T co*ortflL Lefo UI. itev. 76. 0 UomiDlH V SOtOtO 31 fflOTCD 19Z8. ceno Din r -* Uhata tsak dan popokbie. Hinili o«tolj« to pnmlk* - lnMrmtl do *>p«tit i 1— Din, do 100 rrtt 2.60 Din, t«*JJ tron* petit mta 4.- Dta. Popotf po dogovor«, lamitnl direk po»b«l. ^v^7 ^ / »StoveniU tfarod< *•!!• letno v Jogoelavijf 340.— Din, t* ino*amatro «20,— Dln, UpraTolltTO: Knaflora rilo «. 8. pri««!*. — TeldfHi 2304L Uredrilhrot Kmflor« rflca It ft, L ttdttiotfc. — Telefon 2034 Zooet lilapslf o v finini zakonu Senzacionalno otfkritjeo vladnih mahinacijah Se dva zakona na hitro roko sprejeta, — Radikalsko «Vreme» zaplenjeno. — Seja demokratskega kluba« ■ — Beograd, 31. marca. Narodna ftkupSčina je na svoji seji nadaljevala razpravo o zakonu o nošnji orožja. Opozicija je že na včerajŠnji seji do* kazala, da skuša vlada ta zakon irko« ristiti v svoje partizanske in hegemoni« Btične namene. Tuđi danes so govorni* ki KDK, zlasti pa poslanec SDS doktor Metikoš, oštro kritizirali zakonski osnutek in navajali številne konkret* ne slučaje zlor*»b. ki jih vrše vladni in policijski organi. Tako je dr. Metikoš navedel več slučajev, da so policijski organi odvzeli pristašem opozicije orožje in ga nato delili med radikalske agitator je, ki so z istim orožjcm ogro* žali življenje in varnost opozicije ter izvršili ćelo krvave zločine. Govornik zahteva, da se zakon vrne odboru v Bvrho spremembe in spopolnitve. V cnakem smislu so govorili tuđi poslan* ci KDK Stuparčič. Rabič in Kemfelja. nakar je vladna većina predlog spro Jela. Tako] nato Je prlšel v razpravo zakonski predlog o golobih-pismonoših. ki ga je predložil vojni minister. Predlog je bil brez debate soglasno sprejet. Seja je bila nato ob 13.30 zaključena in bo prihodnia sklicana pismenim potom. Drugih važnejših političnih dogod-kov danes ni bilo. G. Vukičević se je mudil opoldne v avdijenci na dvoru Domneva se, da je pri tej prilikl predložil kfalju v podpis ukaz o imenovanju rad4kala Kujimdžića za ministra pošte. Večina poslancev je že tekom današnjega dopoldneva odpotovala do-mov, kjer ostane čez velikonočne praz- nfke. Demokratski klub Ima za popol-dne ob 16. napovedano sejo, na kateri ho razpravljal o oolitičnem položaju. Ker je ta seja v neposredni zvezi z iz-premembami, ki se pričakujejo med velikonočnimi prazniki. vlada za njo v vseh političnih krogih veliko zanimanje. Veliko senzadjo *e vzbudila vest, da je policija zaaienila danaSnje radikalsko »Vreme« in to ?asaj neka) Na dnevnem redu so aktualna finančna, gospodar* ska„ notranje in zunanjepolitična vpra* Sanja, ki jih lahko resi samo koncen* tracija najmočnejših in najboljMh ljudi. Prvi in najvažnejši problem je pro* blem sploSne gospodarske krize, zlasti pa krize dežele in kmeta. Dejstvo, da stradajo danes nekoč najplodovitejše pokrajine, je dokaz težke poljedelske krize, ki pomeni istočasno tuđi krizo države. Izhod iz te krize pa ni samo v velikem posojilu, ki lahko predstav. lja le trenutno pomoć. Glavno je, da priđe kmet zopet na noge. In tu mora jo pomagti vsi družabni sloj i, kajti če si ne bo opomoge! kmetski stan, tuđi dru» gi stanovi ne bodo mogli obstojati. Tu* di naš zunanjepolitični položaj je ta« kšen, da mora sodelovati pri delu za boljšo bodočnost ves narod. Novinar i i so poz orili g. Jovan oviča na Mussolinijeve izjave lordu Rother« meni, zlasti na one, ki se tičejo revizije trianonske pogodbe. Ne bi rekel, da je ta Izjava točna. je odvrnil g. JovanoviČ. Če pa je gosp Mussolini res poda] takšno izjavo, zna« či tof da je pripravljen popustiti na vseh straneh in v vseh smereh To po* menU da je g. Mussolini pripravljen iz* prazniti Zadar, izprazniti Istro, zapu* štiti Brenner in da je sploh za revizijo vseh mejt ki jih določajo mirovne po* godbe. V ostalem bi bila to tuđi edino zdrava baza za sporazul med nami in Italijo. Toda prepričan sem, da g. Mus* solin ne misli tako, kakor je to zahele* žil lord Rothermere v »Daily Mailu«. Zastoj v naši zunanji politiki Pogajanj z Italijo še ne bo« — Diplomacija caka na izid franco- skih in nemških volitev. — Beograd, 91. nrarca. Daaies popoldne cdpotuje l>tali)anskJ poslanik general Bor-drero v Rim. Včeraj Je hnel nad emo uto trajajoči sestanek z namestnikam zunanle-£a rmnlstra dr. Su-menkoviĆe-m. ki sra }e pri te' pfrili-kf obvestil da ostane v Rimu čez velikonočme praznike. Splo§no se donmeva. <3a se bosta med praznfkf sestala v Rimu Mussolini in genera! Bodrero ter da bo pri tei prilikl da! Mussoifni bcosrraisketno po-sianfku direktive za nadaljnje postopanje pri re§evflfljn akru«ln!!i vprašani v odnosa-|ih med Jugoslavito hi Ttallio. Kakor se zatrjuje v poučenfli lcrorth. to v zadnjem Času v teku prlwtve za s*o-Tizvm elede ratfflitaclie nettnnskfh konveti-eij Do definitivnih sklepov doslej §e ni prišlo ker niti Jugoslaviia. nit! TtaTlia ne smat-rata, da bi bil zdal primeren čas za re5e-yanje tes:a vprašanja. V Jugoslaviji pre- vVaduje po zatrdfla poučenfti krotov teo-denca, da ]e treba počakanl na tekl volitev na Prancoskem io eventuelno Se na izid voHtev v NemčiM in Sele nato nadaljevati akcijo za ureditev naših odnoSafev z Italijo. Po sploštil sodbi bodo iranooske te nemSke volitv© velevaine za razvoj politične situacije v Evropi ta bodo zete vpH-vale na med narodne odnoSaje. V Prancui s* vrSe voHtve 29 aprHa, v NemćiH pa 20 •naja. Na§a država trna torej Se 2H tneseca Časa, kl ea hoč« fczkorfetid za pojca}anja t nekateitmi soacđiriml držarmint. 6o&m W s« m«d tem sonđi-ral teren za evtntvelsa oosalaiihi t Ittlfjo. V tintnJJ poilUkf I« na-^ta-l pri nas radi odsotnosti zufiantesa ministra dr. Marinkovića nekak zašto). Po poTočiln iT zunanieRa mintstrstva se vme dr. Marinković iz inozemstva koncem aprila. fffđ abdikaciji \\i\wkw kralja? Senzacijonalna vest pariškega lista Radi napetosti med vladarskim domom in Mussolinijem se na-merava kralj Viktor Emanuel odpovedati prestolu na korist pre- stolonaslcdniku Umbertu. —Pariz, 31. marca. Rimski dopisnik »Ouotidiena« poroča zelo zanimive podrobnosti o napetosti med italijanskim vladarskim domom in Mussalinijem. List poroča, da krožijo v zaupnih itali-janskih krogih vesti, da se namerava italijanski kralj Viktor Emanuel odpovedati prestolu na korist svojega sina, ki bi zasedel prestol pod imenom Ura-berto II. Glavni rarlo«, ki sili italijanskeea kralja, da se uniakne s prestola, je po mnenjii poučenih krogov iskati ba5 v napetih odnošajih med kraljem in Mussolinijem. Merodajen za ta sklep itali-ianskega kralja pa je bil nedavni na-stop bivšega dolgoletnega italijanskega minrstrskega predsednika Giolittija v oarlamentu o pnliki razprave o volilni reformi. Krali je doslej opravi^rval svoje stališče napram fašizmu s tem. da fasizem spoštuje ustavo. Znani govor Giolittija pa je kralju odprl oči, ker ie dokazat, da pomeni volilna reforma odstranuev zadr.nh ostankov ustavne-^a stan.a ki popola pielom s pretek-iostjo. To 'e uta ijanskega kralia tako razočaralo-, da je sklem'I nmakniti se in preDU?ti*i svo emu sinu ki naj W se bori* z Mussotmiiem za vladarske pravice. Zanimiva Ie tuđi verzija, M krof! v franeoskih političnih krosrih. elasom ka-tere se je nedavno vršiJ dvoboj med MnssoHnijem in prestolanaslednikom Urnbertom, pri čemur je bil baje Mus-soiini lažje ranjen. Potresna opazovalnica na ljubljanski univerzi Kako so urejeni potresomerji. — Dve potresni coni. — Kakšni Talovi nastanejo pri potresu. — Pomen potresomerjev. 2e začetkom leta so razni pr&roki na-povedali, da bo letošnje lero leto velikih katastrof in poresov. Res je, da se letos pojavljajo potresni šunki in tudj večji ka-tastrosalni petresj po x*<*m svetu. Dnevno čitamo v časopis;h o potresih v tej a*j on\ državi. Zato bo zammivo, če na tem mestu opišemo, kako so ureiene moderne potresne opazovalnice. Za Siovenijo ima. mo na ljubljanski univerzl potresno opa-zovalnico, ki sicer tti najmodernejša vendar pa resistrira natančno vse vrste potresnih sunkov. Našemu uredniku Je upravitelj ljubljanske potresne opazova'nice prijazno razložil delovanje seizmografov te njih u-stroj. Opazovalnico oskrbuje že od cjene ustanovitve asKtent zavoda za meteoro-'ogijo in geodimamiko g. Oskar Reya. Naš urednik ga je dobii v njegovi sobici na univerzn. Na miz' pred njim tn na policafa rn stolih oko.i{ ležijo Stevilne knjige, piša. ne v nemškem, franooskem m anglcSkem jeziku. Takoj se vidi, da mladi znanstvenik cenj svoje knjige nad vse. Bil le za-topljen v debelo knjigo o potresih. Ko Je naš urednik povedal, kaj bi rad, sa \t asistent rade volje pe'jai iz kabvnetj, v klet, kjer }e nameščena potresna opazovalntea — Aparat mora bit! v rvezi z majko zemljo, je dejal g. asistent, zato morava v klet V klet? Je v stekleoj ornati postavljen seizmograf. Velika ura enakomerno tikta. kala na stemi to ob njei se vžiga In aga. snisje vsako minuto žarnica. Nenaden obču-teic spreletf človeka v hiadtil k'eH s ta-iinstvemm tiktakaniem In z 2arn-ico ob. svetljemim aparatom, ki zaznamuje porod, ne bolečine majke zem-Ije. Princip opazovamja zemeJtekih fx>tra-$X3V Je zelo enostaven, začne razlagatt f. asistent Poznali so ga že Kitajci pred 2000 leti. Vporablja se Newtomyv za-kem v vztrajnosti teles. C© n^ vrvioo ptitrdim te'o, nastane oavadno nihaio Ka-dar pre-maknemo vfbiSče, se telo vedno upira spre. membi štanda, hoče vztrajatl v svojem stanju Ce pdtrdimo na cio pero, Id piSe na papir, se ob vsakem premiku vrtišča premakaie todi peto s telesom, ki hoče vz. trajati na prvotnem mesru. To Je eno«tav-ni princip opazovairja potresov. V resnici elo na nihalti ne vztraia na svojem me-stn in se tuđi premakne. Zato Je Nemec Wiec4iert konstruira! takozvane vdušilce, lq brani Jo, da bi se z nihalom premaknOa tuđi masa. Ljubljanska opazovalnica I« tako' ure. lena* da vrtiSSe nfhala, ld Je podobno batu z to}aj em tn 200 kg tožko maso na koncu, stoji na Cordonu v betonu, kl Je v zvezi z zenuio. Niha1^ Je tore] obrnjeno z maso navzgor Z maso sta zvezani đve peresi, ki zaznamujeta na okajenem pa. pir Ju, kl Je na vrtečem se bobn&u, vodo. ravne Crte. ka4ar zemlja miruje at pa va-lovanje, kadar se zemlja trase. Potresi so trojni, nađaljnle t. aatetent u*0Tnt kadar se v zemaljski notranjotc udreio plastf, vufkansid, kadar nastanelo v zemeljski notranjostl vulkanske eksplozije In tektonski, katere povzrnča krčenje zemeidske skerje. PostediuJ so najposo. I steJJL Za n im ivo Je, da se potresi pojavljajo v dveh oonah a'J Crtah. Prvt gre od špa-nije ob obali Sredozemskega mori a do Cr. nega morja !n preko Male Azije do Himalaje tn poli-neškesa arhipeia. Druga potresna cona gre navpi6no na prvo preko Ja. p-onske, se nato ovije do Aljaske fn teče ob zapadni obafi Amerike do Juga. V teh comah namreč nastaja mlado gorovje in se zemeHsika skorla najboij krči. Gl'ob'm.3 potre^nega centra Je zelo raz-•ična, vendar ne presega 60 km Ob postanku potresa v notrairjosti zemlje se valova-je pronese na zernelisko površino zaradi elasr»citet« kamenin. Tako nastanejo tro. vrstni valovi. Lougiudimalnf ali prime, transverzalni ai! sekunde in površinski ali maksime. Longirudimalna valovi gredo po najkrajSJ po ti iz potresrtega centra na po-vršje z brzino 7 km na uro. Zanimivo je. da č'ovek ne občuti teh valov, kakor tuđi ne transverzalnih valov, ki gredo po isti poti z matijso brzino (5 km) od potresne. ga centra Oa površino. Le površinske valove, kl se razšrjajo 3 km na uro in so za nas občut'jivi katastrof a hi 1. TI pod1-rajo in rušijo hiše io druge ČIoveške na. prave. Proti davku na poslovni promet Sarajevo, 31. marca. Za nezadovoljstvo, ki vlada v nesrbijan*fcib pokrajinali pro U »edarvje-ma reikno. le snaćifaia tuđi včerajfnj« sela Tr-eovsfce in obrtne sbornic« r Sarajeva. Foročila po«ainexmh reJereotov »o napravila aa rse fiUoe cboroice seto moče« rtK kec le te vHto rttvid-oo, da se nobeoa taictjat*va josoodarskih kroiov dl apo^tevala na pristojnih mestio. V raspravi o teb poro&Mb te Je tndl poka«ak> pravo rax-pok>žeo}e rborrtj-drrih danov. Tako se Je radikal Du§ao Marić pTedvsem prkoZeval. ker nišo uspe-la posredovanja zbornice zaradi okinjeirta đavka na poskmri promet. Naglalai je, da bi zbornica, ker davek ie ni okinlea, »orala vsal poskrbeti. da bi te povsoo* ena*o plalevaL Po ojerovlh avientnfinih kiformacalah le Sarajevo laosko leto plačak) 9 miriJonoT Din tega davka, dottm )t Beograd p!a£a4 samo 2 mflijoaa Dio. V rephBd mu Je neki drtrsf 51ao zbornice odsovarjal, d* te le proti davku aa pos4ow! promet pričela teda) opirati tuđi beocradska tboroica te sicer bri-kone zato, ker se Ie ▼ zadnjem £asn to* tara nriček) bo-U riT&rotno totirJevaTrJe ttgn đavka. Koofino Je bik) sfclenjeoo, n*j tbomtea nadaljtije svoje priradervanjt za nkinjenje dav4ca ne poslovni pTOtnet. V SENU ZGORELI .— Prasa, 31. marca. Suoči te nast&I v vasl Malesičić v bliifnl Prage požar v ne-kem senjaku, kjer Je Wlo naku»piče«ieffa blagi 70.000 meterskifc stotov sena. Kljub ta-koj^nri potnoči grasilcev ki vojaStva »enjaka nišo mosrli reši'H, ker Je primanIkovalo vode, tz corečect s enjaka te Je pri val i Io ne> nadoma med rasilce dvo^e napol ožfanib trnpel. Kakor te Je poznaje ocotvvno. Je prenoCcvalo v teajalni oferoe 40 oete^tihoT, kl tti Je PofaT taWfl ▼ mnta. Trlje tnoSki fn' n«tea ženska so »ogotnoma tcorelf, 4 »a so Mt $ frnTfnimi opcklltniml prepeljaia v bolnico. Dam i te za spomenik kralja Petra Osvobođitelja! POPLAVA V ISTRI — Trat, SI. marca. Radi iilnih nalivov ao narattli v Istri vsi potoki In rek«, kl ao d«< loma prestopile bregove in poplavile okolico. V okolld Kopra je poviročilo drtevja ob-riitno Škodo. VglM poplave je porušenih vel hiš. ČloveSkih irtev doel^j ni bilo. BREZSRČNA MATI — Pari«, 31. marca. V nekem predmetrtjo je bila aretirana neka voina vdova. W Je od Jestih svoiih nezakonskfh otrok umori* pet. TrupU je razsckala na koSJJte in j.^ rmetala v vodo. SRECNA AMERIKA — \Vashlnxton, 30 marca. Državmf taj-ofk Mellon je izjavi, da Je v Zedimj«ih Jržavah $e vedno nad polovico vse«:a rU. ta na svetu. Ccprav so biie v zadnjih šo-stih mesecih od^lane ve^ie kolij-inc rla-ta v i*>ozemstvo. vendar to ne pnde v poltev za finanim položaj Zedrnjen;h držav. Samo nieseca marca Je bi'o oddano v inozemstvo za 90 mi1i}onr»v d<^ariev zlata. VANDERBILD 2RTEV * VTHARJA? — Nrwr©rk, 31. marra. Včeraj «e j# raw 5irila tukaj vest, da ne je pon^fsr^U mani aroeriški milijonar \Viliam VanAra< U kopali^« Minmv in bi moral i* dne 25. t. m. dospeti v Newyork. V>*» poir-»•dovanje xa jahto pa je ostalo doelej bm-usp*§no. Ker so vladali »dni« rini hucii vi-harji, ni izkljufeno, da g© je jahta pon«» krečila, Kltajska državljanska vojna _ Šangha}, 30. marca, (ri.> Nacijonalistićna čete so doživele s strani komirnistov, ki korakajo na Svatov težak poraz. Kakor pr>« ročajo. bodo prispcle v kitajske luke šte# vilne ameriške bojne ladje. Akademija Sokola I. na Taboru r sobo to dne 31 tnarca 192S ob pol 9 ur* ive^er Iz ljubljanske kronike Tatvina dragocenih kož. — Gozdni požar na Šišenskcm * hribu. — Ubogi Milanček. V FranfiSkanski uliH stanujo^i krtnaruH mojster Peter Semko, ki ima svojo dolavnico aa Viču ob cesti proti Dobiavi, j<» 5e le radnji &a oparil. da mu ie zmanjkalo ve-i koi, kakor dehorjevih, kuniih in lisi?jih v skun-oi vrednopti 3110 Din Tat\ine je osumljeu aeki krznarski pomočnik. V1IJ1 itrafailc Franci MukviB je rferai okoli 15. zapazil velik požar v (ro&hi na Si-lenskeni hribu Gorila fe 9tplja. Avi7.iral j« noiarno brambo v Zjrornji $i5ki, ki je i načelnikom g. Rojinom takoj pričela akcijo, da *e je požar omejil in udu>il. Z^or*»Ia je stelja w goniu posestnice Franfiske Sirnikov« s Vita na površini 2700 m* Kakor domnev«jr>, fe požar nastal tako, da je neznan izletnik vrgei tleČo cigareto v steljo. >Mama, kruha, kruha!« tako J« danei dopoldne na policiji prosil svojo xaprto ma-*er 21etni Mtlan. ki mora nepro*tovo]jno de-liti usodo svoje matere Danice Tomazin, o kateri smo včernj porofali, kako je krarila razno perilo in kako je vlomila ▼ klet realc-nega slus* ?. MarinSka. Stanovala je v Jar-5ab pri Smartnem ob Savi v neki barnki. Tam so dobili veliko množino perila, ki j© bilo lani pokradeno raznim periram. Detektiv Močan je včeraj in danes sortiral pokradeno perilo ter pa za potamne stranke zvezal w culice. 