$». 82 MlinpldanvvMi^m^mum V Trstu, v Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVIII \ T. 'H« SV. Jrhaj« izvzemši pondeijfk, vsak . Asilkega it 30, I. nidstropje. Dc^lri n^igOgt - pisma se ne sprejemajo, rokopisi am- ne Anton Gerbec. — Lastnik tiskarna E^lnok^^Skarae Edinost M znala za mese: L 7.—, 3 mesece L 19.50, pol leta ^ M.*— to ctlo leto L Za inozemstvo Mesečno 4 lire več. — Telefoa-tlfedniitva ln apnve it. 11-W- Splošni davek na blagovni promet Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se raCunaj« * ilrokostl ene kolone (73 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice ta vabila po L I.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije ae poMjijo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Aslikega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon jrrdai&va in opravo 11-57. Kakor smo že poročati, je bila s kr. od-] lokom z dne 18. marca 1923, št. 550 (Gaz-zetta ufficiale št. 70 z dne 24. marca 1923) vpeljana poštna pristojbina na blag. promet Icr je stopila v veljavo s 1. aprila 1923. S tem odlokom so odpravljene do sedaj veljavne kolkov ne pristojbine na luksuzne predmete, na dragulje -in dragocenosti ter na proizvajanje luksuznih tka-lin in rokavic. Pojem blagovnega promet«. Davek obsega vsak promet s surovinami, izdelki in blagom vsake vrste med obrtniki, trgovci in obratovalci, ki ga povzroči njihov industrijski in trgovfki obrat, če ne stopi v veljavo potom registracije proporcionalna pristojbina v smislu čl. 3, črka a, tarife o pristojbinah za vknjižbe. Pod obrtniki, trgovci in obratovalci je razumeti vse fizične osebe, družbe in druge juridične osebe, katere navadno- ali o priliki kupujejo ali izdelujejo stvari z namenom prodaje ali preprodaje, neglede na to, če jih spremenijo ali ne. Beseda- « promet« (scambio) vsebuje vsako obEko prenosa in sicer: nakup in prodajo, menjavo, posojanje v porabo, prepust v plačilo, polog z obremenitvijo, ter izročitev surovin, pridelkov in blaga, ki naj se predelajo na račun izroči-telja, če se taka izročitev izvrši z istočasno obremenitvijo prejemnika. Predpisane listine o prometu. Vse gori navedene osebe so obvezane, iila ob izroditvi ali odpošilja t vi blaga napravijo in izdajo redno fakturo, noto, obračun ali slično listino v dveh izvodih ter z navedbo vrednosti posla. Pristojbina se mora plačati tudi če te listine niso podpisane in tudi če je plačilo določeno za pozneje. Namesto drugega; izvoda služi lahko vknjižba v knjigi cprima rw>ta:>. Će se promet izvrši na podlagi pogodbe, v kateri ni navedena točna količina prodanega blaga ali pa kupna cena, se ima plačati pristojbina pri izdaji konečnega računa; na vsak način tudi pri izdaji pobotnic za na račun sprejete zneske. Predpisano pa je, da se izdelajo v dveh izvodih začasne note o izročitvi ter fakture ali pobotnice za plačila na račun. Fakture, note, obračuni in druge zgoraj omenjene listine ter prepisi morajo biti shranjeni toliko od izročitelja (pošiljatelja) kolikogod prejemnika skozi dobo treh let, da se na zahtevo lahko pokažejo finančnim organom. Isti predpis velja za fakture, ki pridejo iz inozemstva ter za knjige « prima nota». Odposlane fakture In prepisi morajo biti numerirani s tekočimi številkami. Vse gori omenjene osebe morajo biti vedno v stanu, da z listinami ali z zapiski v svojih knjigah izkažejo, da je plačana pristojbina za blago, ki se nahaja v njihovih obratnih prostorih aH pa potuje na njihov račun. Izračunanje pristojbine. Pristojbina na blagovni promet se plačuje od fakturne vrednosti ter ne velja samo za promet v kraljevini, ampak tudi za surovine, blago, izdelke in živino, ki se uvažajo iz inozemstva. Če so pri prometu z inozemstvom fakture izdane v tuiji valuti, se ima pristojbina plačati v lirah na podlagi uradnega tečaja, ki velja tisti dan, ko je bilo blago dvignjeno s plačilom carine ali prejeto kot poštni paket. Pristojbine proste so Ivarine, izdelki, blago ter sploh premičnine, katere izvažajo pridelovalci, tvorničarji ali trgovci direktno v inozemstvo; na tozadevne fakture gre pristojbina v najvišjem znesku 50 stotink v smislu čl. 43, dodatek A, splošne tarife v kolkovnem za- konu z dne 6. januarja 1918, št. 135. Prosto pristojbine je tudi blago,ki prihaja iz inozemstva in gre skozi Italijo v tranzitnem prometu. Višina pristojbine. 