Poštnina plačana v gotovini
ST&B2D
V+VlUfiRJD
Posamezna štev. Din 2'—
List izhaja vsakega l.in 15. v mesecu
Naročnina letno 30 Din
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 5 Uradne ure od L1—12 dop. Ček. r. Straža, Ljublj. 16.790
Štev, 10.
O	KRŠČANSKI VZGOJI
Napačen je vsak pedagoški naturalizem, ki na kakršenkoli način pri vzgoji mladine izključuje ali zmanjšuje nadnaravno krščansko vzgojo.
* * *
A z gojil el ji in filozofi se mučijo, kako bi iznašli neki splošni nravnovzgojni zakonik, kakor da bi ne bilo dekalogu niti Kristusovih zapovedi ...
* sje *
Bridko se varajo, ko zahtevajo za mladostnika. kakor pravijo, popolno sproščenost. medlem ko gu d resnici zasužnijo njegovemu slepemu 'lapuhu in njegovim neukročenim strastem.
NAMEN KRŠČANSKE VZGOJE
Svojski in neposredni namen krščanske vzgoje Je sodelovali je z božjo milostjo pri upodabljanju Pravega in po po'n ega kristjana.
Pravi krst jan. ki je smoter krščanske vzgoje. Je torej nadnaravni človek, ki misli, sodi in deluje stanovitno in dosledno po pravi pameti, razsvetljeni po nadnaravni luči Kristusovega zgleda in nauka, ali da se poslužimo načina izražanja, (‘lavek pravega in celega značaja.
O	KRŠČANSKEM ZAKONU
Zakona niso ne ustanovili ne prenovili ljudje, il>npak Bog.
Ljubljana, 15. februarja 1936
PIJ XI.
Zato te postave ne morejo biti podrejene nobeni samovolji ljudi, nobenemu nasprotnemu dogovoru, celo dogovoru med zakonci samimi ne.
1	se to so dobrine, zaradi katerih je zakon sam dober: zarod, zvestoba ,. za k r a m e n t. Z zvestobo se misli, da se izven zakonske zveze z nobenim drugim ali nobeno drugo ne druži; z zarodom, da se otrok z ljubeznijo sprejme, z dobroto neguje in z bogaboječnostjo vzgaja; z z a k r a m e n t o m slednjič, da se zakon ne raz-druži in da se točeni ah točena niti zaradi potomstvu z drugim ne zveže.
Družina je višja od države in ljudje se v prvi vrsti, ne rojevajo za svet in časnost, ampak za nebesa in večnost.
Kateri vzrok bi mogel biti kdaj takšen, da bi mogel kakorkoli opravičili naravnostni umor nedolžnega (nerojenega otroka)? Za umor nedolžnega namreč gre v tem. primeru. Bodisi, da se to zgodi na materi ali detetu, proti božji zapovedi je in proti glasu narave: Ne ubijaj!, Enako sveta stvar je življenje obojih in uničili ga nima pravice tudi ne nobena javna oblast.
O	LASTNINSKI PRAVICI
Treba se je torej skrbno čuvati dvoje spotik. Namreč, če kdo zanika ali oslabi socialni in javni značaj lastninske pravice, zaide v tako zvani individualizem ali se mu vsaj približa; če pa kdo zanika ali oslabi zasebni in induvidualni značaj iste pravice, zaide v kolektivizem ali se vsaj približa njegovim nazorom.
SNOI ( KAPITAL ) IN DELO
Ne snov ne more biti brez dela. ne delo brez snovi . (Tako Leon XIII. 5.) Zato je zmotno, ali sami snovi ali samemu delu pripisali, kar je učinek vzajemne dejavnosti, obeh. in povsem krivično je. če eno ali drugo zanikuje dejavnost drugega in ves proizvod sebi prisvaja.
KOMUNIZEM
Komunizem uči in hoče dvoje, m sicer ne na skrivnem ali za oglom, temveč javno, odkrito, z vsemi, tudi najnasilnejšimi sredstvi, namreč najostrejši razredni boj in popolno odpravo zasebne lastnine. Da to doseže, se ničesar ne plaši, ničesar
Leto II.
Uprava »Straže v viharju« prosi vso cenjene naročnike, ki še niso poravnali naročnine, naj to nemudoma store. Prepričani smo, da potrebnosti radikalnega katoliškega glasila prav v današnjih časih ni treba posebej poudarjati. Delo, ki ga vršimo z velikim idealizmom, pa je združeno z velikimi gmotnimi težavami. Zato nas podprite vsaj s tem, da poravnate naročnino. S tem nam boste omogočili nadaljnje delo. Prosimo, da kaj prispevate za tiskovni sklad. Vse cenjene naročnike, ki mogoče ne mislijo poravnati naročnine, pa lepo prosimo, naj nam vse doslej izšle številke vrnejo, da lahko z njimi postrežemo drugim. Uprava »Straže v viharju«.
UNIVERZA
doma
Po univerzi. Na juridični fakulteti se vršijo pravnozgodovinski izpiti, število prijav-ljencev za pravnozgodovinski državni izpit je letos precej padlo pod -običajno število pri-javljencev v februarskem roku. Na drugih fakultetah pričnejo z izpiti nekoliko kasneje. — Akademska akcija za vseučili-ško knjižnico nadaljuje svoje delo. Predelane načrte je pred kratkim poslal tehnični oddelek banske uprave v Belgrad gradbenemu ministrstvu v odobritev. Akademska akcija je priredila tudi ekskurzijo v Mirje, kjer so si akademiki ogledali sedanje stanje nekaterih pri -prav, ki naj bi jih imenovali hidrotehnični institut ter so se dodobra prepričali o potrebnosti modernega hidrotehnične-ga instituta na naši univerzi. V novo akcijo za izpopolnitev ljubljanske bolnice, ki se te dni snuje v Ljubljani in za katero vodi priprave g. prof. dr. Košir, je stopila tudi Akademska akcija za univerzitetno knjižnico, ki je itak že pred leti razširila svoj delokrog tudi na ljubljansko kliniko, oziroma novo bolnico. — V začetku letnega semestra se bo vršil občni zbor Društva za proučevanje mednarodnih problemov.
Knafljeva ustanova. Dolgo časa ni bilo znano, kakšna usoda je na Dunaju zadela Knaf-
ljevo ustanovo, katero je določil župnik Knafelj za slovenske študente. Gre za štirinadstropno hišo na Dunaju, ki prinaša letno precej najemnine. O usodi te ustanove naša univerza dolgo ni mogla doznati nič pozitivnega. Sedaj se je na prošnjo Akademske akcije zavzel za stvar na. Dunaju živeči g. dr. Wilfan, ki je ugotovil, da je z ustanovo razpolagala najpreje dunajska univerza, pozneje pa Bundeskancleramt. G. dr. Wil-fan je s pomočjo našega poslaništva na Dunaju dobil o vsej stvari precej informacij. Sedaj je treba dati ves material banski upravi, treba je razjasniti pravno vprašanje te ustanove in ugotoviti njeno dejansko stanje, nato pa urgirati na pristojno mesto, da se zadeva uredi.
Se iz tedna Danice: Dr. A. Brecelj: »Valcrc nudeč! Tudi medicinska znanost se v svojih vrhovih odmika materializmu in na podlagi dejstev priznava, da vpliva na človeka še nek psihični činitelj, po naše duša. In vprav ta duša mora biti regulator in vodnik telesa, kateremu daje, kar mu gre, a prav nič več. Bolezen je nek nered ali nedostatek in sicer v zvezi duševnosti in telesnosti. Nekoliko drzna je sicer trditev, da je vsakdo toliko zdrav, kolikor po pameti hoče zdrav biti, vendar popolnoma drži, če so spolnjeni še neki drugi pogoji. Zanimivi so v tem smislu primeri iz fronte, ko se srčnih vojakov kar nič ni prijelo, in če se jih je tudi kaj, so kmalu okrevali. Prof. Vitek v Gradcu je ugotovil, da bolniški zavarovanci s kolenskimi poškodbami redoma ne ozdravljajo, dočini š|x>rtniki ozdravljajo. Zato: valere au-dete!
Dr. Franco Veber: »Filozofija in krščanstvo«. (Na tednu »Danice«.) V zgodovini so se vršili napadi na filozofijo, češ da nima več svojega raison d’Stre, ker so njene predmete izčrpale pozitivne znanosti. — Toda pozitivne znanosti lahko imajo za svoj predmet mrtvo in živo prirodnost, predmet filozofije pa je človek kot osebnost. Povdarek na človeka-osebo pa je dalo šele krščanstvo (vsa grška filozofija je le predmetno usmerjena!). Zahteva trojno pojmovanje človeka: prirodno-na-turno, osebno-duhovno in mi-lostno-transcendentalno. In le tako pojmovanje daje filozofiji pravo mesto v znano3ti, zato est filosophia humana natura-liter Christiana. (NB: seveda filozofija po definiciji g. prof. dr. Vebra!)
»Društvo jug. akademikov v Celju« razpisuje iz dohodkov
1.	akad. reprezentančnega plesa v Celju 11. januarja t. 1. podpore revnim akademikom v Celju in okolici, neglede na društveno pripadnost. Prošnje oddati društvu hkrati z ubožnim izpričevalom do 20. febr. t. I.
drugod
Prireditev zagrebške Danice dne 2. februarja. Zagrebška Danica je dne 2. februarja priredila »Dan zagrebške Danice« na katerega je povabila tudi katoliška akademska društva iz Ljubljane. Odzvalo se je nad 25 akademikov. — Do|>oldne je bila sv. maša pri Sv. Roku z govorom duhovnega voditelja ljubljanskih akademikov prof. Ehrlicha o poslanstvu Slovencev v Jugoslaviji. Glavni del prireditve se je vršil zvečer v .Tero-
ne hoji: ko doseže, je neoerjeino in grozno krut in nečloveški. O letu priča strašno razdejanje po silnih pokrajinah vzhodne Evrope in Izije. Kako nasproten, in očitno sovražen je pa sveti Cerkvi in samemu Bogu. to je. uh. le prevč dokazal z dejanji in je vsem dohro znano. .\e moremo brez globoke bolesi gledati vnemarnosti tisti, ki se zdi. da to grozečo nevarnost prezirajo in z neko leno brezbrižnostjo puste, da se vsepovsod širijo nauki, ki bodo prinesli družbi silo. klanje in pokončanje. Še bolj je treba obsoditi brezsrčnost tistih, ki se nič ne brigajo, da bi odpravili ali izpremenili razmere, katere zagreti ja jo ljudstvu dušo in ul i ra jo pot revoluciji in socialni propasti.
