ft	sWvoadd čmmrmSk I
Velja MfNkU	$*0t
Z* pal kU	HM
—______ ___
.	-	* . ' -	.	' • •	-	-v. ....... • '	- ■ '	• - .. •■■	,
______________'*iBrt • &	-m -*..-« . . ,H i ^BM; ,.• ®	»
nam(M*.mm iun<iiiiiPwn»iwaroewmi«TtfliiBiifmHff	T.vo&n*nfnaiiiii h ■ .....in,« p.................
BEb* laggeet Biomuu DaOg t tm the United State* f
[ Issued mry daj tzMpt ^n—fflflj * I I	lad Ltgtl Holiday«, >
M,000 SMdwt,
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki«
fZLEFON: m CORTLANPT._Entered a« Second CUti Matter. September 21. 1903, at the Post Office »t New York. M. Y, mnder the Act of Congress of Mareh 3, 187».	TELEFON: 4687 CORTLANDT,
NO 193. - ftTEV. 193	NFW YORK, MONDAY. AUGUST 38, 1919. - PONDELJEK, IS. AVGUSTA, 1919.	VOLUME XXVTL - LETNIK XXTO,
PREJEM n. AMERIŠKE DIVIZIJE V NEW TORKU.
JOŽEFOV 'PRESTOL' SE MAJE
VLADI NADVOJVODE JOŽEFA NASPROTUJEJO SOCIJALI-STI IN INDUSTRIJALNI DELAVCI VPREK. — JOŽEF BO RAJE STOPIL NAZAJ V PRIVATNO ŽIVLJENJE — USODEPOL-
NO PISMO.
__A
Berlin, Nemčija, 16. avgusta. — Posebna porodila z Dunaja in P idimpešte na berlinsko časopisje označujejo stališče nadvojvode Jožefa kot eelo kočljivo. To pa raditega, ker nočejo socija'isti sodelovati in ker je značaj ljudi, katere je poklical Jožef na odgovor-i-a mesta nad vse reakei.ionarer..
Skoro vsi novi ministri so bili pristaši proslulega režima Tisze.
Ker niso dobili indnstrijalne delavei in buržuazja primernega zastopstva v kabinetu, je zelo dvomljivo, da bi sprejeli zavezniki »•ovi kabinet kot reprezentativno vlado. Odpor socijalistov proti no-. i vladi temelji v glavnem na tem, da hoče nova vlada pridržati pri ■lovih volitvah stari sistem pluralitenih volitev.
V nekem poročilu z Dunaja se glasi, da je nadvojvoda Jožef, ki je spoznal, da je njegova oseba resna ovira k pomirjenju Ogrsk*?, -klenil umakniti se v privatno življenje ter se odpovedati Bvoji ča-'ti, kakorhitro bo izvoljen novi koalicijski kabinet. Pritisk v tej •meri proizvaja tudi zavezniška komisija, ki zahteva odgovorr.o vlado, s katero bi bilo mogoče skleniti mir.
Pismo prejšnjega cesarja in kralja Korlička na nadvojvodo Jo-,*cfa, v katerem trdi Karol, da je še vedno kronani kralj Ogrske i>i v katerem pooblašča nadvojvodo, da prevzame suvereno oblast d«> njegovega povratka, je veliko prispevalo k splošnemu nezadovoljstvu in nezaupanju, na katero je naletel nadvojvoda. V poročilu se t-lasi nadalje:
— V številnih krogih prevladuje razpoloženje, da ni bilo naslovljeno pismo na sedanjega governerja ogrske republike, tem\eo la ga je izgnani kralj pisal na prošnjo nadvojvode. Pismo pa je p/:-šlo predčasno v javnost.	^
^ Minimalna plača'
UVELJAVITI JE TREBA NAJMANJŠO PLAČO IN NAJMANJŠI DOHODEK ZA VSAKEGA DELAVCA. —. KAKO BI SE NASTOPILO PROTI DRAGINJI? * _
London, Anglija, 7. avgusta. (Pismeno poročilo Asa. Press.) — Najnovejša stvar v delavskem programu za socijalno reformo, je bila določitev, da je treba uveljaviti najmanjšo plačo in najmanjši dohodek za vsakega inožkega, žensko ali otroka, ki je zaposlen v industriji.
Načrt, katerega je izgotovil Arthur Henderson, tajnik delavske ctranke, določa, da je treba 20 odstotkov vseh državnih dohodkom uacijonalizirati kot sklad, ki bo zagotovil najmanj $2-25 za vsakega delavca na teden iri naj bi so možki, ženska ali otrok. (Ta dolc-"itev minimalne plače v Angliji se nam zdi prenizka, a je treba pri tem pomisliti, da niso plače v Angliji take kot so v Ameriki, kje." lahtevajo delavci po en dolar na uro. Najnovejši stavka uslulber. cev nadcestnih, podcestnih in drugih železnic v New Yorku dok;.-vuje, da gredo zahteve delaveev vedno naprej. Vprašati se moramo pri tem, kdo je temu vzrok. Gotovo niso vzrok delavci sami, ki so veseli, da imajo toliko, da morejo preživeti svoje družine.
Vzrok cele zadrege je kapitalistični sistem, ki Iioce izrabiti ubo-jo paro ter se pri tem naslanja na oboroženo silo države.
Kongres razmišlja sedaj o veliki draginji, ki vlada po eeli rte-želi. Povsod se porajajo stavke, ki natančno znaČijo obseg nezadovoljnosti, ki vlada med delavstvom.
Kljub temu pa se ne gane nobena roka in oni, ki so prišli do mo-i vsled političnih intrig ter uplivanja na mase, ne ganejo nit iz ms-zincem, da bi skušali razvozljati težavni položaj, y katerega je zabredla Amerika vsled svoje sovdeležbe v vojni.)
} a American Beauhes^Shower Flowers ana i " Other Gifts O: Marching Warriors of the _Second Divisiqm
BERLIN PROT!
ZAVEZNIKOM
Eerlinska vlada je zavrnila za hlevo zaveznikov, da se odpokliče generala von der Goltz iz Baltika
Berlin, Nemčija, 16. avgusta.
-luška vlada je zavrnila zahtevo zaveznikov, naj se odpokliče j«renerala von der Goltz glavnega poveljnika nemških armad v baltskih pokrajinah.
Nemčija za ni kuje v svoji po-sl.ttiiei ol dolžitev, da je bilo iz-praznenje Litve namenoma zavle ecMO ter trdi, da je postopala so filas».o 7 načrtom, jrlede katerega str- st dogovorila nemški poveljnik ter angleški general Gough dne ]9. julija.
Posla nira dostavlja, da je za-1 vladalo med nemškimi prostovoljci \ baltiških provineah veliko nezadovoljstvio, ker ni hotela I 'H man vlada v Litvi priznati li Umskega državljanstva onim vojakom, ki si ga žele.
Nemška vlada svari zaveznike pre«| mogočimi zapletljaji v Litvi. ••• bod-' odtegnjene nemške čete
Opozicija Nemcev proti izpraz nci«pi Litve je bila baje posledica poskusa lit vinske vlade, da socle I nje z angleškimi četami v dotič-nih pokrajinah. Namen litvinske vlade je bil izgnati vse baltiške barone, ki so povečini Nemci ter druge Nemce v namenu, da se > tem potom uniči veliki nemški upliv v baltiških provineah ter onemogoči bodočo zvezo med Nemčijo in boljševiško Rusijo.
NOVO ENOTNO NEMŠKO PO VELJ8TV0.
Z ameriškimi četami v Nemčiji
2,. avgusta. < Pismeno poročilo) I Soglasno z informacijami, ki se j nahajajo v rokah ameriških arkadnih častnikov je očividno ! i maršal Hindenburg ob pri liki svojega odstopa ter razpu si* enotnega vrhovnega armad-nega vodstva objavil, da ne po menja ta razpust konca enotne poveljstva na iztočni fronti Novo najvišje poveljstvo za iz točno frontp je bilo ustanovljene ter je stopilo na mesto prejšnje ga glavnega armadnega stana nemške armade. (Nemci se znajo izogniti neprilikam ter bodo dal' zaveznikom še dosti posla, že ar bodo >leliji tako natnčno vmeša vali v notranje, razmere Nemčije sedaj, ko je bil sklenjen mir).
KOLXRA VI KITAJSKEM.
Poking, Kitajsko, 17. avgusta V številnih kitajskih pristaniščih je izbruhnila kolen. Najbolj so prindeta mesta Sangkaj, Doira
NOVO SRBSKO
MINISTRSTVO
Protičev naslednik je Ljuba Da vidovič. — Anton Trumbič je še vedno zunanji minister.
Belgrad, Srbija. 10. avgusta. — Prestolonaslednik Aleksander, regent Srbije, je danes izdal dekret, s katerim potrjuje novo ministrstvo.
Novemu kabinetu načeljuje Ljuba Da vidovič kot ministrski predsednik.
V ministrstvu sta dva soeijali-sta ter <*najst demokratov.
Anton Trumbič je še vedno zunanji minister ter je član mirov-, i«e konference.
Vitomir Kora<" je minister za jsoeijalno politiko in zdravstvo, jilth'iin je general Hadžič vojni minister. y
K orač je socijalist. dočira ni liadžič član nobene stranke.
imena ostalih kabinetnih čl a še niso znana.
I
POVRATEK I. DIVIZIJE
_
Straža ameriške ekspedicijske sile je končaia svojo stražo ob Renu ter se bo vrnila v Ameriko.
Koblenc, Nemčija. IG. avgusta. Prva divizija ameriške ekspedicijske armade bo v naslednjih |»ar dne]j zapustila lovske koče Beri e Krupp. palačo princa Wied ir številne druge gradove ob Re-eu. Divizija, ki se je pričela vče-raj seliti, je bila zadnja, ki je zapustila Ren ter se napotila proti Združenim državam.
Ozemlje na iztočnem bregu Re na je bogato na zgodovinskih spominih, kajti to ozemlje so dr-1 žali ob različnih časih Rimljani,} Galci. Francozi. Španci, Švedi in! konečno zopet Francozi in Amerikami. polovica ameriškega obsednega ozemlja bo izročena francoskim četam, ki se in ude v tein okraju.
Lovska koča Be rte Krupp je natančno izdelana ter opremi j e-tta s številniki spomini na postanek, rast in propast hiše Kmp-pov in s tem tudi zgodovine nemškega imperijalizma. _ ' »
KITAJSKA SE BRATI Z NEMČIJO.
Peking, Kitajsko, 16. avgusta. Parlament je sprejel zakonsko predlogo, ki vsebuje zahtevo, naj se odobre prijateljski odnosa ji med Kitajsko in Nemčijo. Kabinet bo najbrže kmalo razglasil, da je konec vojnega stanja mod fe Nomčijo.
NOVA VUDA SEVERNO ZAPAONE RUSIJE
Tudi Estalandija se bo baje pridružili novi državi. — General Jndenič hoče napasti Petrograd.
Kodanj, Dansko. 17». avgusta. Sem so dospela poročila, da se je
v	Revalu stvorila vlada, ki ho l: out rotirala severozapatmo Rusijo in Estaland«jo.
Kabinet sestoji iz ministrskega predsednika L i ;i no/ova. vojnega liiiisistra Suvorova. ministra za prel.r.ii.o M.iksimova in ministra za notranje zadeve Aleksandrova. —
Ko Jan j, Dansko. 15. avgusta. 17 Hclsigsforsa poročajo, da bodi. za«***!** v najkrajšem časii prodirati p rot i Pelrogradu <"»'te, ki se strinjajo s i a mošnjo holj.-,*vi->ko vlado. Napadalec ho vodi! general Judenič. London, Anglija. 14. avgusta
I5«>ljs«*viške čete. ki operirajo na j'iŽM* obali finskega zaliva, sf> bt-I« strahovito poražene v bližini .Marve. Porazili so jih Estonci ter »"ski protilmljševiki. Ostanek se je nmal-.-iil /a reko Lugo.
London, Anglija, ir». avgusta.' V Miieri proti Borisovu so se bolj ! Aeviki umaknili na svoje nove postojanke. Po tri dni trajajočih Uojih s4i prepustili aasiirot nikom Kovno. Samy ju Mirgorotl.
Pii Tmitskn, kjer se Koleako-j
vi	arnia la umika, so baje boljše-i *iki napredovali za ."»C milj.
Stockholm, S' 1'fdska. 14. av«r i Tukajšnji ameriški poslanik je danes zanikal, da je dobila so ; vjetna vlada v Petrogradu dve ladji ameiiških živil.
Tozadevno poročilo so bili po-siaii dne (] avgusta socijalist i v sa et
-	DENARNE PO&ILJATVE V -
-	ISTRO, NA GORIŠKO IN -
NOTRANJSKO.
-
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi litri. na Goriškem in tudi na t Notranjskem po ozemlju ki je s* *ed*no po italjanski armadi.
Jamčimo aH ganntjmamo za
mko poUjtter, toda za kake bo goČe zamude ▼ izplačilu ne moro mo prevzeti nikaka obveznosti
BO Ur	$ SJO
100 lir	f ISjOO
000 lir	f 044»
iooo ur	tmoo
Denar nam podati jo najbolje po Damfltfe Foatal Mmwj Order aH »s po Moor Ta* Bank Draft
■ MMftif« YfK *. % ■
VSI NA VESELICO!
Slovensko Delavsko podporno iružtvo v New Yorku priredi vi ledeljo dne 24 avgusta velik pik. lik v Henry Walters Emerald Parku, Glendale, L. I.
Razen sreč kanja, šaljive pošte td. se bo nudita obiskovalcem lajraznovrtnejša zabava. Za oku-■en prigrizek in izbomo kapljico "e vse najboljše preskrbljeno. Ni- i iče «e ne bo kesal. kdor se bo vde-ežil piknika tega najmlajšega, pa lajbolj naprednega newyorskesra Jovenskega društva. Znano je, la so veselice, ki jih prireja S. J D. P. D. najboljše obiskane in da ; •e na njih nihče ne dolgočasi. Jpati je, da bo to pravilo tudi pri . tej priliki v polni meri obvelja 1». Pride naj vsak, kdor ima ko-ičkaj časa in komnr je pri srcu j napredek drnitvs, ki se je morala boriti a neizmernimi teikočami, da aa je xtsamosvojilo ter ai za-
STrfHriMiffib'nr^i^iatiii" t.....r1*^ • ss^mBS-___!xi«
BIVŠI KAJZKR JE KUPIL POSESTVO NA HOLAND8KEM.
