UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškansk« ulica št. 8 (tiskarna 1. nndstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in oraznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma sc ne sprejemajo.
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna •rif) mesečna K 1 '80, za NeniSijv .roletno K 26‘40; za •’ • ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 86'—.	: ;
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .• .•	ob	pol	11.	dopoldne.	*.	*.
UPRAVN1ŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici 3tev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 80 vin., podojen prostor, poslana :::	in	reklame	40	vin.	—	Inserale	sprejema	uprnvniStvo. :::
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
■ Reklamacije lista so poštnine proste. ————
Štev. 329.
V Ljubljani, v petek dne 12. julija 1912.
Leto II.
Gosposka zbornica.
Avstrijski parlament je sestavljen iz dveh zbornic; v eni sede poslanci, ki jih je volilo ljudstvo, v drugi pa ljudje, ki ne zastopajo nikogar drugega kakor svoje lastne cenjene osebe. Večinoma so to visoki gospodje, ki se smatrajo po svojem rojstvu poklicane za za-konodajce. Ne da bi bili morda na drugačen način rojeni, kakor drugi ljudje; v človeško življenje vodi doslej le ena pot. ki je za vse enaka — pot materinih bolečin. Ali oni gospodje ima.io dede in pradede; sicer jih imajo najbrže tudi navadni ljudje, ki niso ne grofi ne baioni. zakaj taka vsakdanja pamet si ne j^ore misliti očeta, ki ni imel očeta in matere, K> ni imela matere. Če ne bi bilo tako, bi morali Plebejci postati še ošabni, ker bi morali £ šiiti, da so prifrčali naravnost iz nebes v to solzno dolino. Ali visokorodni gospodje vedo za svoje; dede. ali pa vsaj mislilo, da vedo; zakat v vsakem posameznem slučaju se ven-aar ne more dognati, če ni tupatam kakšen ‘ °pki lovec ali kakšen zali lakaj pomagal pomladiti oslabelo aristokratsko kri. ne da bi ti masto zahteval priznanje svojega očetov-stv/a. Sicer pa to ni največja nesreča, sai premore sugestija včasi več kakor resničnost.
bčalsoma je tudi fevdalnost gosposke zbornice nekoliko trpela. Tudi ona se ni mogla P ti usodi, ki daje dandanašnji največjo ve-javo denarju. Tudi vanjo je prišlo že nekoliko JJudi. katerim se nekdaj ne bi bili odpirali plemeniti saloni. Kapitalizem se ne da prezirati in zapostavljati. In med obema skupinama se Je razvilo prijateljsko razmerje; gospodje z grbi in gospodje z denarnico se prav dobro razumejo, zakj zvok cekinov tudi donečemu Imenu ne škoduje, in knez iz križarskih vojn se ne čuti ponižanega, če mu dajejo življen-ske užitke rudniki in tovarne in če se blešči njegovo slavno ime na kupčijski tvrdki.
Ta gosposka zbornica, v katero je torej zbran cvet sedanje družbe, je nekako predpostavljena poslanski zbornici. Vsak zakon, ki ga sklene ta. se predloži še gospodom lor-fl°m. da ga še oni zabelilo s svojo modrostjo.
zavlečejo. "e UKaia< tedai Ka *avrnc«° aIi pa “
nica^sH^D«*!6 !mela slavna gosposka zbor-
burtenoSi u lIa le n.ai?1° in brez vsake raz-v naH.L-?® ne l)odata takim uglajenim, nekniV »L 8a^on’h domačim gospodom, nii x«	zakonskih	predlog,	ki	so	zad-
sn * 5- pr.lš*e. >z Poslanske zbornice. In potem tp,.	visoki kavalirji odšli na počitnice
večnoma zapustili vroči Dunaj.
»oda bolj navadnim ljudem se bo vendar "ekaj zdelo čudno. Zaradi predlog, ki jih je Poslanska zbornica sklenila zadnji dan. se je «?orala gosposka zbornica sestati in jih rešiti. £ako da se ji ni zdelo bolj potrebno rešiti zakone. ki so ji bili mnogo prej predloženi, za-ki bi zanimali zelo široke plasti prebivalstva. zakone, na katere čakajo že davno lludski sloji?