SOCIALIZEM
Duši ima torej socializem kakor vsaka zmota nekaj resnice v sebi. se vendar opira na nauk o človeški družbi, ki je njemu svojski, a ne v skladu s krščanstvom. Religiozni socializem, krščanski socializem so protislovni izrazi: nihče ne more biti obenem dober katoličan in pravi socialist.
KATOLIŠKA AKCIJA
katoliško akcijo smo definirali: sodelovanje laikov z hierarhičnim apostolatom. Treba je. da
izb rani laiki, ki ljubijo Cerkev, našo skupno mater in ki z ustno in pismeno besedo morejo koristno zastopati pravice katoliške vere. pomnožijo svoje delo za Njeno obrambo.«. »Papežu nuj se podredimo iz verskega nagiba, tudi tedaj ko ne izrečno zapoveduje. \e smemo biti tako trdi proti papežu in zahtevati, da nuj vedno zapoveduje.«.
K h’I ST US KRALJ
k risi us kral ju je n a d p o s a m e z n i k i : nad njihovim umom po svojih naukih, nad njihovim srcem po svoji ljubezni, nad vsem življenjem. tako se ravnujo po njegov postavi in njegovih zgledih
2.	n u d d r u ž in o ,
ki temelji tiu zakramentu krščanskega zakona ... v kateri je očetovska oblast odsev božje avtoritete, ... otroci posnema jo pokorščino mladega Jezusa in čije življenje diha svetost sv. družine v Nazaretu;
T. n u d državo.
ki izkuzuje Bogu čast s tem, du izvaja svojo oblast in svoje pravice iz Njega.. . in ki pripoznava Cerkvi pravice, ki jih je prejela od svojega Ustanovitelja .. .«
Papešlvo
Ustanova papeštva spada med bistvene dele v ustavi katoliške cerkve. Bistveni deli te ustave pa so naravnost od Kristusa, ki je Cerkev ustanovil. Takšni bistveni elementi v tej ustavi so, da je cerkev popolna pravna družim, različna od države in ločena od nje, da je hierarhično urejena, da se v njej ločijo laiki in kleriki, da obstojata episkopat in papeški primat. Po teh svojih bistvenih sestavnih delih je ustava cerkve v polnem pomenu besede dana, pozitivno božjepravna, absolutno nespremenljiva, napram ljudem apriorna in od njih popolnoma nezavisna. Zato ti elementi niso nastali radi kakšne časovne, socialne ali krajevne nujnosti, nikakor se niso uvedli v cerkev, temveč so z njo vred od prvega njenega početka dani. Brez njih kratko malo katoliške cerkve ni. Kristus ni oznanjal kakšne neodrejene vere v ljubezen in v nebeškega Očeta, tudi ni povzročil le kakšnega verskega in obnovitvenega gibanja, temveč je razodel nespremenljive verske resnice in ustanovil cerkev kot pravno družbo, ki naj njegov nauk ohranjuje in oznanja ter vodi človeštvo k nadnaravnemu cilju. To so sicer preprosti stavki, a za katoličane ne pomenijo le enega izmed številnih naziranj, temveč temeljne postavke, dogmatične resnice, glede katerih je vsaka del>ata izključena. To naglašamo zato, ker tudi pri nas mnogi tako govore in pišejo, kakor da so taki dogmatični stavki le mnenje med drugimi mnenji. V dobi skrajnega pozitivizma in relativizma, ki v njej živimo in ki tudi na katoličane škodljivo vpliva in sicer veliko bolj, kot se mnogi zavedajo, je treba pogosto na ves glas opozoriti, da obstoje nespremenljivi božjepravni elementi.
Zgoraj navedeni deli cerkvene ustave so dani od Kristusa, torej božjepravni, kakor smo rekli. Na njihovi nespremenljivi osnovi pa so v zgodovini nastajali novi samo cerkvenopravni elementi cerkvene ustave, se razvijali, izpopolnjevali, spreminjali in odpadali. Tako imamo v cerkvi nespremenljive temelje in relativno spremenljivost, nekakšno statičnost in dinamičnost, nespremenljivo stalnost in prilagojenje na življenje. Tudi to opazimo, da se vsi božjepravni elementi cerkvene ustave v vseh dobah niso enako močno uveljavljali; da je torej tudi v tej smeri opaziti razvoj. Božje-pravne elemente cerkvene ustave je uzakonil pač Kristus, toda izvajali so ustavo ljudje, ki so odvisni od časovnih, krajevnih in socialnih razmer in ki
pri njih prihaja v poštev tudi osebna nadarjenost, izobrazba in energija.
Med omenjenimi božjepravnimi ustanovami v ustavi katoliške cerkve je tudi papeštvo, ki je za to ustavo vsaj v razmerju do drugih cerkva najznačilnejša njena ustanova. Zajeti v celoti pomen papeštva za organizacijo cerkve prav radi njegovega daljnosežnega vpliva ni lahka reč. Še težje pil je pravilno in objektivno presojati delovanje papežev v cerkvi, in najtežje, če ne sploh nemogoče, pa je pravično soditi življenje in delo živečega papeža, ker še ni odmaknjen v zgodovino.
Najtočnejšo pravno označbo papeštva podaja kan. 218 cerkvenega zakonika, ki radi svoje preciznosti in radi številnih historičnih reminiscenc zasluži vso pozornost. Nič manj kot 112 cerkvenih odlokov je naštetih med pravnimi viri za ta k&non, v katerem je vsaka beseda skrbno pretehtana, kot malo kje kakšna. Po tem zakonskem členu ima papež v cerkvi najvišjo oblast v stvareh, ki se tičejo vere, nravnosti, uprave in vodstva cerkve po vsem svetu. Njegova oblast je redna in neposredna tako napram vsem škofijam in vsaki posebej kakor napram vsem škofom in vsakemu vereniku posebej. Papež je v cerkvi najvišji zakonodavec, vladar, nadzornik, učitelj, duhovnik, sodnik in predstavnik. Njegovo oblast omejuje le božji zakon in~~namen cerkve.
Iz povedanega jasno sledi, da je papeštvo bistven element v ustavi katoliške cerkve. Brez njega si ne le dejansko ne moremo misliti katoliške cerkve, temveč se tudi pravno zruši vsa njena ustava, zgrajena na strogem monarhičnem načelu. Da pa je papeštvo tudi božjepravna ustanova, dokazujejo biblični teksti, ki pripovedujejo o veliki Kristusovi obljubi Petru, da ga 1k> postavil za skalo cerkvi in mu bo dal ključe nebeškega kraljestva (Mt 16, 18—19), in da je Kristus to obljubo tudi izpolnil, ko je trikrat slovesno naročil Petru: Pasi moja jagneta, pasi moje ovce« (Jan 21, 16 do 18). Genialno a vendar preprosto kakor za otroka je Kristus s tem v podobah obljubil in ustanovil papeški primat v cerkvi.
Zadnji razlog, zakaj je Kristus zgradil cerkev na Petrovem primatu, je pač njegova volja. Ni dvoma, da bi bil mogel Kristus cerkev drugače organizirati. Toda ne gre nam za to, kaj bi bil Kristus mogel storiti, temveč za to, kaj je dejansko storil-Ce pa ex post premišljamo ta korak Njegove volje.
uvidimo, človeško govorjeno, močne motive, ki govore zanj. Enotnost v veri, oznanjevanju evangelija, v upravi cerkve in v vodstvu duš je v monarhičnem sistemu, ki je izveden do skrajnosti, bolje zagotovljena kot v zbornem sistemu.
Pri proučevanju papeštva kot ustanove moramo upoštevati, čeprav pustimo ob strani delovanje papežev, zgoraj nakazano zvezo božjepravnega elementa s človeško usodo. Le tako je razumljivo, zakaj se je v različnih časih papeštvo v cerkveni organizaciji različno javljalo, ko se samo kot božjepravna ustanova v bistvu ni moglo spreminjati. Če se torej v modernem času zlasti od vatikanskega koncila iz 1. 1870 dalje uveljavlja papeštvo v cerkveni upravi vedno bolj, če se cerkve-
na administracija centralizira in zahteva papež vedno točnejšo evidenco nad celotno cerkveno upravo, ne moremo reči, da se je cerkvena ustava v temeljili spremenila. Prav tako ni mogoče reči, da sta spremenila cerkveno ustavo papeštvu v prid v visokem srednjem veku Gregor VII. in Inocenc 111. ko sta močno uveljavila papeško oblast, ali da je spremenil cerkveno ustavo Nikolaj 1. sredi
9.	stoletja, ali Leon I. sredi 5. stoletja, ko se je papeštvo prvič javilo v vsej svoji moči. Božji temelj, ki je osnovan v citiranih bibličnih tekstih se ni spremenil, pač pa so v delovanju in uveljavljanju papeštva radi časovnih razmer in osebnih lastnosti papežev inistopale dobe, ko je papeštvo rastlo, in dobe, ko je papeštvo padalo.
Cerkev obsoja kapitalizem
Človeška družba je danes desorganizirana. Njen razkroj se vrši v dveh smereh: v politični in gospodarski.
Na političnem polju opažamo naraščajoči nered v neprestanih vladnih in ustavnih krizah, v razpadanju rednega strankarskopolitičnega življenja, v propadanju spoštovanja do političnih ustanov, v korupciji i. t. d.
Na gospodarskem polju smo doživeli ta čuden paradoks, da blagostanje rodi okrog sebe le nesrečo in socialno zlo. Torej kriza parlamentarizma, d e m o k r a c i j e in k a p i t a -
1	i z m a.
Medtem ko se delovne plasti ljudstva, tako kmetskega kakor delavskega v prvi vrsti l>avijo s krizo kapitalizma, ki je razdejal vse redne gospodarske odnošaje, ki vidijo da je danes v vseli državah sveta kakih par sto bogatih družin, ki državo in ljudstvo vladajo, vidijo bolj zaslužke industrije, ki bogatijo nekaj redkih, množicam pa ne dajo življenskih možnosti — pa je za bolje situirane meščanske kroge večje važnosti politična anarhija.
Tretje dejstvo, ki ga nikakor ne smemo prezreti, je nesoglasje med stališčem, ki ga je zavzela Cerkev v svojih velikih razlagah o potrebah in nevarnostih našega časa in med stališčem, ki ga ponekod dejansko zavzemajo posamezni katoličani. Cerkev v prvi vrsti skrbi gospodarska kiiza, posamezni katoličani pa ponekod prvenstveno pomagajo celiti rane, ki jih seka politična kriza naše dobe.