Utrecht, Holandska, 17. avgu-
sta. — Bivši nemški kajzer Viljem. ki živi izza svojega prihoda na Holandsko v gradu Ameron-pen, je kupil v Dooren veliko posestvo in hišo.
Posestvo je kupil od baronice Heauford ter se nahaja kakih pot rnllj severno od Amerongen.
NOVA BREZŽI&NA POSTAJA.
. .Paris, Franeija, 17. avgusta. —• Francoska vlada bo napravila t bližini Bordeanxa novo brezžic« no postajo, ki bo imela 12,500 milj radija. To bo najbrže najmoS-rejša brezžična postaja na svetn — trikrat tako močna kot je ona na Eiffelovem stolpu.
Žnje bo mogoče brzojaviti v vse kolonije na svetu.
podUgo Mjajnpjfe bodoeno-
Cena kronam vedno pada
Pošiljamo denar na Kranjsko, fttajarako, HnraUko, v SkfraiJ^ Boano ta Hercegovino popolnoma zanesljivo in se lan jim razmeram primemo tudi hitro.
Jamtimo aH garantiramo m oaako poiOjator. toda aa kak* mo
§o£o zamuda v izplačilu no moramo prevzeti nikaka obveznosti Sedaj poffjeaio t staro domovino, naprimer: 100 kron ...... $ SA9	1,000 kron .... $ 36.70
300 kron ...... tllM	0,000 kron .... $172*0
...... flSJW	10,000 krosi .... $333.00
aR vtTT^^To^^k	^ ^tmmU* Foatal MMaj Order
k, _____" * V
^tWMSULJL 93MLBQC 0AKU9L
S8P«B8a	Me■■ V^^fc. fll w i
OGRSKA ZMEDA
VSA ZNAMENJA KAŽEJO. DA NE BO MIROVNA KONFERENCA ODOBRILA VLADE NADVOJVODE JOŽEFA. — SOCIJALI-
STI NE BRIGAJO ZA CELO 8TVAR.
__
Pariz, Frsncija, 16 avgusta. — Vs« znamenja kažejo, da ne li« da zavetniki priznali nove vlade, kateri načeluje prejšnji nsdvoj-vods Joief.
Tri mesta v ministrstvu »o bils reservirans za soeijaliste. a slcsl-
»o izjavili, da ne bodo stopili v vlado, dokler bo ostal Jožef n~ «rlu vlade.
Nsdvojvrids Jožef je baje izjsvil napram poročevalcu pariškega *"Tempss", da se bo umaknil iz političnega življenja, kakorhitn* ho stvor jen nov kabiuet. Hekel je. <la ne bo v noben« m slučaju zalt-' tfvsl zase pravice, ki bi dajale povod govoricam, da želi zopet ust i-novili monarhijo.
No*i kabinet pričakuje, da »e bo vzdržal v uradu, dokler ne bo »Uicau novi izvoljeni parlament Mesta ministrov »a trgovino, javno blagostanje in prehrano so rezervirana za socijaliste kadarkoli bi hotrli vstopiti v ministrstvo in na njih mesta so bili začasno imenovani drugi ljudje.
<irof J'tlij Andrassv, minister zs zunanje zadeve v zadnjem l*f.-binetu, je izjsvil. da je za takojšnje sklicanje parlamenta, ne da-b« se vršile nove volitve. <To je zopet staro maguatsko maslo, ki se *»• raztopilo niti v času boljševiškega režima. Treba je le še madžaro :u»v na Hrvaškem in Slovaškem in golaž bo gotov!)
Xovi ministri so prisegli, da bodo služili toliko časa, dokler r.c bo vstanovljena ustavna vlada ter tudi priznali nadvojvodo Jožefa k< t "kraljevega princa regenta" za dobo, ki bo potekla do dolžnega Časa.	«r	•
Rumunski časnikarski urad je izdal objavo, v kateri formalr"« zanikuje vest, da je Rumunska pospeševala nastop nadvojvode J«»-y.efa. V tozadevnem poročilu se glasi:
—	Veliko sovraštvo nadvojvode proti Rumunccm je zelo dobro znano. Kot poveljnik avstro-ogrskih čet v Transilvaniji je dovo!:I tvojim vojakom izvrševanje okrutosti proti rum-mskemu prebivalstvu. Ko so govorili o tem. da bodo odstavili kralja Ferdinanda, je bil nadvojvoda Jožef glavni avstrijski kandidat za rumunski prest. .1.
Rumunska ne bo smela oropati Ogrsko ozemlja, soglasno z besedilom odgovora, katerega je poslal najvišji zavezniški vojni sve; na zadnjo poslanico iz Bukarešte.
Besedilo odgovora je naslednje:
—	Mirovna konferenca jemlje z veseljem na znanje, da nameravajo Kumunci sodelovati s politiko, katero je sprejela konferenca x ozirom na Rumunsko. Razlaga si rumunsko izjavo kot znamenu*. tla se hoče Romunska kot država, ki se je vdeležila mirovnih pogajanj, pokoriti sklepom konference glede vojaške misije na Ogrskem
(To j« zopet ono staro "diplomatično" besedičenje, ki ima dos'i bc^ed in ne pomeni ničesar. Prav je imel oni Francoz, ki je Tekel, da so bettede ca to, da prikirivajo resnične misli.)
—	Navodila, katera je poslala mirovna konferenca trikrat misiji zavezniških generalov na Ogrskem in katera *o poslali ti generali v Bukarešto, so natančno in podrobno določila sedanjo pol it i'o zaveznikov proti Ogrski. Določevala so razoroženje »»grških čet, vzd-i1 a nje reda z najmanjšim mogočim številom tujih 5et, določila gle > prehrane Ogrske, brez vsakega vmešavanja v notranjo politiko.
Najvišji vojni svet vstraja pri svojem principu, da ni mogoče v sedanjem čaiu dovesti do povračila glede železnic, poljedelskega materijala ali goveje živine. Soglasno s principiji mirovne konf« -renče, katere so sprejeli vsi zavezniki in ki so bili uveljavljeni v i •> rovni pogodbi t Nemčijo, imajo le skupni zavezniki pravico določ.ti mero odškodnine, katero mora plačati Ogrska.
Rumunska armada in rumunska vlada nimata nobene pravi«-? določiti obseg odškodnine za Rumunsko ter iztirjati svoj delež o<l Ogrske.	1 ■ |
j Rumunska poslanica, V kateri je vlada v Bukarešti izjavila, «!a dobivajo Rumunei s plenjenjem in konfisciranjem po Ogrskem !c nazaj svojo lastnino in v kateri se je glasilo, da premirje iz novembra 1918 ne obstaja več, je bila zadržana soglasno z izjavo rumun- ' ske delegacije in to radi obširnosti (!) poslanice in težkoč. na ketc- ! re je naletela delegacija pri prestavljanju poslanice. (Kaj takega se more pripetiti le Rumuneem!) Rumunski odposlanci v Parizu ?o izjavili da ni priilo v zadnjem času nobeno obvestilo, vsled Katere- " gs bi bilo treba izpremeniti vsebino poslanice. (Tu Imsmo zopet oni ' zavratni narod, ki je tekom Balkanske vojne igral tako žalostno u\y-go in ki se sedsj zopet ščeperi kot da je on glavni zmagalec v svetov- | iti vojni. V tem ozira je popolnoma podoben Italiji.)	i
^ « " ^------ t
L AS NARODA"
novum wwaww oohfajti
Ma MtoM* MIH M M >wlli h &	mU teto m avto	IVmt	Tor* »J*
OajmnAP •••••»•••••»••■•■••••i	Pil	tt ■^•■C©	Tcvk
mi tata .................... (tU Za	tacrttoto « m—t«	N«w	Tort U* |
liflMI •••••**•««•••••!••«« »UBl Sa	flfe	• • • • •.
m ■	• A • NARODA
^	Mar Z"mTvSp^Upo MaSySS^^^^^ u._mm '
i., i ——M* Mfr^S	j
L A « NARODA"
Tetefen: MM Cortlantft.
— _i
dam ter jih proslavljali kot proroke in " odrešen ikeM naroda.
Izjavljali go na vprašanja priprostih ljudi, ki pa imajo mogoče ve? morgan v glavi kot pa oni, da je to stvar in zadeva "višje politike", katere m adra Hove ne raznme.
Rekli so. da bo londonski odbor že tako uredil vse stvari, da
bo prav.
Amerikanci jugoslovanskega pokolenja pa so vedeli, kam moli pes taco ter se vsled tega držali skrajno rezervirani proti tem 'od-rc.šenikoro' in proze'itom Londonskega odbora, ki je nasi stvari dosti škodoval, a le malo pomagal in to predvsem radi svoje nadutosti, — pristno nvstrijske, — ter nepoznavanja dejanskih raz-Hit-r. —
V trenutku, ko se je morala odločiti usoda našega naroda, ko j je bilo treba povdariti absolutno potrebo zavarovanja našega narodnega teritorija, so ti lajači od dalee izginili ter z veseljem žrtvovali ko« našega naroda, samo da bo Srbija večja
To imenujejo oproseenje našega troimenskega naroda. Sli so \ pokoj, sedli na ministrske stolpe ter žive sedaj v zavesti, da so 're-siii' domovino in da je to rešitev pripisovati izključno njim.
Dejanski pa jo moramo pripisovati onim neustrašenim in od-; ločnim možem v vrstah arstriVxe armade, ki so bili navdani z na-pačno mislijo, da bo njih narod osvobojen, če izroče orožje zaveznikom na milost in nemilost.
Habsburžani so zasledovali ta razvoj ter čakali na trenutek." ko stopijo zopet v javnost.
Prilika zato se jim je nudila, ko so prišle zmešnjave na Ogr-|*kem do svojega viška po komunističnih eksperimentih Bela Kuna ■ ko ni pr^ostajalo ničesar drugega kot poklieati na odgovorno mesto edinega izmed Habsburžanov, ki je še ostal na Ogrskem kot rgprezentat odstavljene dinastije.
Jasno je. da ne bodo Habsbužani ničesar opravili.
Kar je mrtvega je mrtvo in v velikem preobratu, ki se je izvrši! na svetu In ki se bo še izvršil, so Habsburžani zadnji, da bi igrali kako vodilno ali odločujočo ulogo.
Requie*eant in paee!
GLAS KAB6DAL lg. AVG 1419
r. .
;joga lincna ter delala čaatf narodu 'iu državi. Izjavljam, da glasujem za zakonski naert; toda z načelno j opazko o bogoslovnih fakultetik v i'1'če, d.i namreč ni sr. v pravi zvezi z moderno trniverzo. ki nima I krnilesi jonaln^g.i značaja \iso v pravi zvezi ne zato ker i*e hi bilo tam znanstvenih di<eiplin ali prignanih znanstvenikov, marveč zato. ker spadaj« te znanstvene discipline glavno na mod ros lovno fakulteto, a drugo — l:ot teoriia in praksa posameznih konfesij — v iučilMi-a in vzgajaliača drnične cerkve.
Završujem: Xaj livi ljubi j an-j ska univerza kot kulturni mejniki in branik zapadnetra Jugoslovan-1 stva! (Živahno odobravanje in j : t laskanje.)
• • •
•'Naprej ' z dne IS. julija pri-obi-uje sledečo vest:
Slcven«ko vseučilišče!
Poverjenik dr. Verstovšek je pr. jel iz Bel*;rada dne-17. jul ja nastopno brzojavko:
S posebnim veseljem Vas obveščam. da je zakon o univerzi v Ljubljani definitivno sprejet* v Narodnem predstavništvu. 1" ver jen s»-in. da bo tudi to t1.ajmlajše naše vseučilišče skupno z zagrebškim in belgrajskiiu tncčno vplivalo na ^kulturni napredek našega naroda Najprisrčntjše čestitam otvoritvi vseučilišča in želim liiuogo usiie ha — Minister .prosvete Davido vie.
Na brzojavko je odgovoril poverjenik za uk in bogočastje dr. V. -rstovšek ter v zahvalnih besedah i/raiil naše trdno upanje, da p« »stane ljubljanska univerza vredna }»csts» rina belgrajske in zaii:tt-bbt;e univerze.
Strašne žrtve svetovne vojne
Statistika izgub, ki jih je pretrpela francoska armada v svetov 'ni vojni, je domalega dovršena.!
Ker je časopisje ponovno r»/-' 1 pravljalo o tem predmetu ter pri-|občevalo Več ali manj pogrešlji-ve podatke, je umestno objaviti izgube v natančnih številkah.
Število mrtvih in pogrešan tli znaša 14285,000 mož in častnikov, ter razen tega še 67,000 vojakov' iz kolonij.
• Ranjenih je bilo 2.560.000. pri I čemer lahko ranjeni niso nikakor! všteti.
Skupna svota izgub je torej o | milijone in 800 tisoč mož, ki pa j ne obsega izgub pri kolonijalnih
! čet.
V razmerju s številom eistokrv ■ nega francoskega prebivalstva i (39 milijonov), pomeni ta svota 9.74 odstotkov izgube.
Koliko je trpel traneoski narod v vojni, se predoei najbolje, ai:<»! : se primerja s temi v odstotkih j izraženimi izgubami pri drugih zavezniških armadah.
Armada britanskega imperija je , imela od 61 milijonov belopolrre-ga prebivalstva 803,320 mrtvih In ' pogrešanih ter 1,649,946 ranjenih, skupno torej 2.453,266. oziroma z vštetimi belokožei, ki so , bili prideljeni raznim kolonija!- , nim četam. 2.782,779 izgub, kjer , drugopoltniki zopet niso všteti. ,
Odstotno razmerje z 61 mi »I- . joni belopoltnega prebvialstva — j znaša 4.56 odstotkov.	,
Armada Združenih držav
je iz- (
gnbila vsega skupaj 264,988 mrtvih, pogrešanih in ranjenih.
i
Italjani za aneksijo za-J sedaega ozemlja
"(loriški Slovenec** z dne 'J ju < lija piše:	j
Italjanski časopisi prinašajo sle- < dečo,
nas jako pomembno Vest: |
S posebno naredbo. ki .ie v ti- ] sku, , se organično preskrbi za po-stopen prehod sedanjega položaja v stalno aneksijo ozemelj, ki so se nasedla onstran Ktare državne meje V središču, v neposredni odvisnosti ministrskega predsednika se ustanovi poseben urad za izvrševanje oblasti, ki jih ima vlada pri splošni upravi teh ozemelj, ktf-kor tudi po zaslisnnjn posamezni1, ministrstev za pripravo onih ukrepov, ki so potrebni za prehod is starega v novi režim. To se izvrši s	da s«* tudi po izvršeni ano-
kfciji združi in dopolni delovanje peia&meznih upravnih oblasti s posebnim ozirom na dejanski položaj in zakonodajo tunik dežel Pni c srednjem aradu ae ustanovi po-
~ • J m
Jugoslovanska	Kalol. Jednofa
U^aMvljeaa leta 1«98 - U-orporiraaa leta 190».
