega Političnega položaja. To se je maščevalo nad nami tako, kakor nad vso socialno demokracijo. Ta je močna le zjedinjena, ako manjka ena sa-nia veriga poknc cel lanec — 'to » PokazaU dogodki vojne in pokazala je Stockholmu. S trenutkom, ko je odpadla nem-
socialna demokracija v vladarstvu, je paralizirala akcijo proletarijata celega sveta.
^•ljni svet je pričakoval pred vojno od stranKe, ?! je štela 12 milijonov organiziranih mož, vett-yfh činov — zaman, ker je odpovedal en sann £len!
Svetovna vojna je bila mogoča le s sodelovanjem delavca in kmeta. Razpolagam s statistiko za italijansko vojske/(prof. Gubati), ki je ftela vojakov 2,050.371 kmečkega, 1,493.055 delavskega, 280.371 trgovskega stanu in 249.716 prostih poklicev. Vojsko sestavljata tbraj kmet f delavec s preko 70%, a že proti volji zdrn-rGnega delavstva samega vojna ni mogoča.
Ako hočemo razumeti današnji položaj in ^oriti sklepe za našo akcijo za naprej, si mora-J*0 biti svesti posameznih činiteljev pred in tTled vojno.
Ne meščanska, ne naša stranka ni dovolj realnih razmer vojujočih se držav, podrto^310 se je Nemce, nadcenjevalo se je Ru-^ebno pri nas. A kdor je Rusijo moorUr ‘Proučeval, >e inoral vedeti, da so tla ^kega kolosa izpodkopana. Od' ktnJiS , let* 1905 naprej je bilo delavstvo in rcvomci*oaumo ne v zmislu prazne be-
sede zapadne socialne demokracije, marveč pripravljeno se vreči brezobzirno v boj za svobodo. Cilj mu ni bil le strmoglaviti carizem, ampak ves kapitalistični in socialni red. Rusko meščanstvo pa je bilo že davno prej in še bolj od leta 1905, ko se je preplašilo delavskega gk banja, gnilodo mozga, moralno in politično. Car je bil slabotnež, njegova zaslomba 600.000 orožnikov. Rusija je bila za vojno pripravljena za nekoliko mesecev, vsi predpogoji za veliko moderno vojno so manjkali, ni imela lastnih tvor-nic, ne potrebnih straitegičnih železnic, ne dovolj vozil.
Kdor je nasprotno Nemčijo proučil mora priznavati, da je meščanstvo in plemstvo telesno in duševno krepko, da je industrija Nemčije na prvi stopnji med kulturnimi državami ter da je nemško ljudstvo narod v orožju 70 milijonov. Morda ni nobena stvar tako značilna za pripravljenost nemške armade kakor okoliščina, da je vojaška uprava že desetletij pred vojno vse zapadne province sanitarno organizirala tako, da so bile kos preskrbeti največje število ranjencev in bolnikov na stalnih modernih zavodih. S tako državo se ne more meriti agrarna država, kakor je ruska in ogromne mase vojaštva nakupičeno v naglici so bolj škodile, nego koristilo. Obenem je zbiranje ljudskih mas na fronti omogočilo uspešno revolucijsko pr opagando med vojsko samo. Ko je bil večji del redne ruske vojske po porazu pri Gorlicah zajet, je prišlo na novo fronto čmovojništvo iz revolucionarnih središč.
Vojna je tora j pokazala, da je vojno tekmovanje mogoče le med industrijelnimi in kulturnimi državami prve vrste kakor je Nemčija, Anglija, Francija in Severna Amerika.
Enako napačni nazori so veljali v Italiji. Res je ta država zadnja desetletja v vsakem obziru občudovanja vredno napredovala in ob libijskem podjetju zdela se je polna zdravja in moči. A pozablja se, da Italija še danes ni po kulturi ljudstva enotna država; da je ves južni del Italije zanemarjen in da je v srednji Italiji močno razvito revolucijonamo-agramo gibanje. Italijansko ljudstvo ni imelo volje za odločen boo in je bilo poleg ruskega najmanj zavzeto za irnpe-rijalistične cilje lastne države. Le tako se pojasni neizbežne poraze italijanske armade.
Rusija in Italija obe kažeta, kako je vse odvisno od dobre volje proletariata.
(Dalje prih.)
Francoski glasovi
o predlogih v Brestu Litovskem.