Značilno je že to, da sv. oče ni posvetil nobene okrožnice politični krizi, medtem ko je namenil krizi kapitalističnega režima najvažnejše okrožnice svojega plodonosnega pontifikata. Sv. oče je sploh postavil pred vse krščansko vesoljstvo moralno vprašanje kapitaliz m a. Politične ustanove so vprašanja tehnične narave. Zlorabe niso nujno posledice teh ustanov, ampak posledice moralne pomanjkljivosti oseb, ki jih vodijo. Čisto drugače pa je s posledicami, ki jih povzročajo zlo-rabe kapitalizma. Kapitalizem v svojem prvotnem Pomenu, v kolikor znači sodelovanje snovi in dela, ni nujno nemoralen. Toda v razdobju zadnjih 50 let je delo tako usužnjil kapitalu, da je postal nemoralen in predstavlja, kot beremo v encikliki Quadragesinn> anno kršitev reda< ter že s tem, da obstoja in deluje, čisto naravno greši proti moralnim zakonom. Kapitalizem v današnji obliki krši r©d na dva načina: 1. ker izkorišča človeka, ‘2. ker uvaja diktaturo v gospodarske odnošaje.
I.	Red je kršen, pravi sv. oče, »Če ,kapital’ najema delavce ali proletarski razred za ta namen ®li pod tem pogojeni, da bi se podjetje ali sploh v»e gospodarstvo ravnalo po njegovi volji in v njegov prid, brez ozira na človeško dostojanstvo delavcev, na socialni značaj gospodarstva, na socialno pravičnost in občo blaginjo . Zato moramo obsoditi sistem, ki mu je pri vsem gospodarskem
udejstvovanju najvišji pogon le dpbiček, ne pa socialna korist in uporaba, in ki splošni blagor enostavno hladno žrtvuje koristim posameznikov, n. pr. če velika železna industrija s svojim časopisjem vzdržuje po svetu neko vojno razpoloženje, ki ne služi občnemu blagru, nego samo proizvodnji njenih tovarn in dobičkom, ki jih bruha iz sebe.
II.	Sv. oče pravi: »To samodrštvo je najhujše pri tistih, ki imajo v rokah denar, z njim gospodarijo nad posodo in kreditom in tako nekako upravljajo kri, ki po njej vse gospodarstvo živi, imajo v svojih rokah takorekoč dušo gospodarstva, tako da proti njih volji nihče niti dihati ne more.« Sv. oče je zopet jasen. Nemoralna je tista moč, ki jo izvajajo nekateri redki finančniki nad vsem denarjem, ki jim je bil zročen samo v uporabljanje, nemoralna je moč, ki jo zlorabljajo nekateri denarniki, ki so se vsedli za vrat državi, to je milijonom ljudi, ki s težavami plačujejo velike davke. Nemoralna je moč, ki izročuje široke plasti ljudstva na milost in nemilost trustom, oziroma nekaterim bogatini družinam in ki vlade takorekoč zapira v svoje tresore. Nemoralna je moč tistih redkih, ki so si ugrabili celo zemljo in delijo takorekoč kri delavcev m e d svoje delničarje.
Takšen je nauk Cerkve o kapitalizmu. Neizprosen je, j a s e n in udaren. In kakšen je dejanski odpor posameznih katoličanov proti kapitalizmu? Ne smemo pozabiti onih številnih, ki so na socialnem ali političnem polju izvajali ta nauk, tudi vseh socialnih tečajev in posameznih predavanj po društvih in strokovnega gibanja katoliškega delavstva ter velikih zaslug katoliškega tiska ne smemo pozabiti. 'Poda mislimo na povprečnega katoličana meščanskega duha, ki je član močnih organizacij, katere razpolagajo s tiskom, ki poveljujejo volilnim skupinam, ali se mi gospodarskem polju raztezajo na široka področja, ali tudi na tako imenovanega kulturnega delavca čestokrat ne — ki se v boju proti kapitalizmu v smislu navodil sv. očeta niso preveč utrudili. Tu se je treba zganiti! Na krivičnost se ne smemo navaditi kot n a n e k a j neizogibnega!
Treba je tudi povedati, da katoliški tisk vseh dežela morda prešibko opravlja svoje naloge. Zdi se, da v i d i v s e polno drugih problemov, samo tistega, ki naj ga po želji sv. očeta obravnava na prvem mestu kot najbolj kričečega, le tako redko vidi in še takrat mora biti vse polno ozirov na desno in levo. Na žalost tudi vsega povedati ne sme in ne more. Prepovedano je namreč danes marsikje povedati, koliko miljonov narodnega premoženja so stale po svetu razne korupcijske afere in lopovščine velikega stila. Tak prisiljen molk škoduje Cerkvi, ker jo po nedolžnem kompromitira in ker demoralizira javno vest.
Danes, ko se odpirajo pred nami jasne fronte, ki jih je začrtala Cerkev, je treba stopiti v nje
nimski dvorani, ki so jo zagrebški Slovenci popolnoma zasedli. Otvoril jo je predsednik »Danice« tov. Suhadolc, s kratkim, načelno važnim govorom. Naglasil je, da se zagrebški Daničarji živo zavedajo, da jim je poleg strokovne izobrazbe neobhodno potrebna tudi temeljita duhovna izobrazba, katero jim skuša nuditi društvo. Ta je potrebna tudi zato, da lahko vršijo še drugo važno nalogo: skupno s Slomškovim prosvetnim društvom idejno voditi in združiti vse katoliške Slovence v Zagrebu. Dva tabora sta, tako je poudaril tov. predsednik, ki se bojujeta za svet ter za sleherno človeško dušo. Eden za Boga in drugi proti Bogu. Slovenski narod se je ohranil samo zato, ker je skozi vsa stoletja bil neomajno vdan katoliški veri. Le tako je mogel 1.000 let uspešno odbijati vse napade, le tako se bo tudi v prihodnjosti ohranil. Med obema taboroma stati ne moremo. Hočemo biti dosledni katoličani na vseh j>oljih: kulturna, socialna in gospodarska vprašanja bomo reševali po katoliških načelih. Strniti hočemo vse pozitivne sile v močno katoliško fronto. Za resnico in pravico moramo biti vsaj toliko vneti, kot so nasprotniki za svojo laž. Končno je tovariš predsednik še izjavil: Zagrebški Daničarji, po številu okrog 50, smo brez izjeme odločno katoliško orientirani; vijsoko spoštujemo cerkveno avtoriteto in vse naše delovanje hočemo usmerjati tako, da bo v skladu z nauki Cerkve. Naše geslo je: katolicizem in slovenstvo. — Sledila je igra ;Konec poti«, ki so jo člani izredno dovršeno uprizorili. Zapustila je pri vseh globok vtis. — Po prireditvi se je vršil družabni večer, na katerem so imeli zastopniki društev pozdravne govore. Kot prvi je govoril predsednik Slovenske dijaške zveze, ki je naglasil, da smo Ljubljančani z veseljem in zadoščenjem sprejeli govor predsednika Suhadolca; s tem je zagrebška Danica jasno izpovedala svoje stališče. Razblinila je tudi vse govorice, češ da zagrebški Daničarji ne soglašajo s svojimi tovariši	v Sloveniji	in	da	ho-
dijo svoja pota. Konstatirali pa smo baš nasprotno: ista ideja totalitarni katolicizem nas druži v nerazrušno skupnost. Sledili so	pozdravni	govori	za-
stopnikov Akademske zveze, Danice,	Zarje, Savice	in	Bi-
strice. — Želimo Danici čim lepšega razmaha!
SREDNJA SOLA
Novo	mesto nas	ni	varalo.
Čas, ki smo ga doživljali v preteklosti in ga doživljamo v sedanjosti, je težak; težak posebno za mladino, ki nikoli ni pričakovala, da se morejo med našim narodom skrivati ljudje, ki jim je na poti njegovo katolištvo, njegov jezik in kultura, ki jih hočejo nadomestiti s tujimi ideologijami. V stiski polpreteklih let smo se notranje dovolj okrepili, da bomo lahko z odločno gesto zavrnili novega sovražnika, ki si hoče z zvijačami utirati pot med slovensko mladino in slovenski narod. Posebno pa nas veseli, da je v dnevih negotovosti in kolebanja, v dnevih, ko so nekateri že odpadali, drugi pa popuščali v načelih in že začeli misliti na kompromise, z našimi najhujši-
mi idejnimi sovražniki, stopila na plan »Straža v viharju", ter v vseh teh vprašanjih zavzela stališče, ki je vredno njenega imena. Postala je res straža katoliških načel, straža proti modernim zablodam, straža v borbi- proti najhujšim zatiralcem naravne človeške svobode. V Straži smo začutili, da nas je mnogo, da naš narod še ni zapisan smrti, da je še kipeče zdravje v njem, saj se je proti izrodkom in najhujšim zmotam današnje dobe dvignila vprav mladina, ki je intuitivno spoznala, kam drvi današnja doba. Tok mlade moči in zanosa se je po Straži razlil po vsej slovenski zemlji. V Ljubljani je zdravje, je zatrepetalo v nas novomeških študentih. Bratje, mi smo vas veseli, ponosni smo na vas, le dvigajte zastavo in ne omagajte, če vas bodo bičali in obrekovali; za vami bo prišla nova četa, ki komaj čaka, da pride na po/.o-rišče in vam pomaga pri vašem delu! Zaenkrat se še pripravljamo doma v kongregaciji in polna je naša kongregacijska kapelica ob mesečnih sestankih kot še ni bila nikdar. Straža pri nas stoji neomajno, ker v naših dušah nam njen klic gori, gori za vse lepo in dobro. Na stražo hitimo, na stražo za vero našo, na stražo za m i -sel našo in za ljubezen do Boga, svobode in krvi.
Uredništvo »Straže v viharju razpisuje dve nagradi, prvo v znesku 30 Din, drugo v znesku ‘20 Din, za dve najboljši pesmi, oziroma nagrado 50 Din za najboljšo leposlovno prozo (obseg približno eno stran lista). Rok tekmovanja, ki se ga morejo udeležiti samo srednješolci, je 15. marec. Nagrajena delca bodo izšla v eni naslednjih številk. Pričakujemo bogate izbire.
K1JIGE
NEKAJ LITERARNIH
DROBTIN
Dom in svet 1935. S precejšnjo zakasnelostjo je končno zaključeno 48. leto leposlovne revije »Dom in svetr.. Kakor so uredniki sami povedali, je temu več vzrokov. Vsekakor gmotna stran ni zadnja. K temu je prišla še prevelika zaposlenost urednikov. Kljub vsem težavam je Dom in svet ostal na nivoju, kot je taki reviji primeren. Pretežno je DiS ohranil staro sotrudništvo. Za prozo Bevka, .lalna, Preglja, Finžgarja, za poezijo pa Faturja, Jarca, Pogačnika, Ellerja in Kocbeka. Poleg teh je dobil še nekaj novih moči. Beličiča kot prozaista in Stanka Vuka. Po 'daljšem času se je zopet oglasil Anton Vodnik s tremi pesmimi v zadnji številki. Večino prispevkov je ocenila že tekoča kritika. Jalnovi Preroki so bili proglašeni za	naj večji
uspeh leta, Finžgar jeva Sibirija kot fragment, ki naj služi za vzor mladim socialnim pripovednikom, dasi tega ne zasluži. Od Fižgarja smo pričakovali več. Med pesmimi so brez dvoma najboljše Faturjeve in Vodnikove, ostale nimajo kake trajne literarne vrednosti. O znanstveni in filozofski prozi nam ni mogoče govoriti. Ne da bi podcenjevali vrednost ostalih prispevkov, si hočemo na kratko ogledati le Bevkov roman •Ubogi zlodej , roman, ki je izhajal v DiS (Ive leti in ki je z zadnjo Številko zaključen, ki
brez kompromisov. Če jo nasprotnik napada, naj jo napada zato, kar je zakrivila sama, ne pa za to, kar so zakrivili njeni neposlušni sinovi.
