MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo In uprava: Maribor, Ooapoaka tri. 11 / Tolafon Uredništvo »440, upravo 2468 Izhaja razen nedelja In praznikov vaak dan ob 16. url / Velja mesečno prajeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po cenika / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra- v Ljubljani r Poitnl čekovni račun SL 11.40» 99 JUTRA” Revizionistični alarm iz Prage PROTI TUJI REVIZIJI POSTAVIMO SVOJO REVIZIJO! Javno mišljenje male antante je napravo te dni velik korak naprej. Praški ‘^|arodny Listi«, za njimi pa Y rager P r e s s e « in drugi češkoslovaški dnevniki so na nov način načeli vPraŠanje revizije mirovnih pogodb. Povedali so popolnoma odkrito, da bi bila jlaPačna taka taktika držav male antante. ki bi se posluževala le defenzivnih oietod; treba je preiti v ofenzivo! Ta Praški klic je glasno odjeknil tudi po ugoslaviji in Romuniji in registriral ga j® tisk v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Bukarešti, Jasiju itd. Tako je nenadoma Mogočno zaživela misel, ki smo jo mi v našem listu napovedali že davno in ob ^znih prilikah: nasproti madžarski, nem-“*;!> italijanski in romunski zahtevi po re-v*z!ji postavljamo zahtevo po reviziji v našo korist! Zahtevamo, da se popravi v nebo vpijoča krivica, ki se je storila °t> koncu svetovne vojne Jugoslaviji, zlasti S. 1 o v e n c e m ! Ce hočejo Italijani s svojimi zavezniki ha vsak način revizijo, potem moramo tam mi povedati svetu, da z mejami, ki s lffian,o sedaj, nismo in nikoli ne bomo mogli biti zadovoljni. In če slone za-teve sedanjih revizionistov le na nekem '^Jesnivem, že davno ne več veljavnem K o d o v i n s k e m pravu, na nekih nič-rednih arhivalijah, potem slone naše na ‘vih ljudeh naših nasilno od nas loče-nacionalnih pokrajinah! Nemci za-evajo »vrnitev« poljskega Pomorjan-takozvanega »koridorja«, ki je po Poljsko in je bilo za časa Fridc-ika Velikega. Marije Terezije in Katari-.e II. z delitvijo Poljske nasilno pripo-,en° Nemčiji, dasi ni imelo do njega no-Cjie druge pravice, kakor pravico tatu, hhtevajo torej »vrnitev« pokrajine, ki ji? 30 nekoč ukradli! Kakšna ogromna raz t0 3 Se v113”1 zat(> Polfaže, če primerjamo v nemško revizionistično zahtevo z na-» Po našem Primorju! Primorje je bilo ^ najmanj od šestega stoletja po Kristu J že davno prej!) slovansko, *ej že v času, ko današnjega italiian-biRSa n?roda sploh še ni bilo, ampak so nit, ^ ‘ ni 1 j a n i, ki jih ni več. Pa • 1 ti niso bili na jugovzhodu naši sosedni' Langobardi. To ozemlje dov’ ° tore* n"'*c^ar italijansko, ne zgo-'nsko ne etnično in tudi danes ni. H Prot n o, na tem ozemlju živi preko pol UH '?Ila Slovencev in Hrvatov, naselie-stii ,PaLtno, le v nekaterih me-„o'.So Italijani v večini, ki so si jo umet-pr ’n nasilno pridobili. In to Primorje ie r ^ tako »koridor«, ki nas danes n e n a-vno reže od našega morja in naših naravnih pristanišč. Slovensko ozemlje kraljevine Jugoslavije ne bi nikoli poznalo sedanje krize, če ne bi bilo deblo z okleščenimi vejami. Vse naše zlo in velik del zla cele Jugoslavije izvira iz tega žalostnega dejstva! Ce bi imeli v mejah Jugoslavije vse slovensko ozemlje, Primorje, Koroško in Porabje, ne bi poznali brezposelnosti ne v vrstah manualnih delavcev ne v vrstah inteligence. Učiteljstva, ki ga imamo danes okoli 600 brez j>osla, bi bilo za Primorje in Koroško dosti, dosti premalo. Primanjkovalo bi nam juristov, inženjerjev, zdravnikov, profesorjev, u-radnikov, trgovsko naobražene inteligence itd. Slovenija bi bila izhodišče na morje za vso srednjo Evropo, zlasti za vse Podonavje. Mi torej nimamo le pravice do Primorja po zakonih svobode narodov, marveč tudi po vseh zakonih gospodarstva. Isto velja za Koroško, ki je zibelka slovenstva. Tudi tam bi imeli veliko torišč za tujski promet, rudarstvo, industrijo, trgovino, denarstvo itd. če trdijo torej sedaj Madžari, da ne morejo živeti zato, ker je razkosana sedanja Ogrska, ki nikoli ni bila narodnostno madžarska, potem moramo tej njihovi trditvi postaviti nasproti trditev, da Slovenija in z njo cela Jugoslavija ne more naravno prosperirati zato, ker je odrezana od morja, od svojih pristanišč v Trstu, Pulju, Reki in Zadru. Če si hočejo torej z revizijo popraviti krivice, potem naj se popravi najprej največja, tista, ki je bila storjena Slovencem in po nas vsem Jugoslovanom ! Novo Podonavje brez te revizije ni mogoče. Navedli smo tu le nekaj misli, da pokažemo utemeljenost praškega alarma po zahtevi revizje s strani držav male antante, v prvi vrsti Jugoslavije. Upamo pa, da ne bo sedaj ostalo vse le pri časniških pobudah, ampak, da bodo to načelo osvojile tudi naše vlade in prešle tako iz jalove defenzive v krepko, zdravo in junaško ofenzivo. Pričakujemo, da se bo čimprej oglasil iz Beo grada klic: Smo za revizijo, a zahtevamo, da se prične najprej tam, kjer je najbolj pravična in zato najbolj nujna, na mejah današnje Italije in Avstrije, zahtevamo vrnitev Primorja, Reke, Zadra, La stova, Pelagruža, Koroške in Parabja! Čemu bi oklevali, česa bi se bali? Naša resnična pravica lahko vedno prekriči zlagano pravico Italije, Nemčije, Mad žarske in Bolgarije. Svet bo prisluhni! in bo vedel: škorpijon italijanskega revizionizma je pičil sebe samega! n PREDRZNA JAPONSKA NOTA ZDRUŽENIM DRŽAVAM ZARADI IZGRADNJE VOJNEGA BRODOV.A. AMERIKA BO ULTIMAT ODKLONILA. OKOLI PACIFIKA NARAŠČA STRAH PRED VOJNO. LONDON, 25. avgusta. Tukajšnji politični krogi zasledujejo s stopnjujočim se vznemirjenjem razvoj napetosti med Združenimi državami in Japonsko, o kateri se zdi, da je pravkar dosegla svoj višek. Objavitev japonskega oborožitvenega načrta je izzva la v Ameriki največje presenečenje, na kar je odgovorila Amerika z enakimi protiukrepi. Japonska pa je storila še korak naprej in je zahtevala v ultimativni noti takojšnjo opustitev ameriškega načrta o povečanju pomorske brambe. Japonski poslanik v Washingtonu je že Izročil državnemu tajniku zadevno noto. Kakor je znano, vsebuje novi ameriški oborožitveni načrt zgradbo 37 novih križark, kakor tudi večje število manjših pomorskili edinic, za kar je že določenih 700 milijonov dolarjev. Ameriška vlada utemeljuje ta nova dela na pomorski oborožitvi z gospodarsko obnovitvijo države. Japonska nota opozarja na to, da vidi tokijska vlada v novem ameriškem oboroževanju ogražanje njenih interesov in zahteva takojšnjo ustavitev vseh ameriških oboroževalnih del. Če washingtonska vlada te zahteve ne bi upoštevala, bo Japonska primorana uvesti kazensko carino na ameriško blago. Mimo tega bo japonska vojna! mornarica morala misliti na še izdat* nejše