Članek v »Humani-tč« vsebuje naslednje stavke: Kar nam kabinet Clemenceau predlaga kot rešitev' ruskega problema, se lahko pove z dvema besedama: molčati, počakati. To je premalo. Nobene besede o družbi narodov, nobene besede o prepričevalnih argumentih poslancev Sembat, Moutet in Mistral. Pichon je z naglico, ki bi bila vredna boljše stvari, na svojo pest odgovarjal o komaj še znanih pogojih centralnih držav, tako da francoskim zaveznikom skoraj ne preostaja drugega, nego da pritrdijo usodnim izjavam Pichonovim. Od Pichona se je smelo pričakovati, da bo podal jasno izjavo o vseh mirovnih načelih Francije in njenih zaveznikov. Poluradne razprave v tem trenotku niso umestne. Jasno in javno mora ententa objaviti svoje končno stališče v temeljito izpremenjenem mirovnem problemu. Bilo bi se to moralo že včeraj zgoditi. Da se je zamudila taka ugodna prilika, to je očitek, ki težko zadene vlado in Pichona
Značilno je soglasje z glavnim socialističnim glasilom, ki ga nahajamo v znanem Ribo-tovem listu »Journal des Debats«. List brez pridržka hvali Sembatova izvajanja in pravi, da bi bile morale ententne države takoj, ko so bili naznanjeni mirovni pogoji centralnih držav, točko za točko razjasniti izjavo v Brestu Litovskem, da svet ne ostane pod vplivom berlinske in dunajske mirovne perspektive. Molčanje entente je sicer najkomoclnejši, a ne najmodrejši korak. Skrb, da bi zagazili morebiti v past, je sicer opravičena: a svet ne bo razumel, da bi entent-ne vlade ne mogle najti izhoda iz te zadrege. Če je kdaj bila potrebna premišljena skupna izjava vseh ententnih vlad, potem je gotovo umestna sedaj, v tem kritičnem trenotku razpotja v zgodovini svetovne vojne. Priznati se mora, da so v ententi gotovi državniki pomanjkanje jasnosti smatrali za višek državniške umetnosti. To napačno naziranje se tudi še danes vzdržuje na površju. 1 a občutek je imela opozicija v zbornici. Mi — pravi list — moramo, četudi neradi, temu dejstvu pritrditi.
»Temps« piše: Vrnitev Alzacije-Lorene je istočasno ključ in simbol za vse probleme, ki so že dolgo ogrožali svetovni mir, kakor n. pr. srbski in latinski problem v Avstriji, poljski in danski problem v Prusiji, armenski in arabski
v	Turčiji. Pichon da je pravilno izrazil prepričanje, ko je izjavil, da to vprašanje ni vec samo francosko, ampak je svetovno vprašanje. Če se Alzacija-Urena vrne Francoski, potem je podana garancija za evropsko ravnotežje in podan je zgled, ki bi v bodoče bil svarilo za vsako državo, ki bi se hotela nasilno povečati. Ce je , osvajanje zasedenih ozemelj nedopustno leta 1917., potem gotovo tudi ni bilo dopustno leta
1870. Glavna zahteva torej ostane, da se uniči nemški imperializem. Drugače da je mir nemogoč.
Med ostalimi komentarji je omeniti še onega v »Petit Journal«. Naglašati se mora — pra-
vi	list —, da je Pichon ravno tako kakor Lloyd George izjavil pripravljenost entente, da bo vsak direkten mirovni predlog resno presojala. Odgovor centralnih držav pa glede Francije ni niti točen, niti pravičen.
Politični pregled.
s= Napreieve polemike. Pod tem naslovom polemizira »Slov. Narod« z nami. Način polemike karakterizira ta-le stavek: »ali je res tako nujno potrebno, da p o >1 e g n a š e p o 1 i-c i j e, ki pridno pazi, da se boljševikom ne godi krivica, nastopajo kot posebni varuhi gospodov Lenina, Trockega in drugih, tudi še naši socialisti«. Jutri se bomo v daljšem članku pečali z »Narodovimi« izvajanji. Rečemo pa že danes, da zavijanja »Narodova« niso znamenje ljubezni do — resnice! Veseli nas, da »Narod« beži, da se izogiblje jedru in se lovi po — postranskih potih. Pa tudi tu ga bomo ujeli ter pokazali čitateljem revščino glavnega lista slovenske inteligence.
—	Čthi m mirovna pogajanja. Načelnik zveze čeških poslancev, Stančk, je odpotoval na Dunaj, odkoder je odposlal vabila vsem češkim d žavnozborskim poslancem ter peslancem češkega, moravskega in šlezijskega deželnega zbora, da se udeleže zborovanja, ki bo v P r a g i dne 6. januarja. Na tem zborovanju bodo češki poslanci zavzeli stališče glede sedanjih mirovnih pogajanj.