Glavni urad v ELY, MINNJ
•
GLAVNI URADNIKI: Predalnik: MIHAEL ROVANSwc. box 2S1. Conemaairh. Podpteda^dntk: LOUIS BALA NT box 1W Pearl At«. Lorain. Ohia Tajnik: JOSEPH P18HLKR. B»r. Minn	^
Blaaajnlk: GEO. L. BROZICH, Dr. Minn
maaalnik neixplaCanlh amrtnln: LOOI« COBTELLO. ■.m^i- ColeL __	VRHOVNI ZDRAVNIK:
D*. JOS V. GRAHEK IU B. Ohio St_ N3. Ptttabunh. Pm.
Tram	_ __NADZORNIKI i
JOHN OOCŽB. By, Vina.
ANTHONY MOTZ. »«41 At*. M. 80. chicago, m. IVAN VAROGA. 112« Natrona AU«> Pltt»bur»h. Pa.
„ __POROTNIKI:
GRKOOR J. PORENTA. boa 1.*«. BUck Diamond. Waafe. LEONARD SLABODNIK. box 4M. Ely Minn. ^^ JOHN RfTPNIK. S. K. boa 34. Export. Pa.
_	PRAVNI ODBOR:
T7TZ* Jr «2"7tl» St. Calumet. Mica. At«.. Dulutta. Minn MATT POCORELC. 7 W. Madison St. Room •(« Chlc^o «a
Si	-
QREGOK HRESCAK. 407-8tl» Ava.. Jobnstuwn. Pa.
Jednotlno rlaallo: GLAS NARODA.
»naiif^!? J?°Pl1'	•• uradnih «adeT kakor tudi denarna	i>o*lHatv« nal aa
a o«ebna ali neuradna t>li<ma od »tranl fbnoi 1,«	bode orlrulu
len ^Cnl^r^^ KT^. ^	anom ^ ob,,
ni Ima k row imm m!^^ ■,I"naJ Prattr,uU Coiupr^s letvici V blagajn
-TiTtsarL ffl5Bff<ri3!Si	in —-
dow SS'S0; ^t^bJs^1^ v*ak opmvKen ^
Tam. k^J^lh i!r1ni0tnr^,^hUjaj0 1)0 nznlh ^Prednlh .l,ven.klh na-elblnxn I ClnnJ aU cLdtaSj.	° vsUino.vit^ »« vib. Druitvo B„ lahko v-tunoT.
-Za_ nadaljna Pojo-nila - H obrniti na «lavne«a tajnika.
i- -c-iui iz Krajevnih zastopnikov in razdeljena radi posebnosti predmetov na dve pokrajinski skupini, na jadransko in triden-tlusko, ki Im.jo obravnavale >:iov v i£*ebnih o-J!>or.4i. .S te-u .si zagotovi vlada dragoceno pod port /11 inicijative in navodil 1 ti r rajoni .iliriieni željam zaititeresira-ne«:a pn bivalsiv i.
Na pt-riferijali se poskrbi za na-mevlenjf vuja^kih	natorjev
skupno z izvaiiredniini komisarji, i ki t.«,no 1 azju,lazili s j»i-ii.i^riio j '»bl-.stjo in ki b'«!o v liepi^redjK-ni stiku stiku / osi'.'«li1j4) vlado.
Imeli pa l)odo i»oiovo začrtali ib lukn.- nasproti povcl^stvoin o-kupucijskih "et. S temi ukrepi namerava vlada rešili liir:.» in nn-i-' joncliio zamotane iu kočljive pro IMeine, na koje se zadeva v zase-idriiem ozemlju na vsakem polju IsttM-.ibno ]>t je tudi vlada prepri-| (-ana, da je tako tudi najbolj." U-! »treže 110 novim deželuui ;u skupni k-.iisti naroda.
Tako tedaj! Italjauska vlada nam-rava proglasiti aneksijo oku-pivan.'»a o/emlj i, ne mivli pa ,l;,ti svwjim novim državljanom vseli drža vi J h pravi'?. \e namerava jim dati poliiičn<* svobode. Naše j_r0. sp«»d;:rsko do mozga izči-j).ino ljudstvo naj bo izpostavljeno iv i nadalje milosti italjanskih vti.ia-Iškili govoinerjev, ki !ii preia-jiijali in šikanirali na vse mogoče j načine. S to odredbo hoče ital jnn ska vl;:d:i odpraviti v<»jaško diktaturo le navide/uo, kajti name-' sti'i namerava na periferijah vojaške yuberna'orje ;n civilne ko-n lisa rje, ki naj bi delali roko v roki. Kdor pozna italjahski milita lizem, ta ve. da se ne razlikuje dosti od nemškega Kakor so prej nemški vojaški diktatorji imeli v svojih rokah vso oblast, tako bodo imeli sedaj italjanski vojaški gubernatorji tudi pri eivUni 11 pra\i v zasedenem ozemlju prvo m zadnjo besedo. Tako razume ofieijelua Italija svobede!
Znižanje cen za živila.
Tržaški pubernator je z dekre toni o*l 7. julija odredil, da se morajo eene za živila in za v-«* one predmete in potrebščine, ki služijo posredno ali neposrednot za življenje, znižati za odst. in etue za jedi in pijače v gostilnah.j kavarnah in javnih lokalih za 40| odstotkov. Noben trgovec in o-j brtnik lie sme zapreti svojega »» brata, predne ne objavi ta svoj'
namen vsaj tri dni preje politie-n. oblasti, ki sme ukreniti glede uporaba blaga v dotienem obratu. Krsitelji t.- odredbe bodo-kaznovani z zaporom do ."» mesecev in l globami do 10.000 lir.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
I. M — Ni lisi Pošljite i; a j zanimiv, j;,....j .lapiimt r li;; j ste deživei: tam. ali pa opišite tamoŠ-uj.- razmere t'lo\.*k. ki hodi po svetu, marsikaj vidi. \Idi tudi marsikaj takega, kar druge zanima Oprostit.- in sporočite v krat-M'lii kaj
POZOR1	POZORr
ItSel Ja nov obSfrnl cenik
DOMAČIH ZELIŠČNIH ZDRAVIL
(priporočenih po župniku Knolppu.)
Poleg vsakega, zdravila Je na krutk« razloženo, za kaj In prt kateri bfi«xut se rabi
Ta renlk bo vodnik k vaS^mu zdravju
PiSite ponj So danes. Pošljem ca hr«a plafno.
MATH, PEZDLR,
Bo* 772. C'ty Hall tita.
new york. N. y.
HARMONIKE '
boill«: kakršnekoli rrst« ladela>» U popravi jasa po najolžjlb cenah, a dal« trpežno in zanesljivo. V popravo aa-oesljlva vsakdo poSIJe, ker aem ie nad 18 let tukaj t tem posl« ta sedaj v svojem lastnem donao. V popravo raa-mem kranjske kakor vse druge harmonike. Stare kupim ali sprejmem t m*
JOHN WENZEL, 1017 E.62 St., ..Cleveland, Ohio,
Za vseučilišče v Ljubljani
ali služile tujcu.
Za iua^c naroda so «jt>tovo najbolj potrelme osnovne in srednje sole: toda. znanost ima. tiidi svoje vrhove, ki jih ne ilosesa vsakdo a katerih sadove uživa več ali manj vsakdo, ko ie širijo splošna k/nbrazba, tehnične pridobitve in i-ivilitstariini udt>Uu i=ui življenja Sieer je tivha, da dobiva modeiiia država spus*i!>ue moči iz vseh dru »tvenih slojev; zato naj bi bil »lo ?.!cp do najvišje šole omogočen vsem nadarjenim in pridnim brez raziike ifut tja in stann. Revščina1 ne bi smela biti pri tem zapreka. Kdini »»vili na pot: «lo najvišje i/. 1 obrazbe naj bi bili lenoba in ne sp« sobnost
L ni verza je n.-ijvišjt instrsneiii naroda v	znanstvenih i;i kul
turnih \*i»raš.injili. Takega reisula l i"ija, takega znjnstveneta kom pasa potrebuje vsak nannl, ki j«-d«*S'*«e! gi»t«vo višino v kulturnem in •*<«s|wi.lar.(keiii razvoju, j Ljubljanska univerza ima po svoji I le u i in ]Hilitieiifin jioh žjju seda-: njosti .^e poseben jioni^n, ker j;^ kulturna trdnjava ob sl»»v.;nsko-italjauski meji. moralna opora in 1 privla'-na sila za vse one naše ro ! jakc. ki nam jih ugrabi italjanski iiujierijalizem. (Živahno odobravanje in ploskanje )
SI« \enska univerza '.Kidi vez j nnil romansko-yermanskim zapahi ni in jugovzhodnim slo van->tvom. Ljubljana, Zagreb. »rrad — tri sestrske univerze, ki naj se med seifoj sp<»polr.ujejo in i liu d seboj tekmujejo. Slovenski j iotesorji naj hodijo predavat v Zagreb in Bel grad, a srbo-hrvat-»ki v Ljubljano. Vse tri miiveive naj znaiLstveno pripravljajo naš j kulturno in gospodarsko zajedni-eo; zakaj ujedinili smo se ]>olitie-no, a kulturno in gospodarsko -»no narod, ki šele nastaja. V Umi lianamjreeiu jugoslovanskem na-! rodu naj bi bili tudi Slovenci fak-i tor, ki ho«-e in more dati skupno-i sti kaj d«»brega.
Univerza v Ljubljani temelji! tudi na praktični potrebi Z usta-; novitvijo države <i-b<»v. Hrvatov in Slov« ueev nara-ste število uradnikov in svobodnih poklieev. A tudi <lejauski položaj našega di-j uu-iva zahteva takojšnjo ustano-j vitev vs4ru*'*ilu*'*a v Ljubljani. V-led dolgi'trajue vojne iu razpada A vstro-Ogrske j** niu(»go naših j dijakov iu eesti. V tujino ne morejo ker jih tam ne marajo, ali pa so stroški tako veliki, da jili naši dijaki ne zmorejo. Xe smemo narn-!ee pozabiti, da so naši dijaki po vcčiui sinovi malih kmetov, o>»rt-nikov. uradnikov iu delavcev. Za s»t.*bš;%a in bel«rajska univerza za večino slovenskega dijaštva zaenkrat ne more priti v poštev zaradi stroškov iu svojega ustroja. Mnogi naši dijaki so v nevareosti, da bodo morali opustiti učenje, a ko ne otvari univerza v Ljubljani, lvako naj nadomestijo semestre, ki so jili izgubili med vejno? To vprašanje rešiti tako. da dijaki n» bodo oškodovani v letih in da si bode vendar mogli oskrbeti potrebno znanje, more najbolje zavod, ki je ustanovljen zanje.
Visoka zbornica t Dosedanja znanstvena prizadevanja Sloven-ecv, njih kulturna in gospodarska v'iiwi so nam lahko porok, da ho umrtm t Igtfrtjaal vredna sto-
l>r. Drag. Lončar ie iiitel v seji|
Narodnega predstavništva v B^l ( gradu du- julija 1019 sledeči
i gov«,r:
Vistika zbornica! Kakoihitro se; je slovenski narod odtrgal od Av-stro-Ogrske iti se zdru/il s Hrvati! iia Srhi v eno d» žavo, takoj s«' je i j zopet pojavila >tara misel sloven-j >ket»a vs^učiliš^-a. Fstauovila .><■ je, v i.juhljaui vseiičiliška komisija, ki se je p«id vodstvom dr Danila Afajarona lotila t» žke naloge, da |o.'ipravi podroben načrt. Naj ji bo ,i/a njen trud izrečena naša zahvala! l*osebi'..» zahvalo pa dolguje-uio v tem trenutku tudi «osp<Klu ministru nrosvete za njegovo naklonjenost naši vseueiliški akciji
dpues o'u*a\navamo vpraša-; i;j«- .slovenskega vseueillšca v prvi j zboniiei držav- Sill-š v konTcrttui Mjliki, % tem zmagovito zvršujemo, TOletno borbo slovenskega naroda i za najvišji znanstveni zavod, bor-j otl leta 1S4.H. dalje, ko se je .prvič v Avstriji pojavilo deloma i (toda samo začasno) ur»<nie.-iije te misli. V^s naitnl hrez razlike, političnih strank se je družil ol, iti-j misli v mogočno manifestacij«!: ,/a sv"j<» kulturo. Itazlikovali smo;
pač gletle kraja iu glede tipa; toda načelnih razlik med nami splošno ni bilo i:i jih ni. Ves narod j«' enih misli. {Ploskanje.
Ljubljanska univerza s tehniko, ki se danes ustanavlja, nam zbuja obenem zgodovinske spomine na francosko okupacijo naših krajev, ko je ljubijana imela nekako visoka »olo iu lehniko, kaker j>! ustanavljamo danes. P'k1 Metter-niebom je to seveda zopet prene-j halo Preko st«i let je b:lo trrba.i da jc dobila Ljubljana nazaj, kar je nekoč že imela.