2e vjera i so prihajaJe rasne stranke na policijo, ki no reklamirale zase pokradeno perilo. Na Koncrepnem trcni je ukradla perici Mariji Lampifevi vozifek r»eril«, ki ie bilo last g. Frana Silvestra. vredno nad &V) Din. Anici Petelinfevi v Gosposki ulici je. ukradla perilo, vredno nad 1110 Din, %. Tr-bančidevi ▼ Florijanski uliri 455 Din vredno perilo. Tomazinova priznava tatvine. Njen sinček Milan stanuje »daj % materjo ▼ policijskih saporih. J© lep in »drav defek. Policijsko ravnateljstvo pa boce oddati v prehrano t Decji dom. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni podvala. V prostem prometu no notirali: Dunaj 800, Berlin 13.595, Milan 900.30, London 277.50, New-york 5G835, Pariz 223 80, Praga 168.50, Cu-rih 10.96. ZAftRKBŠlCA BORZA. Zafrrebiktt bona dane« ni poslom la. V proctem prometu 00 notirali: Duoaj 800, Ber-Mb lt.5M, London 277 90. NVtvrork 53.835. Pariš MISO, Praca 168 50, Curin 10.95. Efekti Voina Ikoda 44S. INOZFM«KP BORZR C«rfn: Beograd 9.13. Dunaj 73.06, B<»rlii 124.15, Prajpi 15M Parix 2143. LondoJ 1 25.3415, Newyork 519.10. *fnwi i «*EOVPNSKI WAWOD. 3ne 3f. macca I02S. We*. 7t 0logavice h prave ali umctne svile Vsaka dama ve. koliko veliaio njene nogavice, in radi tega paziti, da bođo vedno popolnoma v redu. Z »RADIONOM* lahko perete nogavice kolikor-krat hoćete, one ne bođo nikđar izgubile svoj prvotni sijah ,.. , _ Eno pravilo ]e važno: Vedno je treba *RAD10N* v $ mrzli vodi raztopiti, a potem nogavice izprafi v mlačni raztopni. Potem izprati s čisto vodo in raz- .• prostretit da se suše. i S takim pranjem bodo nogavice okrunile svoji sijal in svoj svileni izgled. • * Davek na prejemke javnih in zasebnih uslužbencev Jutri s 1. aprilom stopi v vcljavo novi uslužbenski davek, — Nekaj pojasniL f\> oovem đavSnem zakonn stoiH s 1. aprilom t. L v veljavo tako zvan; uslužbenski no veliko l\tv'\\o uslužbencev. da plačaio tekom vsa-keza četnletja mesečno na račun uslužbenskega davka pavšalno \rsoto, ki ođs«varia povprečai visini davka sa prelSnJc tri tnesece- Davek se bo pobirat na podlaci naslednjih tabel: ■ *■ J' I. tabela (SI. 89-95 novesa takona o davkih) vsebuje predpis davka oa povratne redne me-sečne prejemke vpokolensev, državnih, samo* upravnih, bančuih in ostalih zasebnih uradni-kov. Plačule se na dohodek / davek do 48 Din 1 Din 200— 1000 Din ■- 4— 27 Dio 1.001— 2.000 » 31— 74 » VOOl— 3.000 » 80—141 » 3.001— 4.000 > 149—228 » 4.001— 5 000 t 238—313 » 5.001— 6 OM » 336—411 » 6.001— 7.000 » 421—5! 4 » 7.001— 8 000 » 525—628 » 8.001—9 000 » 640—752 > 0.001—10.000 » 7M—W5 » 10.001—10500 » 899-943 » 10.500—11.000 > 10 odst. » 11.000—12 000 » 11 » » 12.000—13.000 » ' 12 »» 13.000—15.000 » 13 » » 15.000—18.000 » 14 » « nad 18000 » 15 »» II. tabela (5!. 89—00 noveea zakona o dav-kih) vsebuj« odmero davka na povratne teden-ske đoh'jdke tovarniškrh. obrtnih ta drugih đe-lavcev, treevskih in obrttiiških pomočnikov rer ostalih ročnih delavcev z nesamostojnim zasluž-kom in pokličem. Plačuje se j «a dotaođek davek do 48 Din 49— 120 Din t.50—250 » 121— 504 » 3- 19 » 505—1008 » 20 50— 50 » 19109—1512 » 62—106 » 1513—2016 » 106—162 » 2017—2520 » 165—226 » 2520—2640 • 10% » 2640—2SS0 » U % ■> 2880—^120 » \2% * 3120—3600 » 13% » 3600—4^20 » 14% » mad 4320 » \h% • III. tabela (Cl. 96 twve*a zakona o dav-kih) vsebu^e odmero davica na prejemke, ki se po-javljajo od slučaja do slučaja, kakor na tantile-me, najrade. honorar)e. dnevnice za sele raznih oitne takse, sotarino in s!i£no. Plaču]e se ni dohodek .. davek do 1.000 Dhi 4% Din t.000— 2000 » ■■*.•■■ B% • 2.000— 3000 » ^ ;1 ';* t% * 4.000— 5.000 » ; , V, 4 7 % * 5.000— 6000 » ?- 8% » 6 000— 8000 » , ' 9% » 8.000— 10000 » V • 10% » 10.000— 12.000 » j, ,J| U % » 12.000— 15000 » - i ■• \Z% • 15.000— 18 000 » , 13% » 18.000— »000 » 14 % » 25.000— 90.000 » 15% » 10.000—100 000 • 16% » tud 100.000 • 17% • V svrho to&ief* <5đrner7anja davane osnove ]e treba apnltevati: 1. Po ten tabelah se odmerja bi plaiuje davek na vse povratne mesečne dnhođke in prelemke kakor so plače vseh vrst, osebne In družinsk« draeinjske đokTade. stanar'na (v deaaritt «8 v na'an). pokofri:ne m ostale pokoinin&ke orejem-ke, plače dnevničarjev (po GL 130 I ako na t urađniklh). mesečna narodna priznanja w pod oore. posebne stalne doklade (sodoiSke, direktor* Ske . đr.). 2. Osnova za obđavčenje se dobi, ko te od-^telc od skupnih mesečaib prejemkov osebni k> družtnski odbitek in slcer: a) Od skupnih prejemkov do 4000 Dio se oditeje na račun rakooskesa odbitka 400 Din mese&no, ta vsakeza otroka do konČaneza 18 leta (ako otmi samostofrez* mestrCoeja dobod-ka več kakor 100 Drn) po 100 Din meseCno. b) Od skupmb meseCuih prclerokoif 4001 do 6OO0 Din se odjele polovica rakon^iega odbh* ka iz prejSnje to£ke. Za preiemke nmđ 6000 Dio mesečno se ne priznava nobe« lakonski odbHek. temveč se vse obdavii. c) Kdo* stop v več sVuJbenili odn^SaHh (da n. pr. ore-lema državno ookojnino In le privatni uradn!kV se ma phznava samo eo eakousU chJ-bitek io sioer pr! dohodkn, kf Je veCJi. Ako ima ta donodke mož in žena, bođiaf te slaibe aK drage^a nesamost^Jneg« pokliča, se zakonsk* odbitek za otroke prizna samo pri oče-tovlh prel^mk'h. 4. Vsi povratni mese&n* nslufbenskl prelemki se smjtrajo kot en davčnt objekt (plaCi. dodit-ki, stanarina) ttr se obdavčijo po odjovarJa)oCib stopnjah I. tabele. Prejemkt, Irt se pojavljato od slučaja do sln-Čala (honora. Ji, tantijeme i. đr) tvorfjo vsak zase davčn! oblekt in se obdavčajek* po III. tabeli brez vsakeza zakonske za odbitka, 5. Uslužbenskeza davka ni plačalo osebe. ka-terih dohodek od nesamostojneKa de!a * pokHca ne presega 400 Din mesečno, 100 Din tedeosko al«i 16 Din dnevno. 6. Po II. tabeli plačuelo davek označene osebe s tedenskim a ti dnevnim zaslužkom. Osnova za obdavčenle se dobi. ako se od skupnih te-denskih aH dnevnih dohodkov od^feje osebtH \n drimnsJci zakonski odbitek In sicer: a) Ako dohode* ne presejca 960 Dro teden-sko aM 160 Dio dnevno, se odbije 100 Din terensko, 16 Din dnevno ra za vsakeca otroka d«> končaneja 18. leta po 25 Din ted^nsko ozlroma 4 D*n dnevno. b) Ako dobodek inaSa preko 960 Dio teđen-sko a4 160 Din dnevno, se odbije polovica ta-kofisfceza odbitka iz prednje točke. Pri prejemkth nad 1440 Dio teđensko aH 240 Dio dnevno bJ dovođen ooben odbitek. 7. Vsf đelo da laici kakor tndi driavne hi samoupravne b'azajne ter blaziJne đruzih Javnih ustanov. ki vrše tlačila na podlaci službenih odno^ajev, so dolini ob vsakem tepladiki odbiti davek po lestvid I. aH U ter označiti v tapis-niku ^tevilo otrok do m nad 18 let. Vplačanl đavek se kna oddati po spisku, ki ima biti se-stavljen ^o oradnem etioinero formnlarjo, pri-siroM držav. blagajni nafkasneje 15 dan po fetekn vsakega meseca Ta davek %t more plačati tuđi z davčntm? tnamkami. o čemer bo izdal finančaf minister posebno odredbo. 8 V*aka oseba, kl jma đohodek od nesamo-*tolneza dela aH pokliča. Je dolina pred prtfet-kom koledarskeja leta. vsekakof na twed »sto-pom v službo, nabaviti si od svoje občinske oblasti đavčno knjižico, v katero obč-inska oblast vp:5e njejovo itne, rniena hi leto starosti njegovih otrok. Državni in samoupravni nrad-niki bnaio plačilne knjižice, v katerih morajo bitf istotako navedena imena tn leta starost? njihovih Mrok na podlaff prijave za sprejemanje družinskih doklad V davfine knlitice vpisule delodaaDec vsa vplačila m odbitke od davka ter potrdi njihovo točnost s svojim podpisom 9 Na đavek na prejemke od nesamostojneca đeta 9€ ne moreno natapati nobene itmonprivne doklade do 4000 Dio mesecnih oziroma 960 Dhi terenskih prelemkenr po odbitka zakofisiega od-Mtka \t točke J. to •■ iforaj asTedenfU »ripomb Prtko teb rtot, kakor tmdt na dohode* od tantt-lem m AlaCnltlo tamo »pravne doklad« Drlavnr uslu*r>enci ne plafiaielo samoupravnih đoklad 10 Invadlldska in komorska doklada se ne Dlačujeta 11. Za vsako prikrivanje ali netočno plače-vanje davka te đoklad ročnih s^lavcev se kazna- (. Jclua^uiec i* vsak ^MunvZDi da]a!ec, ki kreitimiranrm organom đavSne oblasti kn fjnančne kontrole prepreci vpogle4 na leca mesta aJ pa mu oe da zahtevanega poJasniU ocirotna ma odreč« vpogled v postovne knjiže plafiloe liste In davčne knjižice, se kaznuje i ;k>bo od 1000 do 20.000 Din. Šikaniranje naših izseljencev Vprašanru naših hzsehencev DosveĆamo radnji Čas sicer večjo pozornost, toda §c vedno obstojajo gotove sekature. k! po-vzro^ajo na^im izseliencem ogromne stro-^C. Izseliend v Kanađo se izKIiuC-no re-krutirajo \z naSiti poljedclskih sloiev. Na§ kmet na Notranjskem fn Dolerrskem se je zadnja leta prezadolžil, ker doma nima ra-dostnih virov, da bi vzdrževal kmettjo, kf mu donaSa male dohodke. Kmette povsod iščeio zaslužka, toda dr>ma ie tako minima-len. da so prisiljeni romati s trebuhom za kruhom v prekomorske države. Val izseljencev se ie zadnra leta oftrnil v Kanado in ćelo v Avstraliio, kjer pa so razmere za naše ljudi zelo slabe. V AvstraliH moraio delati po gozdovih in pustin'ah. k;er so prepn^ceni rx>iK)lnoTna samim seb4. Tz^elfeniSk? nadzornik v Lmbliani le nedavno obiavil. da se postona z našimi \z-selienc! v Kanadi zelo strofo. Prepričali smo se sedai. da ie to res. Dne 18 februarja )e nameravalo odpoto-vat> iz Liubliane v Kanado 18 i-zseliencev Od teh je bil iz Ljubljane vrnien 1, u Ant-w erpna, kler se izselienci vkrcavajo na parnk, pa ie tamo^nM kanadski fzselie-ni?.ki komisar zavrnil 5 krepkih izseliencev iz raznih po naSem naziraniu neutemelie-nih vzrokov. Vkrcalo se ie samo 12 oseb Dne 11 marca je nameravalo odpotovati iz Liubliane 35 izseljencev. Od teh ie ljubljanski zdravnik zavrnil 2 tako. da se )t vkrcalo 32 izseliencev. * 18. marca ]c nameravalo te Llubljane od poro vati 151 tzseltencev. i>o veČtni iz \o-ga.^kega. koČevskeca In črnotnaliskega okraja. Od teh sta bila zavrniena v Parizu 2 a v Antwerpnu 4. Vkrcalo se le 145 izseliencev. Dne 24 marca ie nameravalo odnoto-vati iz Liubliane v Kanado 63 izseljencev Radi nesposobnosti je bilo od teh že v L!ubliani zavrnienih 5. a iz Antwerona 2 ta ko, da }e odšlo v Kanado 56 izseliencev. Vzroki zavrnirve nišo ntemelieni. Ne razumHivo Ie. kako more zdravnik v Ljub-lianf, Antwerpnu ati Parizu usotoviti kak-^no bolezen ko ie vendar oradn-i zdravnik dotičnesra okraine?:a glavarsr\fa ootrdil z uradnim spričevalom. da ie izselienec zdrav ti srvosoben za delo. Se bolj neutemeljena Je ugotovitev ka-nadskega kornisaria v Antwerpnu. da U. pr fzselienec ni poljski delavec radi česar «a ne puste v Kanado To ie smatrati za po-niževalno za naša oblasrva, če se na tak način ovrže pravilnost potnesra Hsta. v ka terem ]e uradno potrjetio, da le izseljenec polledelec. Proti takemu postopanta icomlsaTlev !c treba najodlAčneje protestirati. mero zopet tTrrrrw LJ&rv !?ane proti Hamburgu, ozirorna Bremenu Cerrm «e je treba fzseliencem V! z veV'kirrri refavami l«n mojroče % zadolžitvam^ zbiraio potne strofe, po nepotrehnetn voziti v Za-sreb in zopet nazai v Ljubliano? Pisane zgodbe iz naših krajev Lot za mlado pustolovko. — Strašna smrt delavca. — Pone- srečen atentat na zagrebški brzovlak. — Drago plaćano proro- kovanje. — Hajduk Mosor o svojih junaštvih. Xz Osijeka poročajo, da Je včeraj tja dospel detektiv iz Sombara, ki zasle-duje neko 131etno učenko Radojko Basa, hčerko veleposestnika iz Samobora. Mlada učen ka je prav rada obiskovala kinopredstave ni tako je postala pustolovka. Vtepla si je v glavo, da mora prepotovati ves svet Vendar se ni upala sama na potovanje. Zato ie pre-govorila neko součenko B'agojevo, da je pobegnila z njo PredvčerajŠnjim je Radojka prišla k prijateHici in prinesla seboj 2!tisoč Din. Ta denar je ukradla svojemu očetu in je nato pobejrnna s svojo prijateljico proti Osijeku. Detektiv mladih pustolovi ni naSel v Osijeku in je odpotoval v bližnjo vas Bra-5evca, kjer ima Radojka sorodnike. Ce ju ne najde tam. bo policija orsranizfrala obseŽnejSi lov za mladima pustolovkama. ¥ Iz Subotice porućaio, da se Je tam pripetila včeraj strašna nesreča v tvornici žeieznega pohištva. Delavec Ivan Bandin je bil zaposlen v tovarni pri strojih. Bil je popolnoma sam pri stroju in nesreća je hotela, da je spodrsnil in so ga kolesa zagrabila za obleko. Ne-srečnež je padel pod kolesa, ki so ga popolnoma razmesarila. V tem trenutku :e stopil v strojnico neki delavec. ki ie >pazil nesrečo in takoj astavH stro-j Bik) je pa že prepozno. lzpod koles so ^otegnili zdrobljeno in razmesarjent truplo ponesrečenega delavca. O nesreći so takoj obvestili policijo in de-avćevo mater, ki je prišla v tovarno Ko je mati zagledala razrnrevarjeno truplo svojega sina. ie obupno zakriča-la in se onesvestila. Ko Je prl§!a k zavesti, je zaćela divjati In so zdravniki ugotovill da se ji je omračii um. Tz Splita poročajo, da Je bfl blizu mesta aretiran neki Suić iz Supetra, ko :e postavlja! na železniško progo dve železni palid. Su!ć je umobolen in je hotel izvršiti atentat na zagrebški br-zovlak. Umobolnega atentatom je zasačil železniSki čuvaj, ki je pregle-doval progo pred odliodom vlaka v Zagreb. Suića so orožniki takoj odved-H v splitske zapore. Suić je najbrž ita-lijanski državljan in policija sedaj pre-Ukuje, če ie umobolen ali ga ie kdo na-sovoril, naj postavi železne oalice na orosro in oovzroči veliko železniško ne-srečo. Su!ć fe pri zasliševanju izjavil. da ga ie nagovoril neki deček, naj postavi palice na progo. Policija zasleduje rega dečka in se pričakuje še zanimi-va odkritja. ¥ Nedavno so neznani zlikovci vlomili r trgovino Jakoba Abla in Adolfa Vo-sla v Bački Palanki. Orožniki so uved-ii preiskavo in prišli tuđi v stanovanje Cigana Janka Nikoliča. ki ga pa ni bilo doma. Njegova žena je sprejela irožnike zelo nezaupliivo in ko so Jo pozvali, naj odpre omaro, je odgovorila, da je izgubila ključ. Končno je omaro Ie odprla in v njei so orožrrki lasli veliko množino manufakturnega blaga in svilenih robeev. Sledilo je pa še drugo odkritje. Pred meseci je posla1 truovec i manufakturnim blasrom v Palanki M:ha Sumaher svojega pomoćnika Jožefa Penca k Ciganki Vo-iani. da bo poravnala neki stari dolg. Pomoćnik se ie napotil k Ciganki, ki pa ni hotela dolga poravnati, bila je pa pripravljena za odškodnino prorokovati Penc se je dal y svoji lahkovcr-nosti pregovoriti in Ciganka ga ie pre-priča'a, da more tako začarati, da bodo vsa dekleta v Pa'anki van; zaljubljena. To pa stane veliko denana. mu ?e rekla prebrisana članka. Pomoćnik je brl takr>? nrpravljen plačati pa^nibiTo vsoto, samo da bodo dekleta vanj st-ijubljena. C'ganka mu je dala svinčerto kroglo in mu deja!a. dt se mora vsaVo dekle vanj zaljubiti. Če se je doUknt s tem predmetom. Ktr rx)rnočn1k mI imel denaria. da bi citranki o!nčal, to kradel svojemu ros^cKiariu bia^o m ua dajal sleparski čitanki Trsrovec 'ie spozna! svoje b^sro. ki mu sa je policija vmila. Ciganko in n&pošteneca tr-crovskesa pomoćnika je pa obdržala V zaporu. Hasan Tvazović, imenovan hidi Mo-sur Je bi! dolgo strah in trepet sarajevske okolice. Seliaki so se ca bali kakor vra^a ln nekateri so ga ce!o skrivali v svojih hišnh iz strahu, da bi se ne maščeval in iih pomori!. Dajnli so mu tuđi hrano. Hajduk iih le v zahvalo potem 5e okradel. Kančno so orožniki ujeri tega nevarnetca razbojnika, ki se Je sam Imenoval »narodni hajduk«. Sedaj sedi v zaporih sarajev-skega sodlSča v okovih. Mosnr je Se1e 12 let star in je postaven dećko. Po-doben |e pa kitajskemu kuliju in so mu ne vidi, da bi bil sin kršne Bosne. Obremeniiijejo ga razni zločini Kradel ie. kar mu je prišlo pod roko ln mo-ril riudi brez usmttjeriia. Te dni so ga zaslišali. Ko ?a je preiskovalni sodn k vprašaL zakaj je šei v gore med hajduke, ie odgovorll: Pošteno sem hajdukova!, gospodine §3;til sem m!ade in slabe, stare in siromašne. Kradd sem samo tam, kjer le bilo vscjja v izobilju. Tuđi nisem spal v gorah kakor ti misl^S, tam je zima. Ker je sodnik hotel na vsak način vedeti, kaj je Hasana spravilo med hajduke, rnu je ta odgovoril« da ga je svet pokvaril. Na svetu so dandanes sanii logovi je dejal tiasan. Rekli