= Pogajanja v Brestu Litovskem. »Mlin-chener Neuesie Nachr eliten* prinašajo od svojega dunajskega poročevalca sledeči zanimiv opis pegata nj v Brestu -Litovskem: Zastopniki Avstro-0*<iske, ki so se vrnili iz Besta Litovskega, so prinesli s seboj najboljše vtiske. Dosedanji potek pogajanj upravičuje najboljše pričakovanje za bodočnost. Zastopniki A stro ■ Ogrske, Turčije, Bolgarije in Rusije so bili nastanjeni v citadeli, kjer so med ostalimi gradbami utrdbe močno zidana enonadstropna puslopja, ki so bila prej stanovanja ruskih častnikov. Vsaka delegacija je imela eno tako poslopje na razpolago. V teh poslopjih so bili tudi pisarniški prostori posameznih delegac j. Pogajanja so se višila v prostrani dvorani oficirske kazine. Delegatov je bilo okolo 30. Govori so trajali več ur. Navadno so govorili le glavni zastopniki posamt zn h držav, za Avstro-Ogrsko grof Czernin, za Nemčijo pl. Klihlmann, za Turčija Hdhi paša, za B »Igarijo minister Popov. Gavni zastopnik Rusije je bil gospod Juffe. Izmed ruskih delegatov so pa govorili tudi Kame-nev, prifesor Pokrovski in gospa Bizenkovs1. Pogajanja so se vršila večinoma v nemščini Vtči-na ruskh zastopnikov, ziasti gospod Juffe obvladajo nemščino popolnoma, a vendar so bili pri pogajanjih navzoči tudi tulmači, eden iz Rusije in eden iz Nemčije. Tudi bolgarski minister Popov je govoni nemško. Piav poredkoma so govorili deli gdtje tudi francosKO. Večina ruskih delegatov je bila študirala v tujini in predstavljali so najboljše tipe onih kj so jih nazivali v stari Rusiji „zapadnjake‘, Evropejce. Bili so spretni govornini in so se d- bro izkazali v nrlodi diplomatskih pogajanj. Uradno iu izvenuredno občevanje je bilo zeio jubezmvo Nvmšne oblasti so pupravile vse udobnosti za bivanje v trdnjavi. Razen pr.ega zajtieka so bni obedi skupni, pripravljeni v dveh dvoranah cficiske kazine. Pogovori nud obedom so sc vršm večinoma v nemškem in ruskem jeziku Grof Ccernin in njegovo spremstvo odpotuje 3. januarja zopet v Brest Litovsk.
= Rusija sklene separatni mir? Dunajski zastopnik madjarskega lista »Az Est« je baje izvedel iz zanesljivega vira, da se bodo nadaljevala mirovna pogajanja v Brestu Litovskem 5. januarja skoraj gotovo brez udeležbe ententnih zastopnikov. Vršila se bodo pogajanja, da se sklene separatni mir, ki se sklene do srede januarja. Potem postane za centralne države fronta 1200 km svobodna. Glede gospodarskih vprašanj se zedinijo centralne države z Rusijo tem lažje, ker bo imela Rusija z ureditvijo svojih notranjih zadev do vel j opravka in so bili na tom polju ruski delegatje že doslej zelo naklonjeni zahtevam centralnih držav.
= Ruska vlada angleški delavski stranki. »ArbeiterZ-eitung« prinaša sledečo brzojavko svojega poročevalca iz Stockholma: Protest angleške delavske stranke proti posebnemu miru ki bi ga naj bil izročil Huysmans ruski vladi, je bil izročen Vorovskemu, stockholmskemu zastopniku ruske vlade. Na vprašanje, če bi bila ruska vlada — ako se izdajo potna dovoljenja za Stockholm — pripravljena, da odgodi sklep miru tako dolgo, da se sestane mednarodna socialistična konferenca, 'je odgovoril Vo-rovski, da bi ruska vlada čakala tako dolgo. V tem primeru bi pa morale dati ententne vlade hkratu s potnimi dovoljenji zagotovilo, da ne pričakujejo od socialistične konference sabotaže mirovnega dela, temveč da so pripravljene za splošen mir na podlagi ruskega predloga. To poročilo mi je dal Vorovski sam Ta izjava razprši vsak dvom Ruska vlada nastopa odločno za splošen mir, ki ga zaupa rajše socialistični internacionali kakor vladam, toda za tako socialistično konferenco, ki bi bila podaljšanje
vojne, se ne ogreva. Ruska vlada pričakuje^ da izvrši sedaj delavstvo vseh dežel na svoge vlade pritisk v duhu ruskega predloga.
= Ukrajinci pri mirovnih pogajanjih. Zastopniki u Krajinske demokratične republike so zahtevali, da se udeleže mirovnih pogajanj v Brestu L tovskem. Vlade četverozveze so brzojavno sporočile ukrajinski vladi, da priznavajo to zahtevo. V Brest-Litovsk je sedaj že prišla ukrajinska deputacija, da se udeleži mirovnih pogajanj.
== Finska. Sovjet ljudskih komisarjev predlaga kot odgovor na prošnjo finske vlade, da se jej prizna neodvisnost, sledeče: 1. Prizna se po-iit.čna neodvisnost finske republike. 2. Djloči se v sporazumu s finsko vlado poseben odsek z zastopniki obeh strank, ki naj izdela one odredbe nastaie vsled izločitve Finske in Rusije.
— Pred italijansko ofenzivo. Italijansko-francosko - angleške vojne čete so končale svojo preureditev. Splošni politični in strategični položaj govori za namero italijanskega vojnega vod’ stva, da čim prej prične z veliko protiofenzivo.
V skupnem vojnem načrtu entente za prihodnjo pomlad je brez dvoma, da Italija ne ostane v obrambi, ampak da zopet preide k napadu. Ker je Italija dobila pomožno armado 100.000 moi, je italijanske ofenzive z gotovostjo pričakovati. Ljuti napadi na našo fronto ob obeh straneh Brente pomenjajo uvod nove ofenzive. Kdaj se izvrši glavni sunek ob Piavi, pač ni še gotovo; sigurno pa Italijani ne bodo čakali, da postanejo razpoložljive naše čete, ki so sedaj na ruski fronti. Seveda tudi naše vojno vodstvo ne drži križem rok v oč gled načrtom generala D aza.