povečanje in pomnožitev svojega bojnega brodovja. Končno se pravi v noti, da se manevri japonskega vojnega brodovja v Tihem oceanu nikogar ne tičejo, ker so popolnoma interna zadeva tokijske vlade. Ostri ton japonske note je izzval v, ameriških političnih krogih porazen vtis. Odnošaji napram Japonski so postali skrajno napeti. Seveda v Wa-shingtonu niti najmanj ne mislijo ugoditi japonskim zahtevam. Poučeni kro gi trdijo, da bo ameriška vlada japonski ultimatom vljudno, a odločno zavrnila z odgovorom, da je trdno odločena izvesti svoj pomorski gradbeni načrt. AMSTERDAM, 25. avgusta. Tisk se bavi izčrpno z novim položajem na Daljnjem Vzhodu, ki je nastal zaradi napetosti med Japonsko in Rusijo na eni in med Tokijem in Washingtonom na drugi strani. Opozarja se na to, da bodo v primeru oboroženega konflikta v Tihem oceanu močno trpeli tudi interesi Nizozemske. V zaščito skupnih interesov v kolonijah se je nizozemska vlada pravkar obrnila na London in Washington. Pariz in London proti italijanskim načrtom ANGLIJA, FRANCIJA IN MALA ANTANTA NE BODO NIKOLI DOVOLILE ITALIJANSKE SREDNJE EVROPE. Nemško priznanje oboroževanja K°*UJNIKE o POVEČANEM UVOZU SIROVIN JE INDIREKTNO PRI ZNANJE TAJNEGA OBOROŽEVANJA. 25. avgusta. Včeraj je bil iz* Dričeilraden komunike, ki pravi, da ie četi(.. ^'-°z s'rov*n v Nemčijo že od za- naras .tek°čega leta naraščati. Tako ie 27 0d v mesecu maju uvoz sirovin za Istein tkov napram uvozu sirovin v glaga ^jesecu lani. Službeno poročilo na-strenj,. 13 *a Povečani uvoz posledica Poveg3en^ *n *ri|da državne vlade, da se se tajf Dr°dukclja nemške industrije in v res 0 ^Manjša brezposelnost, kar se ie iz 1I.n‘ci htdl zgodilo in je to razvidno day Referre«, ki spravlja to povečanje v zvezo s tajnim oboroževanjem Nemčije. Po dokazili londonskega lista je narasel uvoz onih sirovin, ki so potrebne nemški industriji v vojne namene. Nemški uradni komunike namreč tudi ne navaja, kakšne so te sirovine in za kaj so se uporabile, ko je nasprotno dobro znano, da se izvoz iz Nemčije neprestano znižuje. Z ozirom na to je jasno, da gre uporaba teh sirovin zgolj na račun nemške notranje trgovine, z drugimi besedam) poza potrebe nemške državne ' -laifi Podatkov o brezposelnosti.! vedano Sinatr'^1 dipIomatski in politični krogi i obrambe, ker nemško notranje tržišče v vecan!10, da ie to uradno potrdilo po*! tako težki gospodarski krizi pač ni v v«* *a ttv®za sirovin v Nemčijo edgo j rianM absorbirati tega ogromnega ore-razkritia londonskega lista »Sun- i sežka PARIZ, 25. avgusta. Po že nekakem mučnem molku Pariza in Londona glede Mussolinijevih načrtov v srednji Evropi, se sedaj vedno bolj jasno kaže, da sta ta dva odločilna evropska politična centra pustila italijanski akciji proste roke samo zato, da spoznata njene prave namene. Sedaj ve že vsa francoska in angleška javnost, da Francija, Anglija in mala antanta nikoli ne bodo mirno dovolile, da bi Mussolini postavil v sredo Podonavja svojega trojanskega konja ter spremenil s tem Avstrijo v drugo Albanijo. Iz zanesljivega vira se dozna-va, da je mala antanta sporočila Parizu in Londonu, da energično odklanja Mussolinijevo zamisel Podonavja, v kateri bi bila tretji faktor in objekt poznejših revizionističnih apetitov. Anglija je spričo tega še odkrito povedala, da je proti snovanju bloka Italije, Avstrije in Madžarske. Pa tudi Francija je že formulirala svoje proti-predloge, v katerih zahteva likvidacijo spora med Nemčijo in Avstrijo, podporo Avstriji za ohranitev samostojno stl, opustitev vsake misli na politično varuštvo Nemčije in Italije nad Avstrijo in Madžarsko ter rešitev podonavskega vprašanja s sodelovanjem držav male antante po odboru, v katerem bi bile vse velesile in vse podonavske države. Mala antanta se ne sme izpostaviti nobenemu pritisku. Ker je angleško in francosko javno mnenje vedno bolj nasprotno italijanskim načrtom, se to smatra, da so že sedaj pokopani. Nemčija onemogoča razorožHev LONDON, 25. avgusta- Henderso-nova kandidatura za narodnega posian ca pri naknadnih volitvah daje »Manchester Guardianu« priliko, da preizkusi perspektive sporazuma o razorožitvi z ozirom na nove hitlerjevske provokacije. Ce se Nemčija ne bo obrnila na boljše, bodo ostale države prisiljene misliti na pozitivne ukrepe. A.n glija mora misliti na to, da okrepi avtoriteto Društva narodov. PRAGA ZANIKA. PRAGA, 25. avgusta. Na vesti o potovanju zunanjega ministra dr. Betieša izjavljajo tukajšnji krogi, da v tem pogledu še ni bilo nobenega uradnega kontakta med obema vladama. Mussolini grozi sosedom PARIZ, 25. avgusta. O priliki velikih vojaških manevrov v gornji Italiji ie imel Mussolini v Cuneu z balkona mestne palače govor, v katerem ie poveličeval veličino Italije. Ministrski predsednik ie poudaril, da se ie treba bati Italije ne Ie v vojni, temveč tudi v miru. Fašistični režim bo utrdil In okrepil Italjo tako, da s# bodo druge države kar tresle pred njo Zaveda pa se, da ie treba izvršiti še velike naloge. NAGRADA ZA IZSLEDITEV MORILCA MINISTRA NEUDORFERJA. BEOGRAD, 25. avgusta. Notranje ministrstvo je razpisalo za izsleditev morilca bivšega ministra Mirka Neudorferja 10.000 Din nagrade, Dnevne vesti Vodja ciganske tolpe izsleden Orožniška patrulja je izsledila in obstrelila cigana Aleksandra Baranjo, ki je bil strah in trepet Dravske doline in Dravskega polja. Baranja se bori s smrtjo v mariborski bolnišnici. V Mariboru, dne 25. VIII. 1933. ——————jPPf Včeraj zvečer okrog tričetrt na 6. uro je orožniška patrulja iz Rač izsledila v Braunšvajškem gozdu vodjo ciganske tol pe Aleksandra Baranjo. Baranja se je po stavil orožniški patrulji v bran in streljal kakor besen na njo. Na njegov napad mili je patrulja odgovorila in ga smrtno nevarno obstrelila. Izpolnila se je torej njegova prisega, da ga živega nikdar ne bodo dobili v pest. Nezavestnega so spravili v mariborsko bolnišnico, kjer si je kmalu toliko opomogel, da je celo izdal nekatere svoje tovariše. Stanje pa se mu je poslabšalo in se sedaj bori s smrtjo. Cigan Aleksander Baranja je bil vodja Ciganske tolpe, ki je bila v zadnjem času strah in trepet vse Dravske doline, Dravskega polja in našega Pohorja. Baranja je rodom iz Cirkovc na Dravskem polju in je star 24 let. Okrog sebe je zbral večjo tolpo svojih tovarišev in znancev ciganov, ki jih je dobro izvežbal in izuril v kraji in ropih, S svojo tolpo je izvrši! v zadnjem času številne večje in manjše vlome, na vesti pa ima tudi nekaj roparskih umorov, čestokrat je prišel z . orožniki v konflikt, toda vselej se mu je posrečilo odnesti zdravo kožo. Ta- ko je imel v mesecu majiu letošnjega