SLOVEN
Političen list za slovenski narod.
Po poitl prejeman velja: Zrn telo lato pradplatan U »14., sa pol leto 8 rld., za tetrt lata 4 vi«., a
mesec 1 »14 40 kr. V administraciji prejeman valja: Z* celo leto 12 »M., n pol leto « vid., sa četrt leto 8 »ld., n jedca mesec 1 rld. V Ljubljani na dom poiiljan velja l vid. 20 kr. vee na leto. PoMunne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravništvo in ekspedlelja r ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, irvsemli nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniitva telefdn - itev. 74.
t&tev. lOl.
V Ljubljani, y sredo 3. maja 1899.
Letnilc XXVII.
Vestfalska pisma.
(Dr. J. Ev. Krek.)
III.
»Dober dan! Kedaj pridete k nam ?«
Spogledal sem se Mladi kapelan, ki me je tako nagovoril, se nasmehne in mi potoži, da je slovenščina prebito težka. Učil se je je po Plečnikovi slovnici. V Herne-ju, kjer je nastavljen, je bil pred 2 letoma zadel v bolnišnici na Slovenca, ki že več let ni bil pri spovedi, ker ni imel prilike opraviti svoje dolžnosti v domačem jeziku. Zato se je vkljub ogromnim svojim stanovskim poslom jel učiti našega jezika. Za silo mu gre. Svojevoljno si je bil že preje izprosil dopusta 8 mesecev, da se je v Gdanjskem učil poljščine. — Dr. B i 11 e r, bivši germanik, je ta vrli duhovnik.
Pa ni jedinil V Altendorfu se pečata župnik in kapelan s slovenščino. Poljščine se jih več uči; v paderbomškem semenišču poučuje dvanajstorico poljski frančiškan v svojem materinem jeziku. To je divni značaj katoliškega duhovništva ! Ne smemo pozabiti, da ima vestfalska zemlja brez dvojbe najbolj nemešani nemški rod in da ni imela do najnovejših časov nobenega stika z drugimi narodi, razven s Holandci. V pokrajini, kjer je Herman posekal Varove legije v tevtoburškem lesu, skuša sedaj Sloven milo gostoljubnost dobrega ljudstva, očetno skrb vnetih duhovnikov. Ta pokrajina je pa tudi »med črnimi najbolj črna«, kakor ji pravijo liberalci in protestantje. Katoliška je po svojem mišljenju in življenju. Brž se čutiš domačega. Trezno in pametno sodbo čuješ o vsem. Nisem dobil tu človeka, ki bi ne obsojal pruskega
nasilstva proti Poljakom. Iz ust nemških duhovnikov čujem dan sa dnem, da tisti, ki izgubi svojo narodnost, zapravi tudi svojo vero.
Inteligentni so — res vsestransko izobraženi; zato nimajo omejenih nazorov in se ne oprijemljejo javnih puhlic, ki marsikje drugod tako strašno gospodarijo. Gorko srce za vse vzvišeno — sad neomadeževanega duhovskega življenja — jim rodi ljubezen tudi do sinov tujih narodov, dasi so jim često po svojem obnašanju v veliko pokoro.
Mnogo — vzlasti Čehov — jih pride že sem brez vere. Pridige ne razumejo; zato se le pre-radi udade skušnjavi in opuščajo nedeljsko službo božjo. Leta in leta žive brez sv. zakramentov. Vrh tega primeroma dobra plača vabi v pijančevanje. Mladeniči so sami sebi prepuščeni. V rodbinah, kjer stanujejo, so priložnosti za nerodno življenje. Vse gre navzdol! Reveži! Vse izgubljajo: domovino, mlade moči, zdravje, življenje, — vero.
Koliko se jih ponesreči! Evo par vzgledov: VKaiserstuhlujih je umoril plin I. 1893 — 64, 1. 1897 — 16; v jami Prinz v. Preu-ssen se jih je 1. 1894 do smrti ponesrečilo v jednem slučaju 32, v Jo 1 brinu 1. 1897 — 45, v Carolina Glticku 1. 1898 — 118. Manjših nesreč niti ne sporočajo časniki. Ni ga dne, da bi koga v jamah ne ubilo. Kdo se meni zanje, delodaja-vec je kapital — brez srca. Hladnokrvno vspre-jema delavce, hladnokrvno jih odslavlja, če tudi na groblje.
Mnogo nesreč je kriva strast. Poboji so tu na dnevnem redu; z nožmi in krepelci pa tudi s samokresi se pobijajo usmiljenja vredni delavci. Pijača, igra, ženske — jih spravljajo v napast.
LISTEK.
Narobe Kat6n.
Gospod vrednik!
V Kurji vasi bi si bili oni dan liberalci kmalu glavo vbili, ko so »tuhtali«, kaj pomeni »Pyrrhova zmaga", ki ste jo popisali v »Slovencu« po volitvi tretjega razreda. Odličnjaki Kurje vasi vsi skupaj, tako piše jeden izmed njih, niso vedeli, kdo je bil ta »Pyrrhov«, ki je zmagal. Nekateri so mislili na pirhe, drugi pa si niso mogli sploh nič misliti. Tudi v pratiki iz »malarije« niso mogli dobiti pojasnila. Nazadnje so povabili mokarja Zormana, ki je »modrijan na katoliški podlagi« in »gotovo poln vse vede, ker sicer bi ga klerikalci ne bili postavili za kandidata«, povabili so ga, pravi liberalec* dopisnik, da jim v nedeijo, t j. kakor dne 30. aprila, razloži, kdo je bil ta »Pyrrhov«. »Liberalec« pravi, da je Zorman obljubil priti ter jim vso zadevo pojasniti. No, vprašanje je torej gotovo že rešeno.
Sicer se pa res čudim, da liberalci niso prišli še na kakšno drugo misel razven na »pirhe«. Kaj pa če bi bila Pyrrhova zmaga toliko kakor »pi-rova zmaga« ? Zakaj golaž brez »pira«, to ne da grlu še prave »štime« za glasovanje.
Jaz bi torej mislil, da »Slovenčev« člankar navlašč ni hotel zapisati »Golaževa zmaga«, da ne bi žalil »zavednih« liberalcev, »pirova« pa tudi ne iz istega razloga; zavil je torej besedo v grško obliko.
Pa tudi to moji zabiti klerikalni butici ne gre v glavo, da »liberalec« priznava volilcem okrog »Slovenca« učenost, ko je vendar liberalno dr. Tavčarjevo glasilo v sredo večer trdilo, da če je kdo le »štiri latinske šole« zdelal, pa mora že imeti toliko ponosa, da ne bo stal na klerikalni strani. No, in ker bo klerikalci res popolnoma poraženi (imeli so pretekli teden »svoj Se-dan«, — razumete, gg. liberalci iz Kurje vasi, kaj je to: Sedan? Koga pojdete pa zdaj vpraševat?), je to dokaz, da kar jih je prilezlo v »peto« šolo in naprej, ni gotovo nobenega na klerikalni strani. Ce ga pa tu ni, bo najbrže v taboru liberalcev, kjer je sploh vsa »inteligenca«. No, vidite, in ker imate vi vse, kar jih je bilo kdaj v poti šoli in naprej, na svoji strani, bi vam teh vsakdo lahko razložil, kdo je bil ta »Pyrrhov«. Ze v drugi latinski šoli vedo to dijaki, če količkaj poslušajo.
Sicer pa, če z razlago Zormanovo ne boste zadovoljni, obrnite se do profesorja latinskih šol, ki sedi tudi v mestnem zboru, ta vam bo brez dvoma točno razložil.
No, in veste, gospod vrednik, ker vidim, da latinski naslovi vaših člankov delajo »senzacijo«,
Verskemu življenju napovedujejo boj socijalni-demokratje in liberalci; nravnemu pa materija-Iiško mišljenje, ki polni ozračje. Protestantje, ki so se v velikem številu že namešali v te krajer tudi sila kaze ljudstvo. Žalostno je, da se je u. pr. že več Slovencev oženilo s protestantkami; nekaj celo samo pred protestantskim pastorjem, da bodo torej otroci protestantski vzgojevani, če se ne posreči popraviti tega groznega verskega odpada.
Na Pruskem vlada obvezni civilni zakon. Poroka mora biti najpreje pri gosposki. Več jih je, ki po poroki ne pridejo y cerkev in živč toraj pred Bogom v grešni zvezi. Nevednost in verska otopelost sta temu vzrok.
Še nekaj! Avstrijci, ki se tu žele poročiti, imajo nešteto sitnosti. Navadno traje tri četrt leta, predno dobe vse papirje, kar jim jih je treba. Vzrok temu je jedino avstrijska birokracija. Kad bi, da bi vsaj našim prišle te vrste pred oči in, če je sploh mogoče, kaj pomagale. Slučaji, ki sem jih tu natančno izvedel, dokazujejo naravnost, da uradniki sami ne vedo, kaj morajo zahtevati od Avstrijca v tujini, da mu potem lahko napišejo spričevalo sposobnosti za ženitev. Vedno kaj manjka pri papirjih, ki jih pošilja ženin domu, dasi se ravna po navodilih, prejetih pri domačem uradu. Koliko nesreč, greha in pohujšanja bi se odvrnilo, če bi bili naši uradniki v tem oziru bolj postrežljivi! Vrh tega je pa še druga nevarnost! S takim cincanjem in mečkanjem se silijo naši ljudje, da se odreko avstrijskemu državljanstvu in postanejo tuji podaniki. Stvar je važna in bo morala javno priti v razgovor, ker skušnja uči, da zasebne prošnje nič ne izdadč.
sklenil sem še jednega »špogati«. »Narobe Ka-ton«! V Kurji vasi seveda si bodo zopet vbijali glave, pa kaj se hoče; se jih bo že g. Zorman še jedenkrat usmilil.
No, in kaj je s tem Narobe Katonom?
Prešeren je naredil na Vraza, kakor znano to le zabavljico:
»Od drugih manjši in češčen raenj rod je slovenski,
Lakota slave, blagd vleče pisarja drugAm.
Victrix causa d i i s placuit, sed vieta Catoni;
Stanko Slovencev uskok, Vraz si narobe Kat<5n.<
Ko bi bil jaz učen profesor, kakor nisem, ker klerikalci omikanca, ki bi imel več ko »četrto šolo«, sploh nimajo nikogar v svoji sredi, bi prav ob kratkem razložil našemu času primerno to zabavljico tako-le: »Manjša od drugih in nič češčena klerikalna je stranka, Lakota slave, blagd vleče pisarja drugim.«
(»Pisarji« so različni: jedni pišejo le bolj. kakšne »številke«, drugi v šoli otrokom abc na na tablo, tretji uvodne članke v »Narod«, četrti pa kar celo učeno »bukve«; in teh nekatere bolj vleče »lakota slave«, ker »blaga« imajo za silo, druge pa »lakota blaga«, da so bliže korita«.
»Victrix causa diis . . .« itd. pa bi se reklo po naše:
»Zmage »misli napredne« »bogovi« na rotovžu se veselijo; Misli poražene se opozicija drži.«
Pri »bogovih na rotovžu« so je treba spomniti starega Olimpa, kjer so tako lepo imeli stari
Če Se omenjamo, da se delavci zelo pogosto selijo iz kraja v kraj (vzlasti začetkom maja in oktobra), tako, da n. pr. po večjih farah po 500 ljudij najedenkrat zapusti laro in gre drugam, od drugod pa prihajajo novi; dalje to, da se silovito množi prebivalstvo, potem je pač jasno, kako težka je v takih razmerah duhovska služba. S polnim prepričanjem pa pravim, da ji je tukajšnja duhovščina večinoma kos. Stik z ljudstvom si mora iskati sama, ker so — matice v državnih rokah in cerkev nima javnopravnega značaja. Dobi ga v cerkvi, po dobrih katoliških učiteljih in v bujno razvitem društvenem življenju, saj bo ustanovili duhovniki Slovencem že dve katoliški društvi — v Bornigu in v Altendorfu. Če pojdb tako dalje, jih bo kmalu več, nego v domovini, če smo prav »pod Prajzom«.
Deželni zbor kranjski.