,. Gosposka zbornica je odslovila predloge.
Se ii zde. da so državne potrebe. Socialnopolitični zakoni so obležali v njenih kdove kakšnih komisijah, in dasi jih je poslanska zbornca že davno dogotovila. so zdaj zopet najmanje do leseni odloženi. Gospodje so dali
vladi, kar ie želela; čemu bi se mučili z rečmi, ki sov samo v interesu ljudstva?
Če bi kdo zahteval, da pove gosposka zbornica, kašni razlogi so jo združevali, bi moral najbrže jako dolgo čakati na odgovor. Ako je imela časa za rešitev poznejših, predlog. bi ga bila imela tudi za rešitev prejšnjih. Tudi izgovor, da so bili zakoni, ki jih je sprejela. manjši, vsled česar niso povzročali toliko dela kakor starejši, je piškav. Med zakoni* katerih gosposka zbornica ni hotela odpraviti. je na pr. novela o kršitvi pogodbe. To je tako kratek zakon, da že ne more biti krajši. Kar obsega, je že davno znano; govorilo in pisalo se le o njem že toliko, da mora biti naj-fevdalnejši član o njem popolnoma poučen.
Prav zato. ker nama gosposka zbornica nikakršne pretveze, so njeni razlogi jasni; Ta zakon ii ni pogodi, kakor ji ni všeč noben, če količkaj diši po socialni reformi. Fina gosposka zbornica stoji na čisto kapitalistčnem sta-lšču in sovraži vsako gibanje delavstva. Zakon o kršitvi pogodbe bi za spoznanje povečal svobodo delavstva in za dlako zmanjšal neenakost prava. Gentlemani v gosposki zbornici prav radi tega ne marajo; v njihovih očeh je naravnost greh. če ima delavec na kateremkoli polju enako pravico s kapitalistom. Gosposka zbornica je trdnjava privilegij. Ce ima poslanska zbornica skrbeti za napredek. zlasti za socialni napredek, je gosposka zbornica največja coklja razvoja in vrši to vlogo vedonia in namenoma.
Dobro bi bilo. da bi gornja polovica parlamenta premislila, če ie njen protisocialni duh zanjo samo koristen. S svojo aristokratično-kapitalistično trmo lahko prepreči za nekaj časa. kar je neljubo njenim članom. Izkoriščevalci. ki imajo sedeže v gosposki zbornici, vidijo, da ostane delavec nekoliko bolj njih suženj, ako postavljajo njegovo pogodbeno dolžnost pod kazenski zakon. Ne spominjajo se na. da ima vsak vzrok posledice. In vendar nc bi bilo pretežko; zakaj prav lahko bi dobila zgled drugod, n. pr. na Angleškem. On-dotna zbornica lordov ni bila nič manj ponosna in ošabna od avstrijske. In pravzaprav je bila jena prevzetnost razumljivejša, ker je angleška zgodovina v marsičem drugačna. Ali njena ošabnost je že precej minula. Branila le svoje privilegije z veliko vnetno, stopila je v oster boi s poslansko zbornico, a konec je bil tak poraz, da mora biti zdaj vesela, čc sploh še živi.
V Avstriji ni bilo doslej prevelikega zanimanja za gosposko zbornico.
In zanjo bi bilo nemara najbolje, če se obče ne bi zbudilo. Zakaj takih lepih reči itak ni pričakovati od nje. da bi se ljudstvo navdušilo zanjo. Mogoče je torej levnasprotno zanimanje. ki bi pa navsezadnje porodilo vprašanje če nam ie v Avstriji iuksus gosposke zbornice potreben.
Kadar pa začne prebivalstvo resno raz-mottivati ta problem, postane položaj gosposke zbornice kaj lahko kritičen; danes ne ve v ljudskih krogih živ krst, čemu je ta reakcionarna institucija dobra, če pa bi množice razmišljale o tem. bi nemara prišle do zaključka. da .sploh ni dobra, ampak da je slaba. In v takih slučajih so propadale te večje reči kakor avstrijska gosposka zbornica..