so mi, pojdi med ha.iduke. plen si bomo pa razdeliiu Imel sem »omagačev kakor listja in trave. Potem, ko so me orožniki ujeli, me pa nihče ni hotet spoznati in vsi so bili proti menL Še ko sern !ezal v okovih, so prihajali k orož-nikom in izjavili, da jih ie okradel Mo-sur. Pomislite, jaz sem bil pa v zaporu. Ko ga je sodnik vprašal, zakai so ni već skriva! pred orožniki, da so ga z lahkoto ujeli, je deial: Naveličal sem se haidu^kega življenja, ln da sem se udal me ie pregovorila prav za prav moja Ijubezen, lepa Fatima. Rekla mi ie: Pojdi. Jasan moj zlati, in predaj se orožnikom. Zadosti si hajdukoval in škodil narodu. Pojdi pred sodnike in kesaj se. česar si se kesati df>lžan, jaz te bom pa Čakala, četudi bo§ 10 let v zaporu. Jaz k» pa ljubim, je končal haj* ^uk ?n serr *;a nredal orožnikom Dvoboj Ijubosumnih starčkov V ruskem mestu Nlkolsku živi mnogo starčkov. ki so dosegh* svetopi-semsko starost. Revolucija ni mnogo vplivala na življenje prebivalcev tega zakotnesra kraja in starej^i Ijnđje ž!ve. kakor so živeli pod carskim režimom Nedavno sta imela dva stoletna starčka dvoboj iz Ijubosumnosti. Nad 100 let stari knez Sobotov živi na svo-em posestvu ločeno od sveta. Samo-rarsko življenje ie deltla z niim gospo-dinja, ki je pa tuđi že nad 50 let stara Toda starčku se ie zdela gospodinja še vedno žaba, ker bi mu bila lahko vnu-kinja dasi ie že sama priletna. K So-botovu je zahaja! bivši plemiČ Oarin. In starček je kmalu opazil. da veljajo oogosti Garinovi poseti prav za prav njegovi gospodinji. Zato ]e nahrulii starčka. če§, naj se sramuje. da laži na stara leta za Ženskim predpasni-kom. Oarin ie oa ugovarjal. da Sobo-^ov ni tako mlad, da bi mu mogel očitati stara leta. Starčka sta si skočila v lase in sklerrila poravnati spor s sab-Ijami. Iz škrinje sta potegnila stare, zarjavele sablje, kl izvirajo §e iz tiir§ke vojne. Toda moža ništa imela niti to-Siko sil, da bi s sabljo zamahn:la. Ker ni §lo s sabljami. sta se odloćila za DiStole. Začela sta stresati drug v dru-ges:a in ko je bil eden ranjen, sta se Dobotala. Iz Cei i a —c Ljudsko vsenčUttče. V tx>ndel}ek 2. aprila nadaljuje svoje predavanie »Naša ustava« odv kandidat g. dr. Ervin Meiak. Predavanje bo ob 20. uri v fizikalni sobi deSke me*č 5ole. --c Podružnica Jugosio?. Matice ▼ Ccl)0 ima svoi obCni zbor dne 12. aprila ob 7. ur v Narodnem domu v Celhi. —c Sokolska akadenlfa xa »amtterdmm* sfcl sklad« se bo vritla v Celln dne 15. aprila v mestnem tltda1i*cu Nastouiki viorne vTSte Clanov ln Clanic »t.jublianskesa So* kola — Matica«. —c Slovensko obrtno dmStvo ? Celln ie imelo v četrtek rveCer svoi občni zbor. Funkcijonarji društva so podali svoja po- roćila i-z katerih ie bilo razvidno delovanie dru$tva v minolem letu Pri volitvah )e bil izvoljeti odbor i eosp Rebekorn. ki pred« seduje društvu že 25 let. —C Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Križu« na CankaT-ievi cesti. £Seiežmca KOLEDAR. Danes: Sobota. 31. marca 1928, kator!-Jani: Modest; pravoslavni: 18. marca 1928. Jutri: Nedelja. I aprila 1928. katoličani: C\etna nedelja; pravoslavni: 19. marer 1928: Hugnfl. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kfno Matica; »Načni Newyork<. Kino Ideal: ■Tz.poved vojrteza kurata«. Kino Dvor: »Pod jarmom strasti«.. Glasbena akademija sentiakobskcga cle-dališkesa orkestra. Telovadna akademija Sokola na Taboru ob pol 21. PRIREDITVE V NEDEUO. Drama: Ob 15Č: »INRU; ob 20.: »Sestri« čna fz VarSave«. Opera: ob pol 20.: »BaladeTa«. Kino Matica: »Sijaj tn beda kurtf^ane«. Klno Ideal: »Izpoved vojnesa kurata«. Kino Dvor: »Pod larmom strasti«. Delarne tek ama Danes hi hitri: Bohinc, Rimska cesta; Levstek. Reslieva cesta. ■ » — ■ ■ * Po predpisih. , Redar: Vi stt ukradli temu eospo-du uro. To nam pojasnite na policijskem ravnateljstvu. — Takoj vam pojasnim, gospod redar. Zdravnik mi je to predpisal. — Molčite, kaj me briga vaša bolezen. — Saj vam pravim, da sem se rav-nai po predpisih. Zdravnik mi je rekel, da moram vedno nekaj vzeti, preden trem spat. Med INKlofrct — Kaj. ti nesrečnež si požri svoji dva otroka? — Ti si kriv, saj si me uČIl, da mo rajo otroci rediti svoje starše. „ - Stev. 70. •SEOVBNSKI NAROEb 3ne 3t mare« 192«. Stran S. Ljubljanska mestna poslopja Slroški za vzdrževanje mestnih poslopij« — Preureditcv ljtfb- ljanskega gradu. — Najemnine ▼ stanoTanjskih hiiah se morajo znižatL — Štcvilo najemnikoT v mestnih hiSalt* — Stanovanj- ska beda najrečji problem Ljubljane. V letoSnfem proračunu mestne obline ljubljanske izkazujejo mestmi poslopja in svemljišča potrebščine 3,513.971 Din, dohod-kov pa 2,195.710, torej primanjkljaja Din 1,318.261. Za vzdrievanje mestnih poslopij se bo moralo izdati 8,368.845 Din. Veeja. popravila, mestnih poslopij bo se sadnja leta vsled pomanjkanja finanenih sredstev odlašala. Za naprej pa to ne gr© veS, ker je škoda vedho večja in bi posne j5 popa vila stala Se vefc, kakor bodo pa dane9. Na predlog mest-nega goapodarskega urada se bo temeljito popravilo predvsem glavno magistra tno pOBlopje, Mestni dom, hi?a Pod Turnom it. a in 5, hotel Tivoli, hiSa ob Jegličevi ulici, ▼ SlomSkovi ulici It. 17, na trudno-▼em nabrežju 5t. 25, t Prečni ulici §t. 2. na Karlovski cesti št. 7/9, v Trnovskem pristanu 5t. 8, v Kopaliiki ulici št. 9, na ljubljanskem gradu, vojašnico kralja Aleksandra in vojašnico Mišića. Posebno poglarje glede poprar mestnih poslopij trorijo vojašnice. Najemsčina, katero plačuje vojaštvo, ne sadostuje niti v toliko, da bi ee stavbe vsaj za silo popravile. V vojaSnici kralja Aleksandra razr padajo cementne strehe in jahalnica. V vo-Jadnici vojvode Mišića manjka pri većini obje k tov žlebovje; voda sastaja in za mak a pritličje in v I. objektu se z veliko naglico liri goba. Pokvarjenl so pođi in kanalizacija. Za, najnnjnejša. popravila obeh vojafc-■ie bi potrebovaJi vsaj 2 milijona đinarjev. Po pogodbi bi morala placevati vojaška vprava za pehotno vojašnico letne najemnine 204.967.43 Din in la topničarsko vo-JaSnico 158.235.18 Din. Toda še te nizke najemnine ne plačuje vojaška uprava, češ, da po 36. letih vojašnice itak preidejo brezplačno v last vojne uprave. Mestna ob-iina bi morala dobiti za obe vojažnici let-no najmanj 1,600.000 Din najemnine. 8edaj je pa poloiaj ta, da obeina ne dobi nobene najemnine, pa* pa mora šteti visoke svote sa popravila. Uvedena je akcija, da se tem neznosnim razmeram napravi konec, Večkrat se je ie ventiliralo vpraSanje preureditve Ljubljanskoga gradu, ali vsaj sa prvo silo olepšanje in preureditev pri-Biernega dostopa na Ljubljanski grad. S sta-lišća tujskega prometa je temu vprasaoju posvećati vso pažnjo. UpoStevali je tuđi, da stanuje na Ljubljanskem gradu 83 dru-Sin, ki satevajo od obćine, da ustvari na ljubljanskem gradu vse pogoje za udobno bivališće. V a prav« ia lasi mestne obtine spada 108 objektov, med njiml većina stanovanj-•kih hiš. Stroški za všdrževanje mestnih po-alopij se krijejo iz najemnin. V megtnih poslopjih stan nj« eet 650 »trmnk. Po statistiki je med najemniki 200 mestnih uslužbencev (vsak ćetrti mestni nslužbenec stanuje v mestni hiši), 125 javnih name&encev, 45 privatnih nameićen-eev, akciji mestne oboi ne in privatnikov Se ved-n« 1500 stanevanj. Bojimo ae 1. maja, ie poteče stanovanjska eaSČita, ker ne vemo. kam naj spravimo na stotine bednih brez-stanovanjcev. Pri tej priliki moramo ngotovttt nehn mano postopanje nekaterih hišnih posest-nikov. Brez vzroka odpovedujejo strankam. ali pa navijajo najemnine na neupravičeno visino. Građiter *fanovanj«kin bfl bo »ahte^a la Se đolga leta od mestne obrine velikih finančnih sredstev. Tuđi tu borno mogli izvesti Ktanovaniskl program le takrat, c> borno razpolagali z inoiemskim posojilom Z In st ni mi sredstvi mestna obćina ne b< zmogla vsega. Ne obstoji pa Gamo problem gradnje stanovanjskih hia", ampak tuđi problem na jemntn. Slano vanjska politika b« moralu usmeriri svoje iidejstrovanje tndi na to. ka bo preskrbeti renena Ptanovanja. KaHi brezptanovanjci so po večini gmotno slabe situirani. Kaj jim pomaka, 5e tuđi dob^ stanovanje, a ga ne morejo plaćati. Pravil no bi bilo, da bi najemnina ne obremenje-vala pokameznika s već kot */« njegovih prejemkov. Danes pa ni niS redkega, d» mora najemnik dati polovico ali ćelo dvp tretjini svojih dohodkov za stanovanje. Tndi najemnine v novih m. poslopjih «o prerisoke, posebno ta vse gospodarskr 5fbk© najemnike. Naloga obi. sveta bo. d* najfde le tekom leta iihod, kaico cniiati na-femnine v mednih pe«lopjih, Seveda p»^ znižanje najemnin ni lahka zadeva. ker ima obČina Že eedaj pri »tanovanjpkih hi5ab letno en milijon dinarjev primanjkljaja Pred odloc*itvijo, da se »nizalo najemnine se mora najti tuđi kritje, kajti drugaće b* zaSla m. obĆina ▼ katastrofalni deficit. Spro-žen je predlog, da se višje obdavći dobodel* hišnih gospodarjev od tistih najemnin, ka tere so dosegli preko zlate najemnine i> leta 1914. Ne bo pa dovolj, da sam« ©Mina iiđa Pospešiti bo privatno ineijativo. Prisnati moramo, da so zadnje dve leti privatnik i veliko zidali in bi še veS, Će bi bil stav beni kredit cenejSe na razpolago. Većina zapadnih držav je pospeMla zgradbo stana vanjskih hiš na ta naćin, da je država ir; da so obćine dovoljevale graditeljem dopla Ćila k obrestim in prevzemale garancije » najetjp posojila. Tuđi mestna obĆina Ijub ljanska bo morala slediti tem egledom. Ivan Tavrar. Obrtno-nadaljevalne sole v mariborski oblasti Kako skrbi država za obrtni narasčaj v Srbiji in kako v Slove-aijL — Finančni minister je znižal podporo oblastnih samonprav obrtno-nadaljevalnim Šolam« T mariborski oblasti imamo letos 31 ebrtno-nadaljevalnih lol, od teh so 2 nanovo ustanovljene, ena v RogaŠki Slatini, druga pa v St Pavlu. Obstoji ta pa še 2 go» ■tilniČareko-strokovni soli v Celju in Mariboru ter 8 trgovskih-nadaljevalnih šoL Za vzrževanje in ra kritje stro§kov sa •brtno-nadaljevalne sole pa je da jala dr-ftava za ćelo Slovenijo letao samo 100.000 Din za 76 sol, ka tere je obiskovalo v letu 1925/26 7484 obrtnih in trgovskih vajen-cev. Od tega zneeka pa so dobile obrtno-nadaljevalne sole v mariborski oblasti satno 40.0000 Din dršavne podpore. Potem ni luda, da v nekaterih krajih sploh ni moglo pnti do Solskega pouka, ostale Sole so se pa predćasno zaprle ali pa se je pozne-je začelo s poukom. Većina šol pa je morala pri raznih korporacijah prosjaćiti za milodare In podpore Samo Trgovska obrtna zbornica je votirala precejšne svote in dajala podpor© — drugaće bi sploh ne imeli toliko obrtno-nadaljevalnih šol v Sloveniji. Za Srbijo pa daje država 6,000.000 Din (reci šest milijonov) za vajeniške sole. Da se tem ialostnim razmeram odpo-more, sta obe naši oblastni ekupftčini na prvih proraćunskih debatan sprejeli v proračun ljubljanska 200.000 Din, mariborska pa 250.000 Din v podporo za obrtno trgov-•ke nadaljevalne sole v Sloveniji. Samo za gostilničarske Sole je bilo doloćenih v mariborski oblasti 50.000 Din. Finanćni minister je celotna proračuna za obe oblasti znižal (Ćrtal) za 14%, tako da ostane v ljubljanski oblasti za obrtno-nadaljevalne sole 161.532 Dio, v mariborski pa 200.000 Din. V zvezl f tem naj omealmo podatke, M jlb je navajal v obrtno-nadaljevalnih lola h v mariborski obUsH poslanec f. Mo-derndorfer, kl }• med dragim tevajal: Predlag»m k partiji 80 slod«Se: TtCha I tega ćlena doloća subvencijo obrtno na-daljevalnim šolam in ticer svoto 200.000 Din. Ceravno se je ta svota zvišala od Din 150..000 na podlagi mojega predloga v li- nanćnem odsekn na 200.000 Din, nlkakoi še ni rečeno, da bi sedaj zadoetovala danim potrebam. V Mariborski oblasti je namreć 6509 vajencev obojega spola. Od teh dela brezplaćno ćela tri leta najmanj 3/4 tine, ostanek pa ▼ pretežni meri ima ućno dobo ćelo 4 leta. Od velikanskega Ste-vila vajencev 6509 je bilo deležnih nadalje-valnega pouka med ućno dobo v zadnjih letib samo 8000 vajencev. Ako npošteva-mo, da se prakticira le prav pogosto s temi vajenci tako, da se jih vrie po dovršeni ućni dobi na cesto ▼ brezposelnost in se najame letno 1/« novih, lahko reĆemo, da je tako izkorišćanje balkanizem. Radi tega predlagani, da oblastni odbor izda naredbo, s katero se naš obrtni nara-dčaj zaščiti, da se bo mogel vsaj telesno in duševno razvijati v dobi do 18 leta. Ome-ji naj se delodajalcem do skrajnosti spre-jem novih vajencev v ućno dobo, dokler «e izkazuje tako visoka brezposelnost izuvenih delavnih moći. Ker se samo 50% vajencem nudi obisk obrtno nadaljevalnih ftol, naj se izda naredba, da se delodajalec prisili, da pošilja svoje vajence k obrtno-nadalje-valnemu pouku. Minimum trajanja pouka naj se doloći na osem mesecev s tremi naredi z obveznostjo 20 tedenskih ućnih ur. Pri tem naj se doloći, da naj bo nedelja in , praznik tndi za te siromako dan počitka od dela in obiska sole. Za vpostavitev omenje-nega pouka naj sa uporabi doloćilo bivšega štajerskega deželnega zbora, da so mojstri »bveiani poHljati vajenee v okoliin 6 km v obrtno aadaljevalno *>le. Obrtno nadaljevalne iole naj se torej «#tanove tako, da bodo vse okoliSk« obćlno mogle ađruSti ćlm većje 5»oVii0 ufapce*. Mislim, da je potreba samu po oebi najna a ozlrom sa gospodarske in socijalno priliko ▼ nali obla-sti, da radi tega odpo^ojo madaljno ote Ijitvo. J. B. Ali ste se že narooK na ••PONEDELJEK"? Prosveta Repertoar Narodnega gleđaHšča Sobota, 31 marca zaprto. Nedelja. t aprila ob 15. Pasflo«ska frr* L N R. I. Izveo. Pondeljek. 2. marca I. N. R. I. Izvem Torek. 3 marc^ 1. N. R. I. Izveo, Sreda, 4 marca 1. N R. I. Izven. Cetrtek, 5. aprila: I. N. R. I. Izveo. Petek, 6. aprila: ob 16. I. N. R. L Izven. Sobota 7. aprila: Zaprto. Vel. nedclja 8. aprila: ob 15. L N. R. L Izveo. Opera. Zaćetek ob pol 20. Sobott 31. marca: Zaprta Netielja 1. aprila: Ob 15.: «Fiđelio». — Ljudska predstava pri znižanih cet^h. bv. — Ob pol 20. «Bajadera» Ljudska predsta* va pri znižanih cenah Izv. 6ENTJAKOBSKI 6tED4LI9KI ODEK V IJUBUANl. V tobolo. 31. marca: »Akademija rfeđališkega orkestra«. (Abonma.) V nedetjo, 1. aprila: •Inceborg«. (Irven.) li gleđaliSke pisarne: Danes se poje ▼ operi v korist uspela opereta . Zasedba je ista kot pri dosedanjih predstavah. Pred stava je kot izven abonma. V nedeljo, I. aprila ob 3. popoldne se izvaja kot ljudska predstava Ueethovnov , na kar posebno opozarjamo izvenljubljansko občin stvo. Izrecno povdnrjamo, da uprava te opere ne namerava ponoviti kot popoldansko predstavo. Zasedba ostane ista, kot pri ve-fernih predstavah. Med 3. in 4. sliko se te-vaja velika ouvertura Stev. S tega velikegra mojstra. Zvecer ob pol 8. te pr.je priljubljena opereta w obi-Jajni zasedbi. Tndi za to predstavo veljajo znižane cene. Obe nedeljski predstavi sta za izven abonma. cDie Wiener Singerknaben> (dunaj skl dečji pevski zbor) priredi ▼ četrtek. dne 12. aprila ob 20. uri v Unionski dvora-ni koncert z izbranim sporedona Občinstvo opozarjamo na ta koncert, spored objavimo pribodnjiif. It ptsarm Narođnega KledatlSca ▼ LfubH«-iil. Drama ostane vsled generalne va]e za Pa-sik>n v sobna pi se vr5-i v nedeljo popo!dne ob treh Isto tako ostane opera zaorta. ker }e đel sode-Mjjočih v frperetf Lady X zaposlen v Pasijonu. Nedelja r Dabfianskfh cledali$eih. V drami *• T*Si popoidtie ob treh p^rva vprizof'tev pa-siđonske Igre I. N R. 1-. pri kateri sodelule ce-loknpnf dramski ansambei de! muzike dravske iivTz-Je, katero vod? kapelnik Svetel. Predvt-devtio bo predstava končana pred 6. aro. Zve-5er ob »sm'h se prmivi kot predstava *zvet> abonmaja zaba-vna veseW>ijra »Sestrična iz Var-?ave« jri im'?anih cenah. V operf se p<>?e popoldne ob treh kot fjucHka predstava »F:đe!io«. na ve^er ob pof osmih pa prr1juhMena Kalma-iova opereta Bajadera ▼ znani zasedbi. Obe predstavi ▼ operi sr vrSHa po znižanih cenah. Pastfonska l*ra I. N. W. L se ponovi ▼ ponedrUe* ki tortk izven tbonmaja ob osm^n J8večer. Vstopnfce se Tahko rerervirajo ea ru- nan!