Mladina se bo s sv. očetom in s Cerkvijo odločila za brezkompromisni boj proti glavnemu krivcu socialnega in gospodarskega razdejanja,
proti kapitalizmu. Kadar bo to polje očiščeno in bodo upostavljene — najprej v srcih — prave norme krščanskega družabnega reda, bo še časa dovolj za reševanje manjših problemov, ki ne lx>do več tako težki, ko se bo človek iz zveri zopet spreobrnil v krščansko bitje.
Slahanovslvo
V	osmi številki našega lista smo v članku »Nova sovjetska agraimi politika« ugotovili, da je moral ruski diktator Stalin uvesti nekatere nove gospodarske oblike, ki so v velikem nasprotju z Marks-Leninpvim teoretičnim komunizmom. Danes si bomo ogledali nov poizkus, kako se hočejo sovjetski voditelji rešiti z ustvaritvijo neke nove mistike in z • o k t r o i r a n j e m j a v n e g a m n e n j a v prid no v e mu gibanju — s t a -liano vst vu. Žurnalistična ekspanzivnost sovjetske lažikulture mora pomagati tam, kjer je narava
i	dpovedala. Nova mistika naj zakrije delavstvu oči, da ne zapazi, kako je izkustvo izpričalo neresničnost komunistične doktrine. Ruški delavec mora dobiti nove injekcije, da more vzdržati pri židov-sko-sovjetskem eksploatacijskem eksperimentiranju. Tako je l ilo s subotniki, udarniki, odličniki, tako je s stahanovci.
Kaj je stahanovslvo?
Stahanovstvo je posebni način dela, ki ga je začel 29-letni rudar Aleksi j Stahanov v premogovnem rudniku Doneč. Stahanov je nakopal normalno 7 ton premoga v šestih urah. Dne 30. avg. 1935 pa je nakopal v istem času 102 toni. Dne 3. dec. 1935 piše Journal de Moscow«, da je nakopal rudar Mačekin v rudniku Molotov 1466 ton v šestih urah. Ta sistem, ki obstoji v mehanizaciji, racionalizaciji dela, na principu ekonomske izrabe časa in prostora, stroge delitve dela itd., je prešel polagoma tudi v druge rudnike, v razne panoge industrije, poljedelstva, obrti, transporta itd. Sovjetsko časopisje vam vsak dan postreže s fantastičnimi številkami o čudovitih rekordih stahanovcev.
Med ruskimi delavci je padlo navdušenje za komunizem. V petletkah predvidena stopnja industrializacije in kolektivizacije je v nevarnosti. Nova mistika sta ha novskega gibanja mora zato služiti kot pogonska sila za socialistično propagando. Za porast entuziazma in zaželjene psihoze morajo služiti rdečim mogotcem vsa razpoložljiva sredstva: razprave, kongresi, ljudska zborovanja, članki, ladijska predavanja, gledališče, letaki itd. Stahanov-stvo mi j torej poživi sovjetsko industrializacijo, naj zviša produkcijo. Vprašanje, kako daleč bi se v slučaju porasta stali a novskega gibanja lahko produkcija zviševala in ali se bo v diktaturi držav-nega kapitalizma lahko delovni čas vedno krajšal in mezde sorazmerno s stopnjevano aktivnostjo dela rastle, ostane pri tem odprto in nerešeno.
Delavci in stahanovslvo.
Večina ruskega delavstva sovraži stalianovsko gibanje. Stahanovci tvorijo v Rusiji ostro ločeno in privilegirano kasto, ki šteje kakih 3000 članov. Za to kasto stoji silna kampanja javnega mnenja in vsemogočni državni aparat. Stahanovci si lahko privoščijo pošteno obleko, hrano in luksus, ostali delavci pa morajo stradati in gladovati. Intenzivno delo stahanovcev zahteva močan telesni in duševni napor, ki ga povprečni delavec ne vzdrži. Ruski delavci se sprašujejo, ali bi se v slučaju, da bi se vsi pridružili stahanovcem, mogle zvišati tudi plače. Prepričani so, da ne. Mnogotere izkušnje jih uče, da je stahanovstvo le novo propagandno sredstvo, zato se nni upi ni jo, celo ubijajo posamezne stahanovce, jim kvarijo in kradejo orodje, jim na-
gajajo ter jih skušajo onemogočiti kot izdajalce resničnih delavskih interesov.
Tudi francosko marksistično Časopisje je do stalianovstva zelo rezervirano in nezaupljivo. Francoski marksisti pravijo, da stahanovstvo ni nobena novost. Socitlistični »Le Peuple« piše 14. dec. 1935: S tehnične strani stahanovstvo ni noben čudež. Vse, kar (stahanovstvo) prinaša, kapitalistična industrija že pozna. Gre tu za empirične poizkuse, ki se približujejo taylorizmu, toda brez metodične analize ritma v delu. Če mu hočemo najti točnejšo primerjavo, je treba pogledati le izkušnje, ki jih n. pr. naši zidarji prav dobro poznajo...« Nadalje jih odbijajo bajne rekordne številke o uspehih, ki da jih stahanovci dosegajo. Z vsemi pripomočki moderrte tehnike in po najizkušenejših metodah stroge delitve iu racionalizacije dela« — tako pravijo francoski rudarji — »ne moremo izkopati v 6 urah nad 100 ton premoga.« »Le Populaire« (marksističen) 26. dec. 1935 pišei »Kljub dobrim in slabim razlogom, ki bi jih mogli navesti v opravičilo taki obliki propagande, bi bili raje, da bi nam Rusijo predstavili drugače, kakor s fantastičnimi številkami, drugače kakor z legendami in čudovitimi pripovedkami. V isti številki tega lista pravi neznani pisec, da ve, kako ga bodo proti tem očitkom zavrnili. Ruski delavci da delajo zase in ne za kapitalistične delničarje, zato delajo z entuziazmom. Toda — tako nadaljuje — odlični stahanovci prejemajo dodatne rublje in uživajo privilegije. Pa drugi, ki rove z opaži opremljajo, ki gradijo nasipe, odvažajo premog, ki pomagajo tem rekorderjem in jim omogočajo rekorde, kakšna je njihova plača, kje so njihovi privilegiji? In vendar so le ti pravi poklicni delavci, oni drugi so rekorderji.
Prava slika.
Donos povprečnega ruskega delavca je majhen. Velika industrijska podjetja se ne morejo vzdrževati sama, ampak mora kriti država njihove stroške iz drugih sredstev. Stahanovstvo pa naj bi bila gonilna sila, ki bi zvišala produktivno moč ruskega delavca, odstranila lenobo, polovičarstvo, neizkušenost, nestalnost v določeni stroki itd.
Glavni vzrok stalianovske propagande pa je absolutna potreba po zvišanju delavskih plač. Ma-terielno stanje ruskega delavca postaja neznosno. Mesečno zasluži 150—250 rubljev, Ik>1 je plačani nekoliko več. Kako naj s tem živi, ko pa že en par čevljev stane 200 rubljev. Kje je hrana, obleka, da o drugih potrebah ne govorimo? Življenje ruskih družin je obupno. Družinski proračun se za silo uravnovesi le, če je tudi žena nameščena. Sta-lianov ni iskal drugih delovnih metod iz ljubezni ali svete l>oljševiške stvari«, ampak iz potrebe po kruhu iu povečanju zaslužka.
Tragika ruskega delavca je v tem, da njegovo neznosno stanje izrabljajo židovsko-sovjetski izkoriščevalci ruskega narodnega premoženja v svoje namene, pri tein pa mu pridigajo, da se bori za interese delavskih mas. Stahanovstvo je dokaz ne-vzdržnosti komunističnih načel in je v bistvu posnemanje kapitalističnih metod (taylorizem!). Ru-deči ruski in rumeni zapadni kapitalisti pa kažejo na uspehe stahanovcev in pritiskajo na ostale delavce, naj tudi oni toliko proizvajajo, pa bodo !*)-lje plačani...
Koroški Slovenci
Nekaj misli iz predavanja predsednika koroškega kluba:
Podoba je, kakor da smo zadremali, da prav nič ne vidimo, kako tam gori onstran Karavank vene kri naše krvi, katero je »pravica«, ki le z mogočnimi bataljoni maršira, odtrgala od našega narodnega telesa. Zato je prav, da si vsaj malo osvežimo zgodovino koroških Slovencev pri plebiscitu, ki je — kakor celotna koroška zgodovina sploh — vsa prepletena z borbo proti germanizaciji in nemški mentaliteti.
Po plebiscitu, ki je bil izveden v zelo čudnih okoliščinah, je prišlo pod Avstrijo kakih 100.000 Slovencev. Od teh je polovica narodno zavedna, četrtina mlačna, med zadnjo četrtino pa spadajo re-negati — večinoma polinteligenti, ki so hujši sovražniki in preganjalci Slovencev, kakor Nemci sami. V demokratični dobi avstrijske republike so nastopali koroški Slovenci vseh prepričanj enotno in so se posluževali demokratičnih ustanov bodisi v politiki, bodisi v gospodarstvu. Pri prvih volitvah (po plebiscitu) so dobili dva slovenska poslanca. Nasprotno pa so koroški Nemci vseh svetovnih naziranj združeni v Heimalbundu, v katerega so že pred plebiscitom stopili zastopniki vseh nemških strank. Heimatbund še deluje in pospešuje germanizacijo na slovenskem ozemlju. Ko je bila v Jugoslaviji aktualna ureditev od-nošajev nemške narodne manjšine, so tudi na Koroškem vse nemške stranke podpisale predlog za kulturno avtonomijo koroških Slovencev. Ko pa so bili Nemci pri nas saturirani — in na to so čakali — je predlog za kulturno avtonomijo koroških Slovencev zaspal.