Visoka zbornica! Od 16. sto-j 'etja dalje razvijamo Slovenci; svoj jezik in sv>jo književnost in s<- iz b razlike mase oblikujemo v kulturno skupnost. Na tem dej-; stvt, ki ga je ustvarila zgodovina.! zidamo dalje, !ier hočeoio imetij volhlna tla pod seboj. Vezi med; nami in ostalimi Jugoslovani soj bile zdaj večje, ztbij maii'še, ka j kor so bile paJ- prilike, v katerih; smo živeli iu katerih nismo ust v ar-j |jali sami. Ko pa je napočila doba ti;w »-1 narr»diiega jireporr da, sej i je samotvorno vedno bolj za«"ela; uveljavljati tudi Jilsel Jugoslovan-j sj;a Naši veliki možje, kakor Pre-j Šeren iu Levstik, so pravilno poj-1 morali svojo nalogo me«l nami, ako so delali na podlagi, ki je bila j zgodovinsko dana: btvz skokov (m! tradirijonalnega slovenstva /h "*»itno v sn»eri proti jugoslovan-stvu. Mi, njih potemei, ne moremo i in ne smemo drugače, ako hoče • ►no dovesti vsak-ga jtosameznika | do omike in pojmovanja človeške-J ga d«tajanstva ;.ako ho<-emo, da bi bila omika ne samo ekstenzivna. ampak tudi intenzivna
ifloveuei smo si v težkem boju s sovražno avstrijsko vlado priborili in ohranili to, kar imamo-K\'oj jezik ic. svojo književnost, Jvej« znanost in svojo ametnnst, ^voje šolstvo in svojo upravo,' skratka: svojo kulturo in svoje gospodarstvo, ki rabita nege in' irige, da se moreta spopolnili in I 4ovi£iti^ Visoka šola naj bi bila Ir^U našega stremljenja na-' tzfor, d« s« razmahnejo vse nase mlau ki ao doc^i m Mm
Vi ste lahko zdravi
Ce *e aete ztfravni pri prvem In najboljiem xcfravnkfu v Plttiounjhu. DOKTOR-
^	k£terefl* Mradu -	«'«to .loven,k. In k. nahaja na
113 SnoWjneW Street, druoo nadstropje. Dobite ga lahko. On jamči sa pravo
^^^^^^^ zdravljenje vaše bolezni, zdravi pa vse bolezni, molke ^Hk I" lenmke. Pottbno ae pazi. da hitro In trajno ozdravi vse privatne bolezni moikih. K njemu se lahko a zaupa-
(fl	Hl	obrnete. On zna varovati tajnost. K njemu prltia-
l*io ljudje od blizu In daleč da jih zdravi. Njegove ce.
B^S^J^^^eSu	Imerne* »•''■avljenje najboljie. On Ima svojo laat-
no lekarno In vse električne stroje za pregledovanje. On zdravi vsakega enako: bogatina In siromaka. Pojdite k
H^^HV nJemu In ae sami prepričajte. Pazite na naslov:
^PF PROFESOR DOKTOR 0S00RNE
Is vans k I zdravnik 113 SuttfieM Street, (2. nadstropje) nnSfeQffftt PL ti
Najboljši prepirat za zaprtje, dls pepsijo. slabo prebavo, nered v ledl-cah in jetrih In oolečinah v crevwh. Laxcarin je čistilec krvi. Vzorec ne stane nič. Polno zdravljenje iestih zavojev pet dolarjev In SSc. vojnega davka. En zavoj en dolar in itiri cen te vojnega davka. Predaja ga le l-a -ni Medicine* Co. Laical Bldg., 7, P O. 941. Pittsburgh Pa._
Mahinacija Habsburžanov
- ... --- . . . j
V	poročilih, kati-ra navajamo na ilrnei strani lista, fce plaši, j
da jr naslovil pm«nji avstrijski i*sar in odrski kralj Karol Hab ahurnki, pismo na na<lvojvo«lo .loirfa, ki jt» s»-iiaj dejanski diktator J na Oprmkein.
\ trm ptMiiu pwblaw-a Kan^l nadvojvodo Jožefa, da sme pre ■ vdeti v ujr*«.\t-ui iuji-iiu vlado na Odrskem, 'dokler se on ne vrne'.!
Nadaljna porodila pravijo, <la j** poslal izgnani Karol lo pi- j •mo na inieijativo nadvojvode Jožefa in to pismo naj bi služilo kot dejansko opravičilo /a državni preobrat, katerega baje boee | vpruoriti nadvojvoda Jc/.ef ter s tem zopet postaviti na ogrski prestol Ua bi bui da ur
l'raevno je, da jr setlanja riueda na Ogrskem kaj dobro do^la j liabbluurxanotji. Koanuntat t^ni eksperiment, katerega so vprizorili I nekateri pr» napet«-ii, — ki so se poznt-je izkazali kot lopovi naj nižje vrste, kajti skušali so odnesti v inozemstvo velike svote de ; narja, katerrga s« uafrroma«1ili »ekoni svoje "vlade'* — je p rep rt- j čal Habsbui"aue, m vrtino zaverovane v svojo moč in od'Boga da-; u« poisiAništvo, da »f Moreta Avstrija iu Ogrska obstajati brez S njik.
Hahsboi/.ani so i»n»li do tega prepričanja ter dobro vedeli. • da je najti uied narodi Axstrije in Ogrske »e vedno dosti ljudi, ki »i #.ele uazaj starih »asov, ki ln»eejo državnih sinekur. ki fcoeejoj **ea?*y življ'*«je kor s«» ga /iv**li pred neilavuiin »-asoiii v kazinih, •* )i;»ali |>t»lioti- ih (lrn?'h utrslih, kjer je bila puiUfUOst iu prfpri«-a-nje na proilaj ai |»ai- xlatuikuv.
Ilabsbiir^am so prišli do prepričanja, da svet ne more izhajati brez njil Istega iinn-iija so ludi vse ostale kronane glave, ki pa mi,	pravn i re--»'no, bolj demokratične, ker vedo, da j*» njih j
blava o*lvisii i od privoljenja naroda, kateremu vladajo.
V	tem ut i m »e lUbsbtir/aiti razliko jejo od ostalih. Mislijo j' nameri-, da 'irrj; njih nartnli rratnln* K v rope sploh ne morejo ob- | •tajati m to mnenje je tudi napotilo prejšnjega avstrijskega ee-1 sarja Kaiola da je pistil nadvojvotli Jožefu pismo, ki ga je diskre-ditiralo v o*~eh ogrskega narmta.
l'rt*guai:i ogrski kralj iu avstrijski eesar ima rrs smolo. Xaj-1' prvo se je biamiral, ko je pis,*:l ono zgodovinsko pismo svojemu-'( .»vaku, slox> < «-11111 \ :>afi«-«^ki amtadi. lK>tično pifuuo je predstavljaj« prvi korak k ktinečneinii |MMleu iu<M'i Habsburžanov. ki so ne- ■ ko»i vladali poloviei svrla ter v/rli tako žalosten konee.
V	preživelih članih te družine, degenerirane skozi in skozi, pa', še vrduo živi zavest, du ni movroee "ronati'' sveta brez njih. njih prepričanje je |»ijn tudi vzrok, ka je Karol naslovil ^ia Jo !, ž'fa pisano, s katerim se je prav tako biamiral kot se je preje s , svojo epistulo na svaka.
Stari Frane Jo*ef in jx»kojui Fenlinaml sta imela veliko več j] smisla, kajti zave^laU sla ^e dejSiva, da ui mogoče stvari gnati sr'( naprej in »la mora priti v do«_'le.biem času do odločitve. V sled tega ; sta tudi t*ka!a zaveznikov, katere sta našla v nemškem iniperijalt 'j zinil ter njega trabantih. Bul gar i h iu Turkih.	j.
Vedela sta, »la »norets zatr^ri gibanje v mejah Avstro-Ogrske I, le s pomočjo nasilja irr vojaške zmage nad mislijo svobode.	(i
VsakeniN je uai'o pismo, ki ira je pisal avstrijski eesar Frane ] Jo/ef svojemu zavezniku Viljemu lloheuzollernskemu, v katerem i ( se je glasilo, da je *reba na prvo kaznovati Srbijo ter nato uničiti: Uusijo ter v set! r/.are, ki bi se drznile nasprotovati imperialističnim eiljem pan-germ:instva.	i Ta lepi sen se razbliuil v nič in kropane glave eentraluo- . evrojiskih držav so šle v progasnstvo, (totem ko so žrtvovale na , Nt«it<ne tisotev mladih in kre|4tih Ijmli, ki niso bili avstrijski vij svojem i»r«'U ter šli • ln»j nroti svojim bratom le pod največjim pri-j, tu kom.
Haltsburžani so izkoriščnli 1ndi na<-ijonalist ične težnje pod-L jarmljenih nariMiov ter slikali Hrvatom tu SLoveneein žalostno bo- , do- nos t, ki jdt <aka / slučaju z»*ge zaveznikov iu s tem tudi znia | fe perfidue Italije.	j]
V	tem o/iru st> imeli prav in vse, kar so rekli, se je do pičiee;, ispolnilo.
Naš nai-«'<|, naš mali sl«ven^ki narod, je bil razkosan v imenu , *'prsv»ee in ssmodolx*be narodov".
V	tem o/iru so imeli Habsour/ani prav, dasiravno so deloval i, le ▼ svojo lastno korist ter skušati tem potom utrditi majajoči se;. pre«tol.	i
Niso pa. meli prav oni zastopniki1' našega troiinenskega na-h ki so šli na Liuiaaice Italjuaom ter podpisali Rimsko pogodbo neslavnega imena, v sle d katerega je bil omogočen razpad A v j; s tri je.	<
1'esar mso mo<rti opraviti Italjani z orožjem, so opravili pravo maeehiavelsko zvijačo in ugibi, kratkovidni jugoslovanski , kalini so jitn fctnlii na liusniee.	i
Italija ,w izjavila, da bo upoštevala integriteto ozemlja jugo- j slovanskega naroda i:i na podlagi te izjave so prenehali jugotdovan- , ski polki v avstrijski armadi z bojem proti Italjanom.
To je on* slavna "zmaga", o kateri govori D'Annnnzio.	1
To jm bil tudi pravi vzrok propada Avstrije in s tem tudi Nem- j č<;e, kajti obe držati nista bili v stan« opraviti ničesar proti svo-juu lastnini vojskiks^ ki so sklenili pakt z zavezniki v dobri ver, * ida bo a Leui prišla doba praviee in svobode vseh narodov, ae tako ]
Jhugrowlovanski "diplomati*', ki so bili v onem času v Rimu. so . p i pozabili vprašati ltaljane, kaj je z Londonsko pogodbo, ono ne- i Msaao po od bo. katero sta morala Francija m Anglija podpisati i v čaau največje zadrege. Ptzubili so vprašati italjanske diplomate, ( t* hočejo v&pričo novih razmer razveljaviti pogodbo, ki je izročala 1 . v eiik drl sJovesaiko-urvaškega naroda v »-oka spufani Italiji.	4
Celo dejanski obstoj Uindonske pogodbe so vanikalj časti- 1 »., vredna claui toidonskgs odbora, ki so prihajali ▼ Ameriko tar do- ^
wmk to Mb mtsm	T—. ^jifc-Ti- h—I,
|LT«	f 7 ^ o I v	• |
niso Kraijevasi
Od nekod j« upih al veter, in omizje, ki si nadeva Ime " Slovaška Narodna Zveza", ga je občutilo, pa hiti, da obrne plaše, dok er ne bo prepozno — vsaj nekateri besedniki te spoštovane, četo Fe skrajno sovrkle druzbice.
"Ameriška Domovina" — to je namreč ime nekega v Clevekn-rlu izhajajočega lista, ki se je pred nedavnim prekrstil, kakor i»aa-; jo taki listi navado pretvarjati se in spreminjati se — je občutja potrebo, da se zopet enkrat zagovarja zaradi moLiarhizma. Zakaj prihaja prav sedaj s to obrambo, je uganka, ker se že eelo večnost iv krst ne zmeni za zvezieo in bi zaradi JRZ tudi lahko nadalje tr.:r-jio počivala brez strahu, da bi kdo motil njeno spanie. Toda če mislijo nekateri gospodje, da je treba govoriti o teh rečeh, jim na vsr-zadnje lahko posvetimo par minut, četudi vemo, da se ne izplača.
"A. D." bi rada dopovedala ameriškim Slovencem, da zvezka, kateri služi za košček glasila, ni "kraljevaška''. Monarhizma namreč nima v svojih pravilih. Ko je zastokala radi svoje nedolžnosti v poglfdit kraljevaštva, se pa skušla malo postaviti in se trka po prsih, češ koliko dobrega da je storila za rojake v tej deželi, v stari domovini is po vsem širnem svetu sploh.
Ne zavidamo S. Z. njenih takozvanih uspehov. Človek mora — kakor je dejal čehoslovaški predsednik Matrik — imeti tudi k?..i za svojo fantazijo, slasti če je fantazija vse. od koder more erpyt: svojo slavo. Toda rahločutna *'A. D." naj ne prič«kuje. da bodo Sloven«*i v Ameriki tako naivni, kakor bi jih ona *-ada videla. Sol;, zadnjih let ni mogla ostati brez sadov in kdor odpira oči, jih je med Sloven«*«	Tako na pri in er hi mila Clcv^landeanka bolje
storila, če hi ne pogrevala tistih kart, s katerimi hi se rada poba hala, če hi šlo. Že davno ve vsak rojak, da so bile tiste karte brez vsake et-ne, kajti tekom vojne je bilo vse od tega odvisno, kako se obnaša človek, ne pa kakšne karte ima v žepi!.
Izkaznice, ki jih je izdajala S. Z., niso imele ».iti za cent več \ rednost i, kakor članska karta katerekoli organizacije; kdor ni nf eesar zairresi i, se
mu pravilom tudi brez tiste karte ni bilo treba 1 »riti hudeijra ; če je pa prišel z zakonom na kakršenkoli način v konflikt, mu tisoč Zakrajikovih kart ne bi bilo nič pomagalo.
Plemenitost xverarjev pa ni tičala predvsem v tem, da so b« -teli varovati, česar niso mogli varovati; glavni ramen teh lep", h kartki ga na njeno žalost zveziea le ni dosegli, je bil nekoliko drugačen Včasih je kdo moder, pa mu to ne zadostuje in bi bil ra«l še modrejšt. V ta namen se mora abnormalno napenjati, pa ne ve, da mu to lahko škoduj* na duši in telesu. Tako je bilo z našo "n o-go« no" konknrentinjo. Njene karte niso bile nič dnizega, kakor trli;* na katerega bi bila rada lovila "ribice lude", le da niso b.V le ribice že davno več tako "lude" in so poznale vado
Kj l*»lje bi bilo, če ne bi zvezarji več govorili o teh karti'*! opominjajo nature«- na epizode iz zgodovine zveze, ra katere bi merila sami rajše pozabili. Cn«spod Pin*, ki bi rad, da se piše njegovo ime od prve do zadnje črke velik«, se je sicer včasih babal z dennn-n mri jami. I>e gustibus non est disputandum! Vemlar pa imajo ki«1-turni krojri o denaneijantih prejeovar, ki ni baš laskav znnje. 1V»->ebno pa i/gulii ovaduštvo v*utk "air", če ostaja brez uspeha, to ^e pravi, če ni imelo podlage, kar velja splošno za dokaz, da je bila njegovemu notranji mu nagonu ime — hudobnost.