XV. seja dne 2. maja.
Deželni glavar pl. D e t e 1 a otvori sejo ob */, 11. uri; vlado zastopa dež. predsednik baron Hein.
V	imenu finančnega odseka poroča poslanec V i š n i k a r o proračunu normalno-šol-skega zaklada za leto 189 9. Aktivitetni užitki učiteljev se proračunavajo na 358.542 gl.; ako se odštejejo prihranki za pomočne učitelje in 2 % interkalarji, znaša ta potrebščina še 349.671 gl. Razne doklade in stanarine se proračunavajo na 66.222 gl., dotacije na 6658, nagrade in podpore na 31.171 itd. Vsa potrebščina torej znaša 4 5 4.89 1 g 1., pokritje 2 3.9 7 3 gl., primanjkljaj 4 3 0.954 g 1 d., ki se bode pokril iz deželnega zaklada. Poročevalec dostavlja, da bi ljudska šola sama pobrala vse sedanje dež. priklade, ko bi dež. zbor hotel in mogel ustreči izraženim željam.
Prošnja občine Dole glede podpore za popravo stare vrhniške ceste od idrijske do rovtar-ske meje se odstopi dež. odboru v primerno rešitev. (Poroč. M o d i c.)
Prošnja županstva v St. Jerneju, da bi se članom cenilnih komisij osebne dohodarine izpo-slovale dnevnine, se s priporočilom odstopi dež. vladi. (Poroč. Hribar.)
V	imenu fin. odseka posl. dr. Papež poroča
0	prošnji županstva v Starem Trgu pri Poljanah za zgradbo vodovoda ter po daljših pojasnilih na-svetuje, naj se prošnja odstopi dež. odboru v na-daljno poslovanje.
Posl. Schweiger naglasa in utemeljuje potrebo vodovoda za Stari Trg in Bosedne vasi ter predlaga:
Zgradba Vodovoda za Stari Trg pri Poljanah se prizna kot nujno potrebna; dež. odboru pa se naroča, da se pri zgradbi vodovodov v prvi vrsti
1
bogovi grški*); a še lepšo dvorano imajo sedaj na rotovžu.
A naše geslo ostane: »Vi ctrix caus a diis placuit, sed victa Ca-
toni!«
Romanje v sveto deželo.
VIII.
Avstrijski hospic. — Tretja, četrta, peta, šesta, sedma, osma in deveta postaja križevega pota.
Po obisku ecce homo-cerkve pridemo do avstrijskega hospica. Po nagibu dunajskega nadškofa Mildeja so ga otvorili vkljub velikim stavbinskim in denarnim oviram že 1. 1863. Na vogalu hospicu nasproti ležečega zidu zapazimo steber, ki znači III. postajo križevega pota. Tukaj je padel Krist prvič pod težkim križem.
V	bližini stoji mala armenska kapela, na mestu, kjer je bila nekdaj cerkev Marijine omotice. Tu je namreč srečala Marija svojega Sina, s križem obteženega. — To je torej četrta postaja.
Zatopljeni v resno premišljevanje ter globoko presunjeni pri spominu na grozovite dogodke, ki so se tu vršili, gremo dalje.
Rudeč kamen znači nam kraj, kjer so prisi-
*) Liberalci tudi sami mislijo na stare bogove, ko kličejo sedaj po volitvah: Stari Bog je Se z nami I Z liberalizmom, ki je greh, krščanski Bog ne more biti, torej so ž njimi res le »stari bogovi«! Potem pa se Se brani koketni liberalizem ter trdi, da ni star!!
ozira na ta vodovod in izvršitev pospešuje, kar in kolikor mogoče.
Posl. Povie kot poročevalec dež. odbora odgovarja, da je dež. odbor izvršil v tem oziru vsa potrebna naročila, da pa g. Hrasky ni predložil dotičnega načrta. Sicer pa bi morala dežela izposoditi si nekaj milijonov, ko bi hotela v bližnji bodočnosti izvršiti vsa taka podjetja. V istem smislu govori posl. M urnik.
Posl. Pfeifer Ipa kot zastopnik starotrške občine v državnem zboru toplo priporoča prošnjo iz zdravstvenih in gospodarskih ozirov. — Ko so prebivalci te občine prihajali v Semič, Črnomelj ali Kočevje, ko v teh krajih še ni bilo vodovodov, niso čutili tolike potrebe po zdravi pitni vodi in se tolažili s tem, da imajo tudi drugod slabo pitno vodo. Sedaj pa, ko imajo imenovani kraji dobro pitno vodo, je prošnja občine Stari Trg pač umestna in utemeljena. In zato, pravi govornik, bode to prošnjo podpiral toliko časa, da bode uslišana.
Pri glasovanju je večina odklonila Schvveiger-jev predlog in je bil vsprejet nasvet odsekov.
O prošnji Fr. Pirkerja v Ribnici za doplačilo povodom zgradbe ceste Sodražica-Loški Potok se preide na dnevni red.
Prošnja županstva v Starem Trgu pri Poljanah, da bi dež. inžener izdelal načrt za okr. cesto od Starega Trga do Kolpe, se odstopi dež. odboru v nadaljno poslovanje. (Poroč. Jelovšek.)
V imenu upravnega odseka poroča posl. Ulm o načrtu zakona glede razlastitve za napravo in obrat električnih daljnovodov. Minolo leto je namreč dež. zbor vsled prošenj nekaterih obrtnih podjetnikov v tržiškem okraju naročil dež. odboru, naj preudari, ali ne bi bilo mogoče takim elektrarnam, ki z vodno silo proizvajajo elektriko, za električne daljnovode po dež. zakonu dodeliti tiste ugodnosti, ki so za vodovodne naprave že podeljene po § 17. zakona z dne 15. maja 1872. Dež. odbor je sedaj predložil načrt zakona, po katerem bi posestniki nepremičnin morali dopustiti na svojih posestvih služnosti proti primerni odškodnini v ta namen, da se pri elektrarnah z vodno silo napelje električna sila čez njih svet in na njem napravijo za tokovod potrebne stavbe in naprave.
Akoravno je dež. predsednik v imenu vlade izjavil, da bi s tem zakonom dež. zbor prekoračil svoj delokrog, je večina brez debate vsprejela načrt zakona.	i
Lovske karte: Leta 1897 je dež. zbor naročil dež. odboru, naj predloži prenaredbo zakona z dne 24. jun. 1889, da nadzorno osebje ne bo oproščeno od plačevanja takse za lovske karte, temveč se mu bodo dajale po znižani ceni 1 gl., in da se dobava lovskih'kart sploh olajša. Dež. odbor je sedaj predložil prenaredbo zakonov z dne 24. jun. 1889 in z dne 17. aprila 1884. Po tem
lili judje Simeona, da vzame na svoja ramena križ in ga nosi, ker je Kristus preveč oslabel. Ko smo opravili pri peti postaji molitve za podeljene odpustke, se napotimo dalje mimo črnega zidovja in gremo po ozkih, vlažnih ulicah proti hiši, kjer je podala Veronika trpečemu in utrujenemu Jezusu potni prt (VI. postaja.)
Potem korakamo dalje skozi obokani hodnik, katerega imenujejo sodna vrata, ker se je blizu teh vrat, pri mestnem vhodu, smrtna sodba še jedenkrat prebrala. Ta čas je pa Jezus zopet onemogel in se zgrudil drugič na tla, kar naznanja kapela oo. frančiškanov (VII. postaja.)
Ne daleč od tod, tik zidu grškega samostana Charalambos, je mesto, kjer je Jezus tolažil jokajoče žene: »Hčere jeruzalemske, ne jokajte nad menoj, temveč jokajte nad seboj in nad svojimi otroki.« (VIII. postaja.)
Ozke ulice vodijo k ozadju cerkve božjega groba, kjer spominja nekak steber tik koptiškega samostana, da je na tem kraju padel Kristus vsled brezmejnih bolečin tretjič na zemljo (IX. postaja.)
Vse druge postaje se nahajajo v cerkvi božjega groba. V 6. poglavju smo podali že v kratkih potezah zgodovino te bazilike. In sedaj zremo hvaležno na to starodavno cerkev, ki krije pozo-rišče največjih dogodkov svetovne zgodovine, svetišče odrešenja sveta.
Globoko ginjeni zahvaljujemo Gospoda, ki nas je dovedel do praga teh svetih vrat.
zakonu bi so dajale lovske karte: lastnikom lova, zakupnikom, zapriseženemu lovskemu nadzornemu oaobju in lovskim gostom, to je osebam, ki se izkažejo s povabilom na lov. Praviloma je za lovske karte plačati na leto šest kron; taksa za zapriseženo osobje pa znaša samo dve kroni. Lovskim gostom se izdajejo karte po dve kroni in sicer veljavne 15 dnij. Število lovskih kart določa okr. glavarstvo v dogovoru z dež. odborom.
O tej prenaredbi zakona je bila daljša debata, katere so se udeležili poročevalec Ulm, poslanca Luckmann in Langer ter dež. predsednik. Posl. Luckmann posebno naglaša, naj bi se lovska karta dala vsakomu, kdor plača določeno takso. Temu predlogu se upira dež. predsednik. Konečno je bil vsprejet načrt zakona brez premembe.
Prihodnja seja v petek.
Politični pregled.
V Ljubljani, 3. maja.
Češki deželni zbor zaključi sedanje zasedanje, kot smo že omenili, 13. maja. Mandati nemških poslancev, ki se celo dobo deželnozbor-skega zasedanja niso vdeležili sej in tudi ne opravičili svoje odsotnosti s tehtnimi razlogi, vkljub temu ne bodo proglašeni ugaslim in sicer, kakor se v obče zatrjuje, samo zaradi tega, da ne pridejo pri dopolnilni volitvi na njih mesto sami radikalni elementi, ki komaj čakajo ugodne prilike. Važneja nego mandati nemških poslancev je pa rešitev narodnostnega vprašanja. Pred sklepom deželnozborskega zasedanja pride v Prago finančni minister dr. Kaizl, da se podrobneje razgovori z izvrševalnim odborom češkega kluba o političnem položaju. Pri tem razgovoru se bo, kakor trdi praška »Politik«, pred vsem razmotrival vladni načrt glede izdaje jezikovnega zakona na podlagi • § 14. Minister dr. Kaizl bo zaupnikom češkega naroda nedvomno naznanil vzroke, ki silijo vlado, da poseže pri uravnavi jezikovnega vprašanja na Češkem po zasilnem paragrafu. Gotovi češki krogi, kot smo že poročali, niso povsem zadovoljni s tem vladnim načrtom in v češkem deželnem zboru so to misel že večkrat naglašali. Odtod najbrže izvirajo trditve nekaterih krogov, češ da je vlada opustila misel na izdajo jezikovnega zakona. Temu pa seveda ni tako, marveč le glede načina, kako naj izvede to namero, še vlada ni popolnoma jedina in se hoče posvetovati o tem z vplivnimi češkimi in tudi nemškimi krogi.
Sleski deželni zastop je minulo soboto zvečer zaključil sedanje zasedanje. Tekom minule parlamentarne dobe je bilo v opavski zbornici več politično važnih razprav, največ seveda o jezikovnih razmerah, pa tudi § 14. je igral več ali manj važno vlogo. Pri vseh razpravah pa so bili slovanski zastopniki popolno osamljeni ter so v znak velike nezadovoljnosti nad oblastnim nastopanjem nemških poslancev opetovano ostavili zborovalno dvorano. Čuta pravičnosti so slovanski poslanci tudi sedaj zaman iskali pri svojih nemških tovariših, ki so se rogali celo najbolj nujnim opravičenim njih zahtevam. Nemškim učnim zavodom, ki daleko niso tako potrebni gmotne podpore od strani dežele, kakor mej drugimi poljska zasebna gimnazija, je nemška večina brez debate dovolila večje svote, mej tem ko se jim prošnja poljske gimnazije ni zdela dovolj utemeljena in so jo vsled tega malo manj, kakor kar odbili Nič bolje se slovanskim zastopnikom ni godilo v drugih ozirih. — Nemci so tudi sedaj pokazali, da jim je narodna jednakopravnost samo deveta briga.