= Protest angleškega delavstva. Hender-
son je brzojavil Huysmansu ta ga obvestil, da je sprejelo angleško delavstvo spomenico glede vojnih ciljev. Prosi Huysmansa, naj sporoči sovjetu v Petrograd željo angleškega delavsitva, naj nikar ne sklene Rusija separatnega irurtL Huysmans je odgovoril, da ne zadoščajo negativni protesti proti separatnemu miru. ampak potrebno je, da se nudi Rusiji nekaj pozitivnega.
Henderson o mirovnem vprašanju. Na
konferenci angleških delavskih organizacij, katere se je udeležilo nad 800 odposlancev, ki so zastopali 'dl/t miljona delavskega ljudštva, je Henderson preč tal izjavo, v kateri pravi med drugim: Vojno je smatrati sedaj kot borbo med starim in novim vladnim sistemom Nemčije. Noben sporazum ne more biti zadovoljiv, ki svetu ne prinese odprave bojaželjnega militarizma in ne postavi na njegovo mesto višje naziranie o narodni in mednarodni odgovornosti. Neobhoden predpogoj načrta lige narodov je odklonitev vsake oblike gospodarskega bojkota proti Nemčiji po vojni Govornik je nadalje omenjal Carsonove trditve, da sta Avstro Ogrska in Turčija pripravljeni skie* niti mir, ter je vprašal vlado, je-li m stepita z njima v pogajanja, zlasti a Turčijo, kakor Nemčija z Rusijo ... Angleško delavstvo zahteva končno jasno izjavo entente o tem, da se vojna nadaljuje le za načela in ideale, ne pa za osvojitve. Nemčiji se naj da prilika, da ugotovi v koliko je Nemčija pripravljena, sprejeti ta mirovni program.
= Naraščanje socializma v Ameriki Pri zadnjih volitvah po ameriških mestih in poedi-nih državah je narastlo število socialističnih glasov tako močno, da se bavi demokratično in republikansko časopisje trajno s tem »nevarnim« problemom. Do vojne ni igral politični socializem v Ameriki skoraj nobene vloge. V zbornici so imeli socialisti enega samega zastopnika. Tudi v .mestnih upravnih korporacijah ni bilo mnogo socialističnih zastopnikov. Pri zadnjih volitvah se je pa to razmerje precej iz-premeaiilo. V Nujorku je bilo oddanih 143.000 socialističnih glasov. V Čikagi so se morali združiti demokratje in republikanci, da so porazili socialistične kandidate za mestni zastop.
V mestu Dayton, v državi Ohio, so dobile združene stranke le z naj večjim naporom večino nad socialnimi demokrati. Letos, ko bodo zopet volitve za kongres, pričakujejo socialisti velike uspehe. Nekateri menijo, da je povzročila <ta preobrat ruska revolucija, drugi ga zopet pripisujejo vojni sploh. »New York American« pa piše: »Glavni zrok za naraščanje socializma je skoraj gotovo v tem, ker je vlada brezobzirno zatirala svobodno besedo, tudi tedaj, če ni bila upoma. Nasilje proti vsem socialističnim prireditvam in aretacije javnih govornikov zaradi njihove propagande za radikalna gospodarska načela in radikalno politiko, ki ne soglar ša z nazori uprav v Washingtonu, je pa gotovo glavni povod za nagli razvod socialistične stranke v naši deželi«.
Dnevne beležke.
— »Slovenski Narod« pravi, da imenujemo
mi deklaracijo — sanje. To ni res. Sanje so le prepričanje meščanskih listov, da bodo z one-čaščanjem demokratičnih idej ubili demokratizem, m pa hrepenenje meščanskih listov po staroveških meščanskih pravih. Narod, ki ne želi svobodno demokratično uredbo svojih razmer, ni na pravi poti. Zato imenujemo boj proti demokratizaciji, in naj se pojavlja ta kjerkoli, infamnost.
— Pozor člani Konzumnega društva za Ljubljano In okolico. OničSlkl imado male otročičke (do 1 leta), naj se zglase v prodajalnah, da bodo dobili otroško mokico.
—, Voina Zveza, V Ljubljani dobe v filialah konzumnih društev, ki.so ob enem tudi oddaja-lišča Vojpe zveze le oni na karte Vojne zveze blago, ki jemljo tudi k r u h v oddajališčih,
— Sodrug Emanuel Katochvil dolgoletni blagajnik Unije rudarjev je umrl v Turnu, dne
30. -m. m.	...
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 23. do 29 decembra 1917: Nj oro jencev 15 mrtvorojenec 1, umrlo 25 o>eb m sicer 16 domač nov in 9 tujcev. Na griži sta umrli 2 osebi, na jetiki 6 oseb. Za na ezljivimi bolez-timi so oboleli: 2 vojaka na tifuzu, 1 tuj<.c in 1 vojak na griži
— Jubilej v delu za organizacijo. Dne 27. m. m. .je bilo 25 let, odkar je bil izvoljen od Zveze tiskarskih pomočnikov sodrug Jožef Dworaček tajnikom zveze. Dunajski tovariši so mu priredili dne 30. m. m. slavnostni večer. Slavljenec, neumorno deluje v svoji organizaciji in v avstrijski strokovni komisiji.