Na to poglavje spominja fabula o izkaznicah, katerih preveč prebrisani in vsle-ltega premalo razumni smoter je bil ta. da se r.a-pravita dve kategoriji Slovencev. od katerih naj bi bila ena a prior, veljala za nelojalno ali vsaj za sumljivo — seveda naj bi to bila lista brez — fainoznih kart.
I s}»»-lia ni imela ta reč nobenega : kakor se pravi po slovem'ri, ni )»ila ne na konja, ne na osla. In medtem ko je JRZ brez kart rastlo, je treba močnega mikroskopa, da odkrije človek mikroorganizem, imenovan Slovenska Narodna Zveza.
Prav sedanji čss ni nič kaj primeren, da *e jrnvorf o kampanj' *:* proKtovoljee. Saj ve tudi "A. D." kaj o tem. kakšna usoda je «b»letels tiste i«lealiste, ki so preveč zaupali oprodom gospoda Ka-rsdjordjeviča mlajšega. Ali bi ne bilo 1h>1 j priporočljivo molejli. kot pa biti samega sebe po zobeh?... Naša glasila so svoj čas po.*-dsla. kako je godilo jugoslovanskim prostovoljcem na Ruskem it: prtaici l»o <ax. ko se bo o tem romanu kaj več povedalo Tmla ni rs 'er>ran je tukajši jih prostovoljcev precej enako onemu v Ri:-eijit
Ampak za zvezo je dane« — nenadoma — glavno, da baje ni kraljevaška. Hm! V svojih pravilih nima monarhizma! Dohro! T«*Ia kakšna je biLa tista vlada v Belgrsdu, ki je morala baš te dni demi-st joni rat if Ni li bila monarh iatiena do kosti? Ni li naravnost vsftj!-\o neprenehoma nsglašsls svoj "Kingdom", dasi je io moralno in Jnridi'HO popolnoma neopravičeno, ker je Narodno Viječe za Hrvate in Slovence stopilo v zvezo s Srbijo pod pogojem, «la <lol-Vi šele kouMtituanta Ustavo bodoče države?
Nista li gonpod Paši.*- in Protič na vse mogoče načine posknih'r« napraviti iz kraljevine fsit seeoapli. pre«len se sni«le ustavodajen * kupnina* In pri tem nam pri hej a na misel neka resolucija zveri-ce, na katero so gospodje nemara prehitro pozabili. Kaj je s tisto zuiMaeutto izjav«, da je vlada v Belgrsdu edina opravičena govoriti v imenu JttiroctlovsRov —-tista vlada, ki j. absolutno kraljevaška in ki bi bil« rada eelo s politično prevaro in z militarialičnim nasilstvora proti volji naroda uveljavila svoj monarhizein.
Svoje lantnc izjave, gospodje, prečita j te. če tako hitro pozab. Mate, boste ve.lcli, zakaj vas smatra ljudstvo za služabnike reakcionarne monarhistične ideje, če se ume to uboštvo še imenovati i4eja.
Naj»osle«l pa ne smemo pVezreti, da zna "A D" biti tudi humor i »Učna. kar je v njenem položaju vreden dar. Neprecenljiv je sledeči stavek, ki je Ml resni« »o napisan io resnično tiskan v omenjenem izrednem listu:
le bi bdi 'namreč mi. JRZ.) malo manj prepirljivi, neznosni prijazni in bratski, hi bilo vse bolje. —
Včasih w ljudje ki poznajo naš narodni karakter, dejali, da nimam* prsvih lastnosti sa humorisHčen list. To bo treba preklicati Sicer je to poaetme vrste humor, ampak vepdar humor, če oke-psš «l.»*eks s blatom, zli ješ nanj per golid gnojniee, mu ponudiš s Hkit» izrsssm "SUNEK V GOBBC", ps gs potem vpraša«, zakaj je
^bTjr v 'lil^bllji tak*j ni	M bratski", čea
Materinstvo in amerikanizacija
'—POSLUŠAJTE MOJ— NASVETI
Cena kronam is sedaj «*to*U*a.
Pomagajte m]cem v atari domovini tar Jim poiljlte denimo umit
aedaJ.
Neposredna brzojavna sreza z Jugoslavijo.
Jamčim sa vsako denarno poilljatev, ter poilljam tat« v Ljubljansko Mastne Hranilnice v LJubljano, katera Ixplada neposredno la popelne vsaki sneeeic vašim ljudem v domovini.
Ako ne Želite poslati denarja eedaj, al pa tahko zagotovite to nizko cene kronam a tem, da kupita men jI co (Draft) za aedanlo cene ter
Jo v bodoče poraMte In el e tem prliranlts denar. Za vse podrobnosti olede denarnih poilljatev n potovanja v atari kraj. ae obrnit* vedno In edlnote na naslov:
EMIL KISS, Bankir
133 Second Avenue,	Mew York, H. 7.
Vstanovljeno <pred dvajset l«*l-4 odst. OBRESTI SE PLAČA ZA ULOGE
OLA^ NAROT>A IS AVfl. 1 >13
Succeed
BWWS.S.
Se yeč pa je treba storiti, da se odpravi nevarnosti obširnega suhega ozemlja in to prav posebno, če bomo skmišali spraviti na dan mineralna bogastva tejra okraja ter pretvoriti puščavo v velik vrt. k- ho v stanu proizvajati neizmerne množine živil. To niso ni-kake sanje, kajti dobroznano dejstvo je, da je proizvedla zemlja slienih kemičnih sestavin v bližnji Arizoni bogate letine, kakor-hitro so bile zirrajene namakalne naprave.
Vprašanje kažipotov pa ni bilo rešeno, dokler ni Mr. Parsons zainteresiral californijske javnosti, nakar je californijska zakonodaja dovolila *5000 za zgrajen je kažipotov v dveh srlavnih puščavskih pokrajinah, obsega j oči h 40 kvadratnih milj. v notranjosti
države Kalifornije. Leta 1916 pa je k on *r res dovolil svoto *10.0<)0 za zgraditev sličnih kažipotov- p«« eelem ozemlju.	V
V	celem so postavili dosedaj 470 kažipotov, ki kažejo imena, razduljo in smer k štirim glavnim nama kalnim prostorom.
V	-svoji brošuri opisuje Mr. Parsons to puščavo na naslednji način:
—	N;išp. smo. da jemlje zrak v puš»"avi vso mokroto. Posuši vse čevlje ter vse usnje v skladiščih ip vsled tega je treba ilržati usnje v kleteh. Tobak postane pr<» več suh za poralio. razven če je neprodirno zaprt v kositrnih škatljah. podnebje puščave je nkrajno uničevalno za vso leseno robo. Kljub temn pai ma ta snlii /rak svoje prednosti.
Pisatelj pravi namreč nadalje:
—	Ta zrak v pnščavi ima <".i-dovite zdi-avilne lastnosti.
sehno z ozirom na pljučne bolezni in človeku se zdi. da ne more obstajati nobena bolezen, koje dedič je človeško meso. Človeška bitja se enostavno posuše ter i>.-fiinejo.
—	S tem hoče reči pisatelj, da je ohranjenje neizmerno podaljšano. če so pri roki dmge bistv«*-lie stvari, ki so potrebne za vzdr-zanje življenja. Ce ima	Par-sons prav jrleile zdravilnih lastnosti pušča'vsega zraka, ne bo po-t«*klo «losti časa. ko bodo stali veliki. hotelom podobni sanatoriji r.:i mestu, kjer žive danes le škorpijoni, kuščarji, kače, želve in k o jot i.
To puščavsko ozemlje pa ni popolnoma brez vegetacije kot bi človek domneval, vendar pa je rastlinstvo take vrste, da je v sianu obstajati tudi v skrajni suši.
Brez dvoma je, da se mora nahajali voda pod pretežno površino takozvane puščave, kajti drugače bi tudi ne mogli obstajati sedanji skriti vrel«-i, ki se nikdar ne posuše. Treba je le najti sistem, kako spraviti to skrito vodo na površje ter jo napraviti dostopno eelemn ozemlju.
STANJE BULGARSKE
f-uisrarska i«» Atela 1914. leta 4.S06.000 prebivalcev. Bulsfarskn ie poljedelska država. Pr.nl vojno je nieia ol»de'»anega 1 miljone iiei<-tarjev zcmljiš«;a. V sedmih letih se je |»ove"*ala »»'Klelana zemlja /.a 50'r- a od letu 1001 do 1911. se je j j>«»večala njena zunanja trgovina za	Železniške zveze se ved-
no m nože. Tlavno tako tudi brzojavne in poštne zv«tze. Pred vojno, 1. septembra 1912. leta.* je zna V. I | konsolkfirani državni dol»z 46 milijonov. Po vojni (balkanski) leta j 191-I je zrrašal državni dolg skupaj 1204 nniljonov 474 tisoč frankov — na osebo torej 144 frankov (v <rUij: T49) Leta 191#. je znr-sel državni prorn"-«n 2"il rail ionov j dinarjev, v fetu 1912. pa 187 nii-Ijonov dinarjev. Naravno je da je ^-daj. po štiriletni v«»jni državni dol? znatno večji. Računi sedaj >e niso sklenjeni. Medtem ko znaša državni dol? Srbije miljonov 2J«6 tisoč 7.V» dinarjev, je bulgarski državni dol^ razmer no veeji.
I	-
, Edina rešitev
Ljubljanski '"Naprej"* piše:
Italija se vije bolečiu. katere ji je ptizadjala v precejšnji meri 'draginja. Njeni zdravniki so ji dali >i!uo učinkujoče zuravilo: vlada sama je določila cene živi-l««ui na ta način, da je zaukazala znižati pr«xlajne eene «>d tO t do
Kakšna je p« s'etlu-;; ' Ljiul s!;e mase se deloma pomirjajo; nicd tnjovoe in tovarnarje pa jo t.i odlok zanesel vihar uezadovoljiio->ti l*ni hite skrivat svoje zaloge J drugi gledajo obupna na dar ski polei!', ki jim j«> povzročil vladni odlok tretji pa prt-j mUi.ia.jo, kako s»- bo načelo - >!;ti 1 tim blagom nova vcrižcnjc. V najkrajšem r-asn se ij njo pokazati' vse d:dck«3s -žne poslt-li^e te r.uli-j kalue op-racije, od katere j- ««d • visn > — to lahko trdima — l iti ali ne biti stthnj * */.ina«.»f«s|avnc" Italije.
V-e to gibanje tam duti je j« i .-.a' nas resen opomin .la po^h-dar « kako stoje pri i>av tt«zade\:« stvari.	i
j«- drat'iuja t:».!i p« i n.is /e v«-.; kot ne/nosna in tla s<« nam «i-j i'«-:a	tem ni treh- is«»-!
henemu «l\ miiti. Kakšne 'n»tl«» je -«"n	za un»k«». n:'. t«» »iiio
čitaltlje že opozorili in povedali! tndi, kje tiči vzrok da bomo p!a-f "evali jeseni moko ;«o 7 in morda še več kroi:.
Zanimivo je prt t«-j stvari tole :J v lt-i!iji >«' tnuli vlada, tla hi /\ najradiknliiejvimi sredstvi z:ijr!a! draginjo, pri n.is v Jugoslaviji pa il-ln vlatla sama draginjo. Mini-st.-r j»r«-lrranc- sklep-.i z mlinarji pogodbe. !ci nam tlm/«' v-ak«lauji kruh; drugi ministri so nas ohla-gotlarili f. meimpolnimi taksami tn carino, kar nam d«"> m znosnosti draži obleko in diuge potrebščine Na v>^ 1«>za«lcvne pr«.teste se nihče ne zm«-ni.
Vpj::šanj.» na*5tane. če j«1 tii!;«> radiU:;luo sredstvo, kot s«' ^a ie I»oshižila sedaj Italija, tudi /možno odpraviti trajno strpno dravi" njo Mi trdimo, da Za traja > • tdpravo draginje je treba t miš v j goaDtidarsko bobio te!«» sedanje družbe jn»>.f-."-i veliko globje / op -Tai-ij-skim nožem. < "e si «;^le«la ;io| praktično, kje tii*ij«> v prvi vrstil vzroki draginje, bomo lahko pravi kmalu našli pravi vir vsega >:la na! -nišen: silno n«i'.dravem gospodarskem teh-sii
Poglejmo >i najpr.*o banke, ritie! trgujejo z denarjem. Kdo pa ku-j puje (odnosim izposojuje) ««d njih to bla-io; V prvi vi^ti velcindu-strija in veletriiovina. He;.!t!'a* tego je sledeči; (V j»la«*-a ta drago denar pri bankah, zvali to draginje tudi na ono l»Ja^«>. s katerim B i
san.a k up: nje. katerega sama piT-daja. Težo teh biemeii nosi potem konzinneii*. Zato, da bilane?--ajo hank«- vsako leto z mil jonskimi dobički, zato. Ja spravlja ban-<"ni akcijoiiar vsako leto 10', in i«; višje dividcude, mora delav« e ;»!-i-ičcvati drago, nez-iosno drago moko. sladkor, obleko, čevlje in sploh vse. v>«*, kar potrebuje Kje pa stoji zapisano, da mora banka delati miljonske dobičke? Samo v naziranju bančnih akeijonarjev stoji to zapisano, pa prav nikjer drugje.
Po-jlejmo si veleindusti iio. Taea 1 . * * ■» je iste kot pri bankah. < e zviša
industrijalce svojim delavcem |»la-
t*e za aOrc. pa podraži svoje izdt!
kc za 100^'. On se sploh ne more
vživeti v to, da bi še vseeno prav
lahko in prav pošteno živel, če bi
zaslužil letno mesto 1 miljon samo
pol miljona.
In veletrgovina? Ce plača ttgo-vec carine oil gotovega blagA 10.000 K. pa podraži blago za K. ker on misli, da mora
;.Še pri carini zaslužiti, kakor misli bančni ravnatelj, da mora če izplača 10.000 K posojila, pole« 5—■ ,6—7% obresti zaslužiti še lr, provizije.