leta hud boj z orožniki na Podvelki pri Breznem, kjer so njegovi tovariši streljali na orožnike kakor na fronti. Pri tej priliki so ujeli dva njegovih tovarišev, Velik vlom, ki ga je bil izvršen na skrajno predrzen način, je izvršil Baranja s svojo tolpo v trgovini trgovca Cokla v Podvelki pri Breznem. Med njim in trgov cem Coklom se je vnela huda bitka, toda izurjeni tatovi so odnesli iz trgovine veliko množino manufakturnega in konfekcijskega blaga ter izginili s plenom brez sledu. Kako dobro je bila tolpa organizirana, priča dejstvo, da so bile vse orožniške patrulje v mariborskem in ptuj skem okraju stalno in budno na nogah toda nikjer ga niso mogle ujeti. Baranja se je spretno skrival s svojo tolpo in če se je danes pojavil tu, so ga ljudje videli drugi dan že bogve kje. Za zadnji napad sta bila organizirana oba orožniška voda, mariborski in ptujski. Zasledovanje je bilo izvršeno po dobro zamišljenem načrtu, ki je imel popoln uspeh. Hudo ranjenega Baranjo so prepeljali s šentjanškim gasilnim avtomobilom v mariborsko bolnišnico. Premestitve učiteljev. Na lastne prošnje so premeščeni tile učitelji in učiteljice: Fran in Angela Borko iz Križeve pri Ljutomeru k Sv. Jakobu v Slov. goricah, Matilda Bukovčeva iz Stogovca na Sladki vrh, Vilibald Beloglavec iz Srdice v Gornjo Lendavo, Vilibald Cerar iz Št. Miklavža v Kozje, Marija Di-trih Zmavčeva iz Vidoncev v Bakovce, Jožica Duhova iz Sladkega vrha k Veliki Nedelji, Oton Fettich-Frankcheim z Velikega Podloga v Gerlince, Karl Vollma-jer od Sv. Lovrenca na Pohorju na Muto, Janez Hribernik od Sv. Andreja v Ja-renino, Adela Ingoličeva s Polenšaka v Dornavo, Marija Jazbečeva od Sv. Jurija v Prekmurju v Trdkovo, Ludvik Jazbec iz Strojne k Sv. Miklavžu pri Ptuju, Amalija Colautijeva iz Sebeborcev v Dobovo, France Kolar od Sv. Duha na Stari ^gori v Rečico, Anica Kotnikova od Sv. Marjete niže Ptuja v Čadram, Mirko Lu bič iz Doline v Doljno Lendavo, Dragotina Langotova iz Dolnjih Slavečev v Veliki Podlog, Ana Markljeva iz Št. Janža na Dravskem polju v Predvor, Jakob Meško iz Cankove v Trdkovo, Anton Po har iz Marije Reke v Kapelo, Marjan Pavčič iz Zavrča v Rovte, Tončka San-cinova iz Dobrovnika v Artiče, Ernest Stanič iz Mežice v Dobro polje, Ivan Sta nič iz Vidoncev v Bakovce, Karl Štohl iz Marenberga v Središče, Martin Šte-fancioza iz Kozjega v Globoko, Vinko Šerona od Št. Jurja v Ljubno, Bogomi-. ra Sketljeva od Sv. Duha v Halozah v Dob, Živko Tomšič iz Kramarovcev v Srdico in Otilija Zidarjeva od Sv. Antona v Slov. goricah v Mežico. Tridesetletnica mature. Preteklo sredo so praznovali maturantje mariborske gimnazije svojo 30-letnico. Ob tej priliki so se zbrali v Mariboru in imeli skupen sestanek in kosilo pri »Orlu«. Od maturantov jih je 9 že umrlo, 5 jih živi v tujini, navzoči pa so bili: dr. Ignac Fluder-mik, profesor v Mariboru, Pavel Glanč-nik, veleposestnik na Pragerskem, Martin Jurhar, župnik v Brežicah, Franc Mravljak, gimnazijski ravnatelj v Celju, Karel Pestevšek, višji policijski svetnik v Ljubljani, narodni poslanec Ivan Pre-koršek iz Celja, Friderik Ratej, katehet iz Trbovelj, Miloš Štibler, načelnik oddelka Privilegirane agrarne banke v Beogradu, Karel Tribnik, profesor v Mariboru in inž. Viktor Turnšek, profesor v Ljubljani. Njihovega sestanka se je udele-tud' njihov nekdanji profesor, šolski E; Franc Jer°v«ek, ki so ga jubilanti prisrčno pozdravili v svoji sredi. ? w ^zSli> so sklenili, da se čez 5 let zopet snidejo. Turški notranji minister se ie danes ta potovanju iz Trta na Dunaj -peljal z brzpvlakon: skozi Maribor. Bivši minister in hrvatsfei narodni poslanec Neudorfer ustreljen, Včeraj okrog 3. ure popoldne je ustrelil neznan mladenič pa posestvu blizu Zlatarja v Hrr vatskem Zagorju narodnega poslanca in bivšega ministra Mirka Neudorferja, ki je bil pri priči mrtev. Neznanec, ki je prišel k njemu s prošnjo, naj bi ga sprejel v službo, je nenadoma segel po samokresu in ustrelil 2 krat zaporedoma na Neudorferja ter pobegnil zaenkrat brez sledu. Vest o umoru je globoko pretresla brate Hrvate, med katerimi je bilo njegovo ime zelo čislano. Proti hiperprodukciji učiteljskega nara ščaja. Z ozirom na hiperprodukcijo učiteljskega naraščaja v zadnjih letih je ministrstvo prosvete odredilo, da se za le tošnje leto ukine sprejemanje novih gojenk v prve razrede vseh ženskih učiteljišč v državi, odredilo pa je tudi razne omejitve za sprejemanje učencev v moška učiteljišča. Učenci v prvi letnik se bo do sprejemali samo na nekaterih moških učiteljiščih, v naši banovini samo na ljub Ijanskem. Skupno bo v vsej državi letos sprejetih v I. letnik okrog 700 gojencev. Razpisane službe. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Skoplju je razpisal mesto šefa ekspoziture v Peči, me sto šefa ekspoziture v Prištini in mesto šefa ekspoziture v Kosovski Mitroviči. Prošnje je treba vložiti do 15. septembra. Jugoslovanska narodna radikalna stran ka odklonjena. Notranji minister je soglasno z ministrskim svetom odklonil u-stanovitev Jugoslovanske narodne radi kalne stranke, ki jo je nameraval ustano viti vpokojeni minister dr. Slavko Miletič v družbi z državnim tajnikom v pokoju Rankom Trifunovičem in inž. Milošem Bobičem. Odklonitev motivira ministrstvo s tem, ker vsebuje njen naslov vse prvine iz imena nekdanje razpuščene Narodne radikalne stranke, ki je imela plemensko obeležje. Vnet obiskovalec mestnega parka je daroval Mestnemu olepševalnemu društvu Din 100. Denar leži v naši upravi na razpolago. Obrtniški vajenski dom v Ljubljani se o tvori 8. septembra 1.1., zato opozarjamo starše, varuhe itd., da se že sprejemajo prijave vajencev, ki se žele izučiti obrti v Ljubljani. V domu dobivajo vajenci popolno oskrbo in pravilno vzgojo. Pojasnila, pismeno ali ustmeno, daje uprava gornjega doma, Lipičeva ulica št. 2., telefon 35-23. Zgodovinska proslava v Veržeju, ki bo v nedeljo s praznovanjem jubilejev trške garde, bo tudi manifestacija proti madžarskemu revizionizmu. — Mariborčani, Dohitite v nedeljo tudi Si .v Veržei! Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti, želodčne motnje, za-stajanja krvi, nedelavnosti jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih, odpravimo z uporabo naravne Franc Jožefove grenčice, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravniške strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje Franc Jožefova grenčica celo pri zdražljivcm črevesu brez bolečin. Kopalci, bodite oprezni! Na Maribor skem otoku se je pojavil včeraj tat, ki je s ponarejenim ključem odprl neko omarico in odnesel učiteljevi vdovi Ivanki S 115 Din. Policija je vlomilcu za petami Tatvina kolesa. Mizarskemu mojstru Ivanu Lahu v Pragerskem je včeraj popoldne neznan tat odpeljal izpred porodnišnice v Vinarski ulici 1.500 Din vredno kolo. Kolo je znamke »Tribuna Kosmos Steyer«. Nezgoda nadučitelja. Domov grede je sinoči zadela 76-letnega v Nekrepovi ulici stanujočega vpokoj. nadučitelja Jo sipa Simončiča huda nezgoda. Po nesreč nem naključju se je spodtaknil in pade ter si zlomil levo nogo pod kolenom. Poklicani reševalci so ponesrečenca prepeljali v mariborsko bolnišnico. Z roko v cirkularko. V Brezju se je pripetila 34-letnemu žagarju Avgustu Pol minu hujša nesreča. Prišel je z levo roko v cirkularko, ki mu -je hudo razmesarila dlan. Polmin se zdravi v bolnišnici. Vremensko poročilo mariborske me teorcloške post3je. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 11.1 stopinj C; minimalna temperatura je znašala 10.3 stopinj C; barometer je kazal pri 17.6 stopinjah 741.8, reduciran na ničlo 739.6; relativna vlaga 80; vreme je tiho in jasno. Vremenska napoved pravi, da bomo zopet dobili toplejše vreme, ker je zadnje deževje zelo ohladilo ozračje. Kino Union. Danes zadnji dan fenomenalna opereta »Če spregovori srce ...« z Gustavom Frohlichom in Gitto Alpar-jevo v glavni vlogi, popolnoma nova kopija. Film božanskega petja in glasbe ter posebno lepe vsebine. Kot dopolnilo predvajamo pri vseh predstavah film Riharda Tauberja »Schubertove pesmi«. Od jutri, sobote, dalje popularna Straussova opereta »Netopir« z Any Ondro in Ivanom Petrovičem v glavni vlogi. Grajski kino predvaja sedaj najlepši in najveselejši zvočni film »Zvezde z ne ba,« sijajno filmsko opereto z Liano Hai-dovo, Gustavom Frohlichom in Szokejem Szakallom v glavnih vlogah. S 1. septembrom se otvori nova sezona s filmom »Ljubezen, diktator mode«. Ptuj Prijava vojaških obvezancev. Ker pretežna večina vojaških obveznikov, ki sta nujejo v Ptuju, ob prihodu za bivanje v Ptuj ni izpolnila svoje dolžnosti, da se prijavi pri mestnem vojaškem uradu, se pozivajo poslednjič vsi vojaški obvezniki, ki se doslej niso prijavili, da brezpogojno to store do najkasneje 1. septembra 1.1. Od prijave so izvzeti rezervni oficirji ter vojaški obvezniki pristojni v mesto Ptuj. Kdor ne bo podal prijave v določenem roku, bo kaznovan. Svinjska kuga. V Sklekovčevi ulici v Ptuju se je ugotovila svinjska kuga. Da se prepreči širjenje, se ulica stavi pod zapor in je vsako obolenje pri svinjah v Ptuju takoj javiti mestnemu veterinarju. Prepovedan je tudi nakup in prodaja svinj. Nočno lekarniško službo od 26. t. m. do 2. septembra t. 1. ima lekarna »Pri Zamorcu«, mgr. Molitor (naš naročnik). Velika Sokolska tombola z bogatimi dobitki bo v Ptuju v nedeljo 3. septembra t. 1. ob 15. uri na Tyrševem trgu. Nove cene kruhu. Mestno načelstvo je izdalo odlok, po katerem so določene sledeče cene kruhu, in sicer: beli kruh Din 4.—, polbeli Din 3.50, črni Din 3— so nujno potrebne gospodinjstvu in spodarstvu v popravilo ali v novo del«' Če računamo, da je v Jugoslaviji Pri* bližno nad 2 milijona družinskih gosP°* darstev in naj bi vsako dalo vsaj prih«' žno za 50 dinarjev za vsakovrstna oV^ na popravila, bi se v doglednem &s spravilo nad 100 milijonov dinarjev ^ promet pri obrtnikih, kar bi gotovo mn0* go koristilo celotnemu narodnemu gosP°" darstvu. Ta način državljanske vzajemnosti dokazal čut razumevanja za skupni ^ za odpravo gospodarske krize in bi P)T večal tudi zaupanje v medsebojno P° , piranje v nadaljnjih težkih časih in d«1 pečat ljubezni do svoje domovine in °° svojih sodržavljanov. Časniki, radio in film lahko uspe?110 pomagajo pri tem načinu pomoči, za k«r jim bo obrtništvo zelo hvaležno in jih h? tudi podpiralo pri njihovih stanovski« zahtevah in potrebah. Vsem tistim pa, ki bodo neposred«0 pomagali s svojimi naročili obrtništvi naj jim bo na tem mestu zagotovile«0 vpoštevanje njihovega položaja s tern« da se bodo vsa naročila kar najvestnei* še izvršila in da se niso zastonj potrudi11 morda tudi z žrtvami pomagati svoji«1 delaželjnim sodržavljanom. V vzajemnosti in v sodelovanju vseh državljanov vseh stanov leži edino le ko« čna in odločna rešitev točasne gospodarske in socialne krize. Pomagajmo si sami, da nam bo pomagano! Pri hripl, bronhitisu, vnetju mandljev-pljučnem katarju, zaslnzenosti nosu, sap* nika. požiralnika in jabolka, obolenji« oči in ušes, skrbimo zato. da često o$* slimo temeljito želodec in črevo z uP°' rabo naravne Franc Jožefove grenčfe^ V kočevski deželici Nov vzgled nemškega »objektivnega« poročanja o Sloveniji. SH3E »Clara pacta, boni amici!« Mnogo smo že primerjali razmere, v katerih žive tuje narodne manjšine pri nas, z razmerami, v katerih žive naše narodne manjšine pod tujim gospod-stvom, pa smo vselej mogli ugotoviti, da je položaj tujih manjšin v naši državi nezmerno boljši, kot pa je položaj naših Manjšin v tujini. In ta ugotovitev velja z'asti še za nemško narodno manjšino pri nas v primeri z našo narodno manjšino hod Nemci, z našimi koroškimi, štajerskimi in gradiščanskimi rojaki. Te dni pa Je objavil »Berliner Lokal-Anzeiger«, pač eden najuglednejših rajhovskih listov, do-pis iz Kočevja pod gornjim naslovom, ki §a je napisal znani nemški narodnomanj-sinski pobomik Friedrich Hussong in se v njem položaj naših kočevskih Nemcev Predstavlja nemški javnosti v tako strahoviti luči, da se morajo bralcu vzdigovati lasje na glavi ob vseh grozotah, ki haje mi Slovenci obkladamo ž njimi uboge nemške Kočevce. Dopisnik berlinskega "Sta je bil potemtakem v Kočevju, je v Kočevju med kočevskimi Nemci zbral to strašno gradivo, s čimer je odgovornost Za resničnost svojih izvajanj naložil seseda svojim kočevskim obveščevalcem. Kato se mi, ki nam je kar najresnejši na-hten, da ugotovimo resnico, obračamo k našim kočevskim Nemcem z jasnim vprašanjem: ali je resnica, kar navaja Fried-bch Hussong, ko piše tako-le: »Med 4000 prebivalci mesta Kočevja je nanes kakih 1000 slovenskih delavcev, nameščencev in uradnikov. Od vzorno grajenega nemškega šolstva ni nič osta-‘0. Nemška strokovna šola, ki je rabila z|asti pospeševanju lesne industrije in na njej slonečim obrtom, je danes — slovenski dom za slepce. Nemški dijaški dom, ki je imel velika zemljišča in velike gozdove, je nasilno in brez odškodnine razlaščen. Nemške nune v sirotišnici so izgnane in so jih nadomestile slovenske, črnski učitelji so zrinjeni s svojih mest. emski napis ne sme nikjer kazati niti oseka resnice o dejanskem narodnem an.iu Kočevske. Nemškim meščanom in rnetom se je na nemških tleh in v nem-mestu — izpodvezala raba nemiške-jp Jezika v občevanju z oblasti. Nemci se '“kor le mogoče izključujejo iz indu-trije. Nemško društveno življenje so azbiij in ni ostalo drugega kot požarne farnbe in te — s slovenskim poveljevalni. člane nemškega pevskega društva ,° obtožili veleizdaje, ker so se peljali Pevski slavnosti na Koroškem. Nem-ev starše so oropali njihove najnarav-roHSe- 1>ravice> Pravice, da določajo o na-j Pripadnosti svojih otrok. Po vsej goslaviji izvajana »analiza imena« je /jonski izum. Nemškim staršem se je tudi načelno izpodvezala možnost, da bi poslali svoje otroke na kako avstrijsko ali rajhovsko srednjo ali visoko šolo, do-čim jih Slovenci pošiljajo na stotine tjakaj. Nič se ni pozabilo, niti to, da se je nemško društvo za varstvo ptic razpustilo kot nevarno za velesilo Slovenijo. »Še je Kočevje nemško. Tudi vkljub slovenski statistiki. Še sedi na bornih apnenih tleh kočevske deželice, ki ji je samo nemški kmet mogel nadeti kulturo, 20.000 Nemcev, dasi jih je z nasilnim potvarjanjem izvedeno slovensko štetje pripustilo samo 12.576.« Dopisnik govori nato o kočevskem krošnjarjenju in izseljevanju, ki je tudi škodovalo številnemu stanju kočevskih Nemcev, pa ugotavlja, da se sedaj Kočevci vračajo domov in da je »vkljub slovenski statistiki namesto nazadovanja na stopilo pomnoževanje števila Nemcev v Kočevski.« Zaključuje pa tako-le: »Tudi tu se narodnost vzdržuje s sredstvi, s katerimi je nastala. Kočevsko nem štvo je nastalo tako, da je nemški kmet iz puščave, v kateri Slovan ni mogel obstati, ustvaril to deželo. Nemštvo v Kočevski bo obstojalo po nemškem kmetu, ki ostane zvest svoji grudi. Usoda mesta bodi problematična. Nemška vas pa ostane. Še ponemčuje celo slovenskega delavca, ki prihaja semkaj. Če ostane, postane »Kočevec«, njegovi otroci postanejo Nemci vkljub »analizi imena«. Posestno stanje v vasi in mestu se drži. Slovenec ni kos zahtevam teh bornih tal po žilavosti in pridnosti. Ta dežela vabi morda njegove ob plači živeče ljudi, ne pa njegovega kmeta. Pismena nemščina more v šoli zakržljaveti, narečje pa se drži tem žilaveje. Nemcu se more odpovedati poslovni prostor in stanovanje, ker je svoje nemško ime Johann Lorenz napisal na vrata. Okrajno in vzklicno sodišče potrdita odpoved, ker je ime J o-h a n n »javno pohujšanje«. V bodoče se pod silo napiše namesto Johann Lorenz pač Lorenčič Jvan. Ivan pa vendarle o-stane Hans in Lorenčič kočevski Nemec. In njegova himna, ki so mu jo prepovedali, se bo vendarle glasila: »Osmanenblut, Franzosenbiut Hat unser Land gefarbt; Deii unverdross’nen deutschen Mut, Den haben wir geerbt.« (»Kri turška in francoska kri Sta naša tla rdečili; Neustrašni nemški smo pogum Pa mi v nasled dobili.«) Vprašamo torej naše kočevske Nemce, ali je res vse tako. kakor je to v njihovem imenu napisal Friedrich Hussong. Naj nam odgovore v svoji »Gottscheer Zeitungi«, da uravnamo po njihovem odgovoru svoje stališče napram njim. Volitve v delavsko zbornico Priprave za volitve v popolnem teku. — Nov volilni red. — Rok za vlaganje kandidatnih list poteče 16. septembra. Volitve v Delavsko zbornico so razpisane. Rok za vlaganje kandidatnih list po teče 16. septembra. Glavni volilni odbor, ki mu kot predstavnik ministrstva za socialno politiko predseduje banski svetnik dr. Karlin, se je že konstituiral in posluje njegova pisarna v prostorih banske u-prave. Na zadnji konferenci Delavske zbornice je bil dosežen sporazumi o organizaciji krajevnih volišč. Volišča bodo v vsakem kraju, kjer je nameščen zdravnik OUZD, če je v kraju vsaj 150 volilnih u-pravičencev. Po drugih krajih se bodo volitve vršile pismeno. Delavska zbornica je izdelala nov volilni red, ki zagotavlja osebno, neposredno in tajno glasovanje. Volilno pravico imajo vsi delavci in nameščenci brez razlike spola, ki so bili do dneva razpisa volitev zavarovani pri ustanovah za zakonsko obvezno zavarovanje delavcev na podlagi stanja prijave na dan volilnega razpisa, ter plačujejo tudi za Delavsko zbornico odrejeni prispevek. Pri volitvah v Delavsko zbornico ne bodo mogli voliti železničarji, ker železničarski humanitarni fond ne plačuje De lavski zbornici odrejenih prispevkov. Tudi ni še točno, če bodo volili delavci in nameščenci drugih državnih podjetij in avtonomnih ustanov. Po izvedbi novih volitev bodo ostale te skupine brez svojega zastopstva v Delavski zbornici. Po čienu 16. novega volilnega reda imajo pravico do kandidiranja samo začasno ali stalno koalirane delavske in na-meščenske strokovne organizacije, ki so do dneva razpisa redno registrirane pri Delavski zbornici. Torej samostojne strokovne organizacije, kakršno imajo na pr. grafični delavci, ne bodo mogle postaviti svojih posebnih kandidatnih list, marveč se bodo morale za kandidaturo pridružiti drugim sorodnim organizacijam. Med kandidati morajo biti delavci raznih strok. Med prvimi morajo biti na listi delavci iz najvažnejših gospodarskih panog. Kandidirajo pa tudi lahko v delavski skupini funkcionarji delavskih strokovnih organizacij. Nameščenci bodo volili posebej in jim pripada 10 mandatov od skupnih 60. Volilni imeniki morajo biti razgrnjeni pri vseh volilnih edinicah najmanj 10 dni in morajo o tem obvestiti vse delavstvo krajevni volilni odbori. Reklamacije se lahko izvrše ustno ali pismeno in sklepa o njih glavni volilni odbor v roku 5 dni po sprejemu. Kandidatne liste se morajo vložiti najkasneje 15 dni po dnevu, in sicer do 16. septembra. Nepravilno sestavlje ne kandidatne liste mora glavni volilni odbor vrniti v popravek predlagateljem. Glasovanje je tajno, osebno ali pismeno. Volilni rezultat bo ugotovil glavni volilni odbor, ki bo predložil svoje poročilo verifikacijskemu odboru Delavske zbornice. Proti volitvam se lahko pritoži vsaka pri DZ registrirana organizacija v roku 3 dni po zaključku volitev. Oni člani zbornice, ki so nezadovoljni z odločitvijo skupščine DZ, pa imajo pravico pritožbe na ministrstvo socialne politike. BOJI NA' ATLASU. Uradne vesti in zasebne vesti, prihajajo iz Rabata, poročajo, da se vrše v višjih predelih gorovja Atlasa vroče bitke z vstaši, ki se že več let upirajo francoskim oblastim. Vstašev je več sto in so dobro oboroženi, mimo tega pa se skrivajo na izvrstno izbranih in utrjenih postojankah. Francoske oblasti so sedaj koncentrirale v boju proti njim okrog 20.000 vojakov, večinoma tujske legije. O dosedanjih izgubah na obeh straneh doslej še ni ničesar znanega. NOVI NEMŠKI STRUPENI PLINI. žnani londonski »Sundaj Referee« nadaljuje tudi v svoji včerajšnji številki članke, v katerih govori o oboroževanju Nemčije. Včerajšnji članek je posvečen v prvi vrsti pripravam Nemčije za kemično vojno, o kateri pravi: »Neke nemške tovarne kemičnih izdelkov delajo noč in dan neke popolnoma nove vrste strupenih plinov, katerih delovanje je brezpogojno in trenutno smrtonosno. Ti plini so predvsem določeni za nar pade iz zraka in ne za Hoje na zemlji. Nemški vojaški krogi smatrajo, da bo mogla Nemčija v bodoči vojni s pomočjo tega novega strašnega bojnega orožja zasesti Belgijo v mnogo krajšem času, kakor pa je to storila leta 1914.