■— Zaseum je puro e pn c. »r deželnem sodišču v Ljubljani se viši 18 februarja, 21 m a a 26 avgusta in 25 novtmbia, pri c kr. OKrožiii s« dmji v Novem mestu pa 11. ftbrujrja, 13. maja, 19 avgU'ia in 18 no embra.
— Rojstni letnik 1900 pride na nabore od 14. do 28. januarja. Vsi, v tem letu rojeni, se morajo zglasiti do 9. januarja v občinskih uradih.
— Kart za tobak n^ bo. Z Dunaja poročajo, da finančno ministrstvo ne izda kart za tobak, ker bi karte ne prinesle izboljšanja v dosedanjem položaju. Tudi cene tobaka se za enkrat ne zvišajo.
— C g»rete V bodoče se bodo izdel vale le sledeče cg<ir. le: egiptovske, doines, Špur, dame in <>gr ke Od C garetnih tobak v nova »c^aiska mešanica", fini turški v zavitkih po 100 gramov, turški v malih za v i i ki h, maCedOnski po- 25 gramov, fini heicegovski in najfuiejši ogrski.
— Tržič. Delavci smo brez masti in Špeha. Tržiška občina je dobila krog 50 prešičev od Dež. klavnega mesta, seve z naročilom, da Špeh razdeli med one, ki ga nimajo. Kako pa so naredili ogspodje pri občini ? Razdelili sq_ cele prešiče tako-le: Klofutar Josip je dobiti tri, Josip Pretnar dva, Sep. Laznik 1, Belhar 1, Rih. Maly 1, Polc 1, Lončar 1, Rueh 1, Ahačič Franc 1, Ahačič Kristjan 1, Peharc V2, Oolmajer 1, sodnik v Tržiču 1 itd. itd. Iz tega se vidi: kako občina drži besedo in kteri gospodje v Tržiču nimajo Špeha... C. kr. dež. vlada naj tu pove svojo besedo.
— Tržič. Konzumno društvo za Ljubljano in okolico je kupilo v Tržiču hišo dedičev ge. Starč na glavnem trgu, kamor premesti s časom svojo tržiško prodajalno. — Klerikalci snujejo tudi konzum; gosp. Gostinčar je bojda hodil te dni po tržiški okolici in agitiral za konzum. No — o tem bomo še pisali; časi Papova niso v Tržiču še pozabljeni. — Nezadovoljnost je med delavci, ker bo za januar le po 3 kg moke in eno kilo kaše. Ljudje so precej hudo udarjeni. Slavna c. kr. deželna vlada naj pač skuša urediti, da bomo saj 6 kg moke prejeli. Saj drugega tako že nič nimamo.
—- Sava na Gorenjskem. Dr. Šušteršič lovi pristaše za svojo kmečko stranko tudi med delavci. Nekemu tukajšnjemu delavcu je bil poslan na ogled novi listič »Resnica«, a dotični delavec je list takoj vrnil. Kmalu nato pa mu dojde tudi tiskan program nove S. K. S. V programu je rečeno, da bo nova stranka vsakega vojnega hujskača razkrinkala. Prvi bo gotovo dr. Šušteršič, zakaj mi se še dobro opominjamo, kako je leta 1914. meseca julija v Ljubljani v Unljonu na tistem shodu navdušeno za vojno govoril, seveda ker je dobro vedel, da njemu nikoli v vojno treba- iti ne bo, in da se izza plota 'tudi šolarji upajo kamenje metati ter celo vrabci na strehi na mimoidoče ljudi čivkajo. Delavoi smo pa vojnih grozot in pa stradanja do grla siti, zato pa dru. Šušteršiču in njegovi S. K. S. jasno in odločno povemo, da s takimi ljudmi ne maramo imeti nobenega stika. V letaku obširno govori o mogočnosti'kmetov in dostavlja nazadnje »Z Bogom za kmeta«. Vojna nas dovolj uči, kakšno krščanstvo imajo agrarci. Delavstvo in mestno prebivalstvo bi ti veliki možje radi kar iz kože slekli zaradi — dobička. Prav nič ne vprašujejo, kaj bo z delavci, kaj z malimi kmeti, kaj s kmečkimi bajtarji- in delavci. Vse mora pod knuto mogočnih mož.
— Podružnica »Unije avstrlisk h rudarjev v ldrlii“ prirtdi v nedeljo, dne 6 |anuarja t. 1. ob 9., dopoldne v pivarni pri „Črni m orlu* v Idriji vrli k javen shod z dru-vn m redom: Delavske mezdne in anrovizaciiske razmere v Idnii in sklepi k temu Delavci, rudarji! Gre za v^e živ-1 jenske interese. H-»če se V*m še to malo, kar ste imeli, odvzeti Zato je V«ša sveta dolžnost, da pr dete vsi vi in tudi vaše žei e na ta h< d, da izrečete s> oje žel e in izrazne svoio odločno voljo, da noč1 te pog niti lakote. — N hče naj ne manjka nn shodu. Kdor bi >tnel ta dan svoie zasebne p- sle, ta ni prijatelj si u n h d« lav,kih interesov. Zit<> pa brez Heine 'Si r a h"d!