« foste t d^pisnico pri dnevni blasaTna ▼ upernem ?r1eda!i5ču Danes s« bo vršila na SentjUikobsliein rleđaliSkeni odru akademija gledališkeca orkestra. Na sporedu so Grieg, Mendels-sohn, Dvorak in drusri. Ustanovljen je bil orkester pred komai Stirimi meseci in se danes prvič predstavi občinstvu. Obcinstvo vabimo k obilnemu posetu. Akndemija je namenjena abonentom in drugemu obžin-stvu. — V nedeljo, 1. aprila se ponavlja if-vrstna komedija . ki je pol na duhovitih Eamislekov. Vstopnice so v pretprodaji v trgovini ?o«p. Petra dterka nasl Miloš Karnifnik na Starem trgu. cKrentierjjeva sonata> na mariborskem •dro. Ko je spisal Tolstoj znameniti roman , je bilo zanimanje Kanj toliko, da je bilo delo prevedeno skoro ? vse jezi kp in ko so v zadnjem času ćelo filmali, se ie zaoimanje za ta popularni roman še v znatni meri pova-5alo. Prepričani smo, da bo ta odrsko po-srecena dramatizacija. 9 katero bo proslavilo na§e jrledali^Če stoletnico ruskega ere-ni ja, rudi pri nas vtbudila {im večje zani manje. Delo je v modernern stilu, od^ovar-jajocem ruskemu miljeju zrežiral gosp. J. KoviŽ. — Pred predstavo bo preda val o Tolstera gosp. N Preobraženskij, docent na ljubljanski univerzL Zbori Revija nove zbororslre ^lasbe z glasbeno književno prilogo. Urejuje Zor-ko Prelovee, izdaja pevsko dru Stvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani. Drugi dvojni rve-zek iziđe Se pred VelikonoČjo. Vsebina elasbene^a dela J. Bmobić: Na poljani, V Mirk, Bogata sam, mešana zbora. V. Mirk: Jnrjeva, ženski ali deški zbor s spremlje-vanjem klavirja. V. Mirk: Kolo, moški zbor. Vsebina književne priloge: f P. S. Viliiar Dr. A. Schwab: Ipavei in jtu. (Nadaljeva-nje.) Naši skladatelji. Dopisi. Iz naših or-jfanizacij in društev. t Jakob Lumbar. Opera in koncerti. Đetettov jubilej. Da ne po-zabimo. Iz urednikove in upravnikove list-nice. — Prilogo krase slike pevskega ibort Olasbene Matice, ki pojde v aprila na kon-certno turnejo na ČeSkoslovaSko in Dunaj, dalje -r F. S. Vilharja, f J Lamharja in J. Betetta. — Kdor ni poravna! niti delne na-roenine za leto 1928, tega zvezka ne prej-me ve#. Narobite se na e bilo ustanovljeno za }utoi m južno vzhudni del Ljubljane telovadno društvo Sokol U. kut tretje sokolsko društvo v našem mestu. Na ta dan 1909. U je bil v narodni Steinerjevi rostihii na Opekarsk.! cesti o^tanov-ni obćm tbor Sokola U. ob jako lepi udelef- bi. Otvoril ca }e predsed-nik pripravlja loe^a odbora brat Anton Trstenjak, ki ie bmel na navzoče brate slede či oasovor: »Najlepii dan le danes za nas. Slovesen dan le to, ko stoH naš Soko4 pri krsta. ZagoiovLieno mu Je krepko življenje. kaKi tuđi dani pevske&i dru* štva Štovao pristopijo k njemu kot telovadd Vsi đdu>mo za njeeov nauredek sa&ega okraja. Pozdravtjam vas vse brate Soko'e, zlasti člana LhubLjanskeea Sokola brata dr. S virila. Zt Tktobf* leia 19U7. se }e jek) rek>vadirt pri nas. Kakor povsod drugod je tuđi imš Sokol resnično obranibno druitvo, ki oaj brani px»vice *lovwK?kcga oaroda. Uetovanjc vsaiega pra* vez* Sokola naj se ne razteza samo oa tek>-vaduico, aanpak io f lasti tu naj nje. Proti so* kobkim društvom so oaperjtroe tako zvane »U* deni^kc družbe* ki pa unajo nanicc prrve&u mla-deaiče v klerikalni tabor. fr«ti Sokokstvu )e naperjen tndi zadaji pastirski list L}ub)yaJiskeia škola, ki pravi, da ooben mladcnić na srne pri* stopiti k Sokola, ampak It ? mladem&e dful-beT ker so baje le tam pravi Sokoli, kcc ao karoliški. Pri Sokola se ere preavseta sa te, da Je vsak tlan i duJo hi srcem sa svoj narod io domovioo. Na] oe bo nobtoegi omab> Uivca med na trn, ajnpak vu skupno deiujino, da dosežemo tem lepi« ciije. Uoam. da na* bosta drugi đv« braxsjti sokolski druitvi po mol-nosti pod-pirak.« — Zm bratom Trstenjakom Je podal brat Čelik po ročilo o telovadbi ia k bilo te takrat 100 iolskesa ta 45 obrtne ga u-raičaja ler 15 rednin članov telovadcev. Po prečitanju pisma takraoicga ataro*te Ljubldao-tketa Sokola brata dr. Maroikt, ki sa )e vo&eU aoveia Sokola io pozdravljaj njegovo astaaovitev, se I« krvrJila volitev odbora an to bili icvoije«! f vziiikom r» predlagani bratle: atarosta Pavel Codticber. podstarost« Anto« Trstenjak, na^ehuk iole MaUaii£. odboreiki pa Valeotia Golob, Karei Jevšiek. Janko Koda«, Adolf Petrin. Prao Seoer, tvaa Trampu*, aamest-nlki Amlervald, Bergaat hi Primoitt. — Ob kooca občaesa sbora Jo temeUiio covortt le bra« dr. Svije H o potrebi sokolske u« vedooatL Vsak Uan SokoU delttj v sokobtom duha povtod. doma* ▼ )avnem io taseboem tivljeoru- Pozdravit k Iskreno novesa Sokola, v katerean vidt sdraveca tlana velike sokolske organizacije. V tek kriči* poltcafc It »oda* MrtoriMt BSUnorltTe SokoU II. v UnbUaoi, ki Jo te takoj prvo leto avojeca obstoja razvit 3ako incenziviio ia nspelBO sokolsko delo. ki le napredovalo od leta do leta. V kratkom prostak Sokol IL aw Bha lopK ■afia dva*setletoico svojega obstoja In i tom ideasneca to nosebafiDeta dela. Ta dro*tveoi )n* btlei na< vzbndi v v»eh ajegovih stareriia Ua> aih lepe spomioe aa skromni sačetek dela, saj podvoji afthovo sokolsko tavest. mladim bratom io sestra« pa aaj bo kalipot v ookefeko bo-dočnoot .•# — Noti sokolska iupm JSS. Jvsookrren-skl sokolski Save* ie Stel do sedaj 22 £up. Ni rlrvoi skupSčini JS6 v Kracojevcn \t \A\ sprejet predlot. da se organizira nova Ivom % sedeltm na CetttUu. — Stalaa sokolska pr#dnh»*v ^* v LjrtHasi to amj onrsri po skkpu "' v Kraa^ercm. Taka lola bo za n. — Drm fmottovmmški ▼aatulu^^? il* sa bo TriV leta 1930. r Beorradu. Z zle mi mi predpripravami se bo cačelo takol. Kot \e znano, se je vršil I. Kieoslov. vsesokolskj slet l«u 1922. v Ljubljani. Film Izpoved vojnega kurata Pred nedavnim časom smo ftitali, da Je sltv-oj filmski umetnik Igo Sym pr^ostvoval v Zagrebu prenneri i'Lnia duuajske »Sascha« produkcije »I šnzi-Tanjflc, kar je bilo v Zazrebu senzacija prve vrsie. Dunes pa bo tuda Ljubljani &opet nuđena prilika videti lepega igrale* in sicer v glavni vloji izredao krasoega i:\mn »Izpoved vojnega kurata«. igo Syrn )e rojen v rnomostn leta 18°ft:t kjer je obiskoval srednk> solo in maturira!. Na-to so se njecovi st^rši. kot Poljalti, preselili v Variavo, kjer se je mlada Igo vx>i*al na tehniko; ie v zjodnji mbdosti Je katal mnogo zanimanja za film io vedrvo Je 1« želei postali filmski igralec Toda v Variavi a) bila filmska industrija posebno razvifa ie tako se je moral mladi Svm prav pridno pripravljati ta svoj inženjerski poklič. Mcdtem Je pnili vojna in morai Je na fronto Po konta nj vojni Je bil neka} časa ban ini uradmk, dokler ga ni Ofkoč spoznaj neki pofjski režiser, oa katerrga je napravi Sym tako ugoden utis, da ga Je angažjtral in mu poveril takoi kot začetniku glavne vloge. Isto Svm je stopa I potem napre-j od stopnje đo sropode in danes ga pozna io obožute dobtr del kiTiopubltke. V filmo »Izpoved vojnega kurata« igra vlogo kaplana o žirom a vojnega kurata 2 njemu pri.ro je rum umc4oiskun čuvstvovanjem. Njegova Dubczniva, mirna in lepa pu-)ava nam prtd^tavltia pravega svećenika. $lu-iahnika božjega. Tuđi druge o>cbe v filmu *o podane izredno aaravoo, slasti se odiiiuni v tem kmet W<>>ciech, katerega predstavlja pokojni Karol Soli. vsemu svetu znan u itlma »Dobri vc^ik Svc>k«. S tem filmom bo nas? pabHld brez dvoma astfezeno in prcpn£an« »me, da bo naie-! tuđi v Ljubljani prijazen st>rej«tn Na Dunaju )e bflo za ta spored tako veliko zanimanje, da »o morali film predvajau skoroda v vseb ktno-gledaliiCih naenkrat ic to po cele tedoc. — Sijaj in beda kurtizane (Današnja premijera v Clitnem kina Matica.) Priredit ev Đahaoovega romana »Sijai io beda kurtizane« za film Je vele potez no obrne ra pa aelo drzno delo ia zahteva prav gotovo ve-hrka rooJAtra. \z ogromne množice atisov dobiti pravo sliko i« srednjo Hni>o je zek) tefteo n veodar se H posrećilo piša te U u rokopita k fti-oiu, J. Thann ustvarid podlago k icredno l«pe-na, Dmetniikem4i filmu. Seveda ima meogo za« flug na koncsicm velik em nsoebu izborna regija mojstra Manfred Moas-a, kJ Je vse vk)gt zasedćl s prvovrstnlmi umetmikimi si'imi, ki so se spojile pod njegovo spretno roko v eno samo veKko eeloto. Prvi med prvim i )e gotovo tu Pavel We*eaer v vioo kazajenca ta lainegi markila. NekaJ njegovin pri zoro v )t oaravoost velikanske monameatalne sile hi ocarajo tle-dalca i vso svojo ogromno nČtakovito$tk>. Ztni-mrva ta pretresUiva Je Ajidree La fayette koc Cstera. kl icvabi gantKje pri le tako tr do sr č-eem čkvveko. Dober Je Kurt Oerron, ki Je ustvari! v vtogj bankirja Nnciagena tip pravega člo-veka. Izredao lepe so scene, kjer nastooaie ve* kike mase sodelujoCih pod vodstvom nadarje-nega SchOametzlerJa; skratka film prvovrstnt nmerniSke kvahtete in brez dvoma za nas v Unhljanl dogodek zase. — flkademiia Sokola I. na Taboru v ••■•!• ste« Si ssarca ltlS •a> noi • str< sva>^«r CMnoferrifl" khjt^vte© s lelesom, oahi£inkoviteiie ^recU stvo proti slabokrvnom — Dobiva a« v vsaki leJtumi V'T Strm 4. •SEOVENSKT NAROD, dne 31. mare« 1928. Stev. 7 BISEPNOSEIT Z0B3E DEHTEČAJJSTA SARG-OV Dnevne vesti. — Posojila na poljeđetska Imetia pri Dr-tavoi hipotekarni banki. Od glavne filijale Državne hipotekarne banke v Ljubljani smo prejeli sledeče obvestilo: Na podlaci bančnega pravilnika za hipotekama posoji-la na. poljedelska imetja ie banka dosedaj iztiajala posolila samo na zemljisča, ki me-rijo v enem kompleksu najmanj 1 ha, do-6»m so maihnih parcel pri uradni cenitvi ni vpoštevalo. Z rešitvijo uprave številka 4343028 je ta pravilnik za Slovenivo spre-ir.ejijen i-n sedaj dotično določilo glasi: »Posojila se morejo dajati na vsa zemlji-iče ©ne vložne številke, samo da vse parcele eno vložne številke znašaio najmanj | 1 ha.< Na ta način je banka ustresla posebno manjšim posestnikom, ki so lastniki malih parcel, velik* izpod I ha. Doč*m jim banka doslej ni mogla dajati posojil na te male parcele, bo to v bodoče mogla sto-riti, samo če vse v eni vložni številki združene parcele merijo skupno vsaj 1 ha. — Fond za Akademijo znanosti in umet-aostt In za Narodno galerijo v Ljubljani. III izkaz prispevkov. 1. Ustanovnik: Gospod Alojzij Vodnik, mdustrijec itd. v Ljubljani, je daroval Fondu dne 8. marca t. i. znesek 100.000 Din. 2. Darovalci: Po 1000 Din: občina Vič; Ljudska posoitlnica v No-vt-ra mestu; po 500 Din: Izdelovamica slo-vemskih švicarskih vezenin, Bled: Hranil-nica in posojilnica v KandiH; Okrajni zastop marenberški v Vuhredu: Josipina Pretnar-PodikrajŠek, v Ljubljani; Okrajni zastop Smarje pri Jelšah; dr. Franc Perne, komzist. svetnfk v Ljubljani; po 300 Din: občinski urad Št. Vid pri Planini: dr. Ivan Eržen, zobozdravnik v Kranju; po 250 Din: okrarni zastop v Ormožu; Notar Matiia Ma-rinček. Novo mesto; po 225 Din: I. drž. deki. in mešč. šola v Ljubljani: po 200 Din: Hranilnica In posojilnica v Cerkljah pri Kranju; dr. Ivan Pmtar. zdravni-k v Ljubljani; po 100 Din: dr. Ivan Oblak, zdravnik v Ljubljani; dr. A. Zupančič, od-vetnik v Novem mestu; Električna zadruga Sp Žiška; Hranilnica i-n posoiilnica Tre-belno; Zora dr. Lovrenčičeva. Vrhnika; dr. Josrp Demsar, profesor v Ljubljani dr. Josip KrevI, notar v Litiji; Notrania uršulinska mešč. šola v Ljubljani; Hranilnica rn poso-jirnica na Vrhniki; Vnanja uršulinska osnovna šola v Ljubljani; po Din 50: občina Jan-ževski vrh-Orlica; Vinko Kirkovec, Lava; dr. France Debevc, Golnik: dr Ramšak, Crna pri Prevaljah, dr. Tone Gosak, od-vetnik, Ptuj, Kmetska hranilnica in posojilnica, St. Jernej; Hranilnica in Dosojilni-ca v Besnici p. Kranju; dr. R. Neubauer, dr. Henrifc Steska, Ljubljana; do 40 Din: občina Čakovec; po 30 Din: Kmečka hranilnica in posojilnica St. Rupert: po 25 Din: dr. Mi-Iko Hrašovec, odvetnik v Celju; po 20 Din: Albin Lajovic, Tržič: Posoi'lnjca v Kranjski gori; Osn. in mešč. šola v Me-kinjah; Osnovna šola Kuželj ob Kolpi; po 15 Din: prof. Valentin Stante. Celie; po 10 Din: dr. Alois Heiss, zdravirik v Ormožu, Josip Terpin, Vodice; dr. Stefan Rafh, fid-vernik v Kočevju; prof. Srečko Brodar, Celje; Osnovna šola Kaprivnik: Narodna galerija, kot upraviteljica Fonda za Akademijo znanosti in umetnosri in za Narodno galerijo, izreka vsem darovakem toplo zahvalo in bo imena ostalih darovalcev objavila v prihodniem izkazu. Ponovno na-znanja na razna vprašanja, da ie mogoče _ vse prispevke za Fond naših naivišjin za-vodov plačevari v primernih otorokih. — Naš ameriški rojak, gospod dr. F. J. Kern v Clevelanđu, je poslal Fondu za Akademijo znanosti in umetnosti m za Narodno galerijo svoj prispevek v znesku 100 dol. (5500 Din). Ugledmemu kulturnefrtu de-l2vcu nove domovine, ki je Dodprl naše narvišje kulturne institucije s tako izrednim darom, izrekamo toplo zahvalo. — Pospeševanje tujskega prometa. Reklama in propaganda vobče, posebno pa reklama za hotelska podjetja, letovima, kopališča, zdravilišča itd. ie postala v času dsraSnje pooštrene konkurence tuđi na tuisko-Drametnem poliu stvar, ki zahteva tcmeljitega proučavanja in izkušenosti. Reklama, kakor plakati, slike, vinjete in etikete, diagrami itd. je brezpogoino potrebna Ta reklama pa je zvezana z ogromnim! stroftkf. ki iznosijo znaten odstotek režij-'■""h izdatknv podietia. Zato je treba zelo . bro premisliti, kako nai se io zlacira. devnemu podjetniku bi bilo odveč po- riati še posebej, da ta tuisko-orometna rava nudi zelo ?tevilnim obiskovalcem sejma dobro orijentacijo In izbiro le- ijeia In nadallnoletnesa letov&ča oz. liha. T«nnln letoinjeit« vtlcseima }• kot IaS^ za to. Vsako posame^no letoviSće d dobi s\o'i pnseben rv(*dclek. kier bo tl:kn razstav'Io svni fu"skn-prometni ma- jerijal. Če bodo vsi na5i obrati, ki so od- visni od 'tujskega prameta. znali upoštevati oziT. izrabltl to ugodno priliko ter razsta-vili na tej razstavi svoje prospekte, fotografije, slike, modele in druže tujsko-pro-pagandne spise, smo uverjeni, da se bo s to prireditvijo znatno dvignil tuiski promet pri nas. Za stvar vlada živahno zanimanje in bi znalo, ker ie prostor za to razstavo omejem, kmalu zmanjkati prostora. Radi tega naj se Interesenti čimpreie prljavijo uradu velesejma v Ljubljani. — Oficijelni ilustrovanl katalog VIII. Uub-Ijanskesa velesejma kzide ob otvorirvi iste-ga t. j. dne 2. junija 1928- Samozaložbo je prevzela tvrdka »Saturn« v Ljubljani, kl se je že z izdajo lanskoletnega kataloga najbolje izkazala. Katalog bo letos urejen povsem prrročno ter bo tako vsakemu trgovcu preko celega leta zamogel služiti kot iz^rpni svetovalec pri iskaniu trgovskih zvez. V prvem delu kataloga bodo na fi-nem belem papirru nameščene slike industrijskih rn ostalih podietit Sloveniie, n. pr. pogled na tavarno, posamezni oddelki Hd. pod sliko pa priđe kratek popis. Tvrdke. ki se za te objave zanimajo, na) to sporoče uradu Ljubljanskega veleselma. — Potovanj« nj Jadran. S 1. aprilom stopi v veljavo odredba, po kateri morajo potniki, ki hočeio Imetl znižano vožnjo za potovanje v jadranska koDaliSča in letovima, kupiti na odhodnl postaji potrd'lo o potovanju. Na postaji, kjer izstoprio, se iim vozni listek ođvzame, potrdilo pa obdrže. Potrdilo o potovaniu se lahko dobi tuđi pri vseh agenturah za prodajo železni§kih kart. — Redukcije v področio pravosodneca mlnlstrstva. Tuđi uradnikom v področju pravosodnega ministra se obeta z hi-trišnjrm dnem o-bčutna redukciia. Reducirani bodo v prvi vrsti nekvalificirani sod-ni uradniki. Sodišč v Sloveniii redukcija menda ne bo zadela, ker nekvalificiranih sodnih uradnikov nimamo in ker je nrh število že itak tako omejeno. da sodišča komaj opravljajo tekoče posle. — Ameriški izletnikl v Dalmaciji. V Ce-trtek popoldne je priplula v spKtsko pri-stanišče američka jahta Corshire. s katero se ie pripeljalo 13 ameriških letov>§čarjev, med njimi tuđi znani miliarder Morgan. — Zaščita avtorskega prava v naši državi. K članku o zaščiti avtorskeea prava v naši državi, priobčenem v št. 29. z dne 4. februarja, smo dobili še nekatera pojasnila. V smislu saintgermainske in trianoii-ske mirovne pogodbe so vsa inozemska avtorska prava zaščitena v naši državi v istem obsegu, kakor pred voj^io. izvzemši področje bivše kraljevine Srbij«, ki že pred vojno ni priznavala nobene literarne za-ščite. Zlasti glede avtorskega prava, kl pripada nemškim državljanom. Je ostala pri nas v veljavi konvencija med Nerrtčito hi Avstrijo iz 1. 1901. Po novi trgovinski pogodbi med Nemčiio hi našo državo (51. 