1.) a) Do fakturne vrednosti 100 lir: za vsakih 20 Kr in delni znesek 10 stotink; b} pri fakturni vrednosti čez 100 lir: za vsakih 100 lir in delni znesek 50 stotink. To pristojbino [¥2%) plača sledeče blago: Surovine (izvzemši luksuzno blago navedeno spodaj pod 3.), kovine v kosih, kladah ali v stisnjenih oblikah (izvzemši blago navedeno pod 3). Apno, malec, cement. Materija! iz ilovice za stavbne svrhe (opeka, glinovina itd.) Kemični proizvodi in umetna gnojila (kategorije 35, 37, 38, 39 carinske tarife). Medicinske specijalitete, dišave, peneča vina in mineralne vode v steklenicah (izvzemši dišave v raztopljeni obliki, ki so podvržene spodaj pod 3 navedeni tarifi). Poljedelski pridelki, ki niso bili še podvrženi kakemu obdelovanju ali spremembi, 2.) a) Do fakturne vrednosti 100 lir: za vsakih 20 lir in delni znesek 20 stotink; b) pri fakturni vrednosti preko 100 lir: za vsakih 100 lir in delni znesek 1 liro. To pristojbino {!%) plača drugo blago, izdelki, poluizdelki in živina, v kolikor niso navedeni spodaj pod tarifo 3. 3.) a) Do fakturne vrednosti 100 lir: za vsakih 20 lir in delni znesek 40 stot.; b) pri fakturni vrednosti preko 100 lir: za vsakih 100 lir in delm znesek 2 liri. To pristojbino (2%) plača sledeče blago: Skupina A. Jantar in izdelki iz jantarja. Avtomobili s silo presegajočo 25 konjev (izvzemši sanitetne in avtomobile določene za državno ali drugo javno službo). Slonova kost in izdelki iz nje. Dragulji: Dragi kameni in biseri, obdelani m neobdelani, ter obdelane koralde. Rokavice iz usnja. Čipke, til ter konfekcije s čipkami ali ti-lom. Drage kovine: Zlato, srebro, platin; izdelki iz teh kovMf izdelki, ki imajo dele ali okraske iz teh kovin. Kcžnhovina: Kože, ki so prirejene za kožuhe; izvzeto je blago, ki ima le dele ali okraske iz ko-žuhovine. Glasovirji: izvzeti so stenski glasovir ji (pianiiio), ki niso višji nego 1.38 m. Perje in izdelki s perjem. Dišave v raztopljeni obliki, ki niso vsebovane v škat-ljah, zabojih, steklenicah, vrčih ali drugih posodah in ki niso podvržene posebni pristojbini na dišave glasom odioka-zakona 26. dec. 1922, št. 1671. Vezenine, ročne, in konfekcije s takimi vezeninami. Svila: Obdelana svila, obdelani svileni odpadki ter umetna svila. Izdelki, ki v bodisikateri količini vsebujejo svilo, tudi umetno. Preproge iz Jutrovega in imitacije izdelane na vozle. Želvovina in izdelki iz nje. Skupina B. Ta skupina našteva luksuzno pohištvo, katero navajamo le v izvlečku. Kot tako veljam Postelja za 1 osebo, ki velja več nego 1500 lir; postelja za 2 osebi (2500); predposteljnik (400); jedilna omara (3400); itd:. — Pri računih, ki ne dosegajo zneska 10 lir se pristojbina ne plača. Pristojbina na blagovni promet obsega tudi koikovno pristojbino za potrdilo plačila, ki se izda takoj ali pozneje na fakturi. Pobotnice izdane posebej so podvržene pristojbini po kolkovnem zakonu od 6. I. 1918, št. 135, v najvišjem znesku 50 stot. pod pogojem, da so v -pobotnici navedeni poglavitni podatki iz fakture, ki je že kol-kovana. in da dolžnik priloži pobotnico k fakturi. Ostale določbe tega odloka priobčimo v nadaljnem članku. teči za njim, da bi ne prebudil svoje žene, ki je revica spala in ni vedela -ničesar. Krivda za moje dejanje ne pada name, Bog mi je priča. Jaz sein nedolžen, ker sem bil prisiljen umoriti svoje otroke, dasi sem jih ljubil kot samega sebe. Kri mojih otrok naj pade na tistega, ki me je prisilil, da sem jih moral odstran|ti». Pri teh besedah se je morilec zjokal in ni mogel takoj nadaljevati. Ko se je pomiril, je rekel dalje: «Danes zjutraj je začela moja najmlajša hčerka jokati. Revica je bila lačna. Le malo minut je preteklo, toda v tak% malo minutah ni še nihče toliko trpel kot jaz. Vsak krik otrcica je bil zame sunek v prsi. V somraku sem videl upadel obraz moje male Elvire, ki je bila bleda kakor platno. Pri tem pogledu se mi je napravila tema pred orani. Njeno jokanje mi je prodiralo skozi ušesa v možgane. Mislil sem, da sem zblaznel in potem ne vem več, kaj sem delal... Ako sem vrgel otroka skozi okno, sem storil to zato, da jih ne bom gledal trpeti lakoto. Le rada- ene stvari m« grize vest, namreč da jim nisem mogel slediti tudi jaz v grob». Nato je morilec pripovedoval o bedi, v katero je bila pahnjena njegova družina, potem ko je bil on odpuščen iz kr. straže ter se je nato zgrudil v nezavesti na stolico. Vesela velim noč - Sin našel svoje stariše po 3#. letih. FIRENCE, 5. V Campiglia d'Arcia je imel tajnik tamk. udruž. bojevnikov P rimo Rosatuc-ci posebno veselo vcUkonoč. Po 30 .letih je prvič videl svoje stariše, ki jih prei nikdar ni poznal. Par mesecev po njegovem rojstvu so se njegovi stariši izselili v Argentini jo, pustivši otroka v Italiji pod drugim imenom. sklenjeno, da se prekinejo odnošaji s kalifatom in da se uvede v Albaniji verska avtonomija. Kongres je razen tega sklenil odpraviti poligamijot (mnogoženstvo), odpraviti ženska zakrivala in uvesti obvezno versko vzgojo. Molilo se bo stoje. Poljska