— O vojnem gospodarstvu nam piše prijatelj nekaj pomislekov, v katerih izvaja v glavnem fco-le: V zaledju pri delavskih oddelkih imajo razmeroma mnogo ljudij:	rokodelcev, kmetov in drugih. Vsi ti ljudje nimajo pravega
posla, opravijo le malo dela, večinoma bi jih za tisto delo ne bilo treba niti 40 odstotkov. Ce bi te ljudi poslali diomov na dopust, bi opravili mnogo več dela ter zlasti na kmetih mnogo koristili pri pridelovanju .živeža. Ce hoče kdo imeti dopust, mo>ra prositi zanj in. kadar pride na vrsto, ga dobi. Toda s tem se namen le malo doseže, zakaj setev potrebuje določen čas, žetev tudi, enako obdelovanje vinogradov. Ce se zamudi pravi trenutek, je ves pridelek uničen. Po taborih često ni kruha, tobaka in če se kdo pritoži, ga smatrajo za hudobneža in ga pošljejo kam dalje. V tem oziru bi bilo mnogo bolje, če bi del teh mož pustili pri svojih poklicih, ker bi na eni strani več pridelali, na drugi pa manj porabili. Za kinete bi morali biti torej uvedeni daljši dopusti o primernem .času, za druge pa o drugem času. Koliko je imovitih kmetov, ki imajo doma vsega v izobilju* pa morajo tam trpeti in. doma zaostaja , delo. Voina že traja tri in pol leta. Vojak je imel prvi dan vojne 16 h in 20 h službene doklade in nič več nima danes. Mnogo jih -je pa, ki so prej kot vojaki imeli več nego imajo sedaj. Prav umestno bi bilo dalje, če bi pri preskrbi imeli, tudi vojaki upogled v gospodarstvo, ker bi marsikje utegnila nastati boljša preskrba in več zadovoljnosti. Ce bi vojaki upravljali svoje preskrbo-vanje bolj demokratično, bi to vojaški disciplini prav nič ne škodovalo; mnenja smo, da bi jo še pospeševalo. Poslanci so se že za marsikaj pobrigali v državnem zboru, ni jim pa prišlo na misel, da draginja tare tudi vojaka.
— Umor. V Ptuju je ustrelil geometer Enns-brunner na Silvestrov večer saperskega narednika Grahorja. Oba sta vso noč veseljačila. Ennsbrunnerja so zaprli.
— Nuvu vtl pou,eije v Zagrebu Vladimir Arko in Karl Ebtnspanger sta Ustanovila, v Žagi ebu novo veliko tovarno k»>> jaka. Pidjetie je fi runcizirano z 12 mli^ni K Dislej je nakupi e nega za tovarno 30000 hi vina za predelavo v konjak, ki ga bo uvažala tovarna večinoma na PoljSko in Š co.
— Poneverjanje. V Zagrebu so aretirali blagajnika državnih železnic Mayerhofferja, ker je poneveril 73.000 kron. Ves znesek je bil zaigral v neki kavarni pri igri s kantami. V isti kavami je zaigral nek trgovec v eni noči 200.000 kron.
Vojna.
Dunaj, 3. januarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Na ruski fronti premirje. — Italijansko bojišče; Nobenih posebnih dogodkov. — šef generalnega štaba.
Berlin, 3. januarja. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: V raznih odsekih Flan-derske fronte artiljerijski boi. Blizu morskega obrežja smo v dobro uspelem podjetju ujeli znatno število Angležev. Francoski sunki v Champagni so se izjalovili v našem ognju. — Na italijanskem bojišču m na macedonski fronti je položaj neizpremenjen. -*• Na ruski fronti nič novega. — Pl. Ludendorff.
Iz stranke.
Zaupniški sestanek. V nedeljo 6. t. m. ob 10. dopoldne se vrši v društvenih prostorih Šelenburgove ulice 6, 1. nadstr. zaupni shod strankinih pripadnikov v Ljubljani z dnevnim redom: ustanovitev krajne politične organizacije za Ljubljano.
Zaupn;ški sestanek v Hrastniku se bo vršil v nedeljo 6. t. m. zvečer v društvenih prostorih z sledečim dnevnim redom: Poročilo o srankinem zboru, ustanovitev krajevne politične organizacije, časopisje, raznoterosti Na shodu bo porečal sodr. Petejan Iz Ljubljane.
Aprovizaciia.
Meso na rdeče izkaznice br*z A dobe v
s b< 11 5. t. m. popoldne v c rkvi sv. Jožefi. Določen je ta le red: od pol 2 do 2 št. 1 do 200 od 2 do pr l 3 št 201 do 400, 01 pol 3 do 3 št. 401 do 600, od 3 do pol 4 601 do 800, od pol 4 do 4 št. 801 do ko-ca 1 osi bi dobi i*4 i-g, 2 ost bi 1/* (<g 3 in 4 osebe */« kg, 5 m 6 oseb l kg, 7 in 8 oseb h/4 kg, več oseb 11 /* kg. Kilogram stane 2 kroni
Sveže meso na rdeče I11 rumene Izkazni-ce A dob* v soboto 5. t m podpotdne v cerkvi sv J žef^ od 4 do p<l 5.
Zadnje vesti.
Vesti iz Rusije.