28.) )e ta konvencija še podkreoljena »n zaščita nemških avtorjev razšinena tuđi na področje bivše kraljevime Srbiie. Generalni fcastopnik domaJrh \n vseh Inozeoiskih avtorjev in založnfkov v naši državi je vpokojeni ravnatelj opere v Zazrebu prof. Srečko Albini. — Na naslov felezntške oprave. Dir. drž. žel. v Ljubljani prosimo, da odredi v bodoče čišćenje straniščnih iam, kadar 'i drago Ie ob prihodu in odhodu oopoldan-skih osebnih vlakov ne, kakor se je to zgodilo dne 27. tm. na Grosupljem. — Potniki. — Razpisana sodna sluiba. OkroSno so-dišče v Celju raz.pisuie mesto sodnega sluge pri okrajnem sodišču v Brežicah. Prošnje je treba vložiti do 15. aprila. — Pravilnik za davek m dohodek od nesamostojnesa dela in pokliča, V »Urad-nem li-stu« št. 31. z dne 31. tm. ie objavljen pravilnik za davek na dohodek od ne-samostojnega dela in pokliča (usluibenski davek), ki se začne pobirati z hi-triŠnji-m etnem. — Moćan imtres. Danes dohoci ie bil zabeležen v sermografskem zavodu na ljubljanski unK'erzi precei močan bližnji potres, čtsrar ojrmišče ie bilo oddalieno približno 300 km od Ljubliane. — Ceškoslovaški sanatorij na Jadranu. Pristojna mlnistrstva so ugodila prošnji skupine čeških zdravnfkov, ki hočejo ustanoviti sanatorij za češko deco v Zatonu pri Dubrovniku. Svečana orvoritev čeŠkega sanatorija se bo vršila v maju. ko prispe v Dubrovnfk tuđi večja skupina Ceškoslova-ških novinarjev. — Maribor. Z Jutrllnlem dnem ^o m posoHlnica Vuzenica, po Din 20: Hranilnica Višnja gora, Martin Plut ćmo-meli, J&n-čar Pavla Maribor. Klemen Ana Sv. Je-dert, Kavčnik Cecilija tu. Hranilnica in po-sojilnica Scrica, Janko Mlakar tu. Posojil-nica Ruše, Skof Tran Sv. AJiton, dr. l, Kramberger Sv. Leriart, Bizilj Katarina tu, Povše Fran tu, Erker Ana tu. V. Hank Šoštanj, Hranilntca in posojilnica Osilnica, Bergman Josip tu, Kačič M. tu. Mcre Fran tu — Vsem darovatcem iskrena hvala. Velikonocna odprodaja klobukov svoje zaloge §c 7.777 komadov moških. damskih in otroških — bodem proda* jala po ponovno znižanih cenah (pod lastno ceno) same kratek čas do /. apri* la 8. ure zvečer. — Me zamudlte ugoćU ne prilike, katera se vam nudi! Ivanka ŠMALC, Ljubljana, Marijin trg 1. Daiies! LJubtJenec filmske publikm Danes! Igo Sym v kinu Ideali : Premijera njegovega najlepšega filma! Izpoved vojnega tata Krasna đraroa w dobe avetovne vojne — V glavni vlo£i Igo Sym, Dagny Senvaes in f K. Noll (znan kot «Dobri vojak Švejk») , Izredno lepa vsebina, Čudovite sliVe* Ta film je tmel na Dunafu in vsepovsod Oglejte si D ^ A ^0™ u!^hA _ fl , o Ne zamuditc 7^* f * Predstave danes ob 4., poi 6., po* 8. in 9. „. . ta SpOrCu! uri. — Predstave jutri, v nedeljo, ob: 5., ta Dim! s pol 5^ 6-, pol 8. m 9. uri «KINO H5EAL«. Iz Ljubljane —!i JubHej župnikt c P. Finfsarja. V pcnedeljek 2. aprila obhaia župnik g. Prati S. Finžgar lOIetnico župnikovania v Tr-mrvem Ćut hvaležnosti nalaga vsera tr-novsk'm faratiom, da se pri tej priliki za-hvalhno neumornemu tn vzornemu duJne-mu pastkju za njegovo požrtvovaino hi nesebično delo v liubezni do bližnjega. Ni naš namen pisati o gospodu župniku kot književniku in kulturnemu delavcu, pać se pa pridružujemo njegovim neštetim pTija-teljem in čestilcem in kliCemo tubtlantu: Se na mnoga leta! — Trnovski faranL —Ij Predavanje Joce Jovanovića. Snoči je imel vodja srbskih remljoradnfkov in bivši dolgoletni diplomatski zastopnik Srbije g. Joca Jovanović na povabilo Aka-demskega kluba za DruStvo narodov predavanje o na§;h odnoSajih do Italiie. Preda-vatelj Je opisal zgodovinskl razvoj dogod-kov z globokim poznavanjem materije ter dokazal, da je politika naSe diplomaaie na-oram Italifl popolnoma zagreSena. Italijan-ske ofenztvnosti )e po mrien'u predav^ate-Ija največ kriva nesposobnost in iz te Iz-virakvča popustljivost na§e diplomacije. Z Italiio smemo sklepati samo ob navzočno-sti prič in vedno Ie s posredovaniem zapadnih velesil Glede naših zahtev napram Italiji je govornik naglasrl, da bi morala Jugoslavija vztraiatl na sledečih petih toikah: 1. Svobodno Jadransko morje, 2 Svobodna Albanija, 3. Balkan balkanskim narodom, 4. v Srednji Evropi naj odločuje Mala antanta 5. Narodne maniStne morajo imeti pod Italijo iste pTavice, kakor jih irr.ajo ostali iltalijanski državljani. Preda-vatelj je žel za svoja izvajanja vsesplošno f>dobravanie. —Ij Ođpovedana operna predstava. Radi •^dispozicije opernega pevca g. Rumpija odpade za nedeljo popotdne nar>ovedana operna predstava »Fidelio«. — Zvečer ob pol 8 pa se poie Kahnanova opereta »Ba-iade>ra< kot l;udska predstava Pr* z-niŽ^ih cenah. —Ij Žlvahnost na Uiibljanskem trgu. Današnji sobotni tržni dan je bil nenavadno živahen. Na mestnih stoinicah ie bilo okoli 500 prodajalk, na vozičkih pa ie produialo razne potrebšcine okoli 400 branievk ozi-roma kmetic. po večini iz Krakove^a in Tr-novega. Na trg so pripeljali kmetje tuđi obilo krompirja. Cene krompiriu so neiz-premeniene. Pred Mestnhn domom je bilo o-koli 30 voz krompfrja Na trgu ie bilo tuđi mnogo jaje. Kljub veliki množini oa so bila iajca dobre kakovosti draŽia. kakor prednje dneve Par jafe so kmetice Drodajale po 2.25 Din, boliše vrste pa ćelo po 1.25 Din. Mnogo Je bilo tud! perutnine. kar kaže, da se bližajo velikonočn! praznikl. Do-mačih Jabolk ie bilo izredno mnogo Cene se dvigato Napojila Ie rudi sezona za žab-ie krake in včeraj Kh Je bilo izredno mnogo Rib je na trgu mak). Mesari! so pričeli na Vodnikovem trgu prodaiati šunke. Veliko nov pra ševa nje k po malih Simkah. Na trgu Je bilo tuđi mnogo suhe robe, zhsti ierbasov. Zelo Živahen pa }e bi! danes trg na Cankarjevem nabrežlu. kler wodaia}o butare. Velike butare kutrufejo do- večini kmetje Iz bližnjih oknličanskih vaši, male pa ljubljanske gospodmje. —IJ V pojasnilo. VčerajSnJe poročito o prihodu Joce Jovanovića v Liubliano popravljamo na podlagi avtentičnih informacj v toliko, da g. Jovanović nf spreie! kot zastopnika Jugoslovenske Matfce z- dr. Oradnika. Kakor smo se prepričaH, Je hnel Z. dr. Oradnik včeraf vse do^>o4dne sodne razprave. Q. 6r. Gradnik tuđi ni zastopnik Jugoslavenske Matice. —U V drnltvn »Soča« pređava danes v soboto 31. rm. v Lkibltanskem dvoru z- Za moje priiateljc«, pc?mi iz Beograda. 6. Se ide: »Intermezzo«. 7. Allier: »Le sans Kaulots«, franeoski marš. — Dirigent visji kapelnik dr. Jos. Cerin. —Ij Strojno pletenje Lulza Harln^, Tur-ja§ki trg 5. Speciialna trgovina domaših pletenih naifme^iih damskih, moških in otročHh DMC nogavic v vseh modernih barvah. Stare nogavice se lepo podpletuje. Istotam se rudi kufrira trpeino. lepo in po-cenl. ?^5-n ^lj Kolo Jugoslovensklh sester v LJub-Uanl bo imelo na cvetno nedelk). dne 1. aprila ob 3. uri v beli dvorani hotela Union redni lemi občrti zbor. Vabimo Drav pri-srčno vse Slovenke k obilni udeležbl, da pokažemo delezatkam, ki so se prijavile iz raznih kratev naše Slovenije, da se tudl Irubljansko ženstvo zanima za delwanie tega društva. 799-n ^IJ Ljubljanski Sokol opozarfa na svo;o futriSnjo pregledno tekmo tekmovalcem in tekmovalk za olimpijado v Amsterdamu; tekma se vr§i v druirveni telovadnid r Narodnem domu ob 10. dopoldne. Vstopnln# ni. pač pa se bodo sprejemaH prostovoljnl prispevki. 28S-n —U Nogavice razne vrste v veliki tf berf kupite najceaeje pri Dobolcu, Pred ^kofljo. 35-T V kavarni Emona v spodnjem lokalu vsak torek\ četrtek, soboto in nedeljo čajanka s plesom, spremljanim s priljubljenim jubljanskim Nagode-tovim Jazz-bandom. — Pričetel^ ob pol 9. zvečer. Se priporoča J. Fiala. —Ij Telovadfia akademija Sokola 1. Po- leg že omenjenih vaj članov in Članic bodo izvedene pri akademiji tuđi vaie ženskega nara£čaja, in sicer vaje na dveh jrredah in kombinirane proste vaje ali telovadni ples. Oboje vaje so jako spretno in strogo ritmično sestavljene ter bodo tvorile nežni In ljubkl del vzporeda. Zaradi obolelosti ne-katerih članov mo-raio izptisti skoki čez kozo. Namesfo skokov Članfc čez konja pa so irvrščene proste vaje članic. Toliko v pojasnilo občinsrvu, ker Je spored nekoliko predrusračen nego je javljen na leDakih. —. Po akademiji se vr$i prijateljski sestanek v restavracijskih prostorih na Taboru. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki so na razpolaso vsak dan od 16. do 19. v pi-» sarni Sokola I. —Ij Izlet po Svict Opozariamo na današnji in jutnsnji spored ZKD v prostorih kina Matice. Vršilo se bo filmsko predavanje o najlepšem delu Evrope, o £vici. izrtd-no lep film nam prikazuje krasna letovisča, moderne hotele in zdravilišča z mednarod-nim komfortom, avtomobilski promet, že-lezniške zveze, gojenje športa poziml in poleti. KdorkolI si bo ogleda! ta film, ki Je eden najlepših. kar Jih je kdai Imela ZKD na sporedu, bo razumel, zakaj je Svica danes ona dežela, kl je sredisče vse^a med-narodneRa ruiskega prometa. Današnji spored se bo pričel točno ob 14.30 in za vsemu občinsrvu naitople;e priporočamo. Film so bo ponmil Se jutr! ob 11 dopoldne. —Ij Tennis-odsck Atena sprejema nov« pristaše članstva pismeno na naslov: Aleksandrova cesta 2. Priglašencem se razpoS« lick) pojasniloe listine, nato sledi sestanek, ?90-ti __ Otrogke obleke, pređpa«nike od 'M\ Din dalje. NaJTeeja laloga, ce^ko blago, dunajh ski iidflki. KrUtolič-Rurar, Stari trg. 47/T —Ij Prizor na Vodn!kovem trtu. V ;utra* njem dolenjske-m vlaku sta se Deljali dvt krreticl, Micka In Lojzka, dorra tam iz o-ko-Iice Grosuplja. Na ljubljanski trs sta pri«. nesli kokoSi naprodai. V vlaku oa so ku-rice sfrčale. Micika jih je lovila, a Loteka je potem žalostno uuo-toa-ila. da H ie ena kurica iisinila. Obdožfla ]t Micko. da jo je ona pobasala. Na Vodnflcovero tren sta sa sporeći!. Tam službujoči stražo k iu !c privede! na policiio, kjer se 1c zadeva razias« nila. Kurica ni bila ukradena, pač pa «e )9 nafbrž v vlaku rzRis^ila in 1c kak sopotnifc prišel poceni do dobre pečenke. —Ij Drobtž polici^ke kronike. Pol'ci-fa le v zadnrih 24 u>rah zaprla 4 osebe, med njim! nekega Franceta Z. radi nedostojnoga vedenja, 2 berača in mlado tatfeo Micko*, ki ie okradla s\foio prijateliico. Prliavliene so tri vec"ie taHine, med nfimf tatvma ob* leke. \-rednc 2T"00 Din. Pallc so bili prljav ljeni poHciJi 1 ^lr^ai lahke telesne poSkod-be, 6 ponoftniakov radi katienia nočnerm miru, 1 hi*tnik psa radi pasjega kontumaca, konffno 6 vo«n!kov. oiir. kolesarlev radi cestnopoUciiskeira reda. Damite za spomenik kralja Petra Osloboditelja! Stev 76. •5EOV1ZNSKI NXRDD» 3ne 51. inarca 1921 Stran 5 -- - Moda---- Elegantne obleke za tenis in izprehode v pomladni naravL Lefošnje pomladne kravate Za naše razmere se zdi skoraj ab-surdno govoriti o pomladni kravati, ker se pri nas temu vprašanju in sploh vprašanju modne kravate posreča premalo pažnje. Kljub temu je opažati tuđi pri nas v tem pogledu zadnje čaše velifr napredek. Angležev, ki so silno pedantni, na)brž ne borno dosegli nikoli, vrendar pa mora vsak gospod, ki se količkaj ozira na modne predpise. razpolagati z večjo zalogo kravat. Akomodirati se mora razmeram. vremenu, obleki itd. V tem se pri nas Še mnogo greši, kar gre predvsem na račun sp'ošne gospodarske krize in pomanjkanja gotovine, ven-dar je v splošnem opažati tuđi v tem pogledu večje zanimanje. Kult nošnje kravat v spiošnem narašča, zlasti se je pa zadnja leta zelo povećalo zanimanje za samoveznice. Samoveznica je vedno modna kravata, zlasti pa je moderna letošnjo po-mlad. Letošnja pomladna kravata se odlikuje po svojem finem solidnem vzorcu, je pa kljub temu efektna. Barve harmonirajo in je kravata zato nekoliko izgubila na svoji pestrosti, dasi je kot rečeno še vedno efektna. Poleg diskretno karirane kravate, ki še vedno dominira, je v modi samoveznica pro-gaste barve: širok poševen pas z vzor-cem ali pa brez njega. Širina tega pasu odgovarja individualnemu okusu kupca. Barve vzorca so v mejah nevtral-nosti, vendar nišo kričeče. Značilnost letošnje spomladanske mode je baš harmonična kompozicija nevtralnih barv. Seveda kravata ni podvržena tako strogi kritiki kot so n. pr. damski plašči in toalete, ker se ravna po moški obleki. Moda kravate ni precizirana, marveč je stvar dotičnega gospoda, vendar se je pa treba tuđi pri izbiri kravat ozi-rati na modne predpise. Najboljše je seveda, da si izberemo kravato, ki nam ugaia in pristoja. Zelo elegantna je nedvomno črno-belo niansirana in komponirana kravata. Ta igra glavno vlogo pri gospodin, ki radi nosijo temne obleke. Omeniti je tuđi, da obleki brez telovnika in pasu ne pristoja odprto šivana široka fazona kravate. V tem pogledu se pri nas mnogo greši K šaku in odprti srajci spada do konca zaprta kravata, ki je tuđi nekoliko daljša. Taka kravata učinkuje radi svoje dolžine. Za Veliko noći Kravate iz lahke svilene tkanine so priporočljive samo za poletni Čas. Fazona kravate se letos vobče ni spreme-nila mnogo, Če izvzamerno v nekaterih detajlih. Tako je nekoliko ožja pod ovratnikom, ker je to mnogo bolj praktično. Vozel, odnosno gumb samoveznice je lahko srednjevelik. ne sme biti preveč krčevito zadrgnjen, marveč le-žeren in nenaguban. Fazona je sploh boli praktična, kravata ni preveč zalikana in ne predolga. 1 Pomladni kostum Ze nekaj sezon se zanemarja moda kostuma na korist plaščev. LetoŠnjo pomlad se je pa zopet usmih'la kostu-mov. Res je sicer, da kostum ni tako praktičen, kakor plašč, toda ženske ima-jo rade izpremenrbe in v toplih potnlad-nih dneh je kostum udobnejši in lažji. Letošnji kostum je lahko iz istega blaga, kar pa ni neobhodno potrebno. Kombiniramo ga lahko tuđi iz proga-stega krila in enobarvnega suknjica. Zelo lep je n. pr. pomladni kostum, se-stavijen iz progastega sivega, belega in temnomodrega krila in temnomodrega suknjica. Kravata je iz istega blaga, kakor krilo. Pod temnim suknjičem se nosi bela krepdesinasta bluza, ki tvori s krilom lepo celoto. Zelo moderni bodo letos tuđi vol-neni kostumi. Suknjič je zgoraj precej ohlapen, okrog bokov pa tesen. Zape-nja se na gumbe do spodnjega roba, če se sploh zapenja. V modi so namreč tudl spredaj odprti sufcniKH, pod kate* rhni se nosi pulover, bluza ali telovnik. Taii suknjici imajo raven sako-kroj. Krila pri kostunrih in sploh pri prome-nadnih oblekah so letos samo za kake 3—5 cm daljša, nego lani. Moderna krila so še vedno dokaj dol ga, široka in zllkana v gTibc, ki so zgoraj sešite, Džezbend se unese Navadno je zatišje pred burjo, med ameriškimi plesalci je pa ravno narobe. Najprej je prišla burja, neobrzdanost temperamenta m slepo posnemanje div-jih zamorskih plesov, v katerih ni no-bene plesne umetnosti, zdaj je pa nastupila tišina, ki ebeta resnejši in umer-jenejši način plesanja modernih plesov. Džezbend se bo po mnenju američkih plesnih učiteljev kmalu tako unesel. da bo lahko veljal za salonski ples. Valček, ki je prišel v Ameriko leta 1812., je napravil prvi korak k odstra-nitvi starih plesov. Iz njega se je razvi] najprej tustep, pozneje poenostavljeni vanstep. Iz tega se je zopet razvil fox-trott, ki je dosegel presenetljiv uspeh. Foxtrot je bil začetek konca. Z njim se je začela anarhisja v družabnem plesu, ki je pa bila razmerorna še dokaj mirna. Začetkom vojne je nastal iz foxtrotta tako zvani rang dances, ćela vrsta plesov z žrvalskimi imeni, med katerimi je bil najbolj znan ples camel walk.. Leto 1920. pomeni važen preokret v ameri-škem plesu. Plesalci so se začeli ogre-vati za divje pleše in tako je kmalu prevladal čarlston. čigar naslednik je bil blekbotom, ples neverjetnih ekstremov. v katerih se zrcali vsa razuzdanost moderne družbe, S tem je bila revolucija v plesni dvorani končana, Sedaj prihajajo proroki, ki napove-diijejo bodočnost ameriških plesov. Med njimi je tuđi newyorški plesni učitelj Artur Murray, pri katerem se uči vsako leto nad 100.000 fantov in deklet Po njegov em mnenju so ameriški plesalci utrujeni in zdaj priđe doba mirnih* de-centnih plesov. V novih plesih se bo zrcalilo veselje do življenja in tuđi strasti, a ne tako izrazito, kakor v blekbotomu ali džesbendu. Svobodni izraz čuvstev bo omejen na ritmične korake, podobne Šepetajoči besedi. Za to novo smer sta značilna dva ameriška plesa, varsity drag in five step. Ta dva plesa sta v Ameriki že zelo priljubljena, vendar se pa ništa mogrla še tako razširiti, kakor Čarlston in blekbotom. Murray meni, da je ameriški narod dovolj zrel, da se lahko otrese vpliva zamorskih plesov. Zadnji meseci preteklega in prvi teka-Čega leta so bili karakteristični kot doba, v kateri je položila kultura svojo rok na divji džezbend. da ga malo ukroti. BacilL — Gospod doktor, ali se vam zdi po-ljubljanje nevarno? — Pa Še kako! Imam kolego, ki je tako dolgo poljubljal. da se je oženil. Stoji, stoji Štepanja vas... Sekanje pomaranč In plrhov pred cerkrlfo se Je Tečlnoma opustilo* — Ostal je samo še božji grob z oštarfjami, kamor radi romajo Ljubljančani. LJufolJana Ima felo let>o okolico, med katero spada tuđi roiiantičiia Stepanja vas, ki je Ljubijančanom zelo pnljuo'ena in do* brodošla točka. Štepanja vas it že po svoil legi romantithia, taa pa 5e druge čisto Šte-paniske posebnosti tako. da ie §e bolj privlačna, zlasti zdaj v postnem času. To je v prvi vrsti božji grob, potem pa one prijeme hišice, kjer bog rcrko ven moli. Sre-panjske gosulne so znane po svoii so'idri postrežbi, toda na »bol] konvenira Ljubl.'