Podrobnosti o obrambi in smrti mons. Butkijewicza VARŠAVA, 5. Listi javljajo, da je bil mons. Butkijewicz ustreljen zadnjo soboto cb 4. zjutraj. Mons. Butkijewicz je bil odpeljan v podzemske prostore izredne komisije «Čeke» in nato ustreljen iz revolverja od zadaj cd krvnika «Ćeke*. Truplo prelata je bilo pozneje odpeljano neznano kam. Vest o prela tov i smrti je prišla v Varšavo šele 3. aprila opoldne, kajti brzojavne zveze z inozemstvom so bile poi ukazu boljševiških oblastev prekinjene že od petka zvečer. Listi objavljajo medtem podrobnosti o obrambi mons. Butkijewicza pred sovjetskim sodiščem. Mons. Butkijewicz se je predvsem branil pred obtožbo, da je gojil mržnjo proti sovjetskemu režimu. Mržnjo skupščine Ljuba JovanoviC, za enega poaprea- povzročajo stras4i _ je rekel mons. But-sedmka član dzemvjeta m za drugega Nemec kiiewicz toda mr-nja nc ohstoja za Ms, ki znamo premagati strasti in želje po maščevanju. Borba, evo to je beseda, na generacije ne znači in ne more značiti nezadovoljstva bodočih generacij. Ministrski svet včeraj ni imel svoje seje, ker je imel gospodarskofinančni komite ministrov daljše konfercnice. Sestala pa sta se ministrski predsednik Pašić in Ljuba Jovanovič, ki sta zelo dolgo razpravljala o celokupni politični situaciji države in o razpoloženju v radikalni stranki. V radikalnem tisku pa je zadnje dneve opažati, da vodilni faktorji posvečajo posebno politično pazljivost razmeram v Sloveniji. Na veliki petek je priobčil ljubljanski . Ta članek današnja »Samouprava^ obširno komentira in proti njemu ostro polemizira. Najprej konstatira, da primerja uvodničar usodo slovenskega naroda irskemu narodu, da so Slovenci sedaj kulturno in gospodarsko zapostavljeni ter veli v polemičnem delu; »Moramo priznati, da v Belgradu še nismo čitali kaj takega iz Slovenije.» Glavni organ radikalne stranke• dalje konstatira, da je ta članek eden najžalcstnejših pojavov, da je to prava sramota in da je popolnoma demagoški. Ljuba JoTanovie podpredsednik jurodae skupščine. ZAGREB, 5. Zagrebški listi priobčujejo tole zelo neverjetno vest; «V radikalnih krogih govore, da bo predlagan za predsednika nar. skupščine Ljuba Jovanovič, za enega podpred- dr. Kraft. Po tej kombinaciji je soditi, da ima Pašić v načrtu že sestavljeno večino z džemi-jetom in Nemci, to pa le za slučaj, Če se Radić popolnoma absentira od parlamentarnega dela. To vest je smatrati kot kuriozno politično kombinacijo, ki jc najbrže z ras tla v Radićevi kuhinji. JMO. odobrila načelni sporazum z Radićem« ZAGREB, 5. c No vos ti» priobčujejo iz Sarajeva, da je glavni odbor jugoslovenske muslimanske organizacije po tem, ko je čul poročilo poslanca dr. M. Spahe o razgovorih in Radićem Tako ja Rosatucci preživel vse svoje dosedanje z Kadicem v Zagrebu, sprejel m življenje, ne da bi bil poznal svojih roditel;ev. odobril sklenjeni sporazum Dr Spaho ima te-Malo pred evropsko vojno so stariši iskali sina k?™ pnhodn^h dm oditi se enkra vZ^reb, in ko «, ga naSTso ga povabili, naj pride kj^er se ima ponovno sestati z Radićem m dr. za^na^ ^t^^toda ^med^tem je 'bila*\z^r'u^il^ Glavni odbor ju^lovenske viu«, -- po volitvah ustvarjeno politično situacijo. O Italija Preuredba zakonikov RIM, 5. Parlamentarna komisija za pre-uredbo zakonikov se sestane jutri ob 15. uri v državni zbornici. Pred včerajšnjim je imela komisija v pravosodnem ministrstvu pod predsedstvom samega pravosodnega ministra Oviglia dolgo posvetovanje, na katerem se je obširno razpravljalo o vprašanju preuredbe zakonikov s splošnega stališča. Parlamentarna komisija se razdeli, čim se sestane, v tri podkomisije, da bo lažje vršila delo, ki ji je poverjeno. Vsaka podkomisija bo imenovala iz svoje srede poročevalca. Vsled tega bo komisija izdelala več delnih poročil, ki pa bodo predložene parlamentu vse skupaj. Švicarski časnikar izgnan iz Italije. MILAN, 5. Milanski dopisnik švicarske brzojavne agencije v Ziirichu je bil izgnan iz Italije na ukaz notranjega ministrstva. Prosil ,;e pomoči švicarska oblastva, da bi posredovala | nje mu v prilog, ker da se ni nikoli izrazil o ita-1 lijanski politiki, ampak se je omejeval le na! službo navadnega dopisnika. Baje ga je ovadil nek madžar&Ui časnikar. Ogromne sleparije na račun države NEAPELJ, 5. Inž. Mattia De Seras, ravnatelj železnice Neapelj - Piedimomte d'Alife, je bil pred nedavnim časom ob-dolžen od fa&istovskega sindikata, da je po-neveril svote, ki jih je držav«}, dala za podporo omenjeni železnici za njene zgu-be v obratovanju. Te poneverbe iznašajo od leta 1918 dva miljona lir. Ministrstvo za javna dela je poslalo na lice mesta komisijo, ki pa ni mogla dognati nič