Petrograd, 3. januarja. Sovjetova moč v Ukrajini narašča z vsakim dnem. Jehateri-noslav je popolnoma v sovjetov i oblasti. Priprave, da se odpošlje žito na sever, se pospešujejo. Vpliv boljševikov narašča z vsakim dnem. — Rusko časopisje poroča, da so dobile čete boljševikov znatna ojačen ja iz Kavkaza. Kozaki se brezuspešno trudijo, <ia bi zaprli tem pomožnim četam pot v Rostov. Brzojavna zveza Kijev-Odesa-Voronež-Donsko ozemljo je baje pretrgana. — Vlada boljševikov je ime-
i	navala za	poslanika	v Londonu Maksimoviča
1	Lkvmova.	— Dovoz	živil	za 4. rusko armaido,
kateri poveljuje Ščerbačev in kri je sestavljena cz ukrajinskih vojakov, je prenehal. Sestavili so vojaško revolucionarne odbore. Med boljše-viki in romunsko vlado so se izmenjavale brzojavke, ko se je razkrila zarota proti ruski revoluciji. Odgovor rumunske vlade je po izjavi Trockega nezadovoljiv. Zarota je nastala, ko so ropali ruski vojaki po romunskih vaseh in jih uničevali. Rumunska vlada je posredovala, da vzdrži red.
Litvancl za samoodločevanje narodov
Beri	n, 3 januarja.	Najvišji litvanski narodni svet	v Švici, ki	>0 ga	vpostavile vse litvan-
ske organizacije iz L tvanske, Rusije Amerike in Švice kot vrhovno zastopstvo litvanskega naroda je 'kleml sledeče: 1 Litvanski nar d ne priznava nobenih vezi več, ki bi ga vezale na ruko državo. 2 Skl cujoč se na načelo, da odločujejo vsi narodi >ami o svoji usodi kr so g< priznale vse vlasti, ima litvin-ki narod pravico in dolžni st. da vzame svojo usodo sam v roke in oa izposluje piiznanje svoje neodvisnosti pri vlastih.
Ukrajinci in Rumunl.
Amsterdam, 3. januarja. Iz Petrograda poročil jo, da je izročila ukrajinska Rada Rumu-nom žeieznico J-š-U gheni
Zaprti Rusi.
Luga n o, 3 januarja Angleška vlada je bila obrjubrla petr graški vladi, da iz u>ti na svt b do Rusa Čič rina in Petrova, Kljub svojej obljubi, ttga do darsts še ni stonla.
Internacije na ItalJanškem.
Luga no, 3. januarja. Italijanski min:ster za notranie zadeve je izdal odredbo, da se in* termirajo vsi Nemci, Avstri ci in ogrski državljani, ki so bili doslej še svob odni in ostro nadzorovani.
Razno.
* Otmci in časopisje. V stockholmskih ljudskih šol h so priredili preiskavo v tem kako citajo otroci časopise. Prvo vprašanje na vprašalnih polah je bilo: Kaj, bi rajše cital, ako bi lehko izbiral, zabavno knjigo ali najnovejši časopis? Pri mlajših učencih so pokazali odgovori, da prevladuje zanimanje za knjige, med tem ko je naraščalo zanimanje za časopisje z višjo starostjo. Drugo vprašanje se je glasilo: Ali imaš priliko, da čitaš vsak dan nov list? 60 do 70 odstotkov učencev brez razlike starosti je odgovorilo prit rje val no na to vprašanje. Tretje vprašanje: Ali čitaš ta list vsak dan? Na to vprašanje je odgovorilo v juniju 30 do 50 onstotkov dečkov z da. V decembru je odgovorilo na to vprašanje z da 40 odstotkov najmlajših deških razredov, od najstarejših deških razredov 64 odstotkov in od deklic je bilo le 24 do 40 odstotkov rednih dnevnih či-tateljic časopisja. Glavno težišče vpraševanju je bilo pa v zadnjem vprašanju Kaj te je zanimalo v časopisu, ki si ga čital včeraj najbolj ? Na to je odgovorilo 47 otrok splošno, da jih je zanimala vojna najbolj. Drugače pa je bilo zanimanje za najnovejše vesti največje. Nekateri učenci so odgovorili tudi z natančnejšimi podatki, zanimali so se za uspehe Nemcev, ža boje pri Arrasu, za italijansko vojno, za napade Zeppelinov na London itd. Sedem otrok je označilo za najbolj zanimive vesti »nesreče« in izmed teh so se nekateri posebno zanimali za neki velik požar na Švedskem. »Zena na cesti povožena« je menil en otrok, a drugi je štel med nesreče tudi to, da je dobila Portugalska novega predsednika. Drugi dečki in tudi deklice so izpovedali, da jih najbolj zanimajo oglasi, pripovesti in listek.
* Guijbf je z l auumestlll. Dunajski urad, kt zasleduie vojne oderuhe. ie izročil sodišču tvrdko Adler & S hn, Ra>um< ffskygasse štev 27, ki je izdelovala nadomestilv za ium »Rumafior*. To brozgo je razpečaval Ludnk Astnbauer, ki je preiemal od izdelovatelja blago v ^odih, liter po 5 kron, Asenbauer je n&toč I to brozgo v steklenice in prodajal Met po 8 kron. Uiad je dal .rum* preiskati. Preiskava je dognala da ima ta »rum* 99 od'totkov v< de in 1 odstotek vinske* ka kamna, nekaj umi tnega ruma in za paifem je bilo 'dodano et> rično olje.