« Pisatelj Marc Efder umrl. Te dni je umrl v Nantesu znani francoski pisatelj Marc Elder, star komaj 49 let. Priljubljeni in zelo nadarjeni pisatelj je napisal 17 večjih samostojnih del in je dobil leta 1913. Goncoui tovo nagrado za svoj roman »Le Peuple sur la mer« (Ljudje z morja). Med njegova najboljša dela spadajo »Dežela Detza«, »Terezija, ali dobra vzgoja« in študija o Mirabeanju, Leta 1924. je postal vitez Častne legije, kmalu nato pa je bil imenovan za upravitelja dvorca v Nantes«, kjer je živel do svoje smrti. Očetov poklic. Učiteljica': »No, kaj pa dela tvoj o©8 mali?« Novi učene©:: »(Tisto, kar mn ukaže maš* ma.« iz zgodovine letalstva Oj, Ve zračne ladje in njih izpopolnjevanje. gibata Montgolfierja lahko z vso pravi-'^nujemo pradeda današnjega »Zep- sVo”a*' 5‘ ^unija 1783- *eta sta se s balonom v francoskem mestecu baj°nu. Prva dvignila v višave. Ta njun tna°n Je imel obliko žoge in je bil iz pla-Je i .?kiePlien pa je bil s papirjem. Omot ?e^ei M milimetrov. Balon je bil rtioj° s toPiim zrakom, ki se je s po-sDrJ,? Posebne svetiljke tudi v višavah ^ob se£reval. Malo kesneje sta brata Pripravila posebno raztopnino no. xj a> ki je napravila platno neprodir-izUm f ° v istem času ie fizik Gharles in j * vodik, ki ga je dobival iz železa ,ene kisline. Tako se je dne 7. . U83. leta vzdignil v zrak drug prva ne^i balon, napolnjen z vodikom. rinj]a Za patoma Montgolfierjema sta od 1783 p.,v‘^ave 2 balonom dne 21. nov. lane v atres de Rhone in markiz Dar-zik br?lu nato s*a se vzdignila tudi fi-aaPoln- es 'n Reirerf- Njun balon je bil riih jJj11 s Plinom in je imel 380 kubič-biim a(}TPy Prostornine. Preletela sta z Prvj£ Kilometrov. Tokrat je bila višina drug.;v e£Mirana s pritežkom. Ko sta se tr°v višjflgSn^a> s,ta dosegla 2.800 me- ,aSs dJ‘namiarja 1785 ie Poizkusil Pi-C ont5 s spremljevalcem Eo-Preleteti kanal La Mane In- a pri tem poizkusu je oba doletela smrt. Da bi lahko dajal smer svojemu balonu, je Rosie za svoj z vodikom napolnjeni balon privezal še enega, napolnjenega s toplim zrakom. Svetiljka iz tega pa je vžgala vodik, in balon je eksplodiral. Pred njima sta dne 7. januarja 1785. srečno preletela kanal že Blanchard in Američan Giofri, ki se je zatem dvignil z istim balonom tudi v Berlinu prvikrat 1789. leta. Težava, kako najti način, po katerem bi se dajala balonu smer, je ovirala nadaljnji razvoj balona. Napravili pa so vendar nekaj poletov v znanstvene svirhe. Tako je dosegel Lissac leta 1894. višino 7.000 metrov, Gleiser je v letih 1862. do 1866. dosegel celo 8.500 metrov, a Berson s Svringom je potolkel leta 1901. ta rekord s tem, da je dosegel višino 10.800 metrov. Uporabljali pa so balon tudi v vojnah. Najprej v ameriški državljanski vojni 1. 1862., potem pa v letih 1870 do 1871, ko so oblegali Pariz. Takrat se je vzdignilo v zrak 65 balonov s 102 osebama. Od tega velikega števila balonov jih je prišlo samo pet v sovražnikove roke. Na svoji zračni ladji je Guifare uporabil parni stroj, Tisandrie in Renard elektromotorje. Vsi ti poizkusi po so ostali brezuspešni zaradi velike teže teh pogonskih sredstev. Šele ko je Daimler izumil eksplozivne motorje na bencin, je začela napredovati gradnja zračnih ladij. Santosu Dumontu je uspelo zgraditi zračno ladjo, ki se je dala voditi. Bita je 39 metrov dolga in 6 metrov široka. Vsebovala je 390 kubiko'' plina in je imela motor, močan 12 k. s., ki je razvijal hitrost 25 km na uiro. Njegov let okoli Eifflovega stolpa je trajal pol ure. To zračno ladjo je odkupilo francosko vojno ministrstvo, ki je edino se nadalje pospeševalo razvoj letalstva, a je vse bolj in bolj obračalo pozornost aeroplanom. V Nemčiji sta prva poizkušala zgraditi zračno ladjo Parse\val in Bross. V tem času je v Ameriki zgradil prvo zračno ladjo neki Schwarz, Zagrebčan. Ker pa nikjer ni mogel dobiti materialne zaslombe za svoje ideje, je odšel s svojimi načrti v Nemčijo, kjer je prišel v stik z grofom Zeppelinom. Zdi se, da je Zeppelin vse svoje ideje zasnoval na 5chwarzo vem izumu, ki je umrl v največji revščini. Ker so se ondi kar naprej pripravljali na vojno, so Zeppelina v Nemčiji na vso moč podpirali, in tako je bit že leta 1900 zgrajen prvi »Zeppelin« s prostornino 11.000 kubičnih metrov. Leta 1906. je bil zgrajen z državnim denarjem tudi drugi »Zeppelin«, ki je bil opremljen s precej močnejšimi motorji in je bil veliko lažji od prvega. čeprav se je vedelo, da »Zeppelini« v vojni skoraj niso mogoči za prevoz vojakov, so jih v Nemčiji vendarle gradili dalje, ker so mislili, da se bodo dobro izkazovali v izvidniški službi na morju. To se je v svetovni vojni tudi res pokazalo. Tako je imel zadnji vojni »Zeppelin«, zgra jen v tvornicah Schiemelanz, prostornine 56.000 kubičnih metrov. Po vojni je bila v Nemčiji gradnja zračnih ladij po versaitleski pogodbi prepo- vedana. Razen tega je morala Nemčija1 svoje zračne ladje odstopiti zaveznikom. Tako je iz »Zeppelina 72« nastal »Dix-muiden«, ki je meseca septembra 1.1923. preletel okoli 8000 km v 118 urah. V Angliji so začeli graditi zračne ladje tipa »Zeppelin« šele 1919. leta, ko so se okoristili z nekim za časa vojne sestreljenim »Zeppelinom«. Američani so dobili na račun reparacij največjo zračno ladjo »Zeppelin T. Z. 126«, ki so jo prekrstili v »Los Angeles«. Z njo je meseca oktobra 1924. leta Eokener preletel 8050 kilometrov dolgo pot iz Nemčije v Ney York v 81 urah. »Zeppelin«, s katerim je Eckener napravit leta 1929. polet okoli sveta in prevozil 33.632 kilometrov dolgo pot, je dolg 235 metrov in ima 105.000 kubičnih metrov prostornine. Opremljen je s petimi motorji (vsak po 550 k. s.), ki so vdelani v posebnih gondolah. Novi »Zeppelin«, ki ga zdaj grade, bo imel 150.000 kubičnih metrov prostornine in osem motorjev (skupno 4800 k. s.). Z njim se bo lahko letelo tudi v najslabšem vremenu z bnzino 140 km na uro, tako da bo pot iz Evrope v Ameriko trajala vsega petdeset ur. Kakor vemo, so začeli Angleži po katastrofi zračnega orjaka »R. 101« graditi novo, še večjo zračno ladjo, kakor je Ml ta. Ni pa dvoma, da se delo tudi tukaj ne bo ustavilo in bo tehnika na vse strani tudi na zračnih ladjah kmalu pokazala svoj veliki napredek, tako da se bodo »Zeppelini« zdeli našim potomcem tako. kakor se nam zdi MontgoKierjev balon. Strem 4. Mariborski »VE ČER MI K« Jutra V Mariboru, dne 25. VIII. 1933. 