Dobo avstrijskega a u t o r i t a, r n e g a režima označuje borba proti marksizmu in narodnemu socializmu. Slovenci so šli z vlado in so pri obeli revolucijah dokazali svoj patriotizem. Slovenski re-negati, pravi gadi, ki si jih je vzgajala Avstrija, so se vsi postavili na proti reži insko, hitlerjevsko stran. Pokojni kancler Pollfuss je pač obljubil, da bo z renegati presekal, pa je prezgodaj umrl. Po ponesiečeni rjavi revoluciji so vsi ti protidržavni elementi stopili v režimske organizacije, odkoder sipljejo ogenj na Slovence, katerih patriotizem je Avstrija v najkritičnejših časih dobro preizkusila.
Imamo pa še nekaj svetne inteligence. Koro-
ških bogoslovcev je sedaj sedem. Po plebiscitu smo zgubili 42 slovenskih duhovnikov.
Šolstvo. Koroška deželna vlada je skoraj popolnoma ukinila slovenski pouk na ljudskih in srednjih šolah. Pred leti so uvedli na celovški gimnaziji madjarščino kot obvezni jezik namesto slovenščine, dočim se poučuje slovenščina le kot prosti predmet za nemške dijake. Prej smo imeli na Koroškem dve privatni (Št. Rupert in Št. Jakob) in okroglo 80 utrakvističnih šol. Danes sta na Koroškem le dva slovenska učitelja in 4 utra-kvistične šole, kjer se še vrši celo prvo leto pouk v slovenščini. Ponemčenih je 2!) šol, po ostalih šolah pa kakih 6 tednov poučujejo deco v »koroškem dialektu«, dokler se za silo ne privadi nemščine. Slovenski katehet mora najprej naučiti otroke latinice, da lahko berejo slovenski katekizem. Na celovški gimnaziji je kakih 60 navdušenih slovenskih srednješolcev. Slovenskih koroških akademikov je dvanajst.
Društven oživljen je koroških Slovencev je precej živahno. Mnoge naloge, ki bi jih morala izvrševati šola, padejo tam na slovenska društva, saj morajo nosili vso težo izobraževalnega dela. Na Koroškem je 83 novoustanovljenih pevskih odsekov, številni cerkveni zbori, 4 ženski zbori, 6 tamburaških in 3 gasilska društva s slovenskim poveljevalnim jezikom. Dekliška, društva so podrejena dekliški centrali v Celovcu. Obstoja še društvo diletantov, snujejo pa se športna društva v Podjuni.
Zemlja je trdno v rokah slovenskega kmeta. Vlada je sicer naselila kakih 120 po večini protestantskih rajhovskih družin, ki so bile pozneje središče hitlerjevske propagande. Slovenski kmetje so organizirani v Kmečki zvezi so po večini trdni in stanovsko ponosni. Kreditnih zadrug imajo Slovenci 32, poleg teh pa še nekaj živinorejskih in eno prodajno.
Koroški slovenski rod je v svojih osnovali zdrav in klen. Če avstrijska statistika uradno prizna samo 24.857 Slovencev, še to ne pomeni, da jih ni 100.000. Nemci naj računajo s tem, da je Koroška za nas realno vprašanje in da ne bomo nikdar dopustili, da bi se na koroških tleh ponovila zgodovina Polabskih Slovanov.
NeRaJ glos R bedi sovjeisRe družine
(Konec.)
Protidružinski refleks sovjetske doktrine je prodrl s posebno ostrino na dan tudi v vprašanju sklepanja zakonov in ločitve.
Sovjeti so se takoj spočetka začeli z vso silo boriti zoper versko poroko. Z raznimi ukrepi se jim je to v veliki meri posrečilo. Tako so premaknili zakon z njegovega globokega temelja in pospešili neizogiben proces moralnega razkroja. Poroka je postala goli formalni akt, le vpis v civilno knjigo. Dostavi, da si zakonca ne dolgujeta zvestobe, da je celo bivališče zakoncev postavljeno izven vprašanja, pa -boš imel celotno sliko ... Tudi ločitev je zgolj formalnost.
Dva ruska humorista Uf in Petrov sta objavila v Pravdi 7. jun. 1935 članek o materinstvu, kjer pišeta doslovno:	Pri nas je poroka kaj lahka
stvar, ločitev še lažja. Da povemo golo resnico, lažje je ločiti še nego pravilno izpolniti prijavni listek, dobiti koristno pojasnilo ali kupiti na deželi petrolej. Lahkoča, ki jo zlorabljajo!«
Gotovo je, da je ločitev še lažja ko poroka. Za poroko je treba vsaj dveh; zadosti je pa že ustna izjava enega zakonca za ločitev, še točneje — zakonca se moreta ločiti brez kakršnekoli predhodne, tudi ustne izjave.
Odnosi med moškim in žensko so torej dobivali v družinskem življenju svojevrstno lice, ki nam ga kaj dobro pokažejo statistike. L. 1925 se je 29% moskovskih civilno poročenih parov tudi cerkveno poročilo; v 1. 1935 je to število zdrknilo pod 0.5% (0.3% v prvih petih mesecih leta). Vrnimo se k civilnim porokam. Med 1911 in 1913 je bilo povprečno število porok 81 na 10.000 prebivalcev letno. L. 1924 je naraslo to število na 109. Slednjič so I. 1934 v Moskvi (prejšnji številki se nanašata na vso deželo) slavili 125 porok na 10.000 prebivalcev. Nad številom porok se torej sovjeti ne morejo pritoževati. Samo... samo, če je bilo v lanskem maju, da vzamemo en primer, 4.381 porok, je bilo v istem času 2.040 ločitev. In povprečno število 1. 1934 je bilo: 37 ločitev na 100 porok.
Velik vzrok za to nenormalno stanje je razviden iz statistik. 21 % nadzorovanih parov se je poročilo, ne da bi se pobliže poznalo več- ko en mesec in 50% žensk se je poročilo pod 20. letom. In za zaključek navedimo nič manj poučno številko: več ko 30% ločitev gre na račun »neskladnosti značajev . Ob naravnost presenetljivi, da ne rečemo rekordni možnosti poroke, se ne smemo temu čuditi.
ga pa kritika v celoti še ni ocenila. Lukež Pečar — ubogi zlodej, kakor ga ljudje imenujejo, je nekoliko omejen, a sicer dober in pošten človek; toda kljub temu že od mladosti objekt preziranja in zasmehovanja (Vaška krutost!) Seveda ta stvar ne ostane brez vpliva nanj. Postal je nezaupljiv do vseh, čutil se je že zgodaj inferiornega, nikjer ni našel več odkritega srca. Odtod njegov prav poseben pogled na svet. Ze kot otrok je moral od doma. Prav za prav čisto slučajno in nepričakovano je dobil lo, o čemer je vedno sanjal, a o čemer je bil tudi trdno prepričan, da nikdar imel ne bo: ženo! Rozalka, sicer res malo omejeno, a vendarle ženo.
Z njo še košček zemlje, hišo, kravo in — otroka. Torej prav vse in še več, kot si je želel. Delal je kot živina in živel z ženo v popolni harmoniji. To mirno potekajoče življenje mu prekine nenadna nesreča. Sekal in trebil je drva, — med tein pa mu odpeljejo ženo v norišnico. Da je znorela, so rekli, in se mu smejali. Niti hčerke Pavliniče in krave mu niso pustili. Utemeljevali so, da mu zastonj nihče ne bo redil otroka. Ko mu Košan pokosi še travnik, je Lukežu preveč. Zdi se mu, da vse preži le na njegovo zemljo. Odtod pa njegova nesreča. V omotični razburjenosti zažge Košanu kopico dračja. Požar se razširi, Lukeža odpeljejo v zapore. Po nekaj mesecih se vrne in dobi Rozalko že doma. Sreče in zadovoljstva ni več. Rozalka se je čudno spremenila v odnosu do njega. Poleg tega lakota; Lukež hodi v brezdelju okoli, a jesti vendar hočejo: on, ona in ono. Zato nesoglasje. Še nova epizoda, ki postane za Lukeža usodna. Dobil je delo. Smreke hodi sekat. Od jutra do večera, vsak dan. Zena je sama z otrokom doma. K njej začne zahajati Frelih, meščan, ki nadzoruje delavce. Lukežu se posmehujejo, da vse vre v njem. Frelih se ga zboji in odide v mesto. Rozalka za njim. Sama! Pavlinca pa joče doma. Lukežu je neznosno. Povsod posmeh, lačen otrok, a žene nikjer. Rozalka se povrne. Pojavijo se znaki abnormalnosti. Lukeža sovraži in se ga boji. Ko spi, ga s polenom ubije. Zakaj? »Ne bo me tepel. Ubila sem ga,« je njen odgovor, dasi je ni tepel. Roman je torej snovno življenjska zgodba Lukeža Pečarja in " njegove žene. Obadva sta si silno podobna, samosvoja, notranje sorodna in kot taka le malo diferencirana. Kljub tej notranji sorodnosti jih pisatelj končno dovede v disharmonijo, v popolno notranjo ločitev in družinsko tragedijo. Romantična in neverjetna je Rozalkina ljubezen do Freliha, a še tem manj nereseničen se zdi njegov odnos do nje — abnormalne ženske. Boljše, kol osrednji osebi, so očrtane bočne osebe, Rožanec, Mejač in drugi, ki kot taki odločilno posegajo v potek Lukeževega življenja. Roman je osnovno romantičen, kompozicijsko preprost in kaže vse značilnosti Bevkovega pripovedovanja. Krepek naroden izraz, ki prehaja večkrat v naturalistično izrazje, živahen in sočen dialog, močen čut s prirodo in zemljo, poznanje psihe kinečke-■ ga človeka in široka epika.
»Ti si skala.« Akademska zveza je izdala in založila knjižico Ti si skala . Z ognjevito besedo so akademiki v tej
knjigi izpovedali svojo vero v božjo ustanovo papeštva. V današnjem času, ko nas preganja in preveva Katoliški s t r a h«, ali k a t o 1 i š k a s t r a h o p e t n o s t«, je ta beseda prava izpoved katoliškega poguma in katoliški pogum akademske mladine je v resnici dobrodejno zdravilo za bole-havost, za lažiumetnost, za opolzki naturalizem našega časa, kakor se goji senitertja v filmu, narodnem gledališču itd.
Knjižica stane samo 5 I)iii: vsak akademik in vsak inteli-gent naj jo ima!
»V hrvaški luči«. Jutro« z <1 ne 1. februarja 1. 1. je objavilo podobo »Straže v viharju'. v hrvaški luči«; po tej najnovejši informaciji »Jutra« sveti hrvaška luč iz Narodne Omladine« — lista srbijanskih akademikov jugofašistdčne smeri, ki so vpisani na zagrebški univerzi. Ni nam znano, ali je hotelo »Jutro:	s to senzacijo
manifestirati svojo duhovitost ali pa je morda »Jutrov« be-ležkar -farbenblind«.