V ogerski poslanski zbornici vrši se te dni precej burna razprava o vladnem načrtu glede čistih volitev, posebno pa o takozvanem »kancel-paragrafu«. Ministerski predsednik Szell, ki je zastavil vse svoje moči v dosego svojega namena, je v svojem govoru mej drugim naglašal, da je namen tega zakonskega načrta samo varstvo vo-livne svobode v trojnem oziru: prvič proti vplivu denarja ali podkupovanju, nadalje proti zlorabi uradne oblasti in proti vplivu cerkvenih naprav. Ministerski predsednik zavrača sicer trditev, češ da ima zloglasni paragraf namen preganjati duhovščino, in izjavlja, da ta določba prepoveduje le zlorabo cerkve in njenih naprav v volivne namene, ter da nikakor ne namerava kratiti političnih pravic duhovščine, pač pa prepoveduje vmešavanje duhovščine v volitve. Konečno je še hinavski naglašal, da o kakem kaljenju dobrih raz-
Priloga lOl. štev. „Slo venca" dn6 3. maja 1899.
mer mej cerkvijo in državo ni govora. Liberalna stranka je kajpada burno ploskala temu zaščitniku »pristnega« liberalizma, ne tako pa člani ljudske stranke, ki so glasno ugovarjali ministrovim besedam ter dokazovali, da Be s tem godi katoliški duhovščini velika krivica. Prav je sicer in pravično, da se odpravijo in preprečijo vse sleparije pri volitvah, toda teh naj se išče poprej pri vladnih pristaših, pri ljudeh, ki mislijo, da morajo biti liberalni samo nasproti svojim pristašem, druge pa lahko zatirajo, kakor jim drago. Besede katoliške opozicije seveda ne bodo odvrnile preteče nevarnosti, ker je liberalna večina gluha in slepa za vse, kar je proti njeni volji.
Zunanja politika Italije igra te dni v rimski poslanski zbornici veliko vlogo. Blizu trideset interpelacij je vloženih v zadevi korakov, ki jih je storila Pellouxova vlada na Kitajskem, in glede Tripolisa. Razprava o teh interpelacijah se je pričela že v pondeljek in bo trajala morda skozi celi teden, ter bo pokazala, kako malo za-slombe ima sedanja italijanska vlada v poslanski zbornioi. V boju proti vladi se bodo našli vsi elementi iz nasprotnega tabora, odlikujejo se pa posebno precej številni Rudinijevi pristaši. Vlada bi najraje odvrnila pretečo nevarnost za poznejšo dobo in žeii, da pride kočljiva zadeva v razpravo Se le po dovršeni proračunski razpravi. Znano ji je namreč le predobro, da mora podleči v tem boju, ako se postavijo proti njej vsi nasprotni elementi. Odgovorila v meritornem oziru tudi včeraj še ni, marveč si je ministerski predsednik izprosil odloga za prvi govor do današnje seje. Vse je radovedno na izid te politične bitke, tembolj, ker je le predobro znano, da general Pelloux nima zanesljive opore v parlamentu.
Mirovna konferenca. Včeraj nas je brzo-jav iznenadil s poročilom, da bo razprava pri tej konferenci tajna in da bo predsedstvo izdajaio le uradne komunikeje za časnike. Radovednemu svetu je toraj natančno pojasneno, kako tajnostno se bo pričela razprava 19. t. m. v Haagu. Samo suhoparni uradni komunikeji bodo naznanjali širšemu svetu, da so se delegati res sošli ob tej uri in ob gotovem času zopet razšli. Čemu ta tajnost? Najbrže samo zaradi tega, da se kakor pri protianarhistični konferenci čim dalje prikriva popolna brezvspešnost. — Zastopnika ruske vlade, poslanika Staala, pričakujejo v Haagu že jutrišnji dan, delegatje ostalih velesil bodo pa došli še le malo pred pričetkom konference.
Drep/usova afera v francoski zbornici. Včeraj so se zopet sošli francoski poslanci v Parizu in pečati se jim bo takoj z nesrečno »afero«. Opozicijonalni poslanci so vložili namreč nebroj interpelacij v tej zadevi, v katerih bodo spravili na dan vse, kar se je v tem času velikonočnih počitnic pripetilo v javnosti. Najvažneje so mej njimi naslednjo interpelacije : 1. nacijonalne stranke glede objave tajnih aktov v »Figaru« ; 2. socija-listov, zakaj pravosodni minister ne vpliva na ka-sacijski dvor, da bi razveljavil preiskavo; in konečno nekaterih poslancev radi škandaloznih dogodkov pri zadnjih preiskavah. Vlada bo najbrže odgovorila skupno na vse tri interpelacije.
Ivan Trnski.
V proslavo osemdesetletnice.
Iz Zagreba, 30. aprila.
Poslednji od še živih ilirskih prvakov, ki so se oklenili Ljudovita Gaja, ko je le-ta razvil za-Btavo hrvatskega književnega preporoda, je bil te. danji 161etni Ivan Trnski, danes 801etni starček.
Ivan vitez Trnski se je rodil 1. maja 1. 1819 v Rači, v sedanji župniji križevsko-belovarski. Oče Josip mu je bil c. kr. ljudski učitelj, rojen v Novem Gradu v Podravini, a mati Ana v Glini. Očeta je zgubil že leta 1830, a mater leta 1834, brata pa še poprej. Po očetovi smrti ga je sprejel škof Alagovič v zagrebško sirotišče, kjer je si jajno napredoval. Ko je dohajal še kot dijak v Gajevo tiskarno po časopise, upoznal se je krasni in nadarjeni mladenič z Dragotinom Rakovcem in Gajem, ki sta ga s svojo ljubeznjivostjo kar navdušila, pa je tako že 11. aprila 1S35 v 14. štev. »Danice« bil tiskan prvi kratki sestavek Ivanov pod naslovom „Konj Kosciuszkov«, kar ga je silno razveselilo in navdahnilo s ponosom. S podporo
svojih zavetnikov in s podbudo tedanjih prvakov dovrši Trnski gimnazijalne nauke in je imel po želji svojega roda stopiti v duhovni stan. Vendar se pa ni za to odločil, nego je sprejel mesto domačega odgojitelja naprej v rodovini Junkovičevej, potem v Rupčičevej, a slednjič v Daubačevej, kjer je poučeval tudi barona Ferdinanda Jukejra. Ž njim je zahajal na praznike na Ogersko, kjer je imel Ju-key svoja posestva. Slednjič je dobil krajiško podporo, da se pripravi v Gradcu za upravnega či-novnika-častnika. Prišedši v Gradec je začel družiti se z Muršecem, Trstenjakom in Lavričem ter dopisovati z Vrazom, ki ga je iz Zagreba v svojih listih priporočal in podučeval. Poslušal je v Gradcu razven predpisanih predmetov na vseuči Iišču tudi estetska predavanja profesorja Muhara, zahajal v knjižnice ter se resnobno bavil z literaturo. Tukaj je prevel Schiller-jevo pesem o »Zvonu« leta 1838 ter jo kasneje priobčil v »Danici«.
Leta 1839 je obiskal Trnski prvikrat Dalmacijo, kjer se je upoznal s Petranovičem, Kaznači-čem in črnogorskim knezom Petrom Njegušem. Povrnivši se v Gradec dovrši tamkaj nauke ter pride meseca septembra leta 1841 v Zagreb, kjer mu je Gaj ponudil vredništvo »Danice«, ali dogovori niso VBpeli in Trnski se poda za upravnega vežbenika pri drugem banskem polku v Petrinjo. Tukaj je našel Mojzesa Baltiča, ki je bil takrat upravni nadporočnik, kasneje pa jako zaslužni svetovalec namestniškega sveta. Sprijateljila sta se ter oba lotila narodnega dela. Leta 1842 je izdal v Zagrebu svojo prvo knjigo »Pjesme«, v katerej je bilo tiskano 34 izvirnih in 15 prestavljenih pes-nij. Istega leta je priobčil v »Kolu« kasneje predelano pesem »Mara t^livačica«. Po kratkem prebivanju v Divuši pride Trnski v jeseni leta 1842 v Glino, kjer je ravno takrat tedanji podpolkovnik Josip baron Jelačic sprejel zapovedništvo prvega banskega polka ter postal precej polkovnikom. V Jelačičevem domu je sprovel Trnski nepozabne dni; tukaj se pa ni samo zabavalo, nego tudi delalo in rodila mnoga plemenita misel ter izvelo marsikatero koristno delo. Trnski je v Glini zložil Jelačiču poznato pesem »Ljubimo te našo diko« in popotnico »Oj banovci!«
Leta 1846 je bil upravitelj v Maji, kjer je bil župnik Josip Mauč. Tukaj je začel Trnski izuča-vati narodni jezik, pa med tem je opravljal tudi zvesto svojo službo ter postal slednjič poročnik, a za nekaj časa je bil prestavljen v Vrginmost. Že leta 1844 je prerokoval Trnski svojemu polkovniku, da bode postal ban, a I. 1848 mu je Trnski prej, nego li je po želji naroda postal ban, poveril dogovor v Karlovcuglede njegove izvolitve; Jelačic pohiti v Zagreb, a v Lekaniku je dobil že pismo o svojem imenovanju. Novi ban je poklical Trnskega v bansko konferencijo, ki je imela izdelati reforme za Krajino. V tej konferenciji je bil Trnski poročevalec. Kasneje se povrne na svoje mesto v Vrginmost, da tolaži in bodri Banovce, a ban Jelačič je zaupal njemu v vsakem pogledu. Leta 1849 je izdal Trnski svojo satiro »Zvekan opet na svietu« ter začne prestavljati »Kraljo-dvorski rokopis«, ki je pa še le leta 1854 prišel na svetlo v »Nevenu«; a kasneje je posebej izdan in posvečen banu Jelačiču. V Banovini je začel pisati tudi svoje krilatice ; leta 1850 je postal nadporočnik. Na preporoko Preradovičevo ga je pozval ban Jelačič leta 1852 k odseku krajiške uprave v Zagreb, kjer je poleg mnogo službenega dela prevel za »Neven« Paškinovega »Zarobljemka« in Bahčigrajski »Vodomet«. Zdaj je začel prestavljati tudi »Onjegina«.	(Dalje slždi.)
Ugovori,
katere je vložila dn6 3 maja 1899 slovenska mestna opozicija proti volitvam v občinski svet ljubljanski.
Slavni mestni magistrat!
Zoper letošnje dopolnilne občinske volitve ljubljanske vseh treh razredov, vršivše Be v dnevih od 24.—29. aprila t. 1., odnosno zoper zadevno volilno postopanje, vlagamo nastopne ugovore:
I. Pred vsem ugovarjamo ničevost celega volilnega postopanja zaradi tega, ker ni bilo postavnega reklamacijskega postopanja. V času, ko so glasom razglasila občin
skega urada volilski imeniki imeli biti javno raz položeni, oglasil se je volilec III. razreda Ivan Kregar na magistratu in zahteval upogled v volilski imenik. Magistratni uradnik Evgen Lah mu je volilski imenik predložil, toda, ko je Ivan Kregar hotel iz imenika notirati, da bi si pripravil materijal za reklamacije, mu je uradnik Evgen Lah imenik vzel in izjavil, da ne pusti delati notic, pač pa da je na razpolago povedati mu iz imenika, kar želi vedeti. Vse prizadevanje volilca Kregarja dobiti imenik tako, da bi bil mogel iz njega napraviti potrebne zaznamke, je bilo zaman! Ravno tako se je baje godilo volilcu II. razreda Alojziju Dzimski-ju.
Dokaz predstoječega priči Ivan Kregar, pasar v Ljubljani, in Alojzij Dzimski, uradnik kranjske hranilnice v Ljubljani.
T ako j e magistrat v naprej zaprečil vsako resno reklamacijo od opozicijo-nalne strani.
Pač pa je bil volilski imenik že takrat in še preje v agitacijske namene gospodujoči »narodni« stranki na razpolago, ki je pridno pri volilkah pobirala pooblastila. Toda o tem pozneje.