pozitivnega. Na ponovno prizadevanje fašistovskega sindikata je pa ko-riisija pri drugi preiskavi prišla na sled sleparijam omenjenega inženirja. Ta-le jej izkazeval v knjigovodstvu železnice na. mišljene izgube, izdajal neopravičenim osebam vozne listke zastonj, zakar je vse država plačevala podporo, ki jo je pa inženir vedno vtaknil v svoj žep. Bil je zato odstavljen od svojega urada. Izginil je brez sledu. Policija ga pridno zasleduje. Strašna družinska tragedija v Neapolju — Bivši kr. stražnik vrže skozi okno dva svoja otroka —• Žena zblaznela NEAPOLJ, 5. Pred včerajšnjim se je dogodila tu grozna1 družinska žaloigra, ki je pustila za seboj v vsem neapoljskem prebivalstvu vtis nepopisne groze in obenem sočutja z nesrečnimi in nedolžnimi žrtvami. Bivši kr. stražnik Vincenzo de Siena je pograbil dvoje svojih; otrok, Elviro, staro osem mesecev, in Matildo, staro tri leta, ter ju vrgel z visočine skozi okno na ulico. Osemmesečna Elvira je bila na mestu mrtva, medtem ko je Matilda po padcu ostala še pri življenju, toda ljudje so jo pobrali, kakor razumljivo, v skrajno obupnem stanju. Ko je videla De Sienova žena ta grozni čin svojega moža, je vsled žalosti in obupa zblaiznela. Ista usoda je baje zadela že tudi morilca. Vendar pa je Eri prvem zaslišanju natančno opisal, ka» o je izvršil svoje grozno dejanje in kaj ga je nagnalo k zločinu. «Imenujem se — je rekel pri zasliševanju — Vincenzo de Siena, rodom iz Acerre in imam ravno 45 let. Skozi 25 let sem služil kot agent varnostne službe in zadnja tri leta sem bil v kr. straži« kjer sem imel čin kakor katoliška in zato vse brSX \ehničr^^apreka, da^sepre^e t^c, tudi politično. popoma počiva, skliče sestanek strankinih načelnikov. Kakor Niti m gotovo ah se bo mogla za 13. t. m. se čujejo glasovi iz radikalnih vrst, pozove vla- sklicana konferenca strankarskih vcdi-da strankine načelnike na konferenco okoli 10. teljev res že ta dan vršiti, ker razun* de-t. m. Za 12. ali pa 14. pa je sklican parlamen-; mokratov do takrat bržčas še ne bo noben tarni klub radikalne stranke na plenarno sejo, l3rng j^b zavzel stališča. Pač pa se v rana kateri ima razmotrivati programe posamnih dikakkjh krogih že sedaj vedno bolj strank in precizirati svoje stališče | pmKjarja potreba koalicije radikalcev z Glede radikalne stranke kot državotvorne demokrati. Kakor se zatrjuje, bo Pašić po-organizacije se ahko konstatira značilno de,- d . poslanskega demokratskega stvo. da ie radikalna stranka zadnie dm po-;.. . . l- j j -i j__Z. kazala odločnost izvesti vidovdansko ustavo. : kluba povabil k sebi predsednika demo-Poleg tega pa je opažati v radikalnih vrstah;kratskega kluba, da z njuni razpravlja o drugo odločnejšo tendenco, da se na odlo- vprašanju radikalsko - demokratske koah-čilnih državnih službah ne morejo trpeti cle-}cije. menti, ki na eni strani direktno nastopajo! Na seji ministrskega sveta, ki je trajala proti državi, na drugi strani pa prejemajo dr-;0£j ^ do 8.30 zvečer, so zlasti razpravljali žavne prejemke. Nekateri radikalci se bavijoj^ poiitični situaciji na Hrvatskem. Poro- Z._mASHi°'_. čal* sta ministra Supilo in Vujičič o. situa- Supilovimi razgovori v Za- skem in v Sloveniji izvesti temeljito remeduro. Pojavi zadnjih dni, izjave ministrov dokazujejo, da radikalna stranka ostane dosledna svojemu volilnemu manifestu in svojim volilnim geslom in da hoče za vsako ceno izvesti vidovdansko ustavo. na ciji v zvezi s aupuovimi razgovori v grebu. Dalje sta Pašić in Ninčić poročala o avdljenci pri kralju. Po vtisu, ki ga je dobil Vaš poročevalec v razgovoru z radikalnimi ministri, se zdi, da hočejo radi-Glasovi o camputaciji», ki so se zadnje dnijkalci prekiniti nadaljnje razgovore z Ra-zelo širili po gotovem velesrbskera tisku, so dićem in da bodo poskušali najti izhod sedaj popolnoma utihnili. O amputaciji je M včeraj minister dr. Markovič odločno izjavil, da se te vesti absolutno ne morejo smatrati kot enunciacije merodajnih in vodilnih radikalnih krogov, absolutno pa tudi ne kot kake ncoficielne izjave vlade same. Vlada kot taka ne more biti odgovorna za pisavo gotovih listov. Misel o amputaciji v vladnih krogih nima izvora in vlada nasvetovane amputacije kot radikalno sredstvo za izhod iz težke situacije nikdar ni razmotrivala. Vlada, svesta si sedanjega težkega političnega momenta, svesta si velike in težke odgovornosti napram bodočim generacijam vseh treh plemen, mora za vsako ceno izvajati vidovdansko ustavo in mora obdržati sedanjo državo v ceiokupnosti, državo, ki je bila ustvarjena s tolikimi napori in s to-, liko krvjo sinov vseh treh narodov. Država kot taka mora obstajati v vsej svoji teritorialni ^ceiokupnosti, zajamčeni v ustavi. Take nazore tudi zastopa tisk-, ki ima najintimnejše zveze z ministrskim predsednikom Pašičem. Včerajšnja «Tribuna* je v daljšem članku nastopila proti amputaciji« obenem pa tudi ostro grajala vse one politične elemente v Zagrebu, v Ljubljani in v Belgradu, ki nastopajo proti državni ceiokupnosti. Nr£zadovoiistw današnle drugi strani. Ni več dvoma, da so radi-kalski ministri odločeni, obrniti se oficielno MBELGKVDadv1Tk4"toval v Bel.. Zaplenjenih je bilo za l .nuljcrdo zna«*, tfrad namestnik za Hrvatsko in Slavonijo vec zavojev m vree s ptsm,. kateri temelji proces, toda mi se nismo borili, mi smo se samo branili. Nimamo pravice do borbe, kakor tudi nimamo •pravice govoriti s prižnice o političnih vprašanjih. Prižnica je nad strankami. Omejujemo se izključno — le na obrambo krščanskih naukov, ko se ti napadajo. Mo;j glavni cilj je bila obramba cerkve in ne odpor proti sovjetom. Toda ta obramba je pomenila za. sovjete izzivanje. Nismo imeli nikoli kake tajne organizacije; naša organizacija je bila enaka katoliški organizaciji vsega sveta. Dokaz o resničnosti m,o;e izjave se lahko najde v zapisnikih naših sestankov. Sovjetski državni pravdnik je tukaj prekinil mons. Butkijewiczar očitajoč mu, da laže. Ko jc državni pravdnik tekom prvih za-slišavanj predlagal — je nadaljeval prelat — naj bi se začelo s konkretnimi dejstvi in nato prešlo na proučevanje vprašanja tajne organizacije, sc jaz nisem upiral, ker sem bil prepričan, da se bo tekem nadalj-nega zaslišavanja dokazala popolna nc-utemeljenost obtožnice. Jaz nisem zarotnik ne voditelj kake podobne organizacije. Kct upravitelj župnije sv. Katarine sem upravljal tudi tri šole, v katerih po se ljudski otroci učili in kjer so dobivali tudi hrano. Poročevalci poljskih listov pravijo, da je glavna točka v obtožnici proti mons. But-kijewiczu brzojavka, ki jo je poslal 1. 1918. poljski vladi in v kateri je izražal svoje zadoščenje nad ustanovitvijo poljske države. Zaradi te brzojavke je sovjetsko sodišče smatralo mons. Butkijewiczai za agenta tuje države in ga obtožilo vohunstva. V poučenih krogih se smatra, da ni izključeno, da pride do prekinitve diplomatskih ednošajev med Poljsko in Rusijo. Poljska vlada bo pretrgala diplomatične odnošaje z Rusijo PARIZ, 5'. V dobro informiranih krogih se zatrjuje, da misli poljska vlada vsled usmrtitve mons. Butkijewicza pretrgati diplomatične odnošaje z Rusijo. Francija Francoski mornariški minister proti pomorski razorožitvi. PARIZ, 5, Uredniku »Petit Parisien« je minister mornarice izjavil, da js močno ladjev;e Franciji neobhodno potrebno za varstvo njenih kolonij. Medtem pa ne rabi francoska politika nobene ladje, ko smo in bomo zvesti prijatelji vseh treh pomorskih velesil. Francija se trudi na vse načine, da pride enkrat do toplo zaželjčncga miru, pa se ne sme odreči obrambnim sredstvom za slučaj, da bi bila napadena od Nemčije, ki itak skuša razdret1 red versailleskega miru. Nemški komunisti dolžino nacionaliste, da so povzročili c.sensko pokolje. PARIZ, 5. Listi poroča;o, da so komunisti Kruppovskih tvornic objavili v svojem glasilu tRote Fahne» izjavo, kjer pripisujejo ncmžkini nacionalistom krivdo 11a zadnjih izgredih v Es-ssnu. Zatrjujejo, da so baš nacionalisti, raztreseni med množico, hujskali delavce proti francoskemu oddelku, ki se je po dolgem obo< tavljanju moral v skrajni sili poslužiti orožja Tajni poštni urad v Mainzu — Več nemških dieslovih motorjev najdenih PARIZ, 5. Francoska oblastva so prišla na sled tajnemu poštnemu uradu v Mainzu, ar. Cimić. Ob 11. dopoldne ga je sprejel minister za notranje stvari Vujičič, kateremu je Cimič poročal o situaciji v Zagrebu. Popoldne sta oba poročala ministrskemu predsedniku Pašiću, nakar je ta sklical sejo ministrskega sveta. Pašić je popoldne sprejel tudi radikalskega poslanca iz Hrvatske dr. Peleša. ki mu je tudi poročal o situaciji na Hrvatskem. Pred sejo ministrskega sveta je bil Pašić v kratki avdijenci pri kralju, kateremu je sporočil informacije dr. Cimića in dr. Peleša. Verske reforme ▼ muslimanski Albaniji — Odprava pofigamfte — Verska avto- BELGRAD, 5. Listi javljajo, da je bilo na muslimanskem kongresu v Tirani pismi. V neki tovarni avtomobilov je bilo najdenih več dieslovih motorjev. Strokovnjaki izjavljajo, da so ti motorji izdelani za podmorske čolne. Znano pa je, da prepoveduje versaillcska mirovna pogodba Nemčiji izdelovanje dieslovih motorjev v vojn« namene.