35
v
Cerne bukve.
]Va Gorenskim je 8. tega mesca neka baba svo-jiga moža tako nabila, de bi ga bila skorej ubila, nje sin (pasterk pobitiga moža) ji je pa še pomagal. Ta gerda baba je bila vdova, nje sedanji mož je bil pa tudi vdovec, nekdaj dober človeček, tode neumen kot vol, de je tako babo za ženo vzel, ktero je vsak poznal, de ni piškoviga oreha vredna. Dan na dan je bil prepir v hiši, kletev in razsajanje. Še jedi mu ni privošila. Ko je žgance, kašo ali kako drugo jed kuhala, jo je na svoji strani zabelila, mož pa je pušobo grudil. Dostikrat je tudi v kašo veliko luknjo naredila, va-njo zabele vlila, potem zadelala, in na mizo vselej tisto stran pred se postavila, kjer je vedila de je zabela. Ravno zavoljo nezabeljenih žgancov na možovi strani sta se jela 8. dan tega mesca za skledo rukati tako dolgo, de sta jo zvernila in se pretepati začela. Na večer pa ga je baba s pomočjo svojiga sina tako otolkla, de je bilo 14. dan tega mesca komisijsko ogledovanje potolčeniga moža,kteriga so 11. dan s poslednjimi zakramenti previdni. Mož je 63, baba pa 55 let stara. Kaj naj uči ta prigodba, ktero zapišemo v černe bukve, vsak sam lahko presodi: 1) Kdor se ženi, naj z merzlo kervijo prevdari: ali bo angeljca ali hudiča v hišo dobil; 2) revšina je mati zakonskih prepirov; kjer ni kruha, ni ljubezni; 3) svet je ves narobe; nekdaj so možje žene pretepali, zdej pa se spravljajo žene čez možer. Bog obvari vsaciga take zakonske sreče !      —rs—