Popravek: V 9. štev. »Straže« na str. 73 v članku >Sestav krščanske ljudske države« je pomotoma izostalo nekaj stavkov, radi česar bi utegnil kdo napačno tolmačiti omenjeni sestavek, ki smo ga povzeli iz zaključnih misli Žebota C. v govoru na »Tednu Danice«. Pod podnaslovom »gospodarstvo se pravilno glasi točka 2.:
Ker je človek-oseb-nost vir in namen vse živ-Ijenske dejavnosti in ker je neodvisna gospodarska eksistenca pogoj osnovne človečanske svobode in razvoja osebnostnih sposobnosti, zato je brez dvoma ideal prave socialne obnove: gospodarska samostojnost in neodvisnost vsakega človeka. Vsled razvoja modernega gospodarstva in racionalizacije načina produkcije ter že po sami naravi nekaterih gospodarskih panog pa je žali bog dosega naznačenega ideala v izvestnih delih gospodarske produkcije močno ovirana ali celo nemogoča in to predvsem na področju onih gospodarskih panog, ki že po naravi in ustroju svojih produktov terjajo sistem industrijskih veleobratov. Da pa se teža, in hlad sicer nujnega, socialno in moralno pa malokdaj upravičenega samo-delavsko mezdnega razmerja o nr i 1 i, nastopi pred nas nujnost p o -družabljenja (toda ne po-državljenja v komunističnem in kapitalistično-estetičnem smislu, temveč v smislu krščanskega občestveno (organsko - samoupravnega načela). Zato se industrijski veleobrati in rudniki podružabijo (po načelu samoupravne upravičenosti od manjših edinic. navzgor).
OBZORNIK
Sodba »»katoličana o papežu Piju XI. v misijonski deželi. Vodilni list na otoku Ceylonu: The Ceylon Daily News je pisal ob lanski obletnici kronanja PijaXI: »Car Njegove osebnosti, ki ga dojemajo tudi izven Njegove Cerkve, objema ves svet. V 13 letih je postal papež ena najčastitli vejših osebnosti našega časa. Tudi tisti, komur je ideja papeštva tuja, se ne more protiviti njegovi
To neverjetno razbrzdano stanje je napovedal že Lenin. Imel je še toliko časa, da je zagnal svarilni krik in pritegnil prvič pozornost stranke na problem, ki nas zanima.
•Pri nas v Rusiji,« piše Lenin, »polaga velik del mladine mnogo vneme v to, da »preizkuje meščanske; moralo.« Dostavimo, da gre za našo najboljšo mladino, ki moremo od nje mnogo pričakovati. Novo ponašanje mladih se sklicuje na »revolucionarno« in komunistično« teorijo. Toda jaz, ki sem star, se ne dam vplivati od te terminologije. Nikakor nisem nespravljivi asket. Toda priznati moram, da se mi zdi tako zvani »seksualni preporod« mladih — in često tudi starih — nadaljevanje stare meščanske tradicije javnih hiš ...
Gotovo je znana slavna teorija, ki se po njej zdi zadovoljevanje spolnih želja v komunistični družbi, tako preprosto in brez vsake važnosti kot sprazniti kozarec vode. Ta teoiija s kozarcem vode je bila usodna za dobršen del naše mladine... Vendar stvari niso tako preproste. Gotovo je prav, da žejo pogasimo. Toda normalen človek — v normalnih okoliščinah — se ne bo zleknil v blato, da bi pil vodo iz kanalov. Bo mar segel po kozarcu, ki so ga umazale neznane ustnice? ... In socialna stran, ki jo pozabljajo: kajti, piti vodo, to je individualni akt, dočim zadeva ljubezen dveh bitij in celo tretje!... Hipertrofija seksualnosti ne samo da ne veča življenjskega veselja, marveč ga še celo podira.«
Toda treba je bilo, da je popolni moralni razkroj dal čutiti vso nevarnost, ki jo vsebuje za družabni red, da je prišel moralni testament Leninov do »aktualnosti«.
Človek je celota: seksualna demoralizacija je zavzela počasi vse panoge moralnega, socialnega in individualnega življenja. Zanikati moralo pomeni izpodkopati temelj družbi, izročiti jo prej ali slej v neizbežno smrt; o tem so se, dasi ne tako kmalu in šele po nevarnem eksperimentiranju, mogli prepričati tudi sovjetski voditelji. Toda preden so kaj
ukrenili, jih je reakcija zdravih ljudskih elementov, zdrave človeške zavesti, ki se je po dolgih letih blodenj in zmot zbrala ter začela delo poglobitve, prisilila na v uvodu naznačeno pot.
Negacija morale je vodila deželo in režim v zagato. Rdeči učitelji in voditelji so se mogli prepričati, da povojne mladinske generacije enostavno ne morejo vladati. Nepremagljivo dviganje asocialnih in antisocialnih elementov je postavljalo na tehtnico celo vprašanje eksistence družbe kot take. Treba je bilo reagirati, treba je bilo preokreniti smer, preden bi bil socialni nered, ki je sledil moralnem razkroju, preočiten. Žrtvujoč logiko svojega sistema čutu samoobrambe, so se rdeči voditelji odločili, da pospešijo z vsemi sredstvi spontano reakcijo zdrave dežele« zoper kali razkroja in smrti.
Gotovo je imela pri moralnem razkroju slabost človeške narave dokajšen — lahko da pretežen delež. Toda vprašanje je, ali ni bila ta slabost gojena, organizirana, izrabljana. Namesto, da bi zakoniti ukrepi ščitili človeka, so ga še bolj izprijali.
Sovjeti so se torej lahko prepričali, da pot, ki vodi od splava do anarhije, od osebnega nereda do socialnega, ni dolga. V njihov sistem so se jim z vso nujnostjo vsiljevale kategorije dobrega in zlega, kategorije, ki so o njih nekoč trdili, da so le fikcije, ki se jih poslužuje gospodujoči razred za opravičilo svoji tiraniji. Odtod torej vsa poplava za vzgledno družinsko življenje, katerega zgled jim je baje dal Irenin in daje Stalin.
Seveda moramo z vso rezerviranostjo in skepso slediti temu moralnemu preokretu. Za ozdravitev sovjetske družine bi bilo treba zdravega ozračja, ozračja, ki bi ga morala ustvariti popolna preureditev sovjetske zakonodaje in dolgoletna ter potrpežljiva vzgoja sovjetske mladine v čisto drugi smeri nego so jo doslej vzgajali. Predvsem pa je zato potrebna vera. Odnosi med možem in ženo na eni strani ter otroci in starši na drugi bi morali dobiti čisto drugo lice nego ga imajo danes.
Pol in cilj zadružništva
(Krekov Socialni načrt« — nadaljevanje.)
Gospodarski razvoj je kmalu vodil v delitev dela in diferenciacijo gospodarskih panog; nastali so različni stanovi, ki so vsak na svoj način pripomogli k nadaljnemu ne le gospodarskemu, temveč tudi kulturnemu razvoju. Nastop modernega kapitalističnega gospodarstva je v marsičem zavrl njihov razvoj. Res je, da so se z izdelki kapitalističnega gospodarstva okoristili tudi nižji gospodarski sloji — tehnika prodira v kmetijstvo in obrt, kar vodi tudi k zboljšanju produkcije — vendar so slal>e socialne posledice kapitalizma mnogo večje, kakor pa je moderni razvoj in zgolj abstraktno-tehnični napredek nudil nižjim plastem.
Kapitalizem je začel razkrajati in uničevati tudi obrtniške ustanove. Ona stara cehovska enotnost je vedno bolj izginjala, posameznik pa ni imel toliko opdornih sil, da bi se mogel braniti proti naglo napredujočemu gospodarskemu liberalizmu.
Če gledamo v starih obrtniških cehih idejo skupnosti, ki se je morala umakniti liberalizmu, potem vidimo sedaj zopet to idejo v popolnejši, drugi obliki. Svetovna vojna kot posledica imperializma in kapitalizma je opozorila svet in zlasti vse one, ki so videli namen vsega življenja v tehniki in gospodarstvu, na posledice pretiranega en ostransko-teh ničnega (materialističnega) gledanja na svet; še močnejši povdarek je dala posledicam sedanja splošna kriza.
Nujno se je zopet pojavila ideja človeškega stanovskega občestva in poklicne diferenciacije, ki jo je kapitalizem na eni strani uničil v njeni takratni obliki cehovstva, na drugi strani pa jo je nehote in indirektno zopet poklical v živ-
ljenje v njeni popolnejši vsebini, podprti s stanovskimi oblikami zadružništva.
Saj poznate močno moderno gibanje za totalno družabno obnovo v smislu krščanske ljudske drž a v e. Toda danes hočemo nadaljevati z analizo Krekovega asocialnega programa« in spoznati, koliko se je že Krekova zamisel približala modernemu krščanskemu idealu družabne obnove.
Ob nastopu kapitalističnega gospodarstva v stari Avstriji so bili obrtniški stanovi v njej v podobnem položaju kakor po drugih državah ob začetku kapitalizma. Saj so obrtniki povsod večinoma tisti mali ljudje, ki tvorijo s kmeti tako-zvani »srednji« sloj, čeprav se danes že skoro večina obrtnikov in poljedelcev več ne razlikuje glede dohodkov, dela in vsega življenja od industrijskih delavcev. »Srednjega« sloja danes prav za prav ni več, ker bo kmalu popolnoma proleta-riziran! Kapitalistična doba (tako v rumenem kot v rdečem sistemu) pozna samo še dva — ne stanova, temveč »razreda«: kapitalistično-oligarhični in proletartski!
Krek je že takrat videl ta razvoj in propad tudi obrtniških stanov. Zato je v svojem »Socialnem načrtu postavil tudi temelje za zadružno organizacijo. Saj ta svoj načrt imenuje socialni načrt »slovenskih delavskih stanov«, med katere šteje kmetski, obrtniški in delavske industrijske stanove.
Za rešitev obrtniških stanov zahteva — podobno kot smo videli za kmetski stan — samostojne, avtonomne zadruge, ki naj jih oživlja d u h vzajemnosti in medsebojne
ljubezni. Prava medsebojna ljubezen pa je lo krščanska ljubezen; zato mora v teh zadrugah in v njihovih članih krepko zaživeti krščanstvo, ki bo dalo duhu vzajemnosti pravo nepotvorjeno vsebino.