Značilno za taka naziranja je sledeči slučaj: V Ljubljani sr. na-naja veliko trgovsko podjetje, ki se peča tudi s tem. da posoja svoje d*4avee drugim podjetjem. To | v-like podt"Ue plačip^ svoje de-[lavee p«i Iti K dnevno. Za posoje-ne-.s delav.-a ]>a /aračuna dnevno ■-"'.J K re-i dvaintrideset kron L I* • i" najgrie veriicnj? s elovešlii-tui silami. Sevala jK.draži j»otem tiuli 11'jiVi'-', ki mora te drage .die rabili, ve" kot temu primerno blagi., za kat«1!«! |e.»lre'»<aje tlelo teh *izpo>i>jcuih" Ijotli. In tako naprej na vseh poljih v vseh ozirih.
K t! aapi i/.hod iz tega labirinta ' Pri bankah in veleindustri-i - ari' ^ :« iH <la bi ««tnejih» samovoljo« postopanje različnih ak-(i.nmai jev. To pa na ta način, da -•* jim pridene odbor konzumeu-r .v. obs^tj.jeih i/. zastopn:kov tb -Sav.-t v in uradnikov, ki bodo imeli m« uvel j i v i t j naz»r, da .ic prav vseeno, če izp)a'-a hanka ali vcle-imlustrij.i ni«*st«i 10',, <lividende samo ali -V . < *e se jo moral d« lavce navsditi v tt-li letih ua najhujšo jvoisanjkanje. zakaj bi
ne mogel akcijonar navaditi, da bo spravil letno s;inio /a delo da ihIm li/.e kap«o»e pri svojih tlel ni-ea-i. mesto lp.000 K samo .V><»0 K ali še manj' S;.j je prav tak«» človek kol d"lavee in stradati mu ra-•li te^a tudi ne bo treba.
Ta pot bi bil i prva st< pnja k so-e;jaliza -iji. kat« ri se ne V»o movla i/.»gniti uiti Italija, niti Jugoslavija.
Pri veletrgovini je ist«». Zakaj mora iti blair«"», ki pritle otl dru-eod. skozi *ri. š*irj roke verižni-kov, preduo pritle drago plačano v uporab > kotiznnientn? Trgovino je iretin koncentrtrqti in pa po ■mri navctlei.eiu K«rletln ««H-ijali»-rafi S tem hi bilo doseženo dvoje;
prvič hi se ?ene vsem potiebšči-nain izdatno znižale, drugič bi iz-uinilo i/, tlruzoe mnog«« trotov, kar ^o akcijouarji in verižniki. Prvi služijo ogromne tisočake samo s tem. dn po kavarnah sklepajo kupčiji* o blagu, katerega jim niti videti nt t riba.
Tu je treba torej v prvi vrsti kt.renite reforme! Ali je pa sedanja vladi zmožna izpeljati tako 'reformo* »Jotovo ne. «i tem nobenega dvoma. Zato je treba v prvi Msti njo soeijalizirati, in sicer na ta način, da «lobe v državi pre-umč i»ni elememi ki b»nlo uieli pt-ieg rfsii* volje tudi smisel za tak«? reforme.
Znaten korak k temu bi bile volitve.
Dajte nam volitve v prav vse zast«.p«. j »a b«> prav kmalu draginja pa«lal.i in padala ?
Na Češkem so se pred nedavnim i/.' isi1* volitve v občinske za-st»i]>e Iziti je bil ta. da so dohiii xcialisti »gromun večiuo. In kot prva naravna posledica je, da je padla takoj meščanska vlada dr. l\i a m.iia.
In predsednik češko-slova ške-rrpublike Masarvk je nato takoj izjavil, da je glavna naloga nove vlade, da reši čimprej vprašanje povijali/acije!
Tudi nova češkoslovaška republika je doživela letos prav take pojave, kakor jih doživlja sedaj Italija.
Zato š» enkrat: najprej je treba soeializirati državno upravo, p- tem pa iiulnstelio in trgovino. To je edina ;>ot, po ka;eri je mo-go"e priti do po volj n ili gospodarskih in političnih razmer.
znale, da naporno telesno delo vsaj tek«»m zadnjega meseca no- 1 ^e'-m-sti ute*£m' iuieti jako slabe , p«-sl«.-dit-e. Tri četrtine i''.ui«'d njih : so ostale po puredu v postelji vsaj za 10 dni. Vse razun petorii-e so imeli pri porodu zdravniško p«, moč.
Sicer v .množili ozirih se ne more ravno re*-i, da predstavlja ta južna county pravcat ideal amei i-J kanvtva. kar bi "iiorala bili, ali i vendarle razlika med to in prvo «-t untv je velikanska V poljedelskih o'at'-inaii je pravilna uski!■•« mai«-r in otrok velikokrat otezko-"ena radi velikih rsztialj.
Por»«(':ilo pri poroča nnterinske eskrbo\a'»ii<-e v primerni-h središčih. h katerim naj se matere za- , tekajo /a vsak nasvet. Te oskrbo-valniee bi zares p-wlpirale pravea-to amei ikaiiiza .'i jo matei.
Iz velike ameriške puščave
Okostja ljudi, ki ležijo ob celi poti, kažejo potrebo vodilnih znakov, ki bodo kazali potnika pot k vodnim luknjam, skritim od na-j rave. — Pojedelske in rudarske možnosti ameriške puščave.
Smrt hodi naokrog po takozva-iii puščavski pokrajini Združenih držav. Ta puščava zavzema 570^ tisoč kvadratnih milj ter leži v jnžno-iztočni Kaliforniji, v južni Ne vadi ter v onem delu Arizone. ki meji na mehiško mejo. Ta i pokrajina je le sempatam prerezana cd nekaterih naših na j več-'jih železnic. Ozemlje med temi j železniškimi progami pa je sko-ro popolnoma prosto vsake veg»»-jUnije ter j«1 obljudeno le od ži-|vili bitij, ki so tako ustvarjena, da so popolnoma brezbrižna proti pomanjkanju votle na površini zemlje.
Ovl časa do časa je biLo opaziti zanimanje za to obširno oze lilije M' to radi njegovega velikega mineralnega bogastva in rati i mogoče rodovitnosti zemlje, ki bi se pokazala takoj, kakorhl tro bi bilo mogoče preskrbeti zadosti moče. Pokrajina pa je do-1» la v najnovejšem času še večji pomen vsled uporabe avtomobilov t- r motornih vozov. Motorni voz j lw> moral slediti stezam, katere je že določila železnica, ali pa u-stvariti nova pota preko te zap-.i-j Ščeue pokrajine, tla pride po (krajši jioti do bogatih farm in sadovnjakov južne Califomije. I Niti človek, niti motorni voz ■ pa ne more izhajati brez votle in J iz te»a sledi, da mora imeti pot-t i liik, ki se poslužuje tega novega j prometnega sredstva, ali velike zaloge vode s sel»oj ali pa vedeti za skrivne vodnjake, ki so raztreseni po celi puščavi. Take vodnjake in vrelce pa je mogoče j • najti le s pomočjo znamenj, ki
-	kažejo razdaljo in smer ter sta-: lišče vrelca.
J Potreba takih kažipotov ni nova. Zopet in zopet sco povdarjaii jiticrodajni krogi potrebo ter na-vajali v dokaz veliko število čl o-' veških žrtev, kojih okostnjaki so j j razkropljeni po puščavi, pogosto v kratki razdalji od vrelca ali i vodnjaka.
rj Nekaj je bilo ae storjeno, da i um opremi to puščavo e kažipoti (in to valed imeijative in vstraj-
-	Mati Oeo*gi WMnrcfl Psnoaat.
V	čem obstoji prava aiuerikaui-zaeija, to krasno ilustrira neko p« tmčjIo, ki ga je izdal I "rad za »skrha otrok (i'hildren's Bureau) t-d U S. Department of l^i!>or. To jN<ročilo ])rinierja oskrbo mater in otrok v dveh countvjih v AViseon-sinu county ji sta bolj polje-delskejra zr.ačaja in središči mlekarstva Prva. severna county vsebuje mnogo juili tujih naselbin, •i i, tla si naseljene v središču A i neuke. se niso piav ni«"- prilagodile artierikanskim na vat lam in nis«« nič uapreth.vale od časa priselitve Druga, južna county pa katere prebivah-i so v velikem delu tudi le "novi" Amertkanei, predstavlja ti|i napretlnega poljedelskega i.icaja v Middle West.
\' svrho preiskave, na podlagi katere je bilo sestavljeno pmeči-lo, so bih iztaknjeni neki prav tipični tleli v teh eountvjih in štu-ditane s«» lule razmere v vseh <lru-yiiuih. v katetih so se rodili otrot-i
do dveh let nazaj. V severni county — oni nekako starokrajskega značaja — so preiskali 4-"KJ družin Dočitn le okolo otl st«> «»d starišev v t« h dnfžiuah so bili rojeni v starem kraju, več kot polo-viea st. bili tu rt:j-*ni sinovi tujec v. in -iter taki, ki so še vedno ohranili navade in dostikrat tudi jezik j svojih prednikov. Mnoge matere niso znale govoriti angleški, dasi -o se rodile v Združenih državah. Razmerje aualfal«etst va je l«ili !*i •«! materami 3.4'-, kar se tiče tukaj rojen:!i. in *26.7f, pri onih. rojenih v st irem kraju. Stariši so na lo!i kazali malo zanimanja za iz< brazbo svojih otrok, misleč, «la 3c ljudska .vila i)a manj čist«« za«lo>t'
V	južjcu countv — oni na pre d-j ni — j« bilo rojenih v starem kraju sicer le 14 c starišev. ali. najmanj polovica vseh ma*-r so: bile tukaj rojene od tu.iih starišev. Ali one že predstavljajo tip au;e-i riikanskega ženstva I.e sedmero! iiiat»-r i\i zaalo še ™ovoriti angles1:! iu te ^o h i 1 e r«»j^.'iie na tujini. Vse razun dvojice znajo ]>isati in C-i-tati.
Kar pa se tiče načina življenja, je razlika med tema dvema county jema naravnost velikanska. V prvi so ženske j odvržene težkemu in napornemu delu na polju iu v hiši: vt činoma nepotrelmemu vslc« l pomanjkanja primernega « r- d*a ni vsakega komtorta Vi-.h«li so matere vršiti naporna dela skoraj do dneva poroda. Malo-katera hiša je 4/ila opremljena z. vodovodom; v nobeni ni bilo najti kopeli ali stranišča Stanovanja s** ' ila uepiiiiieriui z več k«it 'Ive '»sebi na s..bc in iiesiia_»c je bilo v i/.-obiJju.
V	južni county pa je najti lepe farmske hišice, snažne, prostorne iu s primeraiin komfortom. Le petina niš ni imela votiovmla. iu I jer »ii, lirnli moški po vodu m
1 ie ž«-nska Telefon je najti veči-noma v vseh hišah. Ženske se bri-gaja le za go%*odi«jstvo in oprav-. Ijajo Še kako lahko delo na vrtu. Ženskega d-ia na polju ni; nazi-ran> ljudi jet da matere, l i delajo na polju, ne skrbi je za svoje otroke
Nazoori o materinstvu v obeh coitutyjih so dijametralno na-
♦	>pr'>tni. V severni je najti matere. Iti so opravljale nap-~~na dela kar ilo poroda, na škodo zdravja ma-
*	t- r iu novorojenčkov. Petdeset od slo mater se je pri porodu pos'u-
i zevale baoi-, večinoma nevednih itr itesnažmh Le četrti <W mater je ostajal v poatelji po poroda za 1 običajno dobe desetih dni i V južni county to mater* pri-
(Mrtvi katar mehurja in od-I strani m ▼ 24
Sžsl
AU STE BOLNI?
Ako Imat« kako bolezen, n«.glede na tq, kako 4ol<io In o« oziraje ee na to. kateri zdravnik vaa nI mooel ozdraviti, pridite k meni. Vrnil vam b« vate zdravje.
t	Oddaljenje ali pa pomanjkanje denarja naj
vaa ne zadržuje. Vso zdravim enako: bogate In ^^^HHj^B	revne. Jaz sem v Pttsburg.iu najboljši ipecljallet
^^■HH	za moike In cem* naetanjen le mnogo let. Imam
najbolje .opremljen urad. tudt etroj za X-iarfcp, e katerimi morem videti akoz *»aa kakor akozl atek-Io. Imam tvojo lastno lekarno v kateri ae nahaja-|o vae vrste doma£lh In Importlranlh zdravil. Ne bodite boječi In pridite k meni kot k prijatelju. Govorim v vaftem Jeziku. En oblak vaa bo preprl« HHH r £al kaj morem aa va« storiti.
Imam Erllchov sloviti r.0* sa krvne bolezni . f	In ozdravim boeznl v nekaj oneh. Ozdravil sem tl-
ooCe dludalev oetabeloett. kotne bolezni revmatlzm, feioifine In Jetrn« bo. leznl, urban J« mozols 1» «■» kronične Mlini.
ZMCftNC CENE.	— -v
Prof D*. R G. BAER, 311 SceHkfiekl St	:	Pittsburgh, Fa.
VAŽNO. — Odjeii te in irmU m naboj._
GOZDNI ROMAR
-
TRAMOOBKI SPISAL GABEDBL FSEBY.
'-a ♦ lu.	--
Za "Qlas Naroda" prevedel O F.
i -...............
10	(Nadaljevanje.)
—	Vi dobro vrste, — je odvrnil Kačiljo, — da se gambusim. predno vprizore ek^pedicijo, s prisego na evangelij obvežejo, da bodo izdali skrivnost bonane, katere bodo našli, le s privoljenjem Tovarišev. Areljanos je prisegel to prisego in smrt ga je preprečila, da je ni prelomil.
—	Ali nd niste rekli, da se je vrnil po prvi ekspediciji domovin da sta se slučajno aezranila v TubaeuT Ali ni imel nobene žene. kateri bi mogel zaupati svoje čudovito razkritje? Nasprotno bi nt b.lo dosti Vijetno.
—	V čer« j je prišel tu skozi neki kravji pastir, ki mi je rekel, da je gospa Areljanos ravnokar umrla in če bi bila v posesti skrivnosti, bi jo sporočila sinu....
—	Areljanos je »ore j zapustil sinaf
—	Fosinovjlenea, — je rekel Kučilja, — kajti mladi mož m pozna niti očeta, nif; matere.
Don Štefan je napravil kretnjo presenečenja, ne da bi to na-11 era val.
—	Mladi mož j-* brez dvoma sin kakega ubogega vraga v tej-provinci, — je rekel konečno malomarno.
—	S«, bil je rojen v Evropi in najbrž na Španskem, — je za mrmral K učil jo.