Tukaj bodi le konstatirano, da reklamacijskega postopanja v postavnem zmislu besede letos sploh bilo ni, ker volilski imeniki dejansko niso bili razpoloženi na javni vpogled. Bili so razpoloženi le za gospodujočo »narodno« stranko, za opozicijo pa so bili tajnost, kajti kaj pomaga sam pogled v imenik pol četrt tisoč volilcev, če je zabranjeno, delati si iz imenika zabeležke kot materijal za reklamacije.
Razpoložitev imenika ima vendar le namen, omogočiti reklamacije; poslednje pa so v večjem obsegu nemogoče, če je zabranjeno, izpisati iz imenika potrebni materijal. Če hočem n. pr. petdeset oseb iz imenika reklamovati, jih moram vendar najprej notirati; sicer bi moral imeti vefi kot čudovit Bpomin!
Reklamacijsko postopanje in ž njim razpoložitev imenikov je pa temelj vsacega postavnega volilnega postopanja.
Ker v predležečem slučaju prav za prav reklamacijskega postopanja sploh bilo ni, so tudi vse spodbijane volitve ipso jure ni če ve.
II. Po § 20 obč. vol. reda je volilno opravi lo j a vn o. Iz primerjanja §§ 20—26 s § 27 občinskega volilnega reda sledi jasno, da k volilnemu opravilu spadatudi štetje glasov ali skrutinij.
Javnost volilnega opravila se je pri izpodbijanih volitvah kršila na dva načina.
Ko je volilec I. razreda dr. Ivan Šusteršič pri ožji volitvi III. razreda dne 25. aprila ob '/»J) uri zjutraj prišel na volišče na Cojzovem grabnu, da bi kot pooblaščenec župnije St. Jakobske oddal svoj glas, stal je pri druzih v telovadnici, v kateri se je volitev vršila, mestni stražnik in je branil volilcem vhod v volilno dvorano. Le kakih 20 do 30 volilcev bilo je v prostorni dvorani videti, drugim, večinoma opozicijalnim volilcem, bil je uhod zabranjen. Še-le vsled protestov raznih volilcev se je potem uhod dovolil vsemu občinstvu in torej volitev nadaljevala javno. Kar se je pa preje godilo v volilni dvorani, ni bilo pod kontrolo javnosti. Ožja volitev III. razreda na volišču na Cojzovem grabnu dne 25. aprila se je torej od 8. do polu 9. ure dopoludne vršila tajno in ne javno!
Drugič se je javnost kršila, ker se je štetje glasov pri ožji volitvi III. razreda dne 25. aprila na volišču na »Ledini« v Komenskega ulicah in potem pri volitvi II. razreda dne 26. aprila, vršilo tajno, pri zaprtih durih.
Dne 25. aprila na volišču v Komenskega ulicah je predsednik volilne komisije, c. kr. notar, občinski svetovalec, pristaš gospodujoče »narodne« stranke, Iz. Plantan, ob 12. uri, ko je bila oddaja glasov končana, izjavil, da Be bode sedaj skrutinij vršil tajno, in da naj vsi, ki niso člani volilne komisije, dvorano zapuste. Zastopnik vlade, c. k. vladni tajnik Alfonz Pire je zoper to protestoval in temu protestu se je pridružil tudi navzoči volilec I. razreda dr. Ivan Šusteršič. Poslednji je, sklicujoč se na § 20 v. r. izjavil, da se poslužuje svoje postavne pravice in ostane v dvoran L Na to je predsednik volilne komisije, in sicer ne da bi bil druge člane volilne komisijo kaj vprašal, na nečuveno predrzen in brutalen način kršil za-
kon, poklical je mestnega redarja in mu ukazal, da naj b silo iztira dr. Ivana Šusteršiča iz dvorane. Poslednji je nato izjavil, da se umakne le surovi sili, in je zahteval, da naj se to zabeleži v zapisnik. Notar Plantan je to zabeležbo obljubil, če jo je izvršil, naj pokaže zapisnik.
Nato se je skrutinij vršil tajno, pri zaprtih vratih. Dokaz predstoječega prigodljaja sta priči dr. Ivan Šusteršič, advokat v Ljubljani, in Alfonz Pire, c. k. vladni tajnik v Ljubljani.
To postopanje predsednika volilne komisije pa ni bilo kak nepremišljen korak razburjenosti, temuč bilo je vse dobro premišljeno, kajti še dan preje, pri glavni volitvi III. razreda, je bil Tavno isti notar Plantan dopustil javen skrutinij in na volišču na Cojzovem grabnu se je pri glavni in ožji volitvi skrutiniralo javno!
Pri volitvi II. razreda, dnš 26. aprila, bil je predsednik volilne komisije c. k. nadinženir v p., Fran Žužek. Le-ta je zmatral kot umestno, posnemati notarja Plantana in akoravno bi bil moral kot nejurist, prav posebno poslušati mnenje vladnega zastopnika, — je vkljub protestu vladnega zastopnika ob 12. uri, ko je bila oddaja glasov končana, proglasil skrutinij kot tajen. V tem slučaju se je volilec II. razreda, dr. Janko Brejc pridružil protestu vladnega zastopnika in izjavil, da, poslužujoč se svoje postavne pravice, ostane v dvorani. Tudi v tem slučaju je predsednik volilne komisije, ne da bi bil druge člane volilne komisije kaj vprašal, zaukazal mestnemu redarju, naj dr. Janko Brejca odpravi z volišča. Poslednji se je umaknil surovi sili in zahteval, da naj se to zabeleži v zapisniku, na kar je član volilne komisije, magistratni uradnik Evgen Lah, prikimal.
Na to se je skrutinij zopet vršil tajno pri zaprtih durih.
Dokaz predstoječemu dogodku priči gospod dr. Janko Brejc, odvetniški kandidat v Ljubljani, in c. kr. vladni tajnik Ivan TekavCič.
Tako se je dvakrat na nečuven način, s pomočjo surove sile, kršil volilni zakon, vkljub protestom vladnih zastopnikov in volilcev.
Volilni red hoče, da naj se celo volilno opravilo vrši pod kontrolo javnosti, a navedena predsednika volivnih komisij sta to inten-cijo zakona z brutalno silo zaprečila. Kontrola javnosti je bila v tem slučaju toli večje važnosti, ko so bile volilne komisije enostransko sestavljene.
Javnost pa se je rušila še na drugi način. Pri ožji volitvi III. razreda se je na volišču v Komen-skega ulicah opazovalo, da je predsednik volilne komisije notar Plantan glasovnice deloma odpiral. To se je godilo na ta način, da je večinoma glasovnice na polovico razgrnil, pri tem je mnogokrat z dvema prstoma notranjo stran glasovnice nekoliko odkril; to je popolnoma zadostovalo, da je pri tej priliki lahko opazil kako na vrhu glasovnice zabeleženo znamenje, iz katerega se je dalo konštatirati, je li dotični volilec volil za eno ali drugo stranko. Dokaz priča Mihael U d o v e c, strojni ključar pri tvrdki Tonnies, sv. Petra cesta 66. Ker se skrutinij ožje volitve ni vršil javno, ni bilo mogoče, konštatovati, so li kake glasovnice bile zaznamovane in kako.
Da pa so bila pri teh volitvah v obče mej gospodujočo stranko, ki je imela, kakor rečeno, vse volilne komisije v rokah, znamenja na glasovnicah dogovorjena, to spričuje pod •/• priložena glasovnica, ki nam je po naključju prišla v roke. Na čelu te glasovnice sta z rudečo tinto zapisani C. M. in razni poznavalci pisave župana Ivana Hribarja trdijo, da sta ti črki od njegove roke. Mi ne v eru jem o, da bi bilo to resnično. V vsakem slučaju pa bi bilo prav, zasledovati stvar s pomočjo zvedencev, da se popolnoma razjasni in odstrani vsak dvom nad objektivnostjo županovo.
Nadalje se je mej volitvijo I. razreda konšta-tovalo, da so volilci od strani gospodujoče stranke dobivali numerirane glasovnice z naročilom. da morajo baš te oddati. Take numerirane glasovnice je pri dveh volilcih I. razreda natančno opazil volilec III. razreda Ivan Pintar, odvetniški solicitator v Ljubljani, kar naj on kot priča potrdi.
Vsekako je bilo čudno, da je predsednik volilne komisije I. razreda mej javnim skrutinijem branil zbranim volilcem priti blizo mize, tako, da ni bilo mogoče glasovnic javno kotrolirati.
Ko je n. pr. volilec dr. Ivan Šusteršič stopil blizo mize, da bi bil malo glasovnice kontroliral, je takoj predsednik volilne komisije dr. J. Stare poklical policaja, da naj vse volilce od mize daleč proč odstrani, in sioer tako daleč, da ni bilo mogoče kontrolirati obliko in vsebino gla-sovnic.
Dokaz: Priča dr. Ivan Šusteršič.
Tretje dogovorjeno znamenje je pa predsednik volilne komisije I. razreda dr. Josip Stare sam konšta-toval.Med agitatorji gospodujoče stranke se je namreč posebno odlikoval po svoji nadležnoati in nasilnosti znani prasji trgovec in občinski svetovalec Elija Predovič.
Mož je znan radi svojega nasilnega značaja, katerega kaže ne samo nasproti prešičem, ampak tudi nasproti ljudem. Tudi na volišče gonil je volilce kakor prešiče. Ker se je pa bal, da ne bi morebiti ta ali oni njegovih žrtev vendar-le volil po svojem prostem prepričanju, jim je dajal glasovnice, ki so bile na voglu nekoliko natrgane. Ker pa on sam ni mogel kontrolirati, so se li tiste glasovnice res oddale ali ne, kajti imel je vedno polno opravka kot priganjač, se je očevidno dogovoril s predsednikom volilne komisije iuris dr. Jožefom Staretom, da je poslednji prevzel kontrolo. In zgodilo se je v resnici v kakih desetih slučajih pri volitvi I. razreda, da je imenovani gospod iuris dr. Stare, ko se je oddala od volilca zgoraj označena po Predoviču zaznamovana glasovnica, s posebnim veseljem konštatiral: „To je Predo-vičeva »šucmarka«."
Dokaz predstoječega priča Ivan Kregar, pasar v Ljubljani.
Tako natrgano glasovnico je od Predoviča tudi sprejel volilec I. razreda Anton Kocmur, ki to lahko kot priča potrdi. Predovič je temu še iz-rečno zabičal, danesmenobenedruge glasovnice oddati nego ravno to. To lahko Kocmur potrdi, ki pa sicer, ker je neodvisen mož lastnega mišljenja, ni oddal Predovičeve glasovnice, temveč svojo lastno.
Nadalje se je pripetilo, da se iuris doetor Josip Stare ni čisto nič ženiral, glasovnice kar v pričo vseh zbranih popolnoma odpreti. Tako se je n. pr. zgodilo volilcema dr. Vinko Gregoriču na dan glavne, in volilcu dr. Otonu Vallentschagu na dan ožje volitve I. razreda.
Jasno je, da v takih razmerah o tajnosti glasovanja govora biti ne more. Vsakdo ve, kako veliko oblast ima gospodujoča stranka v rokah, ki posamezne obrtnike, hišne posestnike itd., poslednje zlasti sedaj, ko smo v stavbinski dobi, lahko do krvi šikanira. Jasno je torej, da se je nebroj volilcev ustrašilo te objektivne možnosti če tudi utegne biti subjektivno izključena. Toda strah pred mogočimi šikanami je bil zadosten, da je mnogo volilcev potem volilo proti svojemu prepričanju z gospbdujočo stranko.
III. Veliko vlogo igrajo pri občinskih volitvah ljubljanskih ženska pooblastila.
V	tem pogledu so nekateri pristaši gospodujoče stranke na nečuven način sleparili, kakor izhaja iz sledečega:
S pobiranjem pooblastil pričela je gospodujoča stranka že dolgo, preden so bile volitve razpisane. Pobirala so se pooblastila navadno pri slovenskih volivkah pod pretvezo, »da bodemo letos skupaj na Nemca udarili«; pri nemških volivkah pa, da je gospodujoča stranka v deželnem zboru itak koalirana z Nemci. Tako je gospodu-ioča stranka bila v srečnem položaju, da je dobila koš pooblastil od volilk vseh treh strank na razpolago.