61 OCEANOPOLIS Toda to Sana še ni zadostovalo. Treba je btlo pokazati tudi princesi Inteli in doktorju Doljanu, da sta bila izsledena. Zato sta se Tutalis in Nubis vrnila na prejšnje mesto, stopila na ozko peščeno pot, ki je vodila do klopi v utici, in se ji pribbžaia. Hodila sta tako, kakor dasta le po naključju zašla ob tem času na ta sicer tako osameli kraj. Delala sta se kakor da ničesar ne vesta in ne slutita. Ko sta tako prispela do utice, sta kakor po naključju hotela vstopiti in sta napravila navidezno skrajno presenečene obraze, ko sta opazila na klopi Intelo in Doljana. »Oprostite!« je vzkliknil Tutalis kakor v zadregi, prijel za roko Nubisa in ga potegnil za seboj nazaj na stezico. Odšla sta... Dokaz, da obstojajo vezi med Doljanom in Intelo je bil doprinešen. Več nista potrebovala. Intela in Doljan sta vzstrepetala in že takoj ugenila, da ta prihod Tutalisa in Nubisa ni bil golo naključje. »Zasledovali so naju,« je dejala Intela. »Minister Tutalis ne prihaja nikdar semkaj, najmanj pa ob času, ko sedi navadno v svojem uradu in izvršuje najvažnejše uradne posle. Nekdo naju je izdal.« »To je mogla biti samo Moraja,« je rekel Doljan. »Kaj bo sedaj?« »Če je bila stvar dogovorjena, potem je gotovo, da bo sedaj izvedel za najino ljubezen tudi moj oče,« je dejala Intela. »In posledice?« »Te bova šele spoznala. Toda kaj me briga vse, naj se zgodi karkoli, ljubim te in te bom vedno ljubila! Moj si!« XXXVI. Razmerje med Semiši in Tutalisi je bilo na zunaj vedno prijateljsko in korektno, na znotraj pa neprestano napeto in več ali manj sovražno. Obe rodbini sta bili potomki vladarjev nekdanjega Semi-sirisa in se zato nista hoteli ukloniti druga drugi. Tutalisi so že dolga tisočletja pričakovali, da bi rodbina Semisov izumr la in se bodo potem oni kot edini pravi na sledniki polastili vladarskega prestola. Zgodilo pa se je, da nista niti Semiš Ra-mis niti Tutalis imela moških naslednikov. Zdravniki Oceanopolisa so preizkusili vso svojo umetnost, da bi premagali to zlo, toda vsi njihovi napori so bili zaman. Tudi znanost potomcev starih Atlan tov je včasih trčila na stvari, pred katerimi je omagala. Tu pa je omagala prav tam, kjer bi bila najbolj potrebna. Daši torej Tutalis in Semiš Ramis nista imela moških potomcev, se podtalni boj med njima ni nehal. Pravna naslednica svojega očeta je bila princesa Intela, po kateri bi postal predsednik vlade in s tem vladar podmorskega ljudstva njen mož. Prav take želje sta pa gojila tudi Tutalis in njegova hčerka Moraja. Tutalis je morda prav zaradi tega odlašal njeno možitev, dasi je bila mnogo starejša od Intele. Ko je tedaj nenadoma izvedel za Inte-lino ljubezen do Doljana, mu je bila skrajno dobrodošla. Izrabiti jo je hotel v svoje namene, zaenkrat vsaj tako, da bi zamešal štrene in zadevo kompliciral. Odkritega udarca se pa zaenkrat ni hotel po-služiti, zato mu je služil za prvo pot Mo-rajin predlog, ki mu ga je bila prišepnila potom Nubisa. čim se je vrnil iz Semiso-vega parka, je v duši sklenil lotiti se dela takoj in je zato še tistega dne obiskal o-stale tri senatorje Belisa, Menezisa in Reizisa ter jih obvestil o zadevi. Sestanek se je izvršil pri Belisu. Tutalis je svojim tovarišem obrazložil Inteli-no ljubezen do Doljana in Doljanovo do Intele, jih pa obenem zaprosil, naj o tem še ne govore s predsednikom Semisom Ramisom. »Prvi korak,« je dejal, »mora biti naš sklep o spremembi Doljanove zunanjosti. Če dosežemo to in postane Doljan tak, kakor smo ostali, bo najbrže izgubil čar privlačnosti za naše ženske in morda tudi za princeso Intelo. Vsekakor pa bo nastal s tem zelo komičen položaj, vreden poizkusa.« »Strinjam se popolnoma s tem predlogom«, je pripomnil Beliš. »Bojim pa se, da predsednika ne bomo mogli pridobiti brez navedbe glavnega vzroka, ki nas je privedel do takega predloga.« »Poizkusiti moramo vsekakor doseči svoj namen na kolikor mogoče nerazbur-ljiv in diskreten način,« je menil Reizis, »Tudi jaz mislim tako,« je pritrdil še Menezis. »Zahvaljujem se vam, tovariši, za popolno soglašanje z mojim načrtom,« je povzel Tutalis. »Želel bi, da bi se naša akcija pospešila-in bi jo spravili že na jutrišnjo sejo vlade. Naročil bom tajniku Nubisu, da mi sestavi do jutri popoldne predlog za sejo. Prepise bom dostavil vam, dočim bomo predsednika obvestili o zadevi šele na seji sami.« »Strinjamo se,« so pritrjevali senatorj « S tem je bila prva zarota proti Doljanu zasnovana in postavljena na trdno rea n podlago. Obenem pa je ta sklep P®171®”, tudi pričetek tistih zgodovinskih dni P morskega ljudstva, ki so si sledili z h ' skovito naglico in se razvijali kako zgodba v napetem romanu. Seja, na kateri se je razpravljalo o 1 u‘ talisovem predlogu, je bila sprva mirna in soglasna kakor navadno vse seje oce* anopolske vlade, ko pa je prišla na vrsto Doljanova zadeva, se je spremenila v napet in dramatičen boj med Tutalisom 10 predsednikom Semisom Ramisom. Tu se je prvič popolnoma jasno pokazalo, da Je Semiš Ramis v resnici zaščitnik doktorja Doljana. Z vso svojo odločnostjo je varjal Tutalisovi zahtevi, da bi se izda uradni nalog za spremembo Doljanov® zunanjosti. »Doljana smo sprejeli kot enakopraV* nega člana v vrste našega naroda,« 10 dejal modri državnik. »S tem smo ®0 odrekli pravici polaščati se brez tehtni" vzrokov njegovega telesa. Vse njegov dosedanje bivanje pri nas je pokazalo, « smo storili prav, ko smo poslušali 2*a svoje pameti. Nobenega razloga, vsaiPa' metnega ne vidim, ki bi govoril za to, a ustrežemo predlogu senatorja Tutalis®-Senator trdi, da povzroča Doljan zriea med našim ženskim svetom. Dobro, cimo, da je to tudi res; povejte mi pa, »?* nas to moti? Doslej ne vidimo nobe#1 kvarnih posledic, malo razgibanosti P tudi našemu podmorju ne more škodov®* ti. Naše življenje je postalo itak že Pre“ več enolično in mrtvo, zato bi bilo Pras dobro, če bi malo oživelo. Ne, gospoda* predlogom senatorja Tutalisa se ne s*r njam in se mu ne morem pridružiti.