* N posredni promet s p sml z Rusijo. Iz Sli Ckh lma poiocajo, da razglaša ruska poštna upia a, da je sedaj dovoljen neposredni promet s pismi z N mčijo. Avstro • Ogrsko, Bo'ga »jo i 1 Turčijo, vendar pr; gleda vso korespondenco vo-jaŠKa cenzura.
* Žene in samoodločevanje narodov. Avstrijski oddelek mednarodnega ženskega odbora za trajen mir in »Splošno avstrijsko žensko društvo« sta poslala potom ministrstva za zunanje zadeve delegacijam, zbranim pri mirovnih pogajanjih v Brestu Litovskem, in grofu Czeminu, sledečo izjavo: Na mednarodnem ženskem kongresu v Haagu 1915. leta so soglasno sklenile žene obeh skupin vojskujočih se držav in vseh takrat nevtralnih dežel, da se spričo priznavanja pravice narodov za samoodločevanje ne sme izročiti nobenega ozemlja brez dovoljenja dotičnega moškega in ženskega prebivalstva. Sedaj, ko je postalo to vpra-
I šanje splošnega glasovanja temelj mirovnih pogajanj pri posvetovanju delegacij, naj se pritegne pri vsakem splošnem glasovanju tudi žensko prebivalstvo dotične dežele. Kajti tudi žene zadene globoko usoda njihove dežele, one tvorijo polovico ljudstva in njihova pravica so-odločevanja odgovarja načelu demokracije, 'ki tvori temeljno misel teh mirovnih pogajanj.
* Riž iz Italijanskega plena v Budimpešti. Po cesarjevem naročilu bodo razdelili med revne sloje v Budimpešti dva vagona riža iz italijanskega plena.
* Ljenln — kandidat za Nobelovo mirovno nagrado, iz Carigrada poročajo: Večina, profesorjev na carigrajskem vseučilišču, ki se sestanejo te dni, da določijo kandidata za.Nobelovo mirovno nagrado, je mnenja, da naj dobi1 to nagrado Ljenki.
* Voditelj ruskih židovskih socialistov timrL Iz Kijeva poročajo, da je tamkaj umrl 55 letni Ber Boroešov, voditelj židovske socialno demokratične stranke v. Rusiji.. V ruski revoluciji leta 1905. je bil aretiran, potem je pobegnil v -Bruselj in prišel leta 191L na Dunaj, kjer je bil ostal do izbruha vojne. Od tu je šel preko Italije v Ameriko, kjer je bil urednik dnevnika »Resnica«. V juniju 1917. se je vrnil s svojo družino iz Amerike v Rusijo in se ije udeleževal posvetovanj v Stockholmu.
* Prepoved vina na Norveškem. Iz Kristja-nije poročajo: Vlada je odredila, da ne smejo po gostilnah nič več prodajati penečega vina Od ostalih vist vina se sme prodajati le po pol 1 steklenice vsaki .osebi pri.glavnih obedih.
Izdajatelj in odgovorni urednii;: .
Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske fsicarne* v Ljubljani.
0GE3:
zSJrsi
S
v Zagorju ob S. reg. iadr. * om. por.
Zadruga Ja najbolj!« aprovlza-cljsho maslo, ki praskrbJJuj« s vsemi potrebščinami svoja Hano po na najiigoCtaaJSili conah.
(lan konsumnega druilva lahko postane vsakdo.
Vstopnina In detel sta razmeroma majhna.
Dalei se< .lahko odplačuje v rokih..
(oirc-j , 			1 i
	
	
a a	
Občno konsumno društvo v Idriji
registr. zadr. s om. zav-
K
Trgovim s špecerijskim manu-fakturnim in. konfekcijskim 6/a* gom, obuoali, op»jnimi pijačami.
=:.-=±r. Pisarna v Idriji štev. 446. »a—t
Prodajalne:
Centralna v Idriji.
Podružnice :
Na Brusovšu in Podgorami o Idriji in u Spodnji Idriji,
Lastna posestoa\ valjčni mlin.
pristopnina znaša 2 K, delež 40 K.   ■■■■■■»■■
F. BATJEL
Prej V QO*ICIb tmmmm—m
Ljubljana, Stari trg 28
MoiKa in Ženska dvokolesa
ie s staro pnevmatiko
Šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne žepne svetilke.
Najboljše baterije Posebno nitke cena sa preprodajalce.
Mehanična delavnica
na Starem trgu it. 11.
— Delnilka glavnica — K 10,000.000.
Sprejema vloge na knjižice in tekofti račun proti ugodnemu obratovanju.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
========== V LJUBLJANI. -----------=
= Foslovnica c. kr. avstrijske razredne loterije, s*
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. č. v Ljubljani) in Celju.
Reservnl fondi okroglo K 1,500.000.
Kupuje in prodaja vae vrste vredn »tnih papirjev, financira erarčne dobave in__dovoljuie — HProvl»uci|»ltc kredite —