Zanimivo je pa tudi, kedo da je pooblastila pobiral. Pooblastila so se pobirala deloma pod firmo javne oblasti: mestna policija in mestni sluge bili so taki pobiralci. Seveda, da je mnogo volivk mislilo, da se gre tu za kako uradno stvar in da je njihova dolžnost podpisati. Tudi je pobiral pooblastila županov pre-zidijalni sluga, ki je znan samo pod vulgarnim imenom »Zancek«. Ta je pohajal okolu volivk s stereotipnim izrazom:
»Gospod župan se pustijo priporočiti in prosijo, da naj to podpišejo.«
Na ta način je prišla gospodujoča stranka n. pr. v posest pooblastila volivke I. razreda Urše Hrovatin.
V	obče pa so se pooblastila večinoma, kakor že deloma označeno, pobirala pod krivimi pretve-
zami. Nemogoče je zaslediti vse posamezne slu-' čaje. Le v ilustracijo navajamo sledeče:
Ani Pressl, volilki III. razreda, št. 1289, seje od gospodujoče stranke pooblastilo izvabilo tako-le: Prišel je neki postrešček in rekel, da pride v imenu občinskega svetovalca c. k. notarja Ivana Gogole. Rekel je, da se gre za eno zapuščinsko zadevo, in da naj to le podpiše, ter ji je predložil volilno pooblastilo, katero je ona, meneča, da se gre res za zapuščinsko zadevo, podpisala.
Dokaz priča Ana Pressl.
Slično se je godilo volilki Flander Franji, III. razred št. 370. Naj se ti dve ženski zaslišita kot priči.
Na podoben način se je izvabilo pooblastilo volilki I. razreda Tereziji Šušteršič, ki naj se tudi za pričo zasliši.
čudno je manipulirala gospodujoča stranka s pooblastili pri ožjih volitvah III. in I. razreda. Iz zapisnika je razvidno, da so pri ožjih volitvah III. razreda na razna pooblastila volili drugi pooblaščenci nego prejšnji d»n pri glavni volitvi. Tako se je zgodilo na volišču v Komenskega ulicah pri ožjih volitvah III. razreda v sledečih slučajih:
Za Babnik Marijo št. 46 volil je pri glavni volitvi Korenčič Alojzij, posestnik na Ilovici štev. 47. Ko je le ta pri ožji volitvi hotel zopet glas za Marijo Babnik oddati, se mu je od volilne komisije reklo, da je nekdo drug že za njo glas oddal. To pa je bilo popolnoma nedopustno, ker Marija Babnik svojega pooblastila Alojziju Koren-čiču ni preklicala in je torej le Korenčič Alojzij in nihče drugi bil opravičen, pri ožji volitvi oddati svoj glas; kajti pooblastilo se je izrecno glasilo tudi za ožjo volitev.
Ravnotako se je godilo Antonu Anžiču, Ilovica št. 11 kot pooblaščencu Ahlin Katarine št. 7, in dr. Janku Brejcu, odvetniškemu kandidatu, kot pooblaščencu Legat Marije, št. 912.
Trije enaki slučaji so konštatirani v volilnem zapisniku komisije na Cojzovem grabnu. Sicer pa mora itak iz vloženih pooblastil in zapisnikov razvidno biti, v katerih slučajih da se je ta nerednost zgodila.
Ravno take nerednosti so se zgodile pri ožji volitvi I. razreda, pri kateri se sicer slovenska opozicija, ki vlaga predstoječi protest, ni udeležila volitve, temveč le nemška opozicija; toda to je pravno brez pomena in iz postopanja gospodujoče stranke v vseh teh dokazanih slučajih se d& sklepati na način postopanja gospodujoče stranke pri spodbijanih volitvah v obče.
Mnoga ženska pooblastila, na katera je gospodujoča stranka volila, so bila direktno falzi-f i c i r a n a. Tako je n. pr. volilka I. razreda MarijaGrumnik izdala le jedno samo pooblastilo za to volitev, katero prilagamo pod 2). Toda, ko je pooblaščenec g. kanonik Ivan Sušnik hotel na to pooblastilo oddati svoj glas, se mu je reklo, da je že drug pooblaščenec na to pooblastilo volil, in sicer, kakor se je izvedelo, nihče drugi kakor že omenjeni prasji trgovec in občinski odbornik Elija Predovič, oseba, s katero gospa Marija Grumnik nikakor ne želi biti v dotiki.
Ker, kakor rečeno, gospa Marija Grumnik ni izdala nobenega drugega volilnega pooblastila, nego tu priloženo, je jasno, da je pooblastilo, na katero je volil Elija Predovič, nepristno. Ne trdimo, da je gospod Elija Predovič o tej nepristnosti vedel. Konstatovano pa je, da se je takoj pri začetku volitve silno rinil naprej, da bi hitro svoj glas kot pooblaščenec oddal; in res je to storil, predno je bilo to še pravemu pooblaščencu mogoče.
Mimogredoč bodi omenjeno, da nekateri trdijo, da je imenovani Elija Predovič pri glavni volitvi prvega razreda dne 28. aprila dvakrat kot pooblaščenec volil. Če je to istina, mora itak razvidno biti iz volilnega zapisnika.
Vei predstoječi Blučaji bo simptomatični za postopanje gospodujoče stranke pri ravno izvršenih volitvah in kažejo vse volilno postopanje, katero je izključno gospodujoča stranka imela v rokah, v čudni in nezakoniti luči.
IV. Zaje Avguštin, posestnik, Poljanska cesta št. 15, volilec prvega razreda, je mladoleten. Vkljub temu je pri glavni volitvi dne 28. aprila volil osebno in se je njegov glas sprejel; volil je z gospodujočo stranko.
Dokaz priča Ivan Kregar, pasar v Ljubljani.
Nasprotno se pa pri ožji volitvi tretjega razreda ni hotel sprejeti glas Matevža Lužarja, izku-harja v Kolodvorskih ulicah št. 80, ki je prišel volit za svojo ženo Lucijo rojeno Grošelj, volilko tretjega razreda št. 455 !
V. Nasilstvo gospodujoče stranke pri volitvah je bilo veliko. Zlasti sta so v tem oziru pri volitvah tretjega razreda odlikovala občinska svetovalca dr. Ivan Tavčar in Elija Predovič. Simpto-matičen za značaj spodbijanih »volitev« je na-slednji slučaj.
Na opozicijonalni strani deloval je kol agitator vrednik »Slovenskega Lista« Ivan Štefe.
Agitoval je pridno in vztrajno — toda vseskozi v dostojnih in postavnih mejah.
Toda v očeh dr. Tavčarja in njegovega prijatelja Elija Predoviča bilo je že to preveč. Med •ožjo volitvijo tretjega razreda na volišču na Coj-zovem grabnu so se začule iz ust dr. Tavčarja besede: »Stefe dela škandal. Najboljše je, da se •ga ven vrže in v rit sune!«
Dokaz temu Karol Pečenko, volilec tretjega razreda.
Ko je opozicijonalni agitator Josip Gostinčar pripeljal nekega volilca na volišče, so mu agitatorji nasprotne stranke vhod v volilno dvorano zaprli. Na to je Ivan Štefe zaklical, da se mora vsakemu in tudi Gostinčarju vhod dovoliti, ker je volitev javna. Pri tej priliki skočilo je več agitatorjev gospodujoče stranke, mej njimi zlasti Elija Predovič, Jožef Kadunc (postrešček št. 34) in pa Ivan Trošt, posestnika sin z ^abjaka, na Štefeta, ga primejo, razbijajo po njem, tako da so ga na obrazu telesno poškodovali, in ga šiloma vlečejo ven na cesto, kjer so ga še le na posredovanje volilca prvega razreda, gospoda Karola Pollaka, izpustili. To vse se je godilo pred očmi mestne policije, zlasti policajev št. 1 in št. 19.
Dokaz temu prigodku priče:
Ivan Pajsar, posestnik, cesta na Loko št. 7 ; Roje Franc, posestnik in prevoznik, Metelkove ulice št. 5; Gale Jakob, posestnik, Ilovica 9, Perme Ivan, krojač, Florijanske ulice 14; Pregl Ivan, stav-binski polir, Vodmat 52; Savli Andrej, krojač, Mestni trg 3; Srebot Ivan, črevljar, Vodmat 97; Pollak Karol, veletržec in posestnik, Dunajska •cesta št. 17/19 in pa stražnika št. 1 in št. 19.
Ivan Stefe se je potem zopet vrnil na volišče. Ko stoji v veži pred dvorano držeč v roki notes, v katerega si je delal zaznamke o volitvah, skoči nanj imenovani postrešček št. 34 Jožef Kadunc, ga sune v prsi, prime za suknjo, mu iztrga notes šiloma iz rok in z njim pobegne.
Dokaz priče: Roje Franc, posestnik in prevoznik, Metelkove ulice št. 5; Gale Jakob, posestnik na Ilovici št. 9; Jevc Anton, posestnik, črna vas 50; Šavli Andrej, krojač, Mestni trg 3; Srebot Ivan, črevljar, Vodmat 97; Veršec Maks, bankir, Šelenburgove ulice in stražnik št. 1.
Tudi to se je godilo pred očmi mestne policije, ki ni mazinca ganila.
• * Omeniti je še posebej, da je imenovani postrešček velike korenjaške postave, sila močan človek, dočim je Ivan Stefe majhen in slaboten.
Menimo, da nam ni potreba navajati nadaljnih slučajev, ker predstoječe navedeni zadostno ilu-strujejo postopanje gospodujoče stranke, ki ima v rokah mestno upravo in zlasti tudi mestno policijo.
Izrekamo
p r o i n j o:
Slavni občinski svet naj blagoizvoli spodbijane volitve v vseh treh razredih razveljaviti.
V Ljubljani, dne 3. maja 1899.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 3. maja.
(Imenovanje.) Z Dunaja se nam brzojavlja, da je presvetli cesar stolnega kanonika, prečastitega gospoda Andreja Zamejica, imenoval stolnim dekanom. Od srca čestitamo velezaslužnemu gospodu 1
(Župnijski iipit) delata č. g. Ant. Medved, župniški administrator na Sv. Gori, in č. gospod J. Lovšin, administrator v Polomu.
(Umrl) je sinoči okoli 11. ure po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, č. g. Štefan Jaklič, župnik v St. Vidu pri Zatičini. Rojen je bil 1. 1833 v Laščah, v duhovnika
posvečen 1. 1858. Pogreb bode v petek zjutraj ob 9. uri. N. v m. p. !
(Osebne vesti.) Fin. koncipist pri fin. ravnateljstvu v Ljubljani, g. Anton Janežič, je imenovan fin. komisarjem in fin. konc. praktikant, g. M. Debevec, zač. fin. koncipistom. — V ponedeljek je v Gorici nagloma umrl monsignor I. Kumar, častni kanonik, župnik in dekan v pokoju. Rojen je bil v Kojskem 1. 1824. — Gosp. Štefan Križnič, glavni učitelj na učiteljišču v Kopru in okr. šolski nadzornik, je imenovan ravnateljem ženskega učiteljišča v Gorici. — Poštni oficijal v Trstu, g. Ad. Z e 1 e n k a je imenovan poštnim oskrbnikom v Tržiču. — Gosp. Iv. Maruš i č, višji komisar pri mornarici, je povodom umirovljenja odlikovan z viteškim križcem Fran Josipovega reda.
(Poročil) se je v Škofji Loki posestnik gospod Josip Košir z gospodično Barico Tavčarjevo iz Selc.
(Volilu J Pokojni dr M a der je med drugim volil: Losehnerjevi ustanovi za zdravnike 5000 gld., ljubljanskemu gasilnemu društvu 1000 gld., ravnateljstvu bolnice v Ljubljani za rekonvalescente 1000, mestni ubožnici lOOO.filharm. društvu 500 gld. Po smrti glavnega dediča se bodo izplačala še druga volila.