Področje teh zadrug naj bi bilo zelo obširno, mnogo večje kot starih cehov, ki so s svojo nenaravno okostenelostjo in politično-gospodujočim pojmovanjem stanovske ideje in oblik — Herr-schaftstandische Ordnung — ne malo zakrivili izbruh individualizma, ki je v stoletnem razvoju družabno občestvo razbil — atomiziral. Že Krek jim odkazuje celo nekatere napol javnopravne funkcije. Te zadruge vodijo vse strokovne izpite, urejujejo razmerje med pomočniki in mojstri, skrbe za njihovo splošno, posebno pa za strokovno izobrazbo, sprejemajo nove vajence in jih dodeljujejo posameznim mojstrom; določajo tudi pravila za vajence, učno pogodbo in dobo vajeništva ter njihove izpite. Posebno pažnjo morajo zadruge posvečati tudi kvaliteti izdelkov svojih članov. Zadružniki morajo izdelovati dobro in pošteno blago. Pri tem stremljenju se zadruge poslužujejo strokovnih knjižnic* zlasti pa svojih strokovnih šol. Podobno kakor stari cehi, morajo tudi Krekove obrtniške zadruge skrbeti za bolne člane, bodisi za vajence ali pomočnike.
Ker vse delo temelji na krščanski ljubezni in pravičnosti, morajo zadruge pospeševati versko in moralno vzgojo svojih članov. Pomoč pri tem delu jim nudijo katoliška društva (katoliška društva rokodelskih pomočnikov, katoliška delavska društva). Poleg tega morajo zadruge tudi v vseh ozirih podpirati potujoče pomočnike. — To je vzgojno-moralni, notranji delokrog. Zunanji, gospodarski pa naj obsega sledeča zadružna udejstvovanja:
Zadruge skupno nalmvljajo stroje, da tako omgočijo tudi malim obrtnikom koristi modernih strojev; skupno kupujejo surovine, gradijo zadružna skladišča in prodajal nice izdelkov zadružnikov (kako zelo važno!). Za kreditne potrebe članov se osnuje pri vsaki zadrugi poseben kreditni oddelek — »po načelu vzajemnosti«. Kot glavni cilj teh zadrug pa Krek postavlja popolno	osamosvoji tel v
obrtniških sl a n o v. Poseben zakon naj bi določal, da smejo samo te zadruge v večjem obsegu prodajati izdelke malih obrtnikov. Za to naj bi služila že omenjena zadružna skladišča in pro-dajalnice, ki naj bi jih občine, dežela in država oprostile večjih davščin in jim dale tudi druge olajšave. (Zaščita pred neupravičeno industrializacijo obrtnih panog.)
Poleg zahtev po teh zadrugah postavlja Krek še druge mere za rešitev obrtniških stanov, predvsem samostojne obrtne zbornice in obrtna sodišča, ki naj bodo obvezna prva inštanca v vseh zadevah male obrti. Država pa naj malo obrt podpira s strogim nadzorstvom nad konfekcijo, »kjer se z izrabljanjem ubožnih obrtnikov, ki nimajo dela, izdeluje slabo blago v neizmerno škodo krojaškemu obrtnemu stanu; vsak konfekcionar mora imeti usposobljenost za svoje delo; voditi mora izkaz vseh svojih delavcev in njihovega zaslužka pod nadzorstvom zadrug, h katerim spada konfekcijska obrt in pod nadzorstvom države —«. Obrtni pomočniki, ki delajo za mojstra ali podjetnika doma, naj se odpravijo, država naj omeji k r o š n j a r s t v o , izda stroge določbe proti bazar j'e m, »ki so prave go-ljufne pijavke za ljudstvo« ter uredi tudi delo po jetnišnicah tako, da ne l>o v škodo male obrti. Pri vseh strokah se uvede najmanj 36 urni nedeljski počitek; država naj s primernimi zakoni uredi tudi stanovanjsko vprašanje obrtnikov ter jim naj s svojo pomočjo nudi možnost, da pridejo do lastnih domov (pač ideal vseh stanov).
To je m i n i m u m zahtev za rešitev propadajočih obrtniških stanov. Kako je šel razvoj, nam posebno pove današnje stanje teh stanov. Povsod vidimo še celo v zadnjih letih, ko že vlada povsod kriza, prodiranje kapitalizma v vseh smereh. Le malo je bilo teh stanovskih zadrug, ki bi se e d i -
11	e mogle uspešno ustavljati prodiranju kapitalizma. Tudi imamo takozvano zbornico za obrt, trgovino in industrijo. Toda, koliko je storila javnost, država, za rešitev male obrti? Kakor povsod drugod so bila tudi pri nas odprta vrata na stežaj kapitalizmu, ki je tudi obrt skoraj že popolnoma uničil. Tudi za naše domače razmere že velja: obrtniški s t a n ov i so proletarizirani!
Beseda o športu
Šport si je osvojil svet in mnogi se vesele njegovega razmaha. Drugi pa ga gledajo kot zlo, češ da so opazili na mladini njegove kvarne vplive. Toda ni danes naš namen razpravljati o vplivu športa na telo, na človekov fizični razvoj in napredek. Izpregovorili bomo le besedo o odnosu in vplivu športa na moralno in duhovno rast današnje mladine.
Kaj je šport? Šport je smotrno vež-banje telesa, ki človeka krepi, ohranja njegovo zdravje, množi njegovo odpornost in sposolv-nost za telesno ali duševno delo, mu je v razvedrilo in končno pospešuje njegovo lepoto. Vse to pa skuša doseči v skladu z duševnostjo in upoštevajoč vsa človekova svojstva. Šport naj vežba in utrjuje telo, zadovoljevati pa mora tudi človekovo duševno plat in ji vsaj ne nasprotovati. Športu je namen telesna moč in dovršenost, nič manj važna pa mu ne sme biti vzporedna notranja izpopolnitev, namreč krepitev volje, požrtvovalnost, nesebičnost in samopremagovanje. Za redno dnevno telovadbo ali za sistematičen trening je treba volje. Mnogim udobnostim in užitkom se je treba odreči. Moti se, kdor misli, da je samo veselje tisto, ki športnika vzdržuje pri vežbanju. Kes je, da igra veselje tudi tukaj veliko vlogo, kakor pač povsod v življenju. Saj si tudi poklic izberemo, ker čutimo veselje do opravil, ki jih dotični poklic nalaga. A kdo bi si upal trditi, da Poklicne dolžnosti prenaša brez žrtev in težav. Kes
je tudi, da se šport goji običajno le za zabavo. Toda šport, sistematičen in stalen, ki edini more roditi tudi prave uspehe, fizične in moralne, zahteva obilo težkih žrtev, pod katerimi večina tako-zvanih športnikov klone in odneha in sicer prav zato, ker samo veselje ne zadostuje.
Šport hoče plemenite borbenosti in zahteva samopremagovanje. Športnik, ki je n. pr. pri smuški tekmi zmožen na nepošten način skrajšati progo in se tako preriniti na katero prvih mest, ni športnik in je namen športa docela zgrešil. Žal se taki in podobni primeri v vseh panogah športa pogosto dogajajo. Vsakogar sicer boli, če je bil premagan. A pravi športnik bo udušil v sebi tako neplemenito častiželjnost in zavist ter iskreno ponudil zmagovalcu roko in mu čestital.
Ni treba še posebej poudarjati kako je šport, ki se goji pravilno, brez pretiravanja in samovoljnosti, v korist zdravju in kako pametno použiva energijo, ki se nabira v doraščajoči mladini in često ne ve ne kod ne kam.
Zal pa moramo priznati, da šport, kakor se danes ponekod pri nas goji, svojemu namenu v marsičem prav malo odgovarja. Športniki, ki bi jih po pravici mogli nazvati s tem imenom, so skoro izjeme. Mnogo je mladih ljudi, ki so izgubili smisel za vse drugo in se slepo predali športu. Zanemarili so stanovske dolžnosti, izgubili moralo, posuroveli
osebnosti. Toliko je energije, toliko je prikupi ji vosli v njem, da ves svet posluša, ko spregovori. Razsojevalec je, ki ima najfinejši čut za nravne vrednote, pravičnost in svobodo. — Povsod in vedno je na strani dobrega, ki ga vedno brani ... Povzpel se je do duhovnega voditelja Evrope sredi kaosa, ki grozi uničiti ves svet. Papež ne posega niti v politične in socialne zadeve katerekoli dežele niti v medsebojne odnose dežel. Svoj glas dvigne samo, kadar je nravni red v nevarnosti in se zapostavljajo načela božje pravičnosti. Njegova brezpogojna iskrenost je vzvišeia nad vsak dvom. ime Pij... znači pietas«, ki ga odlikuje in ki mu osvoji vsa srca. Toda mi se spomnimo, da se imenuje tudi Ahil, ime, ki je združeno s heroizmom ...«
Die Stimnien der Zeit — časopis za sodobno duhovno življenje — po odredbi državnega in pruskega notranjega ministra ne smejo izhajati od decembra 1935 do 31. marca 1936.
Preimenovanje posameznih zgodnjih zgodovinskih obdobij zahteva Nemec E. Peters. Te nove zgodovinske označbe naj bi bile obvezne za vso Nemčijo. E. Peters predlaga n. pr.: Zgodnja germanska doba namesto »bronasta doba«, visokogerinan-ska doba namesto »rimsko cesarstvo«, poznogermanska doba namesto »doba preseljevanja narodov«, nemški srednji vek namesto »slovanska doba«.
Brezbožniška univerza. V oktobru lanskega leta je bil ustanovljen v Parizu antireligiozni institut, na katerem predavajo profesorji z izrazito brezbožniško tendenco, da bi tako lažje prodrli njihovi nazori med krščanske mase. Ta brezbožniška univerza naj postane ponos antireligioznega gibanja v Franciji. V zvezi s tem moramo poudariti, da so si postavili francoski svobodomi-selci, ki so pred kratkim zborovali v Alzaciji, za glavni cilj, upostaviti polno organizatorično enotnost svobodomiselskega gibanja, tako da IkkIo mogli v kratkem misliti na stopitev z aktivnimi brezbožniki iz Moskve.
AKADEMIČARKE
Zvesta društev francoskih katoliških akademičark. Francoske katoliške akademičarke imajo svojo društveno centralo, ki stoji pod vodstvom K.. A. in je včlanjena v mednarodnem sekretariatu kat. akademikov Pax Romana. Program zveze poudarja predvsem dva cilja: a) religiozno formacijo in poglobitev krščanskega življenja vsake študentke s skupno molitvijo, študijem, notranjo poglobitvijo in b) apostolat na univerzi. Društva kat. akade-niičark so bila ustanovljena v letih 1913—20, 1. 1922. pa so se strnila ta društva v posebno centralo. Gibanje je izšlo iz Hordeaux-a in se je hitro razširilo po Franciji. Skupni kongresi so vlili dekletom novega poguma. Zveza ima več poklicnih sekretariatov: medicinski, juridični, farmacijski, misijonski (ki je v zvezi z misijonsko ligo francoskih akademikov), socialni, odsek za izmenjavo s tujino, za poklicno orientacijo i. t. <1. V počitnicah prireja zveza taborjenja in študijske tedne. Zvezin organ je Etudiante Ca-tholique«.