.in-čanom ižbonia kapljica, ki io točiio ta-mcSnii oštirji. In točiti }o znak) ti prekli-cani Stepanjski o5tirji tako, da kar od miže teče, kadar so vsa gTla polna. Stepanja vas je od mesta oddaljena približno 25 minut. Lahko Jo mahnete tia po Zaloški cesti preko Kodelievega In sokol-skega tel ie označil in to tako precizno, da Je krajcar dostikrat pokukal na drugi strani iz poonaranče. Ce je bila pa hrpl-na pretTda in je krajcar od!etel, se je dekle zasmetalo in krajcar zaplenilo. To i© bila star obijaj, ki se je v nekaterih kraiih !e do danes ohTanll. Včasi so se fantie tuđi malo s:e*p!i, toda kri ie tekla malokdal. In potem so L'ublJanCan!, k! so rađ! to opazovalf, krenIK h Kristu. Liubljančani sploh radi moli.k>, ce!o tišti, kl se pri§teva)o med framazone. Pravijo, da Je v božjem grobu vzidan rudi kamen, ki ie bil prrnefcen iz Jeruzalema. Potem so pa za\nH Llubljan« čanl v oštarijo. Tuđi to ie bila tradicija, kl se ni dala tzkoreniniti niti do danaSnjeca dne Sli so na grijat in na poliček vina. Saj so bile in so 5e v Stepanji vas! znane s:o-stilne in na fcborno štepanjsko kap'jico je hodil sam pokojni Tavčar, kl k> Ie pote-m kot navdufen ribič rad malmil na Fužine. In dobre voli© so se vračali Ljubl!ančani v večerniti urah domov. Malce nakresani, malce razigran!, nekateri z oplco. toda vsi s trdnim sklepom v stcu. da romantične Stepa-nle vaši ne pozabijo nikoli in da se povrnejo v njeno okrilje ob pr\1 prflfld. Štepanjci ga ti>di sami radi cukajo h\ balmajo vmes, da ga gre veS v želodec in v glavo. Krčmarri so ponosni na dobro kapljico hi kat tektnujek) med seboj, kdo bo postregel gostom z bol&o pijaco. In prijazni, uljudni In postrelliivl so ti presneti Štepanjci, da nikoli teza. Ljubljančane srna-trajo za bližnje sosede l da bi kazalo LJubHano in Stepatiio vas z4ružiti v eno veliko vas, zlasti zdai, ko hnajo tuđi štepanjci električne leS-čerbe in ko so že tak večinoma v mestu v službi. Samo vprašanie Je, Če bi Štepanjci pristali na tako centralizacijo. Tonček tišti, kl to^i žlahtno kapljico na >§pekhigelnu« pravi, da W se štepan'ci uprli, nasprotno bi pa priSel Tomažev Ja-nez, ki je boli »Skricovske sorte« silno ra4 pod okrilje ljubljanskega zmaja. Humoristični kotiček Izgovor. — Kaj vidim, ti si objemal služkinjo? — Saj si sama kriva, da se-m jo objemal. Zakaj ji pa daje§ svoje f>ono-šene obleke? Clovek se lahko zmoti. Darilo. V trgovini: Ali želite kaj trpežnejSe-ga in praktičnejšega? — Ne, ni treba. Saj ne kupujem zase, rad bi samo ku?pil primerno darilo. Težka bolezeiu s— Ta Ie že tretji zdravnik, ki sa leci. — Hm, mož mora biti res težko bolan. — Da, Ie nobenemu zdravniku ni plačaL Dober spomln. Stara dama: Kar se tega tiče, mladi gospodje, vam moram povedati. da se prav dobro spominjani svoje mladosti. — Tako? Milostiva mora imeti iz-vrsten spomin. PleSa. — Striček dovoli, da ti seStejem la-se. — Beži no, saj jih ne more§. — Kako da jih ne morem? — Saj znam šteti do deset. Trgovec ne priđe v zadrego. Zdravrrik: Vi. dragi gospod, imate najmanj šest različnih boleznt Trgovec: Upam torej, gospod doktor, da boste vsaj malo popustili, ker jih imam kar pol tucata. Danes zadnjikrat!! Mladmi prepoređaiiol Mladin! prepoveđano) Kam pa đanes? , E pol & pol 8. 9. Telefon 2124 4 *■*■ EKtni Kino Matica I^4//reffa Panzini: Rcka neveste Rosette Živci je oče, ki je imel krasno hčer* ko, za katero se je potegovalo mnogo snubačev. — Papa, — je dejala hčerka, — vsi me hočejo za ženo, pa ne vem, koga bi si izbrala. Oče, ki je imel svojo hčerko zelo rad, je čutil, da se stara in sklenil je omožiti Rosctto prej, predno ga ugrabi smrt, da bi ne ostala brez zaščite in opore. — Papa, izberi mi ženina ti! — Jaz? Ti ga moraš izbrati. Tzberi tistega, ki se ti zdi najboljši in ki ti je na>bolj všeč. Dckle je bilo pa tako naivno, da je imel božiček ljubezni, ki od ustvarjenja sveta ne dela nič drucega, nego hodi na lov, z njo usmiljenje in je ni ranil s svojim sladkim stmpom. In tako bi bila Rosetta najraje videla, da bi se bil čas ustavil in da bi živela vedno v svoji brezskrbni mladosti, njen papa pa v svoii sladki starosti. In kaj je storil tedaj oče? Povabil je k sebi Rosettinc snubače, vsakega posebej in tako, da drug za. dru gega ni* so vedeli. Prvi je bil mladentč čedne pott«re, Iepih manir in okusno oblečen. O njem je bilo znano, da je bogat zelo soliden ter vzgojen v naroČiu dobrih naukov in -poezije, tako da bi mojrla biti nje- eskontirana brez večjih težav. Oče je govoril vpričo hčerke neka* ko takove: — Če je vam Rosetta v5eč in če ne bo ugovarjala, jo vam rad dam za že* no, toda opozoriti vas moram, da dota ne bo velika in takoj vam povem, za* kaj. Imel sem dobrega prijatelja, s ka* ter im sva služila skupa j pri vo jakih. Bila sva kakor brata. Nekega dne me je prosil, naj mu posodim tisoČ duka* tov. Obljubil je, da mi jih čim prej vrne. Kupil je na kredit hišo in ker je plačilni rok potekel. ni imel s čim pla* čati, kaj ti sorodniki so ga pustili na cedilu. MolČe sem odprl blagajno In mu dal tisoč dukatov. Toda, kakor je že obi« čajno med dobrimi prijatelji, potrdila nisem zahteval, a on sam mi ga tuđi ni ponudil. Kmalu nato je moj prijatelj umri. Zapustil je hudobnega, predrzne* ga sina, ki je očetov dolg tajil, dasi je bil navzoč, ko sem odštel njegovemu očetu dukate. DaJ sem ga poklicati pred sodišče. Toda zaman sem prisegal, dol* ga ni hotel poravnati. Malo je manj* kalo, da me njegov advokat ni pro glasil za zločinca in lažnjivca trdeč, da se taki krokarji po očetovi smrti kaj radi spra vi jo na imttje ubogih airot Madenič m je zamislil. Nato j« t** čel dokazovati, kako imenitno pozn« dobro in zlo. O človeški zlobi je pove* dal mnogo lepega. Dejal je: — Kakor delajo mnogi z veseljem dahrrk tako imajo drugi največji uii* tek, če lahko bližnjemu škodujcjo. Mi, ki delamo dobro, verujemo, da bo pekla hudobne ljudi vest. Toda kaj mi je do tisoč dukatov in dote? Ljubim vas tuđi brez tega, Rosetta. In če mi vračate Ijubezen, mi bo siromašna baj* ta ljubša, nego najlepša palača. — Ta bi ne bil napačen! — je dejal oče, ko je mladeniČ odšel. — Rosetta, ali ga vzameš? Toda Rosetta ni odgovorila Drugi mladenič je prihitel tako na* vdušeno, da niti zveličane duše ne po* lete hitre je k nebeski slavi. Imel je lep, vesel obraz in lepo ob* leko živih barv. Oče mu je dejal: — Če je vam Rosetta v§eč hi če ne bo cgovarjala, Jo vam rad dam za Ženo. Toda njena dota ne bo velika in takoj vam povem, zakaj. — In ponovil je zgodbo o dukatih, ki jo je povedal pr« vemu snubaču. Hotel je povedati še več, toda mladenič ga je prtrkinil, čeŠ naj si nikar ne beli glave s tako malen* kostjo. On da je trgorec tn &fa trgovca. Ima ladje na morju hi pnsestva in bil bi srečen, če bi mofel Rosetto vzeti tu* di brez dota. — Ca iaUta tak tfc#l dukata^, jih ▼am piinaaem in khko Jih porabiti 2a vsakdanje izdatke. Ta se mi zdi še boljSi, — }e dejal oče, ko je mladenič odšel. — Ali ga vzameš, Rosetta? Toda Rosetta ni odgovorila« Naposled je prišel mladenič, ki mu je komaj pognal mah pod nosom. — Dragi moj, — je dejal dobri oče, — vi se mi ne zdite zreli za zenitev. Niti njegova obleka, niti zunanjost ni pričala o velikem bogastvu. t — Ste umetnik ali obrtnik?, — Dvajset let sem star. — To je najsimpatičnejši izmeđ vseh nedostatkov. Tuđi jaz sem ga imel, toda od tega ne boste siti. Ali imate vsaj kak nacrt za bodočnost? — Na to nisem mislil. Ko sem prvič videl vašo hčerko, mi je začelo srce močno utripati in začuti sem silno hre* penenje, da jo dobim za vsako ceno. Rekli so mi, da se moram obrnrti na vas. Slučajno ste me povabili, in zdaj sem tu. Ali mi jo daste? — Dragi dečko, je odgovoril oče, — to ne gre tako lahko. Se ni izgovoril svoje misli, že je mladenič planil pokonci, kakor da hoče odvesti nevesto takoj s seboj. Oče je pa nadaljeval: — Siromašni ste in tuđi moja Hčer* ka nj bogata, ker — — in ponovil je storijo o dukatih. Mladenič je napete poslulal In ači so se mu srdita zaiskrila, rakal pa ni niČ, tako da je oče lahko končal svoje pripovodovan j e. — Verjemite mi da mi onm tlaoc* dukatov ni žal. Toda kadar srečam te* ga neotesanca, mi gleda naravnost v oči in se reži, češ, to sem ti podkuril, tepce, namesto da bi zardel in povesil oči. - — Zaljubljeni mladenič je vprašal« kdo je ta predrznež. Stari gospod mu je povedal. — Dobro, —* je dejal mladenič In odšel. — Tale pa ne bo za nič, — je dejal oče Rosetti. Toda še istega dne proti večeru se Je mladeniČ vrnil. Oči so se mu od veselja iskrile. Potegnil je iz žepa mo§» njo in — tu imate svojih tisoč duka* tov — je dejal in stresel na krožnik denar. — Kako si to napravil? — je vpra# šal oče začuđeno. — Dal mi jih Je. — Dal ti jih je? — Da. Dejal sem mu: daš iih zlepa ali zgrda. Čc mi jih ne daš zlepa, te vržem skozi okno. Ni jih hotel dati in pripravil se je na odpor. Saj veste, kakšen orjak je. Jaz sem pa hitro sko* čil nanj in ga preganil čez ograjo balkona. Balkcn je visok in on se me je držal kakor klop. Dejal tem mu: no, dobro. Takole padeva oba. Ker si pa ▼elik in debel, pade* prvi. Jaz pa pri* letim na mehko. Tadaj se Je prestrašil in oditel mi ja dukata. Nato tem mu dejal: tdaj feafi prijatelj, imam pa saan# proinfo. Ce ma sracaš z mojo nar^ato to njtntm oČetom, bo zate in zame bolje, df se nam izogneš in po« vesiSočL In Rosetta je podala mlađeniču pla< Ko svojo belo ročico še prej, predne Jo ie oče voralal če đa Tirv^« ta -n^v« Jhtii S. •StOVENSKT MAR OD. ćbe 3f. mare« 1928. Stev. 7fl Porotna obravnava v gledališču Londonska gledaliska pablika se je uveličala prave jlcdaliske mnetnosti in zahteva igre, ki 90 preračnnane na nsjnižje instinkte. Angteška gledatiška publika se je začela za* bH konkretne oblike. Neki udeleženec seanse je pripovedoval, kaj s* ie zgodilo. Glava medija je omahnila na njegovo roko. Okrog nje ie nastala nekaka megla. Amelija ie ta r>rizor napeto opa-zovala. Na&nkrat je pa skočila pokonci in prestrašeno zakričala. Iz meg!e se je pojavila postava. Bil ie duh orja-§kega moža z opičjo glavo, pokrito t dolgimi kocinami. Iztesmil je roko proti nji in grofica je naglo Iztrgala svoje roke. ki so spaia!e krog sniritistov Seansa je bila prekinjena tn prikazen je izginrla. Od tistega časa se nišo mogli več iznebiti prikazni, ki se ie vračala na vsako seanso. Duh diviega moža se je zelo zanimal za mlado grofico. Ma-hal ie z rokami in delal čudne grimase. Nihče ni vedel. ka: hoče novedati. toda Jasno je bilo, da bi rad Imel Ame-Hjo. Grofici ic !K>zneie opustila spiriti-stične seanse m se omožila. Ajax je začel po njeni poroki besneti. Na gro-frčim" svatbi je bilo 15 gostov. Mlada zaročenca je poročil pastor franeoske reforrmstične cerkv« Charles Car-rayot!. Mož je bH popolnoma zdrav, toda kmalu po poroki ga je za del a ka in takoj je obležal mrtev. To je bila prva žrtev Ajaxa. Druga žrtev zagrobnega duha 5c bil grofičrn bratranec Henry Vernet. Umri je na zagoneten način na pamiku med vožnjo v Argentino. Tretja žrtev ie bil njegov brat Al-fred, ki je podlegel tropični mrzlici na povratku z dopusta v franeosko kolonijo. Pokopali so ga v bližnjem pristan isčii. Četrti je bi! dnisn grofičrn bratranec Alfred, ki je imel s svojim bratom Edmundom ogromne plantaže v Indokini, kamor je prispel popomoma zdrav, toda čez nekaj dna so ga našli mrtvega v naslonjaču. Peta žrtev je bil njegov brat Cd-mund, ki so ga našli mrtvega na verandi en dan po Afredovi smrti. Zdrav-niki v nobenem teh prrmerov nišo mogli ugotoviti kake bolezni. Šesta žrtev je bila grofičina teta Adela Drozova. Umrla je nenadoma v prisotnosti svoje dnižabnice, ki ji je čitala te po knjigo. Sedma žrtev je bila članica spiritističnega krožka »Sadyana« Louisa Rouegger. ki je bila tuđi na grofičini svarbi. Umrla je sredi intimne zabave na gostiji, ki jo je priredila svojim znancem. Osma žrtev je bila sorjrpga zdravni-ka v Cannes Caruett, ki je bila družica pri grofičini poroki. Našli so mrtvo v postelji v njenem stanovanju. Deveta žrtev je bil grof Charles de Dimelie. ki se je kmalu po groiičini poroki ustrelil. Deseta žrtev Ie bila grofičina družica grofica Lulu de Gimelle ki je nenadoma umrla na neki družabnd priredi tvf. Enajsta grtev je bila gTofičma mati. ki je umrla v težki ajroniii. Zdravniki ni«o mogli dognati, kakšni bolezni je podlegla. Dvanaesta žrtev je bila znamenita ptesalka Isadora Duncan, Čije tragična smrt je pretresla lani jeseni ves svet. Trinajsta žrtev je bila grofica sama. lzmed svatov, ki so bili na grofičini svatbi, sta ostala živa samo dva. Eden >e grofičin oče, ki je krnalu po poroki svoje hčere zbiaznel in živi se-daj pod nadzorstvom menihov v samostanu v Canne«, drugi je grofičin mož Lord. Okultisti pravijo, da je grofičina poroka Ajaxa tako razkačila, da je po vrsti odpravil na oni svet vse svate. Prizanesel ie samo dvema. pa še to Ie deloma. -, : ^>; j Vecni koledar Življenje ni već mirna idila, kakor je bilo v starih časih, temveč težka borba za obstanek. Človeštvo menda še nikoli ni čutilo na lastni koži pome» na pregovora «Cas je zlalo» tako teme* ljito, kakor zdaj. Ker je borba za obstanek vedno težja, si skuša jo ljudje pomagati z raznimi reforma mi, med katere spada tuđi reforma koledarja To vprašanjc postaja od dne do dne aktualnejše. Reformo koledarja zahte* vajo v prvi vrsti trgovcu kajti v trgo* vini igra Čas ** posebno važno vlogo Z reformo koledarja se ie pecala te dni tuđi angleška zgornja zbornica V anglrških zakonodajnth krogih bi naletela ta reforma nedvomno na odo* bravanje. toda pridobiti bo treba tuđi cerkvene kroge, ker drugaČe ni mogoče spraviti državjjanskega koledarja v sklad s cerkvenim Po nacrtu angle§ke» aa parlamenta bi se praznovali veliko« noćni prazniki prvo nedeljo v maiu. toda Če bi cerkev na to ne pristala, bi imeli veliko noć dvakrat. Namesto re» forme bi nastat nov kaos. Za reformo koledarja se zelo zani» ma tuđi Švica Švicarski ttsk obstrno razpravlia o predlogu inženieria Blocb, mtnna, ki hoče uvesti tako rvtnt vcčnl koledar. Idejt Svicarskega inženjeri a je v splošnem zelo enostavna. Po večnem koledarju bi imelo leto samo 364 kole* darskih dni, zadnji dan bi se pa vrinil med 30. junija in 1. julij in bi se ne štel ne k prej^njemu, ne k sledečemu tednu. Tako bi se leto razdelilo v dve enaki polovici po 182 dni in vsaka teh nolovic zopet v dve četrini po °1 dni. Cetrletja bi obstojala iz treh mesecev, od katerih bi imel prvi 31, druga dva pa po 30 dni. Tuđi februar bi imel 30 dni. Prestopni dan bi se vrinil vsako četro leto na koncu decembra in bi ne spadal ne k prejsnjemu, ne k sledeče* mu tednu. tako da bi se novo leto pri* čelo vedno v nedeljo. Mkoooini \wM\ Vam bodo v novi pomladanski obleki, ki jo more v zadnji novostni finesi dobaviti Ie tvrdka DRAGO SCmVAB, Ljubljana, v pravo veselje in užitek. Samomor razuzdane žene Preteklo nedeljo je izvršna v nekem hotehi v Bratislavi satnomor mlada blondinka Pavla Spanraftova. Zapustila ni ne denarja, ne pisma. Prvotno se ie govorilo, da je samoinorilka identična z neko drugo žensko, ki