(G. dr. Stor-u v pojasnilo.) G. dr. Stor, Čigar absolutno narodnost smo v: soboto malo osvetlili, se v ponedoljskem »Narodu« radi kršenja resolucij vseslov. odvetn. shoda opravičuje z zabavlji-cami, ko mu nedostaje stvarnega zagovora. Zato pa opetovano konstatujemo, da je polna in čista resnica, kar smo v soboto o tej stvari o dr. Štoru pisali. Možu, ki bi v slovenski politiki že tako rad z ničle prišel vsaj na dvojko, je seveda zelo ne-prilično, da se razkrinka prava vrednost njegovega narodnostnega čuta. Dr. Stor ni samo »mimogrede par nemških besedij« izpregovoril, kakor sedaj trdi, ampak je sredi slovenske pravde na-krat vstal in popolno oficijelno o stvari sami nemški — p 1 e d i r a 1. To ni bilo samo »par besedij mimogrede« ampak bil je to pravipravcati plaidoyer. Seveda naši »narodnjaki« dovoljujejo si dandanes že take prostosti v narodnih rečeh, da na take vsakdanje pojave narodne brezbrižnosti, kakor je zgoraj opisani, niti ne porajtajo več. To je značilno za ljudi, ki prav na židovski način narodnost jemljejo v svoj izključni zakup, a jo ob vsaki priliki efijaltsko izdajajo.
(Deželni zbor kranjski) ima v petek 16. sejo. Dnevni red: Ustno poročilo upravnega odseka o uvrstitvi občinske ceste Rakek Ivanje Selo-Laze-Martinji hrib Dolenji Logatec med okrajne ceste. — Poročilo upravnega odseka o razdružitvi občine Turjak v dve samostojni občini Turjak in Rob ter o prošnji občine Turjak, da se razdružitev opusti. — Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu kranjske kmetijske šole na Grmu za 1. 1899. — Ustno poročilo finančnega odseka o nameravanem vodovodu za Novo Mesto in okolico. — Ustno poročilo finančnega odseka glede najetja posojila v znesku 32.000 gld. za mestno občino ljubljansko v svrho delnega pokritja neke kupnine. — Ustno poročilo finančnega odseka glede najetja posojila v znesku 800.000 gld. za deželno stolno mesto Ljubljano. — Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah, in sicer : a) o prošnji posestnikov iz vasi Lobček, občina Žalina, za podporo za zgradbo vodnjaka; b) slovenskega delavskega stavbnega društva za podporo v svrho pokritja upravnih stroškov ; c) o prošnji dramatičnega društva v Ljubljani za izvanredno podporo 1500 gld.; d) občine Planina pri Vipavi za podporo za zgradbo nove občinske poti od vasi Dolenje do Britih. — Ustno poročilo upravnega odseka v zadevi razdružitve selske občine Bled v samostojni občini Bled in Ribno. — Ustno poročilo odseka za letno poročilo dež. odbora, in sicer; o § 11.: Različne stvari.
(Z Barja.) Ob zadnjih občinskih mestnih volitvah je pri nas na Barju sprijenost in popača-nost kaj rapidno naraščala ; kar čez noč storil se je velikanski preobrat. Pilo in plesalo se je, da je vse vprek letelo. Podrlo se jo vse, kar je šola sezidala. Učenci in učenke so do skrajnosti popačeni in nesposobni za nadaljnjo izobrazbo. In tomu je bila vzrok jedino le klerikalna pijača, katere je bilo 439 litrov. Gospodu učitelju se Je potrebno zdelo, šibati to grozno pregreho in pokoriti po načinu srednjeveške inkvizicijo, katera se
pa ne strinja z njegovim liberalnim mišljenjem. Potrebno se mu je zdelo te »stare« grešnice in grešnike izpostaviti na oder javnosti, da bodo v zasineh ter tako zadostili za svoje grehe. Pa dosti šale. Resnici na ljubo naj bo ob kratkem povedano, da je večinoma vse zlagano, ozir. pretirano, kar pošilja v javnost ta gospod učitelj, kajti že pijače ni bilo 439 litrov, kakor laže dopiB, ampak niti ne polovico toliko, — in to na celem Barju. V resnici vinjenih otrok, takih kot jih slika g učitelj, bilo je le petero, in sicer dva v Črni Vasi, na Ilovici pa trije. Da je bila tudi godba, bilo je slučajno, ker se je istodobno obhajala že-nitnina in so se nekateri svatje udeležili volil-skega Bhoda z godcem. Torej taka pregreha zgodila se je te dni na ljubljanskem barju. Prepričani smo barjani, da ko bi ti otroci in volilci pili napredno vino, bi gospod učitelj niti jedne črke ne bil zapisal, niti grajalne besedice spregovoril. Taki ljudje torej vsikdar lažejo, kader pravijo, da so liberalni. Naš g. učitelj z vso sveto jezo biča pregreške ter napake klerikalcev, dočim popolno prizanaša naprednim grešnikom. Znano in dognano je, da jo napredne volivce ravno ista dni napadala tista želodčna bolezen, ki je prava pokora za pijance. Iz napredne gostilne so napredni volivci drli z nožmi za mimoidočimi ljudmi, da bi jih napadli, ali vse te prizore gledal je g. učitelj mirno skozi prste, mogoče se mu je zibal demonični nasmeh na njegovih ustnih. Pravi kul-turonosci morajo biti v tem pogledu nepristranski, vsaj tako bi moralo biti. Vsako najmanjšo osebno slabost svojih nasprotnikov spravljati v javnost, med tem pa Bvojim somišljenikom očetovsko prizanašati, to ni možato, to ni značajnost Ljudem, ki se opijanijo slučajno po neprevidnosti, ker imajo redkokedaj na razpolago opojno pijačo, se pač ta napaka ne more toliko zameriti in trezno-misleč človek jo ne bo obešal na veliki zvon, osobito pa ne na način, kakor je to storil naš g. učitelj. Da so ljudski učitelji v vzgojevalnem oziru strogi in ostri, zato smo bili in vedno bomo, da se pa to vrši na tako absurden način, osobito za tako malenkostno stvar, zoper to je pa javno mnenje ter zdrav razum. Imeli bi še kaj pribiti, pa bodi dovolj, vsaj javno mnenje ne vidi barjanske popačenosti v tako grozni podobi, kakor jo slika »Slovenski Narod«.
Črnovaščan.
(Javna nesramnost) je v Ljubljani čim dalje večja. Neka občespoštovana ljubljanska dama je šla predvčerajšnjim popol. ob 4. uri po Latter-manovem drevoredu, kar jo nenadoma čedno mestno oblečen človek napade in jo začne nesramno nagovarjati. Gospa je bežala, kar so jo noge nosile, in je samo še videla, kako je oni nesramnež koj nato napadel drugo damo, ki je morala tudi v begu iskati rešitve. Daleč smo že prišli pri nas v beli katol. Ljubljani! Sicer pa ni čuda, da je tako. Župan kot šef mestne policije trpi javno hišo nenravnosti s povdarjanim namenom, da bi se omejilo zakotno vlačugarstvo; pohujšanje pa, ki izvira iz tega, pa rodi take s a-d o v e
(Štajerski deželni zbor) je imel včeraj 25. sejo v kateri je bila daljša debata o ustanovitvi dež. hipotečne banke Kakor znano, je bil dotični predlog stavil nemsko-konservativni poslanec Ilagen-hofer. Gospodarski odsek pa je nasvetoval, naj dež. odbor še nadalje poizveduje in to vprašanje proučava. Posl. Ilagenhofer temu ugovarja, češ, da hoče liberalna večina vso stvar le zavleči. Usajal se je zopet znani baron Rokitansky kot osrečevatelj kmečkega stanu, da ga je dež. glavar moral zavrniti. Hagenhoferjev predlog, naj se poročilo vrne odseku, je večina odklonila. Daljša debata je bila glede šestletne učne dobe na ljudskih šolah, za katero so se potegovali nemški kmečki zastopniki. Neslanosti je zopet prodajal baron Ro k itansky, da ga je predsednik poklical k redu.
(Istrski deželni zbor) je imel včeraj četrto sejo. Vršilo se je vso mirno in točno. Vsa italijanska večina je bila sama med seboj. Deželni glavar je naznanil, da je poskrbel za dva italijanska stenografa, ker za slovansko manjšino ga ni treba. Nadalje je pretil slovanskim poslancem z opravilnikom, ako ne pridejo k sejam. Prečitana je bila interpelacija posl. Scampicchia, katero so podpisali vsi italijanski poslanci, zakaj je državno pravdništvo zaplenilo lista „Indipendente" in „Po-
polo istriano", ki sta priobčila znani odgovor Za-nardellijev tržaškemu županu Dompieriju. Konečno je dež. zbor sklenil, da se osnujeta dve ustanovi po 150 gl. za istrske mladeniče, ki se hočejo v Malem Lošinju ali Trstu izobraževati za trgovinske kapitane. Prihodnja seja jutri.
(Italijanska »Slavia«). Prijatelj, ki potuje po Primorskem, poroča nam sledeči neverojetni fakt. Banka »Slavija« ima v Trstu na velikem trgu »Piazza della Legna« svojo pisarno. Na dotični hiši blestfi se dve veliki tabli z italijanskim napisom: »Banca mutuale Slavia ramo incendi ramo vita I. piano.« Če celo hišo obhodiš od zunaj in od znotraj, ne najdeš ne ene slovenske besede. To je čudno, ker ta banka pri nas vedno udarja na narodni boben reklame, še bolj čudno se mi pa zdi ta izključna italijanščina, kar sem poizvedel, da je Vaš patentirani Slovenec Ivan Hribar nadzornik tržaškega zastopa »Slavije«. Liberalni Nemci in še bolj liberalni Italijani so se našim liberaloem menda tako prikupili, da slovenščine kmalu ne bo več, ako banka »Slavija« daje tako lep izgled.
(Namestniška palača v Trstu.) Iz Trsta se nam poroča: Kar nenadoma se je raznesla vest, da je prezidavanje namestniške palače ustavljeno in da uradi ostanejo v starih prostorih. Najbolj je ta novica iznenadila namestništvo samo, ker so ondi že komaj čakali, da se preselijo iz starih prostorov. In kaj je vzrok temu? Pravijo, da je finančno ministerstvo odpovedalo potrebni denar, dokler ga državni zbor ne dovoli. To je komaj verojetno, ker se je fin. ministerstvo premislilo, ko se je delo že pričelo.
(Razdelitev pazinske občine.) Isterski deželni zbor je v zadnjem zasedanju Bklenil načrt zakona, da se pazinska občina razdeli v štiri občine. Ta načrt zakona pa ni dobil najvišjega potrjen j a.
(Italijanska gimnazija v Pazinu.) Kakor »Piccolo« poroča, je vlada že podelila italijanski gimnaziji v Pazinu pravico javnosti. Ta vest je malo verojetna, toda pri nas je marsikaj mogoče.
(Osemdesetletnico viteza Trnskega) znanega hrvatskega pesnika, so dne 1. maja v Zagrebu slavili zastopniki hrvatskih književnih in umetniških krogov ter razni odličnjaki. Banketa se je udeležilo 70 oseb; slavljencu so napivali v imenu raznih društev.
(Tolstoj ln privatna lastnina.) Znano je, da ima Tolstoj privatno last za krivico. Te dni pa se mu je nekaj primerilo, da je moral ravnati zoper svoje prepričanje. Roman »Vstajenje«, ki ga prav sedaj priobčuje ruski časopis »Njiva«, so začeli ponatiskovati tudi drugi listi. Tolstoj se je pritožil, češ da ima le »Njiva« pravico natisniti ta roman, ker ji je on sam dal to pravico. Tolstoj torej teoretično taji literarno lastninsko pravico, a v življenju ne more prav izhajati brez nje!
(Za dvobojevalce.) Pravna akademija v Epe-rieru je sklenila na predlog profesorskega zbora že lani, da se pravnikom, ki se dvobojujejo, da consilium abeundi in da se jim vzamejo vse podpore. Sedaj so pa ta sklep toliko omilili, da dvo-bojevalci smejo še ostati na visoki šoli, pa samo s tem pogojem, da ne store nobenega niti najmanjšega prestopka, inače se takoj odpuste z vseučilišča.
(Ognjenik Popokatepetl) v Mehiki je kupila neka angleška družba za 250.000 dolarjev. V žrelu tega ognjenika je namreč največje skladišče žvepla, katero hoče podjetna družba spraviti v denar.