__ Nemci izvažajo tajno železniški materijal iz zasedene pokrajine BRUSELJ, 5. V noči od 31. marca na aprila so Nemci skušali izvoziti iz beLj gijske zasedene cone osem vlakov želez^ niškega materijala. Zadnja dva vlaka pa sej belgijske straže še pravočasno ustarviJtev Te izvoze so baje organizirali nemški žen lezniški inženirji. Izvršenih je bilo veU aretacij. Anglija „ Rudarska starka aa AngicSkem CARDIFF, 5. Vsled sprejetja ne vpisanih delavcev na delo je pričelo stavkati 40 Hsoč rudarjev. Nitii proti francoski politiki LONDON, 5. «Pall Mali Gazette* objavlja dolg članek Nittija, kjer bivši italijanski ministrski predsednik ostro napada francosko imperialistično politiko, ki gre tem, da bi si usuznjila ves evropski kontinent. Nitti pravi, da bo zasedba ruhrske kotline upropastila vso Evropo, če ne bo Francija umaknila kmalu svojih čet od tam. NorthciiHova vdova se v drugič poročila LONDON, 5. Lady Nortcliffe, vdova znanega angleškega časnikarja, se je orno-žila z sirom Robertom Hutsonom, blagajnikom nacicnalne liberalne zveze. Poro-čcnca sta odpotovala v Italijo. Lord Camavon umrl CAIRO, 5. Lord Carnavon, slavni raziskovalec grobov egiptovskih kraljev, ki je našel grebišče faraona Tutankamena, je umrl sinoči. Njegova smrt spominja na legendo, ki prorokuje smrt onim, ki bodo skušali motiti tisočletni sen faraonov- Nemčija Nemška vlada protestira pri vseh vde-vlastih proti pokolju v Essenu m z vrača vso odgovornost na francosko vlado — Protestni proglas delavstva . BERLIN, 5. Wclfcva agencija javlja, da je Nr TiČija« pcslala noto francoski vladi in drugim velevlastim, ki so podpisale ver- ^ 4 uri pop. Veselica se bo pogled na budućnost m je dozvoljavao a vrKia v Svetoivanik««n Nar. domu. — Odbor, da ne molimo i nadalje za otvorenje škole, j MDP - Sv Jakob. Danes ob 20.30 odborova Jednog dana išli smo u brojnoj deputaciji seja. — Preds. PODLISTEK \VILKIE COLL1NS: Gospa v belem 40 1ZPOVEDBE GOSPICE HALCOMBE Ne daj se preslepiti Lavra, se je norčeval gospod Persival, ki je poslušal zunaj pred vratmi. Povej mu tudi to, da vsi zločini pridejo vendar — če samo eden iznajde kak moralen na dan vsled lastne krivde zločinca *■" * — *■——J- -----*— imaš Fosco zopet nekaj za svojo knjižico. Zločin pride na dan po krivdi činca. Kakšna prokleta neumnost! Jaz verjamem, da je to resnično, je rekla Lavra mirno. Gospod Persival se je tako glasno in pretirano nasmejal, da nas je vse prestrašil, najbolj pa grofa. Jaz verujem isto, sem rekla, Lavri. te v angleškega samoljubja. Ali ljuba moja go- licija, tedaj so vam znane vse podrobnosti, špica Halcombe, dražestna Lady Glydet ali ako pa izgubi, navadno ne slišite o tem do->es verjamete, da se zločinec sam po svoji godktr nobene besede več. lastni krivdi izda? In na to negotovo podlago izdate svoje do- Jaz sem odločno potrdila. brodušne maksime in izreke, da se zločin od- Grof je smehljajoče gladil svoje miške. krije po krivdi zločinca. Da — vsi zločini, ka-Res čudovito je, je rekel grof, kako hitro (teri so vam znani. Kako pa je z drugim? se zna družba potolažiti za svoje naj jhujše j Prokleto resnično in zelo dobro povedano, zločine. Vsi pripomočki, ki jih družba rabi, da je zaklical gospod Pezsival, ki se je med tem odkrije svoje zločine, so zelo pomanjkljivi in vrnil in zopet prišel do ravnotežja. 1 -----J— 1--L-L — j Lahko je deloma resnično in dobro pove- Vendar se čudim in se mi kako se more gfof Fosco ve- zapleteno ali ne? Vprašajte sodnike, Lady Glyde, sod- _ zločinca nad družbo; in kako morete vi gospod Persival tako navdušeno pri- trjevati grofu Foscu? Ali slišiš Fosco? je rekel gospod Persival nike, ki so v velikih mestih pričujoči pri pregledovanju mrliče v, ali je to resnično I Vprašajte tajnike, ki so nastavljeni pri zavaroval- norčuje se. Poslušaj moj svet in skledi mir s nicah za življenje! Čitajte časopise! Večina svojimi poslušalci. Povej jim, da je čednost umorov, o katerih ste čitali v časopisih, je nekaj zelo veličastnega —to jfcn bo gotovo da pomagam ostala neodkrita. Ako je zločinec brutalen in ugajalo. neveden norec, tedaj zmaga policija v desetih i Čednost? Kaj je čednost? je rekel Fosco. * Gospod Persival je udaril z vso močjo s slučajih devetkrat. Ako pa je zločinec odločen V vsaki deželi nekaj dragega. Torej ni nobene svojo palico po tleh in odšeL j in izobražen in zelo inteligenten, tedaj pa iz-: čednosti. Ta dobri Persival! je zaklicjd grof, on je žr- j gubi polici;* v istem razmerju. Ako zmaga po-1 (Dalje). Tatinski cigani. Pred včerajšnjim je neki Konrad Mordich, stanujoč v ulici Cristoforo Cancellieri št. 9, naznanil na tukajšnji k ves turi, da mu je, med tem, ko «e je mudil v nekem skladišču v ulici Carducci, nekdo ukradel voziček, ki ga je bil za kratek čas pustil brez nadzorstva na ulici. Policija je dala podrejenim komisariatom potrebna navodila, da se tatovi aretirajo. Isti