« (Dalje prihodnjič' Soort Lahkoatletski dvomatch ISSK Maribor ; SK Rapld. V tekmovanju za prvenstvo klubov Maribora, se bosta srečala v nedeljo 27. t. m. na Rapidovem igrišču ISSK Maribor in SK Rapid. Istočasno bo tudi dvomatch med SSK Maratonom in SK Železničarjem. SSK Maraton : Ostmark (Gradec). Med narodna rokometna tekma med SSK Maratonom in graškim TD »Ostmark« se bo odigrala v nedeljo 27. t. m. bb 9. dopoldne na starem igrišču SK Železničarja. Subjunlorji ISSK Maribora in SK Sturma (Gradec), bodo odigrali v nedeljo 27. t. m. ob 16. na igrišču ISSK Maribora pri iateljsko tekmo. Ob 17. pa se bosta srečali prvi moštvi SK Sturma in ISSK Maribora. Mednarodni teniški turnir za prvenstvo Jugoslavije bo od 30. t, m, do 3. septembra na igriščih ATK v Zagrebu. Kolesarski in motociklistični klub »Peru n« priredi jutri v soboto 26. t. m. ob 20. na verandi pivovarne »Union« družabni večer z razdelitvijo nagrad zmagovalcem pri zadnjih dirkah. Vabljeni so vsi prijatelji kluba in športniki. Ne 8:4, temveč 8:0, je zmagala SK Mura preteklo nedeljo nad SK Panonijo. V tem smislu bi se morala glasju tudi naša zadevna notica v torek 22, t. m. Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno. Nedeljske tekme sodijo: ISSK Maribor mladina :SK Rapid mladina g. Kopič, SK Sturm:ISSK Maribor g. Bizjak in v Murski Soboti SK Ra pid : SK Mura g. Nemec (Murska Sobota). I Vi 69-Ietni slušatelj medicine Končni izpiti na histološkem institutu medicinske fakultete na Dunaju so prinesli letos senzacijo posebne vrste. Pred profesorjem dr; Patzeltom se je pojavil med mnogimi mladimi kandidati tudi 69-letni bivši ravnatelj poajeta »Tanto, d. d.« dr. Siegmund Stransky, ki je kljub svoji visoki starosti našel v sebi še #lo-volj volje in moči, da se je posvetil medicinski vedi. Prvi histološki izpit, za katerega se je priglasil mimo tolikih mladih tovarišev, je položil s prav dobrim uspehom na veliko začudenje vseh navzočih. Ta interesantni starec, ki je sedaj postal cand. med., je pred izpitom izjavil, da se je pripravil kar najvestnejše in da bo v primeru neuspeha ponovno proučil vse gradivo. Najbolj ga je pa veselilo, da so se jezili prav posebno njegovi vnuki, ki še obiskujejo gimnazijo, nad dedovim uspehom. Očividci trdijo, da je odgovarjal dr. Stransky na vsa vprašanja neverjetno zbrano in naglo. »Stari medictnec« je upokojen ravnatelj industrijskega podjetja, mimo tega pa tudi zelo ugleden in priznan pianist, ki je prjredil že celo vrsto lepo uspelih koncertov na Dunaju. Je tudi predsednik orkestralnega društva na Dunaju. Ker mu je bilo kot upokojencu dolgočasno, je že pred leti študiral in dosegel doktorat iz kemije. Sedaj pa se je vrgel še na medicino... Sterilizacija v Nemčiji Nemški državni zakon o zavarovanju pred bolehnim potomstvom, ki vsebuje tudi ureditev sterilizacijskega vprašanja, bo stopil v veljavo šele s 1. januarjem 1. 1934. Pač pa je bila omogočena začasna . ureditev sterilizacijskega problema z j majhno reformo kazenskega zakona, ki jo i je sklenila vlada že v letošnjem maju. Z 'njo je bil vstavljen v kazenski zakonik i poseben paragraf, ki pravi: »Kdor izvrši ; kako telesno poškodbo s privoljenjem po-i škodovanega, dela protizakonito le tedaj, j če je njegovo dejanje kljub privoljenju j v nasprotju z nravnostjo.« V »Nemškem ' zdravniškem listu« se sedaj razpravlja ta nova določba kazenskega zakona in se dostavlja, da bi bilo to poseganje v tuje telo v nasprotju z nravnostjo le tedaj, če ne bi odobravali njega ali privoljenja zanj njuni temeljni motivi. S tem bi bili prizadeti predvsem oni primeri, pri katerih se ne da govoriti o medicinski, evgeniški ali socialni indikaciji, tembolj pa, če je iskati prave notranje vzroke za zahtevo po sterilizaciji kje drugod. »Nemka ne pleše z Židi!« Kopališka uprava v Norderneyu v severni Nemčiji je dala v vseh restavracijah in ostalih lokalih Izobesiti naslednji napis: »Nemka ne pleše z Židi!« Podobne napise so izobesila tudi ravnateljstva skoro vseh ostalih nemških kopališč, nekatera pa so celo prepovedala Zidom skupno kopanje z ostalimi gosti v bazenih. V nekaterih mestih bodo vpeljane posebne ure za židovske kopalce. Kaj je »servomehanizem«? V tehniškem zavodu v Massachusetts" v Združenih državah je bil izdelan seben stroj, ki more z nenavadno zifl0*’ nostjo prilagodenja spravljati v po2°. tudi še razne druge stroje. Ta novi strOJ* imenovan »servomehanizem«, nadotfl^ šča človeško delo pri najbolj komph0'* ranih strojih. Mimo tega so mnogi Pre' pričani, da je novi stroj prav za praV ključ k avtomatičnemu vodenju leta! ^ ladij. Princip tega izuma je v tem, ^ »servomehanizem« točno sledi vsaki kr*' vulji na papirnatem traku in takoj na' tančno vpliva na delovanje drugih stf°' ' jev. Smrt skladatelja Hillermacherja. V Versaillesu pri Parizu je umrl francoski skladatelj Paul Hillermacherv 71. letu starosti. V svojem plodonosne^ življenju je izdal celo vrsto oper in orke' stralnih skladb, ki jih je izdal večino^" skupno s svojim bratom, ki pa je umrl z0 leta 1909. Brata Hillermacherja sta jala skupno svoja dela pod šifro: »P* Hillermacher«. Leta 1882. sta prejela''*' liko nagrado mesta Pariza za skV »Loreley«. Za kantato »Judita«, ki i° komponiral Paul Hillermacher sam- j prejel leta 1876. nagrado mesta Rima- Gasilski muzej v Moskvi. V Moskvi je bil pred kratkim odprl srednji muzej propagande proti požarjlj* V tem muzeju se v strokovnih •porO$‘J in z nazornimi slikami ter modeli in pravami kaže nova gasilska tehnika^ ' se deloma praktično uporablja tudi že sovjetski Rusiji. Mali oglasi Razno TRGOVCI, OBRTNIKI. Id ste svoječasno plačali reklamni plakat Alojzu Divjaku, ki pa ni izšel, pustite svoj naslov v irrrravi »Večernika«. 3086 Prodam I- E?ODAM JEDILNICO „■ lesa. krasno ohra- ni-o°nJn ,epo. 'zdelano, tudi s in z usnjem prevlečeno. Cena nizka. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Zelo ugodna prilika«. sooo HRANILNA KNJIŽICA od Posojilnice Narodni dom na Din 27.000.— na prodaj. Pojasnila iz prijaznosti dobite v trgovini avtolobilov, Kardoš. Trg svobode. 3080 HIŠE PRI MARIBORU za 16.000, 22.000, 31.000 in 40.000 Din, gostilno s posestvom, proda Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica št. 21. 3104 Sobo odda BOLJŠA DRUŽINA sprejme nižješolko(ca) v celo oskrbo. Lepo stanovanje. Pomoč v jezikih. Naslov v upravi lista. 3095 Sfanovanie IŠČEM STANOVANJE obstoječe iz velike spalnice in kuhinje ter pritiklin za takoj ali prihodnje dni. Ne predaleč od središča mesta. Eventualno vzamem tudi dvosobno stanovanje. Ponudbe na upravo »Večernika« pod šifro »Mirno 25«. 5007 Pouk UČITELJA ali učiteljico za pouk v glaso-virju iščem za svojo 13. letno hčerko. Samo dobri učitelji z znanjem slovenskega jezika naj pustijo svoj naslov v upravi »Večernika« pod št. 3086. 3085 Spomnite se CMD DO Lepo knjiga najlepše šarilo! Priporoča se knjigarna TISKOVNE ZADRUGE. MARfBOP Aleksandrova cesta ^ Izdaja konzorcij »Jutra« v. Uubljani; predstavnik izdajatelja in .urednik: RADI VOJ REHAR v Mariboru, Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETFJ^A y Maribora