(Koliko se snč ua zemlji jeden dan?) Neki Anglež, ki je imel čas za to, je izračunal, koliko bi moral plačati mož, ki bi jeden dan vse človeštvo pogostil z zajutrkom, kosilom in večerjo. Računal je dobro hrano—za jednega gosta 3 krone. To pogostovanje bi stalo 2250 milijonov goldinarjev, in ga ni bogataša na svetu, ki bi si mogel dovoliti to veselje. To je dobro, da ni ves svet jeden volivni okraj, ker drugače bi moral kandi dat šteti za goljaž ogromne svote.
(Lev je raztrgal) zemljemerca O' Hara, kakor se poroča iz Mombasa. O' Hara ie šel po naročilu angleške vlade z ženo in otroci v Airiko. Blizu Voi-Rivra se ga je lotila huda mrzlica. Okreval je le počasi. Neko noč, v marcu, ko je doli silna vročina, je ležal v šotoru in je vhod puBtil pri-
prt. Zunaj so ležali delavci domačini. Kar zasliši klicanje in kričanje ljudij. Skoči po koncu, zgrabi puško in stopi ven. Komaj deset korakov daleč vidi velikanskega leva. Ljudje so bih vsi pobegnili, in možu ni ostalo druzega, kakor da strelja na leva, posebno še, ker je bil od bolezni še ves betežen. Ustrelil je, zadel leva, a ga ni ubil. Vender se je lev obrnil in izginil v grmovju. Anglež je mislil, da ga ne bo več, vrnil se je v šotor in vhod zopet le priprl, čez nekaj časa se zbudi O' Harova žena, vzbudilo jo je obupno kričanje in grčanje, in z grozo zagleda strašnega leva, ki je skušal potegniti moža z ležišča. Mož se je obupno boril z zverjo, a moči so mu že pojemale. Žena je vsa v obupu vpila, tedaj so se vrnili nekateri domačini in posrečilo se jim je odgnati zver. A mož je imel vse raztrgane in razmesarjene roke in prsa in je bil v nekaj minutah mrtev.
Društva.
(Kolesarsko društvo »Ilirija«) naznanja, da priredi dne 14. t m. svojo prvo cestno dirko, in sicer Vrhnika-Ljubljana. Cilj pred »Narodnim domom«. Po dirki vršil se bode na vrtu »Narodnega doma« veliki vojaški koncert. Natančneji program se pravočasno objavi.
»Naša straža".
Ustanovniki: Veleč. gg.: Frančišek Ke-pec, administrator v Češnjicah, 50 K. — Franč. Sal. Cizej, župnik v Šmartinu pri Saleku, 10 K.
—	Maks Pleteršnik, profesor v Ljubljani, 50 K.
—	Dr. I. Volčič v Ljubljani, 22 K. - Dr. Alojzij Kraut, odvetnik v Mariboru, 10 K. — Jernej Vur-kelc, kaplan v Gornjem Gradu (II. obrok) 10 K.
—	Josip Janžekovič, kaplan pri sv. Petru pri Radgoni, 20 K. — Fran Grafenauer, deželni poslanec na Brdu, 10 K. — Lovro Sever, župnik, Blače, 10 K. — Anton Sturm, župnik, Borole, 10 K. — Jan. Ebner, župnik, Medgorje, 10 K.
Letniki: Veleč, gospa Ana Dokler v Kranju 1 K. — Gg.: Valentin Šumah, župnik v Šmi-helu nad Pliberkom, 1 K. — Cv. Kramar, kaplan ▼ Pliberku, 1 K. — Anton K&plan, kaplan v Pli-berku, 1 K. — Jurij Trunk, kaplan v Šmihelu,
1	K. — Josip Godnič, kurat v Grgarju, 1 K. — Josip Golob, kurat v Podgori, 1 K. — Josip Ko-delja, župnik v Šmartnem v Brdih, 1 K. — Jos. Ušaj, vikar v Plaveh, 1 K. — Ivan KorSič, kaplan v Gorici, 1 K. — Ivan Dermastija, kaplan v Solkanu, 1 K. — Fran Tršar, posestnik na Vrhniki, 5 K. — Fran Jankovič, posestnik v Vitanji, 2 K.
—	Jakob Grilc, posestnik v Vitanji, 1 K. — Flo-rijan Jeseničnik, posestnik v Breznu, 1 K.— Jos. Sovič, župnik pri sv. Lovrencu, 4 K. — Janez Hromeč, župnik v Novi Oselici, 4 K. — Albin Lubri v Mariboru 2 K. — Jakob Božič, trgovec v Gornjem Gradu, "1 K. — Jakob Mrak, župnik v Naklem, 2 K. — Fran Sterle, načelnik postaje v Zagorju, 3 K. — Fran Mihi, župnik, Št. Lipš,
2	K. — Jan. Vidovic, župnik, Radiše, 4 K. — Mat. Riepl, kaplan, Beljak, 2 K. — Peter Urbane, župan, Št. Štefan, 4 K. — Fr. Kogelnik, posestnik, Podklanc, 4 K. — Mat. Prosekar, posestnik, Plešivec, 1 K. — Fr. Muri, dež. poslanec in župan, Jezersko, 4 K. — K. Hraba, provizor, Jezersko, 4 K. — Ign. Muri, posestnik, Jezersko, 4 K. Anz. Muri, posestnik, Jezersko, 4 K. — Ožb. Roblek, posestnik, Jezersko, 4 K. — Jurij Senk, posestnik, Jezersko, 4 K. — Št. Rozman, posestnik, Jezersko, 3 K. — P. Roblek, posestnik, Jezersko, 2 K. — Jan. Štular, posestnik, Jezersko, 2 K. — Ferd. Skuber, posestnik, Jezersko, 2 K. Fr. Vajzajren, posestnik, Jezersko, 3 K. —- Jan. Anko, posestnik, Jezersko, 3 K. — Josip Sajovic, posestnik, Jezersko, 2 K. — K. Kumer, posestnik, Jezersko, 2 K. — A. Tepina, posestnik, Jezersko, 2 K. — P. Stular, posestnik, Jezersko, 2 K. — Jurij Robnik, posestnik, Jezersko, 2 K. — Mat. Karničar, posestnik, Jezersko, 1 K. — Blaž Stular, posestnik, Jezersko, 1 K. — Ign. Černilc, po sestnik, Jezersko, 1 K. — P. Pirčar, posestnik, Jezersko, 1 K. — A. Stular, posestnik, Jezersko, 1 K. — Aleš Nahtigal, posestnik, Jezersko, 1 K. — Jan. Mum, tesar, Jezersko, 1 K. — Ant. Šenk, krčmar, 1 K. — Marija Muri, krčmarica, Jezersko, 1 K.
Društva: Posojilnica v Vitanji, 20 K.
Darila: Veleč. g. Ivan Zagorjan, župnik v Radečah, namesto venca na grob pok. Janeza Be-
nedika, 6 K. — Skupilo »Kat. bukvarne« od knjižice: »Za slov. vseučilišče v Ljubljani« 2 K 40 v. — Anton Šelisnik, cestar, Jezersko, 20 vinarjev. J. Dobrun, krojač, Jezersko, 20 vin. — M. Dobrun, pilar, 20 vin. — L. Mavc, hlapec, Jezersko, 20 v. J. Stern, hlapec, Jezersko, 20 vin.
Telefonska in brzojavna poročila.
Koper, 3. maja. Ces. namestnik grof Goess je naznanil dež. odboru, da naj dež. zbor prosto sklepa o sedežu deželnega zbora. Grof Badeni je zahteval Pulj, sedanja vlada se ne drži tega stališča.
Dunaj, 3. maja. „Fremdenblatta poroča, da se poda ministerski predsednik grof Thun prihodnji teden v Budimpešto.
Dunaj, 3. maja. Finančni minister dr. Kaizi se je danes odpeljal v Prago, da češkim poslancem pojasni načrt jezikovnega zakona. Položaj postaja vedno bolj kritičen, ker vladi obtežuje stališče tudi nagodba z-Ogersko.
Dunaj, 3. maja. Danes je niže-avstrij-ski dež. zbor vsprejel nujnost predloga, naj upravni odsek v osmih dneh poroča o korakih proti razsodbi upravnega sodišča glede podpore za katoliške cerkve na Dunaju. Poročevalec dr. Weisskirchner navaja, da je predsedoval seji upravnega sodišča žid Leh-mann, tožnik je bil žid Brunner, zastopnik tožnikov tudi žid. (Velik krik med antisemiti Sami židje!) Toda katoliško ljudstvo se bode uprlo tujcem, posledice ne bodo izostale. Proti nujnosti so glasovali liberalci. Med antisemiti velika ogorčenost.
Dunaj, 3. maja. Bolgarski knez bode-tožil vojvodo Roberta Parmskega, ker mu je ta po smrti svoje hčere, bolgarske kne-ginje, ustavil letno rento. Vojvoda se opravičuje, da je knez bolgarski prelomil besedo, ker vzgaja princa Borisa v pravoslavni veri..
Gradeo, 3. maja. Poslanec princ Alfred Liechtenstein je odložil deželnozborski mandat.
Budimpešta, 3. maja. Badi nekega dogodka v poslanski zbornici se je vršili včeraj dvoboj mej poslancema 01ayem iri Miszlenyjem, pri katerem je bil poslednji neznatno ranjen.
Carigrad, 3. maja. Nadkomisar princ Jurij je potrdil novo ustavo za Kreto, kakor tudi nasvete glede pomiloščenja v nemirih', leta 1896 do 1898 obsojenih Mohamedanov ter imenoval pet vladnih svetnikov, mej temi jednega Mohamedana.
Washington, 3. maja. Francoski poslanik Cambon je v ime ameriške vlade založil pri tukajšnji banki dvajset milijonov kot odškodnino za Španijo.
Umrli m«:
30. aprila. Franc PoljanSek pleskar, 77 let, Poljanska cesta 12. vodenica.
2. maja. Stanko Zamljen, črevljarjev sin, 6 mesecev, Pred prulami 29. ecclampsi.
V	hiralnici:
29. aprila. Amalija GrUnseich, natakarica, 34 let, jetika.-
V	bolnišnici:
28.	aprila. Filip Wallner, dninar 46 let, naduha.
29.	aprila. France Jane, dninar, 72 let, ostarelost.
Meteorologidno porodilo.
Višina nad moljem 306'2 m., srednji zračni tlak 736'0 mm.
d cd O	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celzija	Vetrovi	Neb«	S"S 1 = 2 13 * -
2	9. zvečer	732-5	94	sr. jzah.	oblačno	00
S	7 zjutraj 2. popol.	733 6 731 5	8-6 18 6	brezv. | sr. jvzh.	pol oblač. del. jasno	
Srednja včerajšnja temperatura 90°, normale: 12-3°.
Tržne cene v Ljubljani
dne 3. maja.
	gl.|kr.			gl-	kri
PSenica, m. st. . .	9	50	Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ .	—	76
Rež, „ . . •	8	20		—	85
Ječmen, „ . . .	7	20	Jajce, jedno . . .	—	2
Oves, „ . . . Ajda, „ . . .	6	50	Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr.	—	T
	8	80		—	64
Proso, „ . . .	8	80	Telečje „ „ .	—	65j
Koruza, „ . . .	B	50	Svinjsko „ „ .	—	75
Krompir, „ . . .	2	60	KoStrunovo „ „ .	—	40,
Leča, hktl. . . .	14	_	Piščanec ....	—	60!
Grah, ....	9	_		—	18
Fižol, m. stot . . ,	12	_	Seno, m. stot. . .	1	78
Maslo, kgr. . .		96	Slama, „ „ . . . Drva trda, 4 kub. m.	1	70i
Mast, „ , . Špeh svet, „ . .	—	77		6	50
	—	66	„ mehka, 4 „ „ •	4	60
Nova cerkev v Trnju poleg Št. 'Petra na Notranjskem začela se je zidati leta 1895 v čast presvete Trojice. To je bilo silno 'potrebno, kajti stara cerkev je	komaj 200
ljudi obsežna, duhovnija pa šteje 1200 duš. Vsled tega je moralo zmiraj veliko ljudi ostajati zunaj cerkve. Mislite si lahko veliko težavo za te ljudi, ki so ob slabem vremenu, vzlasti se ob raznih nevihtah ter po zimi ob času burje morali stati pod milim nebom. Začelo se je zidati, a dovršilo se je samo tole: Zunanje zidovje ter s ploščami pokrita streha in do polovice zvonik. Nimamo pa še stropa v cerkvi, tlaka, oltarja ter vse druge notranjščine, in kakor že rečeno, tudi zvonik še čaka dovršitve.