ŠPORT
/ današnjo številko otvurja-mo na željo naših naročnikov in čitateljev športno rubriko v
Straži«. O potrebi le rubrike, menimo, da ni treba izgubljati besed. Šport je danes velesila in ne bi bilo prav, da bi mi, katoličani, le od daleč gledali nanj. — Vse preveč vidimo v športu črne strani. Kes, da šport ni brez napak, mnogo nezdravega je v športu in prav tu moramo začeti mi in naša naloga je, da se borimo z vsemi sredstvi proti nezdravim izrodkom v sodobnem športu in podpiramo vse kar je zdravega, dobrega in koristnega v njem. Šport sam ne sme postati cilj, biti nam mora le sredstvo. Kdo bolj potrebuje gibanja ne svežem zraku, komu je bolj potrebno razvedrilo, kakor študentu, ki cele dneve sedi v zatohli sobi pri napornem študiju. Naša rubrika bo zato v prvi vrsti namenjena dijaškemu športu. Prosimo vse one, ki bi imeli veselje za sodelovanje, da nam pošiljajo svoje prispevke. Prinašali bomo od časa do časa tudi idejne članke o sporlu.
Zimska olimpijada. Pažnja vsega športnega sveta je te dneve obrnjena v mali kraj na južnem Bavarskem, v Garmisch-Parlenkirchen. Tam se vrši če-Irta zimska olipmijada. ‘28 držav se bori za prvenstvo v vseh panogah zimskega športa. Tudi •Jugoslavija je zastopana. Velik ponos nas navdaja, da zastopajo našo državo na teh tekmah sami Slovenci. Ko je korakalo ob slovesni otvoritvi 28 narodov v areno olimpijskega stadiona, so se slišala povelja v 28 jezikih in med lemi se je prvič v zgodovini slišalo v olimpijski areni — tudi slovensko povelje. Ponosni smo Slovenci, ponosna pa mora biti na nas vsa država. Veseli nas posebno
lo,	da imajo Slovenci jugoslovansko prvenstvo vprav v najlepših in najbolj zdravih športnih panogah: v smučanju, plavanju in lahki atletiki. Zgodilo se je prvič in prepričani smo, ne zadnjič, da zastopajo Jugoslavijo na olimpijadi Slovenci. Prepričani smo, da jo bodo zastopali častno.
Akademski športni klub je
organiziral za svoje tekmovalce enotedenski tekmovalni tečaj na Črnem vrhu nad Jesenicami. Tečaj vodi Jeseničan Volčini. Udeležuje se ga nad 10 tekmovalcev. Po tečaju pa se bodo vršile smučarske tekme za klubsko prvenstvo v smuku, slalomu, teku, smuku za dekleta in teku za začetnike ter v kombinaciji teka, smuka in slaloma, za prvaka v kombinaciji je razpisano prehodno darilo »Slovenca« — kip zmagovalca. Lani si ga je priboril tov. Šorli Marijan. Ker je letos ASK pridobil nekaj novih talentov, bo borba za prvenstvo zelo ostra in ni mogoče v naprej določiti, kdo bo prvak.
Smučarski izlet na Črni vrli ob priliki klubskih smučarskih tekem pripravlja Akademski športni klub. Vsi stroški z vožnjo, prehrano in prenočiščem za tri dni bodo znašali samo 50 Din. Udeležijo se lahko izleta tudi netekmovalci. Odhod iz Ljubljane v torek ob 7.18 zjutraj z gorenjskim vlakom. Prijave sprejemata tov. Gajšek in kogar.
in pozabili, da imajo poleg telesa tudi dušo. Iztirjeni in v sebi nedovršeni so v škodo in nadlego sebi, še bolj pa svoji okolici. Gola telesnost, trening, dresi, tekme, prvaki, rekordi, samohvala in podobno je danes alfa in omega precejšnjega dela športne mladine. Krokanje, izleti mešanih družb, mešano taborenje, svobodni spolni in drugi užitki spadajo mnogim v športni program. Kar .je izven tega, zlasti srčna kultura ali religija in ostalo duhovno ter duševno življenje je zanje terra incognita, nadležna dediščina starih, ki je danes izgubila svojo aktualnost.
Iz vsega navedenega vidimo, da je med športom v teoriji in med športom v praksi razlika. Šport se je v mnogo-č e m izrodil. Krivdo na tem nosijo tisti, ki športa niso razumeli. Če bi namreč delali po načelih športne ideologije, bi šport tudi v praksi vsaj v glavnem moral roditi one uspehe, ki jih predvideva v teoriji. To priča nešteto vzgledov širom sveta. Zato športa kot takega nikakor n e m o -r e m o odklanjati, pač pa m o r a m o z a t i -rati zablode, ki jih je praktično udejstvovanje na tem polju rodilo. Šport je zdrav in našemu času potreben. Toda radi na-
pačnega pojmovanja in n/iepi o zn ajn j a se je izrodil, kar se pač tudi pri dobri stvari lahko zgodi.
V	čem so prav za prav proti športu najbolj grešili? Poudarjali so le človekovo fizično moč in izpopolnitev, precenjevali so telo, zanemarjali pa vzporedno duhovno rast, če m ur je n u j no sledila že o p i s a n a r a z k 1 a n o s t.
Šport zahteva disciplinirane organizacije in sistematičnega dela, zahteva pa tudi m o r a 1 -ne in duhovne vzgoje. Nikdar ne bi smeli prepustiti mladih in navdušenih ljudi, da goje šport kakor sami hočejo! Upravičen je klic: Dajte mladini igrišč, dajte ji sonca, pustite jo, naj goji šport! A nič manj ni upravičeno zahtevati: Dajte mladini športne vzgoje! Učite jo n e I e borbenosti ampak tudi samo-p i' e m a g o v a n j a , potrpežljivosti in ponižnosti! Prepričajte jo, da m o r a v prvi.vrsti i z p o 1 t n jev a ti svoje stanovske dolžnosti in se povsod in v vsem držati reda in discipline. Dopovejte ji, da je lepa tudi plemenitost in uslužnost, nele borba in tekmovanje in da so meje povsod, tudi v športu.
Vpliv kapitalizma na družbo
Isti svetovnonazorni temelji, iz katerih se je razbohotil kapitalizem, so svoje razkrojevalec delo opravili tudi pri družbi. Individualizem in njega dopolnjujoči liberalizem sta postala tudi vodilni ideji v pojmovanju in oblikovanju družbe.
Za srednji vek je značilna podreditev posameznika družbi. Toda pod vplivom krščanstva, ki je učilo in poudarjalo prostost otrok božjih in ki je poudarjalo pomen in važnost posameznika pred Bogom ter še enakost ljudi pred Njim, je človeška osebnost skozi ves srednji vek vedno bolj dozorevala in postajala tako vedno bolj zmožna samostojnega pravilnega in tudi družbi koristnega udejstvovanja. Zato so bile zahteve človeštva koncem srednjega veka po olajšanju in večji sprostitvi od družabnih vezi upravičene. Ker pa cehovska organizacija ni imela toliko moči, da bi se po novih zahtevah preuredila, se je ideja individualizma (ko je prehodila vso pot od nominalizma preko senzualizma, empirizma in prosvetijenstva) eman-cipirala od vere, postala ekstremna ter je združena z liberalizmom po francoski revoluciji postala no-siteljica novega družabnega in gospodarskega reda.
Čim pa je individualizem postal ekstremen, to je tak, da je poudarjal samo pravice posameznikov, ki pa jim niso odgovarjale nobene dolžnosti, je postal, dasi nikdar do skrajnosti realiziran, kar je nemožno, vendar v mnogih ozirih kvaren in destruktiven.
Princip avtonomnega in sebi zadostujočega posameznika, ki ima pravico do nemotenega razvoja, je postal podlaga novemu pojmovanju družbe. Po tem principu je mogla družba nastati nujno le po svobodni pogodbi, ki so jo posamezniki sklenili zaradi lastne koristi tako, da so del svojih pravic odstopili družbi (oblast se prenese na vladarja — Hobbes, ali pa ostane pri ljudstvu, ki pa voli za izvrševalce poslance — Rousseau). Ta pogodba je glede vsebine in glede časa trajanja odvisna od volje posameznikov, zadošča pa za njeno veljavnost
že tiho soglasje. Mesta v družbi pa ne daje poklicno delo v službi skupnosti, ampak konkurenčni boj in zato se je družba tudi razdelila po položaju, ki ga zavzemajo njeni udje (danes bi morda bolje rekli »številke«) na trgu. Družba je danes v bistvu razredna družba, ki se je izoblikovala v dva glavna tabora: v buržuazijo, ki ima na trgu v današnjem gospodarstvu in zato tudi v družbi privilegirano stališče in pa v proletariat, ki je v glavnem navezan samo na dohodke od svojega dela in tako odvisen od lastnika kapitala.. Seveda je med obema razredoma in pa v obeh razredih samih še vse polno vmesnih in prehodnih stopenj. Med obema razredoma je močno trenje dveh povsem na-sprotujčih si stremljenj, ki hočeta vsaka zase pridobiti čimveč ugodnosti neglede na splošne koristi in niti ne na pravičnost. V borbi zmaguje vedno lastnik kapitala zaradi gospodarske premoči, ki je združena vedno tudi s politično nadoblastjo.
Razumljivo je, da je tako pojmovanje družbe, ki je veliki večini človeštva prineslo neizrečeno mnogo zla in trpljenja, povzročilo reakcije. Proti individualistični atomizirani in v razrede razdeljeni družbi so se pojavili glasniki kolektiva, bodisi komunističnega, ki hoče preko diktature proletarijata pripeljati človeštvo v brezrazredno družbo, kjer bo vsakdo dobil polno vrednost svojega dela, bodisi preko nacionalističnega, ki se opira na eno' »državotvorno stranko, na kateri temelji absolutna državna oblast, ki hoče omejiti razredna naisprotstva po diktatu zaradi interesov nacije. Vendar polnega uspeha ne moreta doseči; prvi ne, ker je utopičen, drugi pa zato ne, ker hoče s silo odpravljati posledice, ne da bi odstranil vzroke.
Če hoče družba ozdraveti ter postati zdravega življenja sposobna, ji moramo dati nov tvorni in oblikovalni princip in sicer družbi koristno delo, ki bo posamezniku določal mesto v družbi po delu, grupiranem po poklicnih stanovih.
Poravnajte naročnino!
Pokažite naš list svojim prijateljem!
S tem nam pridobivate nove naročnike.
Izdaja konzorcij »Straže«. (Anton Tepež)
Urejuje Matej Poštuvau
Tiska Jugoslovanska tiskarna. (K. Čeč)