Arečiza je zapalel v sanje. Povesil je glavo na prst kot elo vek, ki hoče spraviti v soglasje v njegovi glavi raztresene letnice.
—	Tako vsaj, — je nadaljeval Kučiljo, — je rekel poveljnik neke angleško bojne ladje, ki je prišla leta 1811 v Guavmas. Ta otrok, ki je govoril francoski in španski, je bil ujet po krvavem boju proti neki francoski bojui ladji. Neki mornar, brez dvoma njegov oče. Katerega je otrok vedno objokoval, je bil ubit ali pa ujet. Poveljnik ni konečno vede!, kaj naj počne z otrokom, ko ga jo vzel Areljanos k *ebi ter napravil iz njega moža, kajti čeprav j^ že zelo mlad, je že vendar na glasu nezmotljivega Rastreadorja (fctezosledh) ter neustrašenega krotilca konj.
Špance ni navidez poslušal Kučilja, a vendar ni izgubil nobe ne besediee lega. kar j^ govoril slednji. Mogoče je slišal že preveč ali pa mu je bila vstbina pogovora preveč mučna, kajti naenkrat je prekinil bandita.
—	In vi mislite, da bi ne mogel postati ta nezmotljivi stezo-fled, ta drzni krotil-i- konj, za vas nevaren tekmec, če ve za skrbnost svojega adoptivnega očeta?
Kučiljo se je ponosno vzravnal.
-- Poznam človeka, — je rekel, — ki ne zaostaja v nobenem oziru za Tibareijem Areljanos, ki zna slediti stezam in krotiti na. boij divje k(.uje. Ali ni ta skrivnost v njegovih rokah skoro brez vrednosti, če vam jo je oni drugi prodal za desetino njene vred no.it i.?
Ta zadnji dokaz Kučilja je bil dosti močan, da je prepričal Don Štefana o nepobitui resnici, da se namreč potika krog Zlate I doline vedno dosti indijanskih plemen in da je ta dolina dostopna le za veliko tropo ljudi. Edinole on pa je imel na razpolago tolilf.. ljudi kot jih je bilo treba za to nevarno podjetje.
Španec je sanjal iu molčal. Razkritja Kučilja glede Marcos Art Ija nosa so vzbudila v njem druge misli. Iz povodov, katere lio-<iemo obrazložiti pozueje, je namreč skušal dognati, če ni mogoče Tibureij Areljanos mladi Fabian de Mediana.
Kučiljo pa je s svoje strani mislil na gotove okoliščine v preteklosti, ki so se tikale gambusiua Areljanos ter njegovega posi-1 novljenca in katerih iz važnih vzrokov ni omenil. Da pa bomo mo-%ll povest cd priČetka naprej zasledovati tem bolj nemoteno, ne da bi nam bilo treba ozirati se v preteklost, hočemo te prejšnje j dogoke omeniti na tem mestu.
Kekli Mtio že, d;, je Kučiljo pogosto izpreminjal svoje ime. Ko je imel eno teh namišljenih imen, ki so kaj rada hitro obrabila, s« ji nahajal Kučiljo v Tubae, kjer se je seznanil z nesrečnim Are Ijanosom, s katerim se je zvezal. Ko se je Areljanos vrnil s prvega nevarnega potovanja, da vidi svojo ženo in mladega moža. kate refa je ljubil kot sina, je zaupal svoji ženi namen celega podjet ja ter ji pustil celo natančen popis poti, katero je treba hoditi. Ku čil jo ni vedel o vsent tem ničesar.
Potem >o je videl Zlato dolino od dalee, je umoril Areljano sa, da se sam polasti zakladov, katere je vsebovala dolina. Kuei Ijc je to seveda zamolčal. Videli smo, kako je b'* prisiljen bežati.
—	Kljub temu, — je prekinil Kučiljo molk, — sem hotel o prost it i svoje srce vsake skrbi. Ko sem se vrnil v Arispe, sem po iskal stanovanje Areljanosa ter našel nejgovo udovo, katero sen: obvestil o si«,rti ubogega Mareosa. Z izjemo žalosti, katero je po vzročila moja novica, pa nisem opazil ničesar, kar bi me dovedlo do misli, de nisem edini posestnik skrivnosti, katero sem vam raT nokar zaupal.
—	Človek rad vrjame to, kar upa, — je rekel Arečiza.
—	Cujte. senjor Don Štefan, — je odvrnil Kučiljo. _ Dve stva
ri sta, glede katerih si nekaj domišljam: — namreč glede vesti katere ni lahko vznemiriti in bistrovidnosti, katero je težko va
rsli —	A	\
i	-	. ,	' * » I .
>pan*e ni vee ugovarjal.
Kar se tiče Tiburcija samega, se nam zdi skoro brezpotrebno govoriti o tem, kar je čitatelj brez dvoma že uganil, namreč, da ni bil ta mladi moi nihče drugi kot Fabijan, zadnji grofov de Mediana. Kučiljo je povedal, kako ga je angleška bojna Ladja, ki je premagala francosko, privedla v tujo deželo. Tam pa je imel to.
k«? ima tudi najbolj revni v deželi: — konja ter kočo iz bambusa.
<
----------«	^	1*44
Šesto poglavje.
~	I I X . ^
ZADNJI MEDIANA.
'i
Ko je zapustil Kučiljo koncem pogovora, katerega smo navedli, kočo, v kateri se je pogovor vršil, se je pričelo solnce že o-»»racati proti obzorju. Od vročine dneva razpaljena zemlja je pošiljala v ozračje nazaj gorkoto, katero je sprejela vase.
Kučiljo je zažvižgal iu na to znamenje je prihitel njegov konj. i I V; uboge živali so bile napol ugasle valed žeje. Gospodar mu je na lil malo vode in čeprav je pomenilo to za konja le kapljico, so izgubile oči vendar motni izraz.	,
Kučiljo je osedl-d konja ter poklical enega izmed služabnikov Dem Štefana, kateremu je dal povelje, naj naloži mule in konje ter od jaha naprej, da pripravi nočno taborišče, ki bo par ur na- | prej, na nekem kraju, katerega imenujejo 1& Pooa (vodnjak). Tam . bodo potniki prenočili.
Služabnik je rekrl, da ni to najbolj ravna pot v Tubae, pač pa r Hsržrad* del Venado. (Pristava jelena). Na odločen odgovor Kočdjp, da hoče gospod nekaj dni ostati na tej pristavi, je pričel ■ služabnik izvrševati -povelja, katera je dobil.	,
lastnik tega velikanskega posestva je bil znan radi svoj« ra-dodernostt proti gostom. Služabniki obeh gospodov so bili vsled i tega «•»<> veseli, ko so sliislr, da se bodo lahko za nekaj dni odpo- ] u na tej pn»tavi, predno boga nadaljevali troje naporno poto- ,
• _ i	v	j
j-« ni iu ini n	—	** w	HL m. M	^Jp ■
Sodialno zavarovanje
(Donesek k osnutku rskons ode-lavskem zavarovanju).
V STARO DOMOVINO I
m tedaj lahko jO*. Ako potrebujete pooblastit, knpo-pndaj-J M pogodba, vknjižba aH tetabnlaeij«, izbrise ter rune dmjel doknmanta, obrnite se na mene. MOJA PRAKTIČNA IZKUŠNJA VAX GAKANTDLA DOBKO DELO.
ANTON ZBAŠN2K
JAVNI NOTAR
MM M B*fc«w«ll Bul M In O. Ptttebura Pa. — Corner Diamond and Grand eta.] __CNaai>r«M Court Homm.)
GlA* XAftODA. 18. AVfl.1319
'•ejte, da o'»a lepo prosiva, naj nama kaj pomagata.
Krave so tukaj po 3000 kron. Za mi su od te krave sva dobila SOU goldinarjev, po 10 kron kilo sva prodajala. Nekaj denarja imava še tudi. Imela sva več, pa >e»u kupila -t male p rase o; dala sem z<tuje 64;0 goldinarjev. Tako strašno drairo je vse. da ne morem toliko zaslužit:, da bi si kaj prihranila. Komaj je /.a žive/.. Dela je vedno dosti in sem tudi var-•-i:n. da iv»b«-neaja vinarja brez potrebe ne izdam, vendar prihraniti si zd:ij nič ne moreni.
Drugje pa ni nič- novega. Ms-tevžela v Bočni .ie umrla Nazna-i-ira Vam tudi. da se je Anza oženi! iu je Še vedno na Zaornjeni Avstrijskem. Kar je vojna z Nemci, ni še nič pisal. Žena njegova .16 doiti.-i na Polzel«. Matija je na Zgornji Polskavi za strnžmojsirr Uši je celi čas v vojni, pa je ven-Jar prišel -jdrav domov.
Zdaj ;>a Vas vsi skupaj prav le po pozdravimo in Vam želimo 1. a 1h» zdravje, ker tisto je najboljše in najve-'ja sre'a na tem s vetu Š. <-nkrnt Vas oba prav lepo prosiva, pomagajte nam v tej .strašni sili, "*c Vam ie	Tudi mati Vas
lepr. pozdravijo in Va« pro-ijo. da .■itn pUcie. kako se imate. Mis!:.in. da boljše kakor tuk^j, ker tukaj je hudo i:\ vse stvari. Se enkrat Vas lepo .pozdravim
Vaša hči
Marija fSob:b.
POTREBUJEM SLUŽKINJO.
V služb-* sprejmem dekle ali žensko srednje starosti za spl'iSuo h.'oiio delo. Družina -<est<»ti i/, iti-i^Ii oseb Tudi ženitev ni izključena. Dober d«»m za pravo gosp<»di-njo. Za moj na-»lov se je obrniti na uredništvo "Glas Narodu . Cortlaudt St.. New York. N. V.
(18-19 —S)
VABILO NA SEJO JRZ Detroit, Mich.
Vljudn** vabi vse člane JUZ. in tlri!«e rojake, da se v obilnem st«rvilu vdel«'/e seje JKZ. dne 24 avgusta <i'i "t ui i dopoldne. Naša or^aufcariju bo zastopana na 111. k-oi»i iM-iji -lltZ. po dveh dele«a-t ih; tla pa moreta i*ta v resni.-i uastojiati v interesu članstva, je potrebno, da pridete na ^cjc ti r pnveste svoje mnenje. Tajnik.
0QLAS.
Rojake, spadajoče k naši fari sv Siva v Batbeitonu, 4)hio in okolici, se vabi. da se vdeležijo farne seje dne 24 avgusta 1919 ob
2 uri popoldne Seja bo v cerkve ni dvorani na 207 Center St. Za sklepati so važne stvari slede naše tare /.a odbor. Anton Okolish 2'Jt Moore St. Uarberton. Ohio. (Iti 19—S)
Kje je moj stri' OASpElt RAX-Dl-'L ? Bival je nekje v IVnn-svlvaniji Za njegov naslov žel: izvedeti RosU Itujdel, t- o Clas Naroda. SJ Cortlandt St., New York, N Y.	(18-20—<%)
POZOR, DEKLETA!
Mladenič Slovenec, star 2!» lot. izučfn obrtnik s $6(X> priliraukov. v starem kraju z malim dnbro ob stoječim posestvom na Kranjskem »i ve uri od Ljubljane, kjer imam tu !• v hranilni?! naloženega de«et tis-v> kron. se želim seznaniti v svrlio ž- nit he s slovenskim dekletom v si a ros* i od 18 do 2S let ua-juvdiiega mišljenja, ki !ii bila v slučaju zadovoljna i*i v stari kraj, ali tukaj da jj veseli živeli I'.ven nosin. .Jaz sem zajmslcn v tovarni r"hištva v d rž. iv i Ohio. Na ž»'ljo proti str.»tri tajnosti pošljem tudi sliivi s pojasnili. Katero veseli naj ipr-l;e sli!.o ? pojasniJi. Za srroifo tap;nit juuKiiu. L«; r^sne pouu i be mam. Nadav; Slovenec, f c Clas Naroda. 82 Cortlandt Sv.-.-t, New York, X. Y. (16U--
Uglasi naj se MIHA KENDA mizar ]i<» poklicu. Išče «?a n.iegov brat Anton Kenda. begunec iz Drcžni?« it. 49, Kobarid. Primorsko. On poroča, da jim ji-doni poru-en, in prosi, da se naj brat uglasi, ker mu bo sporočil več novic od doma. Ojjlas: naj se na naslov: Marv Ernian. 78:1 S. Canal St, Milwaukee. Wis. i lo 19 -8)
Uad bi izvedel, kje je JOŽEF HRENOVKi'. Doma je iz Zabič pri Hi rski Bistrici na Notranjskim. Pred tremi leti je bii nekje v "1 cxasu. Prosim cenjene rojake, če ki-teri ve za njegov na>lov, da mi ga naznani, ali naj s«, pa sam oglasi svojemu zetu: Joseph Slier!j. Box r>10, ^h.ffiebi. Pa.	^ 16-1;*—8)
Rada bi izvedela za MARY BATISTA. omoženo K A J KOVIC, po-domače Blažonova Micka, doma / iz Velike Bukovice pri llit^ki Bistri.-ci. Prosim cenjene rojake, če kateri ve za njen nash.v, tla mi ga naznani, ker ji imam porv'ati vee važnih reči iz stare domovine, ali pa če sama čila ta oglas, naj se mi oglasi. — Margareta Muha, 704 B<-ll**viev Ave., Kock da le, Joliet, lil. (13 lg—
Rad bi izvedel za svojega brata ANTONA in sestro KRISTINO AVLRTAČIČ. Doma sta iz <are Št Jernej na Dolenjskem. Prosim cenjen«; **ojr!;e, "e ktlo vc zanju, naj mi naznani, ali pa č • sama bereta ;a oi;las, tiaj s<- mi< javita, ker imam zanju važno poročilo i/ stari: domovine. — .Joseph Wertyeh.il h 204 Harrison Avcuue, Joliet, 111. (15-18—3)
Želim izvedeti za naslov ANTONA SEZAN, doma iz vasi Dane pri Starem truu. Pred dvema letoma sva bila skupaj v Minnesoti
iu potem sem slišal, da je š«l nc-kau-_ ^liehig:in. Prosim, če kdo
ve. da mi naznani, ali naj se pa satu javi — John 'škerbec, Box 431, Thomas, W. Va. _(l:t-18—_
Kje s<; nahajajo trije bratje JA-1
NEZ FRANCE iu JOŽE MEK I SE t Doma so iz Male Strmiee,! občina Simarjeta na Dolenjskem.] Podpisani sem dobil pismo odi očeta teh tieh sinov, ki bi radi iz v*-del za njih naslove, ker gaj skrbi, kako j^ ž njimi. Pred U.J leii sc bili vsi v Clevelandu, 4». Ako kdo ve za njih naslov naj mi blagovoli ncanauiti, ali pa če kateri izmed n.iih bere ta oglas. «aj se obrne name in jaz mu boni spoločil, kaj vaš oče želi '»<1 vas. ali mu j>a sami pišete, l^e da ste — Jacob Martinček, 13^1 W. :*9. St., Chicago III.