Za vse to treba je še veliko tisoč denarja. A kje ga dobiti ? Ljudstvo občeznano je revno a dobro in srčno želi, da bi se čim preje dostojno dovršil po vnanje lepi božji hram.
Ljudstvo, pa je že dalo, kolikor je moglo, in ne vemo si zdaj drugače pomagati, kakor da se obrne podpisani do blagih in vernih src slovenskega ljudstva, posebno pa še do milih svojih znancev in prijateljev! — Naj nam oni pri hitijo na pomoč, da vsaj obok postavimo in z ometom olepšamo notranje stene do prihodnje jeseni. Imena blagih dobrotnikov objavljali bomo od časa do časa v »Slovencu«, ter bodem molil skupno z duhovnijami za njih dušni in telesni blagor. Ob jednem zahvalim vse one, ki so že kaj za cerkev podarili.
Darovi blagovolijo naj se pošiljati ali podpisanemu ali pa uredništvu »Slovenca«.
Trnje pri Št. Petru na Notranjskem 30. apr. 1899.
Za cerkveno predstojništvo: Alojzij Železny,
ekspozit.
Na Poljanskem nasipu št. 12 prodajo se prav ceno nastopne dobro ohranjene stvari:
hišna vrata, kletna vrata, visoka steklena stena, razna druga vrata, okna s špale-tami in zaluzije. 4421.1
Stanovanje
s 5 sobami, predsobo in drugimi pritiklinami odda se takoj na Sv. Petra nasipu št. 47.
Več se izve v pritličju imenovane hiše. 429 3—2
Lepo, osnaženo
ikurje posteljino perje
.je dobiti po jako nizki ceni na Sv. Petra nasipu št. 35.	443 3-1
Glavna zaloga mote
iz slovečega valjičnega mlina
Vinko Majdič-a v Kranju.
IPri razstavah odlikovani izdelki, dobe se en-gros po originalnem ceniku pri
ANTONU DITRIGH-u
glavnem zastopniku 373 10-5
Marije Terezije cesta štev 2, Ljubljana.
423 1-1
Klanjajoči se nerazumljivi božji previdnosti naznanjajo podpisani žalostnim srcem, da je prečastiti gospod
ŠTEFAN JAKLIČ!
župnik, duhovni svetnik, Član o. kr. okraj, šolskega sveta itd.
v 66. letu starosti po daljšem bolehanju v torek, dnd 2. majnika, zvečer ob 11. uri, previden s sv. zakramenti, izročil svojo blago, Bogu posvečeno dušo v roke Stvarnikove. Pogreb bo v petek, dno 5. maja, ob 9. uri zjutraj.
Pokažimo predragemu umrlemu dejansko ljubezen pri sv. maši in v molitvi! Št. Vid pri Z a t i č i n i, dn<5 3. maja 1899.
Simon Pristov, '
beneficijat.
Matej Rihar, Matija Kastelic,
kapelana.
s 4 sobami itd. itd se odda 1. avgusta 1899
v liišl št. U Kolodvorske ulice. 428 3-2
14 do 15 let star, s primerno izobrazbo, vsprejme se v trgovino mešanega blaga.
Ponudbe vsprejme Ivan Razboršek, Šmartno pri Litiji.	417 4-3
Služba organista in cerkvenika
se takoj oddd v Javoru.
Prosilci oženjeni naj se oglase pri cerkvenem predstojništvu v Javoru, zadnja pošta Spodnja Hrušica pri Ljubljani.	430 4—2
PiVim/i^'	za snaženje parketnih tal dobe
JTlirmit O&ec/vl se pri tvrdki BRATA EBE&Ii v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 24 11—2
Nj. svetosti
papeža Leona XIII.
lekarnar „prl angela" v Ljubljani,Dunajska cesta.
Železnato vino.
Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v
železnatem, vinu
lekarnarja Pioooll-ja v Ljubljani
zmiraj potrdili navedeno množino železa, so najboli?" spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek.
To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke.
Cena polliterski steklenici 1 gld.
■ats" Naročila pošiljajo se plačajo p. n. naročniki.
obratno pošto; poštnino
827 29
priporoča
-i. Mikusch
Mestni trg št. 15 v Ljubljani.

Razpisana je
služba organista i. cerkvenika
v l>olu (LiiNtthal)
do 15. junija 1.1. 420 3-3
Oglasiti se je za službo pri predstojništvu farne cerkve v Dolu
Na prodaj imam
čisto novo na pol krito kočijo,
katere podvozi se mažejo le na pol leta, vež drugih deloma
rabljenih voz in razno poljsko orodje.
414 3-3 Janez Snoj. kovaški mojster v Kamniku.
iii«iiaiiiiwiii
ANT. PRESKERI
krojač v Ljubljani,	sj$» Sv. Petra cesta št.O
se priporoča preč. duhovščini	jjjg
v izdelovanje vsakovrstne	f§|
duhovniške obleke
iz trpežnega ln solidnega /!*» blasra po nizkih cenah. ®
Opozarja na veliko svojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
227 18
m
M Primerna, trpežna in trajna birmanska darila.
I
P
m
Kdor želi kupiti za birmansko darilo ne samo [jJ ceno, temveč tudi dobro in natančno regulirano
žepno -u*o,
obrne naj se do tvrdke	424 7—2
Janko Klopci** m
prodaja raznovrstnih zlatih, srebrnih, nikelnatih in jeklenih žepnih ftj nr, zlatnine in srebrnine
v Ljubljani, Prešernove ulice št. 4.
dečke in deklice od gld. 5*— naprej.
^^Žcpne ure za dečki

Najnovejša špecerijska trgovina!!! li

S W
prej Schober, Dunajska cesta štev. 8.
Ozirajo se na svoj zadnji inserat, dovoljujem si si. občinstvo opozarjati na svojo veliko zalogo špecerijskega blaga, kakor: raznovrstne kave, kakao, čokolade, olivnega, namiznega in aixer-olja itd.
Nadalje se istemu tudi priporočam za nakup najfinejšega francoskega in ogerskega konjaka, pristne sedmograške slivovke, finega tropinovca in špirita po najnižjih cenah, zagotavljajoč solidno in reelno postrežbo.	415 15—2
Pred Škofijo Št. 2 prodajala se bo tekom 80 dnij, od 22. aprila
do 22. maja 1899 iz neke	mase pod eenilno vrednostjo nakupljena
velika* zaloga blagaP
obstoječa iz blaga za ženske obleke, sukna za gospode in dečke, kotonine, belega perilnega blaga, tepihov, zastorov, pregrinjal, nogovic, Jagerjevega perila in drugih predmetov po izredno nizkih cenah.
DV V svojo lastno korist naj vsakdo porabi to ugodno priliko za nakup svojih potrebščin.
392 3-3

ŠL 14843.
Razglas.
410 3-2
Občinski svfet ljubljanski je dovolil tudi za letos 300 gld. r ta namen, da mestni magistrat pošlje primerno število ubožnlh ikrufoloznih otrok v morske kopelll v Gradeil.
Magistrat to oznanja s pristavkom, da je prošnje za občinske podpore v omenjeno svrho izročati mu do 13. maja 1899 in v njih posebno naznaniti, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domačih sam do Tržiča ali ga bode treba tja poslati z najetim spremstvom.
Ozirati se bode magistratu pri podelitvi podpor v prvi Trsti na otroke, kateri imajo v Ljubljani domovinsko pravico.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane.
dn<ž 22. aprila 1899.
mwm
(Strangfalz - Ziegel) 111 tem pripadajočo
stekleno zarezno opeko. Strešna okna iz litega železa.
Peči in štedilna ognjišča
(lastni izdelek)
348 27—5
Roman-cement, dovski Portland-cement
pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete. Najnižje cene.
*5
</>
o
>
o
e
v> >
ca
£ a>
o ©
> o
Ceniki gratis in franko 1 '
Priporočam svojo bogato največjo zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih in nikelnastih
m i*
verižic, uhanov, zapestnic, o vratnih verižic, prstanov itd. po jako znižanih cenah.	396 4
Se priporočam ter uljudno vabim
FR. ČUDEN
trgovina z zlatnino In srebrnlno
v Ljubljani, na Mestnem trgu.

Uljudno podpisani naznanja, da je otvoril
v Ljubljani, Wolfove ulice št. 8
flelavnico n popravo wmM strojev a jjj livarno za ničlo.
v kateri se bodo izdelovala vsa najfinejša dela točno in ceno. — Na doposlane modele izvršujem hitro v surovem ali izdelanem vlitku.
Osobito se priporočam slav. gasilnim dru&tvom in občinam za napravo norih in popravo starih brizgal nlc ter druzega orodja za gasilce. Isto-tako se priporočam pivovarnam, tiskarnam, strugarjem. strojarjem, mizarjem, posestnikom mlinov in žag itd., dalje za upeljavo in popravo poljedelskih strojev, pri katerih napravi mesto gepelnov zračne motorje, ki gonijo stroje mesto konjskih moči.
Izdelujem pipe za vino ln pivo, katere popravljam točno in trpežno po zelo nizki ceni, aparate za ohranitev piva, ter popolno opravo za pretakanje vina. — Prevzemam napravo in popravo vodnjakov, za kar se posebno priporočam slav. občinam. — Kupujem po možno visokih tržnih cenah stari baker, medenino oln, oinek in svlneo.
V obilno naročbo se priporočam z odličnim spoštovanjem
295 e-e	Jakob Debeljak.
Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
efekte in druge vrednostne listine
po dnevnem kurzn.
JBAHTKA. lakso Veršec
v LJUBLJANI.
Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Olro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnž
do dn6 po 4*/j%. Poštno - hranllnlčne poloinioe na razpolago.
13 u n a j 8 k a borza.
»asa
Dni 2. maja.
Skopni državni dolg v notah.....100	gld.	95	kr.
Skupni državni dolg ▼ srebru.....100	»	60	»
Avstrijska zlata renta 4°/„......119	»	30	»
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	100	»	25	»
Ogerska zlata renta 4°/0.......119	»	80	»
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	97	»	30	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	916	»	—	»
Kreditne delnice, 160 gld..............357	»	75	»
London vista...........120	»	45	»
Nemški drž. bankovci za lOOm. nem. drž. velj.	58	»	92'/,»
20 mark............11	»	78	.
!J0 frankov (napoleondor)............9	»	651,',.
Italijanski bankovci........44	>	50	>
C. kr. cekini......................5	»	68	»
Dni 2. maja.
4•/„ državne srečke 1. 185-1, 250 gld. . .	171	gld.	50	kr.
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	167	»	25	»
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195	»	50	»
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98	»	80	»
Tišine srečke 4%, 100 gld.......138	»	30	»
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	129	»	50	»
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108	»	75	»
Posojilo goriškega mesta.......112	»	—	»
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98	»	25	»
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0	97	»	80	»
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	—	»	—	»
» » južne železnice 3°/0 .	171	»	—	»
» » južne železnice 6°/0 .	—	»	—	»
» » dolenjskih železnic 4°/0	99	»	50	»
Kreditne srečke, 100 gld......199 gld 60 kr
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	165
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20
Rudolfove srečke, 10 gld.......28
Salmove srečke, 40 gld........85
St. Gen6is srečke, 40 gld.......84
VValdsteinove sreeke, 20 gld......60
Ljubljanske srečke.........24
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. .	152
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3385 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . .461
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	66
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	103
Montanska družba avstr. plan.....240
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 189 Papirnih rubljev 100........127
25
50 76
75 60 45 60 12
Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za z gube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje.
Kulanlna izvršitev naročil na borzi. ■■■■■■■■■■■■
Menjarnična delniška družba
„11 E1IC1I K"
I., Vlfollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgassa 2.
SJT Pojasnila "jejs v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ST naloženih glavnlo. "5ES
■BnHHHHHHHK