je nedavno umorila svojega Ijubčka. potem se te pa iz-kazalo. da ta domneva ni pravilna. Sa-rnomorilka ie bila žena bratislavsk^.a magistratnega uradnika. Policija je nasla pismo, ki ga ie napisala Spanraftova dva dni pred sa-momoTorn svoji prijateljici. V pismu pravi, da noće več živeti, ker je moški več ne ftubijo. Novinarji so posetili njenega moža, ki je povedal, da z njo ni bil nikoli srečen. Pavla je bila lahko-miselna in se nikakor ni mogla sprijaz-niti z zakonskim življenjem. Zivela je brezskrbno. rada se je razkošno oblačila in ker mož ni imel dovofi denarja, da bi ji kupH vsaK mesec novo obleko* sta se začeta prepirati. Že dru^o leto po poroki je mož zve-del, da ima razmerje z drugim. Nad se-dem let ie potrpežljivo prenašal svojo nesrećo, potem je pa vložil tožbo za lo-čitev zakona z motivacijo, da ga žena vara. Sodišče je nesrećni zakon lo-čilo. Razuzdana žena je bila vesela, da se je odkrižala moža. Imela je vse polno ljubckov. ki so ji plačevali lju-bezen tako, da se ie lahko elegantno oblačila. Revolver, s katerim se je ustrelila. je bil last njenega zadnjega ijubčka, nekega uradnika v bratislav-skem ministrstvru. Tragedija nemškega učenjaka V Berlina je te dni umri nemški nče-niak dr. S., ki je napisal več znanstvenih knjig in je bil spioh priznana kapaciteta. Smrt ga .ie doletela v igralnici. kjer je preživel većino svojega življenja. Mož je bil namreč strastno udan igranju in dasi mu je bila sreča opetovano naklonjena, se ni znai izkopati iz dolgov. Dr. S. je po svojem očetu podedoval lepo premoženje, ki bi mu zadostovalo za vse življenje. Njegovo pretnoženje je znašalo več milijonov, poleg tega je bil tuđi lastnik krasne vile v Berlinu. Toda dr. S. je bil že v rani mladosti udan igranju in ta strast ga ie končno uničila Jedva je rmel očetovo premoženje v ro-kah, je sedel za zeleno mizo in začel igrati. Igral je tako dolgo. da je zaigral vse imetje. Nekega lepega dne se je znaŠel na ulici V žepn ni imel niti beliča in vse. kar ie imel na sebi. sta bila oguljena obleka in suknja. Toda mož ni obupal. Dobi! je neznatno posjilo in znova se je lotil igranja. Sreča se mu je zopet nasmehnila. Neke noči je znova priigral ćelo bogastvo. Strpel pa ni. Igraj je dalje in sreča mu je bila naklonjena. V par letih je priigral ogromno bogastvo. Dobri prijatelji so mu svetovali. naj opusti igranje. In res! Dr. S. je od'ožil karte, nikdar več ni sedel k ruleti. Polnih pet let jt vzdržal brez igro. Lotil se je resnega dela. v tem Času j« spisal več odličnih znanstvenih del, ki so pričala, da je zelo nadarjen. Morda bi ustvaril še več. da ga ni zopet obšla strast. To pot ga je strast do ijjre ubila. V nekaj mesecih je zaigral vse svoj© premoženje. Ćele noči je presedel po> nočnih iokalth. igralnicah. znan je bil v vsaki beznici. Včasi ie presedel vsa noč, toda drugo jutro so ga videli po-polnoma čilega in svežtga. Zanimivo je, da si je znal za igro vedno pridobiti za-dostna sredstva. Včasi, če je vse zaigral je sedel v kot in solze so mu tekle po <*brazu. Ne radi izRubHenega denaria, marveč zato. ker ni srne! igrati. In če so ga vrgli iz lokala, je spal na klopi na cesti, ob vsakem vremenu ob vsakem letnem času. Drugo jutro pa je zopet sedel pri ruleti, tiv^-čaki so šli in se ta-ia!i v njegovih rokah. Nikdar pa ni mi-slil. da si mora kupiti obleko ali perilo. Njegovi znanci pripoveduiejo da je leta in leta nosil eno in isto obleko oguljen in razeapan se je klatil po svetu. Smrt ga ie doletela pri igri. kateri je žrtvoval vse svo;e življenje. Ugotovitev Obb?tni olbor T'družonja iueosiovan-skih nnro!nih K^znifarjpv in brodarjer Ljubljana mora poklati z or.irora na v(VraJ iznpšene vesM o Gof»pTMi^r*ki poslovalnifl biv£«» .]u/.n*» i.p\**7.nio<> »odaj direkcije dr» ravnih h>U*7.n\c Liubliana t dnevnikih »SlovpTiPr> in cov ki |ih bonio 5© T>f>t3sn'ii Z^drusa se ni ustanovila ne za. č^sa ju/ne že!e?ntce i«i ne l>o podržavljenju iiiJn« J.Veznice. Ufforavlinmo, da !e nncr>ođar«ka r>rv^1-w valnea od leta I9?4 do I. aprila Wf posiovalg prchodTM ra osnnvi ođioka mi-nistrsrva za promet ? t .aprilom 1926 na ni biio vej zakon»te podlnsre. ker ?e 5 tem dnem b:1a venna direkcija dr2. že'ernrc v LjubJiani po proračunu i« finančneni zakrunti na d.niočfce zakona r> dr/avnem računovodstvu 'n clavn4 kantroH. ? stran* ©bta7. prošnje nišo no-teH ^preieti in lrve<,ti ne direkcija drž^v. nih železn c Ljnblta-na !n ne generalna di-rekciia, odo prevratu tenkom 10 iet, d1 se i:h v lem prve desetletnice skunn« narodne države hoče Tmeri za oblekt eV:^-nloaracite potlt:ke ki po^ameznib upravnlli ?e'ezn;tkih fm^VcHonarlev. V.^to-p LMV^B ie hi1 stvare* h\ t>o?ten •n bo tuđi <1ei aTi pre«j dove v glavo. Ne, — sem si dejal, — tako Čudno vedenje mora rmeti globlje motive. Morda gre za rodbinsko tajno, za katero javnost pod nobenim pogojem ne srne zvedeti. Ce je bilo res tako in Če Ie bfla rodbinska tajna v tej koverti, čemu bi prišla na tako čuden način v moje roke? Vojvodinja bi lahko spravila kuverto na varno pri svojem bankirju. a ven-dar jo je važila sebo] in se ispostavljala nevarnosti. da ji jo kdo ukrade. Tako sem prišel do zaključka, da ;e vojvodinja pomilovanja vredna stara dama. ki se ji je zmešalo in ki y resnici nima nobene tajne. V tem primeru je vrgli iz niše št. 19. na Pontifex Squaru bilo razumljivo, da je mož, ki so ga tako srdito zarobantil nad hišnim go-spodarjem. Čim sem pa pomislil. da se je vojvodinja zdrznila. ko je zaslišala glas tega moža. sem to teorijo zavrgel. Naposled sem prišel do zaključka, da je treba vzeti njeno izjavo doslovno m počakati kaj se zgodi Če je ta storiia resnična. se bo itak kmalu pokazalo, kaj riči za njo. Nisem si pa bil na jasnem. kaj naj počnem z usod-no kuverto. Bilo mi je ćelo neprijetno, da jo imam doma. Naenkrat mi je Šinila v glavo sijajna misel. Spomnil sem se, da imam v pi-sami tnizi več velikih kuvert. Takoi sem eno poiskal in*ugotovil. da lahko spravim v njo tajno listino. Kuverto sem haslovil na svojega bankirja in priloži] pismo, v katerem sem ga prosil. naj priiožene »rodbinske listine« dobro shrani. Nato sem prilepil na kuverto od-govarjajoče število poštnih znamk in odšel z doma. da vržem kuverto v naj-bližji poštni nabiralnik. Hrtei sem čez vrt tsko n*gfo. d« sem presenetil moia. Iđ je sta! im nasprotni strani ulice pod plinovo svetiltko in oči-vidno opazoval moio hi§o. Mož je bil zavit v dolg kožuh. Klobuk je ime! po-tisnjen globoko na Čelo in takoj sem se I spomnil. kaj mi je pripovedoval Mimms o zunanjosti moža. ki bi bil rad govo-ril z vojvodinjo. Bil scrn prepričan, da ie noč ni gost identičen z možem. ki ga ie Mimms postavil pod kap. Čim me je zagleda!, jo je zagonetni mož naglo popihal v drugo stran. Ko sem prišel do poštnega nabiralnika. sem naletel na poštnega uslužbenca, ki je baš pobiral pisma. Izročil sem mu dragoceno pismo in se vrnil hitro do-mov. Spotoma nisem opazil na cesti niti žive duše. Moram priznati da me Je ta dogo-dek nekoliko razburil. Vsi moji dvonr o važnosti listine, katere sem se prav kar srečno Iznebil, so mahoma izginili. Zdaj nisem več dvomil. da ie v listini nekaj izredno važnega. In začel sem razmišljati, da-li nisem morda tuđi sam zapleten v to Čudno storijo. Bil sem vesel, da me tisto noč nišo klicali k nobenemu bolniku. Dojjodki tistega večera so vplivali na moje živce bolj, nego sem mislil. Navadno sem po napornem delu čez dan takoj zaspal, toda tisto noč sem moral vzeti knjigo in dolgo čitati, preden sem zatisnil oči. In Še potem so me mnčile težke sanje. Gospođlnja me je zbudila drugo fcrtro > ob pol OSTTlm. — Spodaj vas Caka neko deklt. no-spod doktor. — je dejala, — Zelo raz-burjeno je in pravi, da mora takoj govoriti z vami. Mimms se piše, gospod doktor. — Takoj pridem, naj počaka trenu- tek. — sem odgovorit. Ana Mimmsova ^e bila res zelo raz* burjena. — Oh, prosim, gospod doktor, — )* jecljala, — vojvodinja je izginila — na zelo čuden način je izginila — in vsa njeno ix>hištvo, vsi kovčesri. omare in predalčki so bili prebrskani, stanovanja smo našli v največ?em neredu. Oći pravi, da morate takoj priti k nam. V. četrt ure pozneje sem bil zopet t hiši št. 19 na Pontetex 5quaru. Ko ja Ana odprla vezna vrata, sta rnl planila zakonca Mimms naproti. Mimin« se je obrnil k svoji ženi in jo odrinil t komolcem, rekoč: — Zdaj pa drži jezik za zobmi, Matilda. Najprej moram govoriti jaz. Pri nas je vse narobe, gospod doktor. Da, vse je na glavi. Skratka, vojvodinja ja izginila brez sledu. Moja stara je šla zjutraj kakor običajno gori, da ii po-streže s čajem, toda------- — In o vojvodinji. ga je prekinila žena, ni bilo duha ne sluha. Bože moj! Ko sem našla posteljo prazno in po-hištvo razmetano. sem se tako prestrašila, dt ie malo manjkalo, da nisem omedlela. Vsi predali in kovčegi so bili odprfi, vse Ie bilo razmetano po tleh iti prisegla bi. da nesrecna vojvodinja niti igle ni vzela seboi. — čudovito, — sem ockovoril. — Saj ste ji vendar dali praške, ki senf jih izročil vašemu možu. Mar ne? M Stev 70. •STO VENSKI NAROD* 3ne SI. mare a 1921 Stran 7. Se o uciteljskem kkoncertn v Celju Neutemeljeni napadi na «Celjski dom* in celjsko slovensko inteligenco. V ponedelfkovt ftevilkl mSloven* skega Naroda* smo objavili članek o finančnlh uspehih koncertom učitelj* skega pevskega zbora, Članek, ki smo ga prejeli od enega i zrne d vodilnih funkcijonarjev pevskega zbora in ga radi prezaposlenostt uvrstili nepceči* tanega, neutemeljena napada upravo vCeljskega doma* in vrhu tega po nepotrebn?m in prav neokusno vso celjsko narodno inteligenco. Zato ra» devolje objavi jamo sleđeči odgovor, ki so nam ga poslali iz Celja; V ponedeljek ste objavili Članek «Nekaj rt os h koncertu učiteljstva UJU v Celju». tlanek vsebuje trditve in «glose», ki ne unejo in ne morejo ostati brez odgovora in tavrnitve. Predvsem moramo ugotoviti na* ilednje: Kosmati dohođek celjskega koncerta je mašal 7.776 Din, izdatki pa 3.793 Din. Ču stega je torej prejel zbor 3.982 Din. Med Izdatki so zapopadeni vsi troski v Celju (davek, policija, plakati in njih plaketiranje, biljeterji itd.) Stroški so bili za 1500 Din manfši, kakor so bili proračunani in od pev* skega zbora odobreni, čeprav se pri sestavi proračuna ni mislilo na to, da bo pritisnil nenadoma mraz in bo treba dvorano zaku* riti. Za kut javo je bilo treba 17 centov premoga in dvorana se je kurila od ranega Jutra do večera m se med koncertom sa* mim. Zato je malo verjetno, da bi znašala temperatura v njej le 7 stopinj, kakor je tuđi neverjetno. Razsvetljava v proračunu sploh ni bila vpoštevana. Pisec sam navaja, da stane dvorana v Zagrebu 7.880 Dm, v Mariboru pa 3000 Din. torej povsod mnogo več kakor v «Celjskem dornu», ki jo računa 1000 Din. Primerjanje najemnine celjske dvorane z onim i v Tr* bovljah, St. Vidu, na Viču itd. je le dokaz, da pisec ne ve, koliko stane vzdrževanje po&lopja* oziroma velike dvorane, ki razven v pustnem Času, ko se vrši v njej nekoliko plesov in zabav, ne prinese društvu niti pare. Drugače je v Ljubljani, kjer se v uni* onski dvorani vrste skoraj tedensko razne Erireditve in se je dvorana v Ietih, ko v jubljani se ni bilo drugih ter so se vršile vse prireditve izključno v njej, že davno amortizirala. Ako gleda pevski zbor na finančni uspeh svojih p-rireditev, mora tem* bolj gledati lastnik dvorane, da se mu po* vrnejo vsaj efektivno izdani stroški, ki jih Ima za restavracijo svojih lokalov in hiše. Ako premotrimo finančni uspeh učitelj« jfcega koncerta v Zagrebu, vidimo, da tuđi tam nt bilo več ćtstega dobičkm kakor v Celju, Čeptrav velja Zagreb za kulturno sre» disče države. In izdatki za koncert v Ljub-Ijani so bit za 1.090 Din večji kakor v Celju. V Celju imamo nebroj društev, ki na* ravnost tekmujejo a svojimi prireditvami ter radi prijateljskih zvez prirediteljcv — ki 9O po većini vedno em in isti, le izfcu* pički gredo v različne blagajne — tako rekoft siljo gotove kroge k obisku in tako se do« godi, da ao mnoge kulturne prireditve radi finančne i-zčrpanosti ie itak mizerno plača* nega uradništva, ki priđe v prvi vrsti v podtev, — slabo obiskane. Tako je na pr. tuđi gledališče vedno skoraj prazno rn rudi na raznih koncesrtih smo pogre* Sali naše uradništvo. Na koncertu pevskega zbora so bile prve vrste (po 35 in 30 Din) popolnoam prazne, docim so bile ostale vr* ste razprodane. To pač najbolj dokazuje finančno onemoglost srednjih slojev, ki so pred vojno bili stalen kader obiskovalcev kulturnih prireditev. Ze ti podatki kažejo, kako nepotrebna, neprimerna in nestvarna je opazka pisca gori omenjenega članka, oeš, da dvorana Celjskega doma »ni zidana z žulji naših kmetov niti naših delavcev« ter da »nam je prišla v roke po razsuhi po nacijonalizi* ran ju«. Pisec očividno razmer ne pozna, kajti sicer bi moral vedeti, da Celjski dom ni bij »nacionaliziran«, temveč da je druš* tvo »Celjski dom« postalo lastnik hiše po pravomoćnih razsodbah in odlokih admi* nistrativnih oblasti v smislu pravil razpu* ščenega društva »Deutsches Haus«. Nada* Ije bi moral vedeti, da je društvo prevzek> ogromno hišo, katere vzdrževanje stane vsako leto velike svote, brez vsakega pre« moženja, povrh pa je moralo prejšnjim kstnikom plaćati se okrog pol milijona di* narjev. Ta denaT je treba obrestovati in a* mortfzrrati; zato je umevno, da se dvorana ne more odda^ati nikomur zastonj. Ne glede na vse to je demagoška fraza o »žuljih«, s katerimi so zidane druge dvo* rane, prav deplasirana. Ako bi pisec pravil« no mislil, bi si moral reći, da se dvorane*. ki so postavljene z lastnim denarjem* (ki je vedno pridobljen s temi ali onimi «žulji»), lahko odajajo po razmeroma mnogo nižjih cenah kakor one, ka ter je bilo treba plača ti z najet''m denarjem. Kaj pomeni prkiobitev in lastnina Celjskega doma za celjske Slovence v narodnem oziru, je pa piscu očHs vidno povsem neznano, drugače bi si bil pri* hranil izpad, katereda se morejo veseliti le naši narodni nasprotniki. Nove knjige in revije cLjubljan^ki Zvon>. Izšla je marče-Ta stevilka «Ljubljanskega Zvona>. Vsebi-na številke je sledeča: Fran EUer: Žila. .— Jože Pahor nadaljuje svojo povest «Sere-nissima>. — M. Šnuderl: Nikodem Sabeder. — Kikolaj Berdjajev: Kriza sodobne kulture. — Fran Eller; «Simsonova molitev>. — Voltaire: Zgodba o vrlem Brahmanu. — Rudolf Kolari5: Miklo§i5 Franc. — Phileas Leebegue - Mirko Pretnar: Lovčen. — Književna porocila. — Kronika. Zadnja Stevilka je tuđi opremljena s portretom pisatelja dr. Ivcna Lalia. — Ljubljanski Zvon izhaja v posameznih zvezkih in stane letno 120 Din, posamezni zvezki pa 15 Din. Naroča se v Tiskovni zadruzi v Pres?rnovi ulici. Mne-rja smo, da ta odlični mesečnik za književnost in prosveto ne sme manjkati v nobeni slovenski hisi. cPraTiluik • đarkn na name^ence>. Uredništvo je založilo v nemškem jeziku poleg ziikona o neposrednih davkih tuđi pravilnik o davku na nameščence. Knjižica, ki je izšla v nem-Skem jeziku, stane 12 Din in se naroca v upravi lista v Beogradu, Terazija 14/1. Danilo Gorinšek . pesmi ra mladino. V Celju je pravkar iz?la druj^a zbirka mladinskih pesmi oeljsfeega pesnika Danila Gorinška. Knjižica v odlični opremi obsega dve poli. Zbirko neŽnih pesmic posebno priporočamo šolam in roditeljem, ki ž njo lahko za pirhe razvesele svojo deco. Knjiga se naroca pri Gorinšku samem v Celju, Kersnikova ulica 5. , easopis ta maiifke kulturo. V Beogradu izhaja vsak mesec pod naslovom , zv. 20. Cena bro5. 