dan se je dvema orožnikoma posrečilo, da sta pri patruliranju na Katinari, srečala tri moške, ki so peljali ukradeni vozi ček. Možje so bili aretirani in odvedeni na po licijski komisariat v ulici Chiozza, kjer so priznali tatvino 4er se kvalificirali za: Ivana Ka-ris, starega 49 let, Rafaela Karis, starega 21 1. in Josipa Karis, starega 52 let, vsi cigani, brez stalnega bivališča. Odvedli so jih v zapor v ul. Coroneo. Tatovi v zavodu <»Sacro Cuore». V noči od 4. do 5. t. m. so neznani zlikovci posetili zavod cSacro Cuore», ki se nahaja v ulici Tommaso Grossi št. 6. Prekoračili so zid, ki obdaja vilo, kjer ima sedež omenjeni zavod, razbili okno v pritličju ter se splazili v notranjost poslopja. Tam so pobrali kos platna in razne obleke v vrednosti okoli 1800 lir. Nato so se tatovi nemoteno odstranili s plenom. Včeraj zjutraj so nune odkrile tatvino in jo naznanile na policijskem komisariatu v ulici Amerigo Vespucci. Blaznost. Pred sinoćnjim je bil tukajšnji zavod ^Zelenega križ a» telefoničnim potom obveščen, da se v Sesljanu nahaja neka ženska, ki kaže vidne znake duševne abnormalnosti. Z avtomobilom omenjenega zavoda se je podal na lice mesta zdravnik za umobolne. Tam je našel 32-letno Amalijo Ujčič, stanu-ječo v Sesljanu št. 36, katera je uganjala razne neumnosti. Zdravnik je ugotovil, da je ženska bolana na verski, blaznosti. Ker je bilo njegovo prizadevanje, da bi nesrečnico pomiril, brezuspešno, jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico Sprejeli so jo v oddelek za umobolne. (kakor tudi z ozirom na namen prireditvah "vljudno vabimo in priporočamo vsem Goriča* nom, kakor tudi TržaČanom in deželaaom, d& se prireditve udeležijo v obilnem številu. Razposlala so se tudi posebna vabila. KAa* ga pomotoma ni prejel, naj pošlje svoj naslon ' na Akad. fer. društvo cAdrija> v Gorici, na( kar mu takoj dostavimo vabilo na dom. DoV se lahko tudi osebno pri tov. Pavlinu J. v Trgovskem domu. — Odbor. h Vsstl z Goriškega Pogreb nadučitelja Koršiča. V pondeljek popoldne so spremljali goriški Slovenci naduči-telja Koršiča na njegovi poslednji poti. Kako je bil pokojnik priljubljen v Gorici in okolici, je najlepše pričala ogromna udeležba pri pogrebu, ki je nam znova potrdila, da zna naš narod še vedno ceniti plemenito delo in nesebično požrtvovalnost. Čim so dvigniil krsto? posuto z venci je zapel lUešani zbor iz Št. PelFa večnotepo žalo-stinko «Vigred se povrne^, nakar je žalni sprevod krenil iz Via Manzoni v stolno cerkev, kjer so zapeli goriški pevci *Nad zvezdami» in odtod na pokopališče. Na čelu sprevoda je korakala šolska mladina iz St, Petra in Pevme — iz krajev, v katerih je služboval pokojnik — za njimi so stopali srednješolci, zastopniki raznih društev, «Goriška slov. omladina» in akad. fer, društvo «Adrija:> z venci, prijatelji in znanci pokojnika in nebroj občinstva iz mesta in okolice Številno je bilo zastopano tudi osobje goriške sodni je. Prezgodnja smrt široko znanega in priljubljenega nadučitelja Koršiča je vzbudila v mestu in na deželi veliko sočutje. Vojna odškodnina. V torek so se zbrali v Vidmu izvrševalni odsek furlanskega agitačne-ga odbora, predsednik obrovitvenih zadrug in zastopniki drugih prizadetih organizacij. Na dnevnem redu je bilo vprašanje predujmov in konečne likvidacije vojne odškodnine. Tudi v tamkajšnjih krogih vzbujas£krbi še vedno negotovo in nejasno vprašanje vojne odškodnine, ki se vedno bolj krči. Podvzeli bodo pri vladi korake, da se to vprašanje lconečro razjasni, da bodo oškodovanci vedeli, kaj sploh lahko pričakujejo v tem pogledu. Prireditev v Štanjelu. Za prireditev društva «Štanjel», dne 8, t. m., vlada po vsem Krasu veliko zanimanje. Gotovo bo pa prihitelo mnogo občinstva tudi iz drugih krajev, posebno pa iz vipavske doline in iz Trsta, Železniške zveze so rako ugodne. Zato objavljamo v sledečem vozni red: Odhod: iz Trsta ob 11.05 (Sv. Andrej), iz Rocola ob 11.20, iz Vrdele 11.30, iz Opčin 11.53, iz Repeniabra ob 17.07, iz Dutovelj ob 12.16. — Prihod v Štanjel ob 12.27 na skuono kosilo s planinci, ki pridejo iz Štjaka. Za dobro kosilo bo skrbela restavracija Stare. Odhod: iz Gorice ob 13,27, iz Št Peira 13,35, iz VolčTe drage ob 13.43, iz Prvačine ob 13.54, iz Rihemberga ob 14.10; prihod v Štanjel ob 14.34. Povratek: proti Gorici ob 18.45, proti Trstu ob 20.07. Čafev večer v Gorici v prid Dijaški Matici. Akad. fer. društvo «Adrija» v Gorici je sklenilo prirediti za velikonočne počitnice, t. j. v soboto 7. aprila t, 1. družinski čajev večer s plesom, katerega dobiček je namenjen novoustanovljeni Dijaški Matici za Jul, Krajino. Visokošolci so prišli praznovat Vstajenje v rodno mesto iz