^ IG 19—
Rad l»i izvedel za svoja dva brata J« >11 NA in KARL ETA BAČ-XI K. doma iz Ravne na Blokah. Za enega slišim, da je rtekje v <»malii, Nebr., in drugi je neivje v lllinoisu. Cenjene ;cjake pro-s:m. ako kateri ve za njun naslov, da mi ga naznani, ker jima imam vei važnega poročati, ako pa sama ta oglas citata, naj se pa sama zglasita svojemu bratu Louis Bačoik; l!i?l K 60 st . Cleveland, Ohio. (16-19-8)
POZOR! POZOR!!
Iščeino učiti-lia za učiti godbo iui pihala. Prednost imajo premo-garji Za vsa nad-iljna pojasnila naj vsaaH piše na- Tony Kova »•iiicb. Box 158. Johnston City, III.
(16-18—8)
Prosim cenjene rojake v Združenih državah, da bi mi blagovolili na/iiaiiit: naslov JOŽEKA 4'EtlLAR. Doma je iz Obrovega na Piimorskem. Pred G. meseci se ,'e nahajal na Mabie W. Va., a st-daj sem sU>al. da se nahaja nekje v Bir-h, Mich.. Ako kalen rojakov ve, naj mi naznani, zu kar bom zelo hvaležen, ali naj se sam javi. — Joc Mezgee. Box 65. Mabie, W. V a.
(16-19—8)
Kje je ANTON MARKOVOlČ* Doma je iz vasi Plešce, okraj t.abar, Hrvatska. V Ameriki biva že dalje časa in pred -t. leti je liil v St.. Joseph Njegova se-strična ž«li izvedeti zanj, ker mu ima poročali več novosti iz starega kraj.i, zat) prosi, da se javi, ali jia če kdo ve za njegov naslov, da ga nazr.ani. — Julia Kuzcle, 1745 E. 19. St., Brooklyn, N. Y.	(l.VlS—8)
--1
Rad bi izvedel za naslov avoje sestre FRANČIŠKE MALENČ-KAR, doma iz vasi Podgora St 12, St-ari trg pri Rakeku, a zJaj se nahaja nekje v Clevelandu. Prosim cenjene rojake, če kilo ve ca nje naslov, da mi ga nn-znar.i, če pa sama č.ta, naj se mi javi, ker poročati ji imam nekaj va/iit-ga iz starega kraja. John kkerbec, Box 431, Thomas. W.
Va.	(13-18--S)
________ _ _ «
VAŽNO ZA POTNIKE.
Vse one rojaka, ki so namenjeni potovati v stari kraj, opozarjamo na odlok jugoslovanskega konzulata, da se za nedoločen čas ne bo-1 do izdajali potni listi za Slovence in Hrvate. Zato naj ostanejo na svojem mestu, dokler ta odlok na bo razveljavljen in bomo to objavili v Glas Naroda. Oni pa, ki ima-jo ie jugoslovanski potni list, lahko potujejo, naj pa na« najprej vprašajo za pojasnila.
I&ČEM DOBRE DOOARJE.
Imam dober lea v Texas, ki le-ži visoko, dobra studenčna voda, brez močvirja ali po vodo j i. Plačam najboljše eene in imam dela za tri leta.
Max Fleischer, 268 Lewis 8t* Memphis, Tenn.__
zakona. Kaj na pr. začne oni de-lav ee. katerega bolzen traja več I kot 26 tednov! Mnim, ee se določi podporna doba na eno celo leto, da se ni nič drugega storilo, j kot nekaj, kar je dolžnost soci-jalne zakonodaje.
t § 100. Da se osnuje državni u-rad za zaščito delavcev, je popolnoma pravilno, ker s tem odpa dejo vse male bolniške blagajne, kjer se je podpiralo navadno vse j kaj drufrega, kot bolnega delavca. —
Bojazen, ki sem jo imel pri § 35- s«* uresničuje v §§ 105. in 107.
Prepričan sem, da bo zmagalo vsaj razmerje; saj so bolniške zavarovalnice zadeva, ki se tiče v
Iprvi vrsti delavstva in je umestno. da si dtlavstvo uredi ta za-jvod tako. kakor samo hoče in ga »bo zato tudi znalo najbolje urediti.
Zdravniki okrožnih uradov tvorijo stalen zdravniški svet. Ta je zastopan v ravnateljstvu s tremi člani.
Tu manjka torej enaka pravi-cr za nameščence, ker če se da zdravnikom, ki so honorirani, aktivno pravico pri zavodu, jo je treba priznati tudi uradništvu.
V osnutku zakona je opaziti,! da so upoštevane večinoma razmere, ki vladajo na Hrvaškem, medtem ko se na naše razmere ni še posebej oziralo.
1'pam, da bo minister za soci- j jalno politiko še enkrat temelji to prerešetal ta zakon in pri tem j uvaževal onega, ki ga je izdelal j referent pri ljubljanskem pover-jeništvu za socipalno skrb.
Socijalni zakon bi bilo urediti
1. Da se zavaruje vse delavstvo. 2. Da se odpravi vsak drug način zavarovanja, potom drugih blagajn in zavodov. 3. Pravica do podpore naj se raztegne na tednov za člaue, za svojce članov pa na 26 tednov in s pravico do zdravnika, zdravil in porodnine. 4. V upravi naj bo zastopano delavstvo v dveh tretjinah, delodajalci pa v eni tretjini.
Josip Rože. j
Pismo iz domovine
Šmartno nad Mozirjem,
Štajersko. Ljubi oče!	*
Prej. ko Vam nadalje pi^em. Vas prav lepo pozdravim Kako »e kaj imate? Upani, da dobro iu da ste zdravi, kar Vam rz. srca želim.
Poročam Vam, da st. , imeli te dni strašno nesrečo. V torek smo dobili telička in v petek smo morali kravo zaklati. Vse se je vnelo po nji. Oh, ljubi oče, ne morete vrjeti, kako hudo mi je, da srni un.rala biti tako nesrečna, da sem v tem času. ko je najhujše za živež. prišla ob kravo, ker so krav«-talio drage, da si nikakor ne moronic druge kupiti. Na ves glas so jokali otroci in tudi iaz, ko so pri- , moški, da so kravo zaklali, j Micka »e nikjer ne dobi, ker j.-stara Avstrija skoraj vse krave pobrala.
Otrok imam pet in je samo F ran cel j zdrav, hčerke so pa vse štiri bolne, da hoditi ne morejo. Najmlajša Angela je stara pet let in najstarejša je stara sedemnajst let, pa je taka reviea, da kar čepi, J kakor bi bila stara, babica. Ana je j male iwiljii. Tončka je 5tara se- I dem let, pa «e ni nobenkrat ho- I dila. Ne morete vrjeti. kako straš- 1 no hude je. gledati take otroke. ' ko vidim, da nikdar ne bodo z.i nobeno delo.
Noč in dan mislim, kako bomo živali brez krave, ko živeža ni nikjer za dobiti Kadar se dobi, jc pa taka draginja, da je strašuo Moka je šest kron kila in skoraj vsak dan dražji.	1
1 udi oba moja brata Franka >n i Tonija lepo prosim za pomoč, ee 1 jjma je mogoče mi kako pomagati. | u* pridete lug skopaj, jima po-
/e dese let imam opravka s to . Noeijaluo institucijo in sem pri-a vsem mogočim slučajem, ki telavca dovedejo do tega, da išč« jiodpore pri svoji socijalni inšti-1 uci j i.
Zakon, ki je pri nas še do danes v veljavi, je bil že parkrat »opravljen in izpolnjen. Dasi jo i -ta zakon že 31 let star, vendar ma še nekaj dobrih lastnosti, s katerimi pa novi zakon kratko-malo pomete.
Ogleinjmo si paragrafe novega '.;:kona o Delavskem zavarovanju latančneje.
§ 1. pravi, da se zavarujejo vse >seb za slučaj bolezni, nezgode, inemoglosti. starosti in da ne u-vede posmrtno zavarovanje za vojce zavarovanih oseb.
§ 2. pravi, da je urejeno zava-•ovanje s tem zakonom le za bo-czen in nezgodo, medtem ko bo t* ostale predpisan statut.
Čemu cepiti način zavarovanja? Zakaj osnovati nove zavo-!e? Mnenja sem. da isti uradnik, .t bo predpisal prispevke za bol-liško in nezgodno zavarovanje, ie bo veliko več zamudil, če pripise še za ostale načine zavaro-anja — prispevke na istem ra-uuu. Cemu je treba tedaj novih zavodov, novih direktorjev in sega tega upravnega aparata 1 iaj mi ne zahtevamo, da se naj e zato vpelje socijalno zavaro anje, da se preskrbi zopet nekaj •radnikov!
§ 5. pravi, da niso podvrženi avarovanju poljedelski delavei, aposleni na ladjah, itd. Ali je poljedelski delavec manj reden od drugega delavca, ali adijski delavec ne daje tudi v lajem svoje telesne moči! Ali ni aajo svojci teh delavcev enake iraviee, kol svojci ostalih delavcev 1
Kaj čudno nasprotuje § 11. o-nutka z § 31. zakona iz leta 1SSS. Po novem zakonu se zahteva pri-avo delavca itd. najpozneje te-;om osem dni, po starem pa te-0111 treh dni.
Povdariti moram iz izkušnje, la gospodar rad pozabi vpisati lelavca ne samo pravočasno, tem •ee sploh; nasprotno pa prijav-ja izstop svojega delavca že v »rvih 12. urah ali še celo en dan »reje.
§ 11. onemogočil je redno in očno poslovanje. Vzemimo tale lučaj: Račun za pretkli mesee e odpošlje redno okoli 5. ali 6. v mesecu. Gospodar je pa ravno ik na osmi dan prijavil izstop lelavca. Sedaj je treba korektur, rtanja po knjigah in ee je go-podar preveč natančen, slede iritož&e na nadzorovalne oblasti n uradi imajo nepotrebno delo.
Že a priori je rok 8 dni nesre-en. ker onemogočuje kontorolo »brata sploh. Gospodar si bo ta *ok tolmačil po svoje ter dejal la je imel delavca osem dni na »oizkušnji in da ga radi tega ni bilo treba zavarovati. Zopet pri-ožbe, poizvedbe in nepotrebno lelo.
Da je stvar taka, navedem slu-•aj: Pri nekem trgovcu sem kon-<tatiral. da je vajenca priglasil Iva meseca pozneje. Zahteval *era seveda, da mora trgovec naknadno plačati tudi za ta dva neseca prispevke. Poslal sem mu fozadveni odlok. Pritožil se je in utemeljeval svojo pritožbo s tem, i v. ni primoran prijaviti učenca r-M ona dva meseca, ker je bil pri njemu ta čas na poizkušaji.
§ 35. določa, da trpita vsled stavke delavec in gospodar, vsak polovieo. — Dobro! Ali s tem iz-mibi delavec besedo pri vodatvu n nima pravice, da bi si zavod, si ga je delavstvo ustanovilo, uko vodil kakor on hoče, ker bo gospodar — umevno — zahteval enake pravice.
S $ 46. se osnovatelj zakona ni nic višje povzpel kot minister Heiaold leta 1917, ki je potreboval eelih 29 let, predno je povi-isJjMl^raojdobo od 20 ma 3C
LjS^ii -V .	-i.-'
Mr. JAKO riMKO. ki je peehlaMsa pobirati naroč nine is iadajeti praveveijavna po
MQA. B*jak* premyd* m
Rojakom ▼ Cleveland, in sploh r državi Ohio naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nai potnik
Dr. Koler
ci	nShgSu r«
fk	Dr. KoUr ]• naj-
^	it>n)a rioruiU
x	ilravslk. Apccja.-
fv	a«t ? Plttabursta.
" *f	m lat SS-totBO
krvi aoravt a da-•ovlttm SM. U «a M tu—I er. wrmL Srllek. C« lmat* aotoljt ih Mknr-P« Utatu. v srhi. tepMaaJ« ia% boUCln« ▼ kMtoh. pridi t* la todsta vM^bom krt. N» tekajta. kw a to-
Vm mol k« bolMBl mšnwtm pe akni
am B«todl Kakor Utn opulU. a vsa pr«n«buj* sdratj«, mm tekajte, tame pridite la faa na «a Us sopat porrnlL
HrdraaaU aB voSao kila wdfmvta v M urah la rtcar Sna irrfl* Bol—al Mahurja, ki pown<q» fes
St^poMsaJs* to hrbtn ** '"* *mm
aTpMnteT'sML W emtke*
Urada« ara: vs^kdse od a M traj da a svater: v patklk ad a sls tvsj do S. popoldaa; ob iHiMik «t a ajotraj da a »nprtdaa.
J^TSL —s>a ajsr^_
Dr. LORENZJ^ 844 Penn
■um 8LOYZHBKO	W
•OVO&SCl ZDKAYVZ1	&T6DDC
ftPKGUALIST jr^ak n-ii I I n
Motrni Bouzn	nuSDOTgft,ra>
•...Mojs stroka ]s sdzavl^aje akotaft la teeaMatt holsmL Jas mm Is adravtai aad 28 lat ter tissa Bknlaja t vseh Snlsitk te kar ms si doveasko, sate vsa sure* popohaM	la spe*
sHfl vais liiiliiis, da vas oadravte ta Trasa aol ta eOravJ^ Wkatd Silst ssa pridobil jnaitsB iknhjo pri adrmvljcaja aaBA
Jaa seftravisi ssstrapljaae frt. sulje ta Hm »e MUm. Bi« lsvl v grla, l^sdsajs las, MeOae v kastah, stani raas, Bvftfl srisbslo^. tinlwl t SMtbnrjo. ladleak, Jstrak la islsi—, nssalpw, wiHas, katar, state Ula, -nfuktt ltd.
""-''j j^iJT*pgMfe M i is
Dr. L0REWZ, 644 fm m, PlSteib, Pi.