20 Din, vez> 30 Din, pošt-nina posebej. Milijonar brez denarjal Najbolj omržena figura na pozornici naših dni — pa baš brez tistega, kar daje naši zavi- sti povod im na* mržnji pravico đo ob~ ttankjL S tem je ladoetno Đjanaeena in označena mUehui kal, te katere je traslo C. Philipptu-Oppenheimu dejanj© njegove preimenitn« povesti Tuđi je s tem priM-to, da mora vsak* kdor dandanaSnji taman hlepi po mamontL ■ alastjo plani ti na tako knjigo. Milijonar brez denarjal Ali ni to pravifna pesniška osveta za vse neštete mili jone, ki jih mi drugi — nimamo? Zakaj v bistvu smo prav za prav vsi milijonarji brez denarja, le 8 to razliko, da mi <še> nimamo milijona, medtem ko ga je Phi-lippsoT junak imeL Le naj poizkusi, kako te liromaki preiivljamo s poitenim delom tvojega ama in tvojih rok! Teb po-izkuSenj in preizkuSenj ni malo in rudi lahke nišo in vrli junak bi jim po pravici lahko uiel skozi prvo luknjo v plotu — Če bi ne bilo razlogov za to, da ga je zlate minulosti še bolj strah nego skoka v nove prigode. A tuđi razJogi so. Milijon funtov »terlingov je breme, ki utegne zadušiti člo-veka pod svojo teio. In — beseda dana, vez velja! In tam spredaj nekje sijejo krasne, tihe oči siromašne strojepiske France* Clavtonove, ki — ne, to morate sarai Čitati, ne bo vam žal. Vesela, zdrava, bistra knjižica, ki bo zapustila v vas do-brodejen občutek sveiosti in iivljenjskega poguma! cKoprive>. Zagreb^ke ^Koprive* so nedvomno najboljši humoristično-satirični list v na§i državi. Vsebinsko polne z res po pravici uiivajo renome našega najboljsega humorističnega lista in so kot take tuđi v inozemstvu priznane in uvaievane. se naročajo v Zagrebu, Marovska ulica 28, izhajajo vsak teden in masa naročnina na list 50 Din četrt-letno. cPođ L!po>, leposlovna, poljudno znanstvena in politična revija za slovensko delovno ljudstvo v Jugoslaviji, Avstriji, Italiji in Amerikl. Uprava te slovensko-ameriike revije se nahaja v Ljubljani (Aleksandrova cesta 5) in v Chicagu. Za Evropo stane posamezna stevilka Din 4.—, celoletno pa 46 Dio. Gospodarstvo —g Jugoslavenska banka d. d. Zagreb. Dne 29. marca t 1. je bil XIX. občni zbor Jugoslavenske banke d. d. Občni zbor je vzel na znanje poročilo ravnateljstva o poslovanju v preteklem letu, odobril zaključne račune in soglasno sprejel predlog za razdelitev ? i stega dobicka v znesku od Din 10,391.462.12. Glasom zaključka obenega zbora se bo izplačevala 8% dividenda ter se bo za kupon it. 19 za leto 1927 izplača-lo Din 8.— po delnici in sicer počenši od 30. marca t. 1. pri vseh blagajnah zavoda. Ostanek dobička se vporjabi za dotiranje re-zervam in za prenos na prihodnje leto. Poslovanje banke, ki se je vršilo v preteklem letu po preizkuSenih me t od ah in konzervativnih načelih, je iikazalo dobre rezultate. — Letno poročilo in zaključni računi banke se podljejo interesentom na željo brez-plačno. —g PoStna nranilniea objavlja uradno: G. minister za finance je odobril, da se sme v inozemstvo nakazovati mesečno proti-vrednoat Din 3000 (na mesto dosedanjih Din 1000.—). Po?tna hranitnica izvršuje taka nakazila v države, s katerimi so i? sklenjeni ustremi dogovori t. j. za enkrat s ČeSkoslovaško in Mažarsko. Dočim pa se v razmerju s Češkoslovaško stranke lahko poslužujej|o ali virmana t. j. pripisa na čekovni račun naslovnika pri dotični inozem-ski post ni hranilnici (čekovnem zavodu) ali izplačila v gotovini, je v razmerju z Mažarsko do nadaljnega dopušten samo virman. Računoimetniki naročajo post ni hranilnici taka nakazila z običajnimi nalogi za izplačilo, na katerih se znesek lahko označi v dinarski valuti ali v valuti države,, v ka-tero se nakazilo izvrši. Ako naj se nakaziio izvrši v virmanu, je treba na nalogu označiti Številko in naziv čekovnega računa točno tako, kakor ita navedena v sesnamn lastnikov čekovnih računov dotične države. Podrobna pojasnila gled« teh nakazil pre>-mejo »Iranke piimeno ali nstmeno pri po§t-ni hranilnici, podružnici v Ljubljani. —g D«bave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 10. aprila nonudbe glede dobave razne ploeevine in 1000 kg ci-linderskega olja. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 19. aprila ponudbe glede dobave ene struŽ mre. __ Dne 18. aprila se bo vršila pri strojnom oddelkn direkcije državnih ielez-nic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 1860 komadov odlitkov H jeklene liti-ne. Predmetni pogoji so na vpogled pri ma-Sirskem odelenju direkcije. Sport Jutrišnje prvenstvene tekme LNP V. kolo pomladanskega nogometnega prvenstva prinese jutri tekmi Slovan : Hermes in Slavija : Jadran, Igra se na igriiču ASK Primorja ob Dunajski cesti, prva tek-ma se prične ob 14., druga ob 15.40. Rezervi Slovana in Hermesa igrata ob 10. dopol-dne na prostoru Primorja, rezervi Slavije in Jadrana ob isti uri na igriSču Ilirije. V popolilanskih dveh te km ah se srecajo precej enaki nasjprotniki. Hermesa je v pogledu skupne igre in tehniČne izvefbanosti ceniti v tej Četvorici sicer višje, toda vpra-Sanje je, ali bo mogel te prednosti uveljaviti in izrabiti nasproti hitrejsemu in mnogo tr-Šemu Slovanu. Jutrišnje tekme morejo vplivati zopet le na srednji del prvenstvene tabele. Položaja Ilirije ali Primorja ne more ogrožati ve6 nobeden teh štirih klubov. Za Jadrana, Hermesa in Slovana, ki tekmujejo za tretje mesto v tabeli, je izid jutrišnjih tekem velike važnosti. Slavija bi mogla z event. zmago nail Jadranom upati na to, da se resi zadnjega mesta. V Mariboru Igra ta Jutri važno prvenstveno tekmo Rat id in Maribor, v Trbovljah se srečata SK Trbovlje in SK Amater. Celjska prvenstvena tekma med Atletiki in SK Ce-ljem je odgođena oa VeL noč, ker igrišČe Atletikov še ni urejeno. — Staibene objave LHP-a. (Iz seje uprav, odbora dne 29. III.) Naknadno se odobri tekma Maribor : Ptuj dne 25. III. v Mariboru. Maribor se obremeni z Din 10.— za prljav-nino tekm© Maribor : Ptuj dne 18. III. ? Ptujn. Dalje s Din 10,— a tekmo Maribor t Ptuj v Maribora dne 25. III. Ptuj se obre-meni i Din 10.— ■* prijavnloo tekme Maribor : Ptuj v Mariboru dno 25. IIL — Odobre te tekm« SK Ilirija : ASK, Zagreb, dne L IV. w Ljubljani — G. Samuda te pozove ponovno, da pobije todniiko takso tekme Maribor : Ptuj dne 18. III. v Ptuju. — ASK Primorju se podaljša rok ta vplaČilo članarine do 6. IV. Ako do tega termina ne poravna te članarine, se pa predlaga savezu v Crtanje. Za ASK Primorje se na klubovo odjavo Čr-tajo: Burger Maca. JanJigaj Vida, Regallv Vera, Sever Pavla, Kump Marija, Prekuh Franja, Pire Vera, Cargonja Ladi«lava, Oman Anica, Jeglič Stefanija, Vivod Mica, Tron Majda. Vsi klubi se pozivajo. da do 10. IV. javijo točne podatke (rojstno leto, mesec in dan, rojstni kraj, pristojnost, stanovanje, poklič in od kdaj goji har-eno) vsieh Terififira-nih igralk, d^lje točne podatke o uČnih uape-hih zadnjega trome«ečja vseh verificiranih in neverificiranih članic. — SK Muro se kaznu-je po S 51. kaz. prav. z globo Din 50.—, ker □i odgovorila do 25. III. na vse dopise pol- 4 saveza. Ponovno se ji pod&ljSa rok za odgo- .' vor na te dopise do 10. IV. — Doh>čajo se ' sodnikom za tekme dne 1 IV. Ilirija ret : ASK rez. g. Vončina ter Ilirija 1. : ASK L g. Kereszturi. — Tajnit-a. — Hasena. ASK (Zagreb) : Ilirija. V ne-deljo se srečata v Ljubljani po preteku dveh let zagrebški ASK in na& prvak Ilirija. Kluba nastopita s svojima prvima in rezervnima družinama, kar bo ćelo prireditev znatno dvignilo. Obe tekmf nam obetata pvorazredni sport. Družine obeh kJubov tvorijo na5e n«j-bolj5e hazenašice, ki so svojo visoko formo pokazale Že opetovano v težkth domačih kakor tuđi mednarotinih tekmah. Boljše izglede ima pri tem sreČanju vsekakor ASK.. feprav igra na tujem terenu, k*»r razpolaga z Izvrst. viirrano sedmorico, ki ie letos absolvirala že ćelo vrsto treningov na terenu, poleg t^gn pa je preizkusila svoje igralke že v nekaterih tezjih tekmah. Za Iliijo bo ta prvi nastop tt žka preizkušnja, zlasti Če upoStevamo dej-stvo, da bo morala nastopiti v znatno spre-menjeni postavi in da bo to njen prvi lotoš-nji nastop. Obe tekmi se vrSita na igrisču Ilirije in sicer ob 14.30 rezervni družini, ob 1530 prvi družini. Po hazenskih tekmnh se vrši ob 16.30 nogometna tekma med ljubi jao* sko Svobodo in rezervo Ilirije. Cist nož. — Oprostite, te slanine ne morem vzeti. ker ste jo rezali 2 umazanim nožem. — Z umazanim no?em? SaJ sem pravkar rezal z njim milo. Jutri ! Velika prcmHcra monumentalnega vHetnma Jutri! Sijai in beda kurtizane umetniško filmsko veleđelo po istoimenskem Balsacovem romanu. V glavnih vlogah umetniSke kapadtete P. WEQERER, ACDREE LA FAYETTE, W. FEUTTERER, ROZUA . . ■ *- MAUFRED NOA. Ljubezen kurt:zane. Priprave za boj. Ka] poirošfjo za ljubezen sta-rejši gospodje. Srčne muke milijonarja. Trpljenje sedanjosti. Tajnost jetnišnice. Krasna godba. Sljajne slike. Izvrsten film, ki si je pridobil svetovno slavo 1 Predstave jutri v nedeljo ob 3, ya5., 6., */t8. in 9. uri. — Prcdpro-da;a vstopnic jutri od 11. — 7,1. me. Telefon 2124 Elitni kino Matica ^^^-^*J|^% t>rowninge pištole za strašenie psov ^^lOZ|6« samokrese puške, zaloga lovskih in ibiških potrebščin ter umetalni ogeni i. t. d. puškama f.K. ICalser seienburgova ui 6, llubltana. Interesenti za lokale, pisarne rn stanovanja v novi tiišl na M*klo5lčevl cesti pošev vis a vis hrtela ,Un*on" za ju lij ali avgast naj se javjo: Kraja Petra trg 8 visoko, pritlitje le?o. 600 Seli portland ceaeit .Medusa" —. dobavlja VILIBALD FUCHS, Praha XII, Italski 12, C. S, R. " UflllflflT I CcnJ^nc ^amf> oglejt« si pred nakupem zaivfo N11U11 \ I I ravnokar do*lth krasnih brzciivaltiih atrojev, naj# IIUIUJI ' novejše iznajdbe moderne tehnike. Na vsak straj - popolnoma enostavno šivate vsakcnrstno blage, našitke in čipke s cikcak sivom, vežete najmodernejše in luknjičaste vezenine gumbe in gumbnice, — Pouk v vezenju brczplačen! — Ceniki franko. — Prodaja tuđi na obroke. — TRIBUNA* F. B. L., Ljubljana, Karlovska cesta. Dobro ohranjen klavir naprodaj. — N*sk>v v opravi «Slov Naroda« 571 Orehova jedrea in orehe — lepa, poeeni M Ger§ak & Co.v Preda Qlio _______________»» >n*______________ Sobarica zmožna slovenskega, neinSkega in italijanskega jezika — išče službo v večjero hotelu v Dal* maciji. — Ponudbe pod «Soba# rica/559» na upravo »Sloveti-ske?a Naroda*. Gramofon z nekaj ploščami, dobro ohxa» njen radi selitve ugodno napro* daj. — Ponudbe pod «Gramo» fon/552» na upravo cSicv. Na« roda» Vse četrtlet|e dobavimo iest btbranih to» to inerzemskib revi) sa eeoo 80 — dlnarjev. — Bralni kroŽek Ljubljana, Seleuburfovt alica 7/H Telefcm 2917 331 Opremljeno sobo sohiSno. a električno rassvetljavo. 15 min. od glavne pošte — od dam »oLidnetnu eospođo. — Pooadbe sa opravo «St. Naroda* pod Zračna »oba/58(>». Šivflja dobro tzurjena — KCe rfalbo v UobHani. — Pooadbe pod cStvi-LJa 578» na upravo «Sk>v Nar.» Naknp zlata, srebra, platina, bakra, ateđeatae, ehika kd — Tovaraa ta todaai« đratli ko-vta, UubUaaa VU._______ «/T Naifinefic čajno maslo dobavlja po Din 35— ta kfl P povzetjo od 4 kg OApre) — Frto Kolietitsch. Apace pii Gornji Radgoni. ' 29/T Salonska garnitura moderna, naprodaj za 1500 di» narjev. — Naslov v upravi «S1, Naroda«. Dre stanoranji (sobe, kuhinje, pritiklin) takoj ugodno oddam, — Naslov v upravi *SIov. Naroda*. 595 Žensko mo£ starejSo, dofcro izvežba-n© ▼ vseh pisarniških delih — aprej« mem. — Oferte na upravo «S1. Naroda« pod «Zanesljivaf592». Blagajničarka s večletno prakso zanesljiva moč — išče službo v večjem podjetjti, tzurjena tuđi v vseh p»ami§kih delih. — Ponudbe pod Blagajni čarka/590» na upr. aSlov. Naroda«. Ločenec srednjih let. z dobro shiSbo — želi le resnega znanja z lo^en* ko ali gospodično, staro 20— 28 let; ne c*«de na premoženje — Le resne in zanesljive po« nudbe s polnim naslovom je poslati na upravo «SIov. Naro» da» pod «Stroga tajnost-587». D. M. C. Največje skladišče — Avram KAJON, Sara-evof Prestolonasljednika Petra br. 26. 566 StanoTanfe 2—3 sob s kuhinjo to mitiklinatnl — US« solidna stranka v novi ati stari hi£ Vselitev lahko tako). — PoDodb« pod cStan navedbo cene pod «Ljubljaiih 558» na upravo «SL Naroda* ^SJiuolnlstroll.KOLESA znamke GRITZNER In Adler :a dom, obrt in industrijo — Istotam švicarski plettlnl STROJ OUBIEO Samo pri JOSIP PETELINCU • Tudi na obroke. - '.: ~ g. LJUBLJANA 7i blizu Prešeraovega spomenika ob vodi Pouk « vmmIii br**pl*69i» C«ii« nlzktt 15 l«tna garanciji Ob prebridlki izgubi naše nepozabno " * * Liudmile Gabršek MCtetJlc* v Mostah pri UublaM se najisfoeneje zahvaljujemo vsem torodnikom, prijttetjem fn snancem za številne izraze blagodejnega sožalja, za poklonjetie prekrasne vence in §opke ter vsem, ki 90 jo t tako tzredno velikem iteviiu spretniH na njeni zadnji pori Posebno zahvalo tzrekamo fg. cdravofloocn za vea trud, riJem, MatHSarjem i dr. pod vodstvom g. Ljuba Dermetfa, sa v srce aegajoče Žalostinke ter g. lolskemu opra« vitelju Janku Gradu, ki je ob odprtera grobu v vzneietrih besedah pro» slavi jal njeno gorečnost za irvrScvanjc njenih dotinoatl do straj^e mož-nos ti njenih mečt in tako pret resi j ivo jemal slovo od svoje tovariSice in u6itdjice otrok, da so njegove besede vsa navzoča srca globoko ganile do solz. Provkno ts% da ji obranite bUf in frajeo tpotnin! V Ljubljani, dta« 31. marca 192B. tatuioia rodbina Gabriek, Stran ft. 4tOVtNSC! KAffflD« 3dc 31. mire« 1928. Stev 76. Lepota pomladi lepota barv ::\\;,, ;, Vrsta 8645 — 80723. Bar va: Drap-rjava - oxblood - siva. Prinašamo veliko izbiro ženskih čevljev najnežnej-ših barv kot oznanjevalce spomladi. 5.; ; Vse stvariteljsko in umet-niško delo obutelne proizvodnje se je osredotočilo v elegantnih linijah in iz-polnjuje želje vsake dame. Vrsta 5655 — 60371. Barva: Drap - roza - lak. Poglejte naše izložbe! Posetite nas! Vrsta 5655 — 80318. Barva: Drap-modra-oxblood. ttWM t*M ZVITKE iroi«> c* racumk« stro«« em* m Komromt cviilt* cs otaajaine •*•#• tittvmo* ■ , , -----------—■■■■—:..:-----;'..i.:-jj._---------. ). m?» »/»-dru if> v*ak Sttil'čin v za»o£ Lud. Baraga, UubMana, selenburgova ulica 6|l teietoi *\m Zelo zn.žane cene! Dvokolesa novi modeli 1928, motorji, otroški vozički, najnovejli šivalni stroji in pnevmatiks Micbelin. Posebni o*Mt»lek za popolno popravo, emajliranje in poni klanje dvokol*»s in otroških vozičkov. šivalnib strojev itd. Prodaja na obroke. Ilustrovani ceniki franko. «TRIBITNA> F. B, L. torarna dTokolr* in otroškib roz\i\<*t. LHBUANi. Karlov- eka cesta št 4. pastore, posteljna ptegrinjaia pertlo, »ono*ra»«. ©*»«** t. 4r. ,ett rt«»«nefi« •• ******* oicNanlćno ometno vc/«nte Matek & Mlkeš EntUnje, aiurtraine, oredtl* kani* ženskih ročnih dei « *t*o .1 vino, solo in dom. / &*?*-■■>■ ■ - -. - ......... . ■■■■>- Dr. IVAN PINTAR strokovni zdravnik ?t žeisač. 12 za oblačila, 12 !ese» nih modeiov. 1 prcgrin»alo za posteljo. 3 za ščetke 3 ARC serije. 1 brisalka 1 btazma za barve, 1 «5pritzer» garnitura 15 /a tase 3 prtiče za nizke «tol» ee. 6 vitraž 6 kuhnric. 6 teka* ćev, 10 ^vriand 12 mothOA. 10 krhiniskih čipk 12 blazin za divane, 12 robeev. 6 napisov. ] 'tor, 1 posteljno pregrvnjalo. 1 /astor. 4 glavnike, 100 raznih tr»en. 30 raznih vzorcev. pol kg Sarvj. — Vse to pošljemo fran» t«(|. tlulatci] fffmnMd£««fa ttCala ▼ Bcoinđ« r »vaJi n*|tef>Si m!a 4. ari popokiiie um pofco-Pili^e k Sv Krilu. Blaiera pokojnika pHpoToćamo vcem. kl so fa ponal, V Wajobote« toonlB. LJUBLJANA, đoc 90. marca 1928. Meltaa Plvkovt, maN. — Valeatli li M«4oC brntt. — Aiftla ta LMt pom^tM Pirjicva. »»»tri Dva sostanovalca sprejmem v Gosposki ulici. — \Taslov v upravi «Slov. Naro* da*. 598 Kompletno soalnico B mehke^a lesa. dobro ohra« ojen« ter železno posteljo — radi selitve takoi prodam. — Poniidbe pod «Spalnica 588» na ipra o «Slov Viroda» Išče se voznik « pokritim vozom e* pre»«ž»» nic paketov ki b) bi» nn tm» qd «Vo2nik/546» oa i>T>r«v# «Slo* Naroda« Popolnoma suha drva pocenl —- PreCn« alich 5t 4 ^1V Vpokojenec zdrav m moćan (staretša moC) »ešč slovenskega m nemškeg* jezika d<4>er raćurtar — tšćt službo nkliidiščnika ali čuva u N»-»top' )ahk<> takoj. — Ponudr br pod •\/pokojencc ^51» n» upravo «Siov. Naroda* Opremljeno sobo $ posebnim uhodom te e»ekrri6 r*n razsvetliavo ščc z* tako> go*p* — Pun«»dhe p«d «( en» tro mwta 554a o^ upravo »SI Naroda* Strojni kljnčavničar zućeo v večii ft.varni. wih.žcjb nioven^kfgii io oen iVega jeziku «— ifće stalno «fu35bo — P)» eotl» (oMiv«j, ves« (šrika) krpa peri lo m oiicavtce Bref v^akeg« pfennni«nM oU>lt ir drug« je <*trot; * cnitkuti pnpravlirn ali Eu »erenje w ravno tuko hitrr Aipet tš rta»adn« §iv«oie — PfMeflj »seh prednosti, k* jih ra. ^etni 4iv«»nt *tro) STOFWLR Ne zamodire utff»dric prilike to Ofileite «i to izredn<«t pri Lod Baraba, Bre-rptačrn puuk • vescrilo. ra« bt apararo* itd — Ua**dn» pla# čilni oopoii — I5lrtno ian>^tv