tujine, k;er si marljivo črpajo novih duševnih sil v korist naše bodočnosti. Malo je akademikov iz naših krajev in še tisti morajo trpeti pomanjkanje. Zato je M. D. prevzela nalogo jim pomagati, kolikor je to mogoče; akademiki so ji torej tudi dolžni pomagati po svojih močeh, saj je njih krušna mati. Naši ljudje se zanimajo za D. M., kar ona povsem zasluži, kajti od njenega dela je odvisna, če ne vsa, pa vsaj velika večina akademske in srednješolske mladine. Iz teh vzrokov je sklenila Adrija >, da se 0 priliki letošnjih velikonočnih počitnic, ko sc visokošolci mudi:o v domovini, priredi omenjeni čajev večer, na katerega se vabijo vse goriške slovenske družine, kakor tudi naši prijatelji iz dežele in iz Trsta. Čajev večer bo družinski večer: pogovarjali se bomo o naših zadevah; pretresovali naš položaj; pozabili za trenutek naše potrebe in težkoče; dajali si tudi potrebne nasvete. Stari bodo sedeli pri kozarcu vina, mladina pa, katero večkrat po nepotrebnem srbijo pete, bo tu in tam zarajala. Zapeli bomo lepo domačo pesem, nehote komu otepli prah iz grešne duše, V zadovoljstvu in veselju nam bo minil večer. Zraven tega bomo pomagali s svojim veseljem in zabavo človekoljubnemu delu Dij. Matice. Prireditev se bo vršila v našem Trg. domu, torej v domači hiši, v domaČi družini. Naše goriške gospe bodo poskrbele za prigrizek in pijačo ter bodo prevzele tudi nalogo lačne nasititi in žejne napojiti. Za vse bo preskrbljeno. Za neplesalce bo prirejena spodnja dvorana; za gledalce bo pripravljen prostor na galeriji. Z ozirom na prijetno družinsko zabavo, ki 1 se nam vnovič nudi no dolgem postnem spanju. Borzna ooroClla- Valsta na triaikem trg«. Trsrt, dne 5. aprila sgvtke krene . ♦ • • . . avstrijske kron* - . . . češkoslovaška Krone * • dinarji , , •••••• marke dolarji 1 rancoski franki , , , , švicarski franki • • , « angleški funti papirnati • • • • « • • • • • * • • 0.40 0.0280 50.50.— i9.»5.— 9.25.--0.0625 19.85.— 130 50.— 368.— 93.&0.— 1923, 0.4750 0.08 59.86 20.10 10,— 0.0975 20.10 131.— 371.— 03.75 Mali oglasi SOBA in kuhinja, ter posamezni kosi, se pro-1 dajo po ugodni ceni. Via dell'Istria št. 74. \ 480 MLADENIČ star 24 let, zmožen slovenskega-, ' italijanskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, išče kakršne si bodi službe. Feliks ( Stepančič, Veliki Dol 15 p Komen. 481 MLADENIČ izučen v tapeciranju in sedlarstvu > išče dela kjersibodi. V. Moravec, Idrija 238. 482' BABICA diplomirana, sprejme noseče od 12, do 16. Ljubezniva oskrba. Corso Gari-baldi 23, I. 483 POSTELJE L 90, chiffoniers 220, nočne omarice 50, vzmeti, žimnice iz morske trave in polvolne. Popolna, solidna soba 900. Fon-deria 3. 473 PRODA SE posestvo na glavni cesti pri Trstu, obstoječe iz dveh hiš; prva z gostilno (s tremi dekreti), druga pripravna za vsako trgovino. Naslov pri upravništvu. 479 POZOR! Krone, korale, ziato, platin in zobov- £o najviSiih cenah plačuje edini grosiaf eli — ~ - g, efleli Vita, via Madonnina 10, L 32 EKSTRAKTE za rum, konjak, malinovec itd. ima lekarna v II. Bistrici. 78/3 KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via Pondares Št. 6, I. 44 SREBRO, zlato in briljante plača več kot drugi Pertot, via S. Francesco 15, II. 45 Vlcekonsul Miloje D. SmNjanić sa svojom suprugom izveštava svoje prijatelje i poznanike da će u subotu 7. t. m. u 10 sati prep dne u ovdašnjoj srpsko pravoslavnoj crkvi davati parastos svome blagoupokoje-nom ocu proti DragsiRiru Smlijanlai preminulom 1. aprila u h8. godini svoga života u Čačku. 72 Uvozna in izvozna tvrdka Deblaslo & Domeniš Skladišča: Trst, via Coroneo 13t tel. 12-34 prosta luka št. 4, pritličje opozarja na novodošle velike partije stekle-nne, porcelane, emailir&ne kuhinjske posode najrazličnejših šip v originalnih zabojih in opletenih čeških steklenic po najnlž)ih konkurenčnih cenah. - Vse blago je češkega izvora - St. 566. Razpis sBužb*e„ Županstvo občine Komen razpisuje mesto občinskega tajnika z mesečno plačo po dogovoru. Kolekovane prošnje naj se predložijo podpisanemu županstvu do 15. ap.ila t. I. s sledečimi prilogami: t. Potrdilo italijanskega državljanstva. 2. Spričeva'o o dovršenih študijah. 3. Spričevalo nravnosti. 4. Zdravniško spričevalo. 5 Potrdilo o poznanju slovenskega in italijanskega jezika v govoru in pisavi. 6. Potrdilo o dosedanjem službovanju. Nastop službe takoj po imenovanju. KOMEN, 30. marca 1923. (163) Župan : Josip Ž i g o n. Najvišje cene plačujem za KOŽ kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, Jazbece v, metk, veveric, krtov, divjih In domaČih zajcev« D. WINDSPACH Trat, via Ce&are Battlstl it. tO II. iMk, vrata t« 35 Sprejemajo se pošiljatve po pošti.