Doslej ni resnega boja proti njej. Ljudstvo je ne ljubi ali trpi jo kakor mnogo drugih neprijetnih in neljubljenih reči. Morda obžaluje gosposka zbornica, da ima mir. Njeno nastopanje v socialnih rečeh je prav tako, kakor da bi rada provocirala boj. Če je njeno mišljenje tako. tedaj je nespametno. Zakai gosposka zbornica ie morda močna v svoji domišljiji: če pa bi prišlo do resnega boja. bi se utegnilo pokazati, da ie v njenih starih žilah Žle močno opešala kri in da je ljudstvo v naših časih vendar hajkrepkejša šila.
j n	■ u, „ ..............   —
Ljubljanski občinski svet.
L j u b 1 j a n a, 11. julija.
Župan dr. Tavčar otvarja sejo ob 6. zvečer, konstatlra sklepčnost in imenuje za overovate-Ija obč. svetnika Likozarja in Kregarja.
Naznanila predsedstva.
Preden prečita župan došla naznanila, izjavi ia obč. svetnik dr. Zajc, da izstopi iz gre-mija. Župan odgovarja, da bo ob koncu seje volitev enega člana v gremij. Nato prečita različne zahvale; nadvojvoda Ferdinanda, princa Elija Parme in avtomobilskega kluba. Deželna vlada je poslala dopis, da odstopa ministrstvo za uk in bogočastje tri slike slovenskih umetnikov, ki jih je nakupilo ob priliki slovenskih umetniških razstav,' mestu Ljubljani za bodočo galerijo. Slike.ostanejo last države. Gospa Antonija Le-gova se zahvaljuje mestni občini za dar 50 K, ki ga je prispevala občina za Legov nagrobni spomenik. Deželna vlada naznanja sankcijo zakoni o podržavljenju mestne policije. Dalje naznanja, da je deželna vlada sistirala sklep občinskega sveta o mirovnih sodiščih. Občinski svet’ je sklenil, da tako sodišče ni primerno za Ljubljano. Občinski svet naj vloži pritožbo v določenem roku. Deželni odbor je zavrnil pritožbo dr. E.,Ambrositscha, da se v mestno hranilnico ni volilo po ključu. Pritožbo obč. svetnika Štefeta, da se ni volilo po ključu v direk-torij elektrarne, vodovoda, v užitninski zakup, mestno zastavljalnico in disciplinarno komisijo, je deželni odbor zavrnil. Le za disciplinarno komisijo Je odločil, da se morajo izvršiti volitve po ključu. Dalje naznanja, da je umrl mestni ar-Jiivar* pesnik Anton Aškerc. V znak sožalja vstanejo. vsi obč. svetovalci, razen nekaterih zastopnikov S. L. S. Trgovska zbornica v Li-bercih je poslala »Statistik liber Lebensmittel-preise«, ki je obč. svetnikom vsak čas na vpogled.
Župan odgovarja na razne interpelacije glede odlaganja smeti na Taboru, glede cest, jarkov, nasadov in razsvetljave.
Zapisnik zadnje seje se odobri.
Personalnega In pravnega odseka poročili.
Poročevalec obč. svetnik V i š n i k a r. Odlok dež. vlade, s katerim se prepoveduje izvršitev sklepa občinskega sveta glede mirovnega razsodišča. Proti odločbi deželne vlade je dopuščen rok na ministrstvo notranjih zadev. Zupan je rekurz sam vložil, ker Je danes potekel zadnji dan roka. Predlaga, da se naknadno pritrdi županovem rekurzu.
Dr. Zajc je nezadovoljen s tem, da Je žu-
EMILE ZOLA:
pan sam odločil o tem. Predlaga, naj župan umakne rekurz.
Dr. T a v č a r zavrača Zajcev ugovor, ravnal je v smislu večine. Žalcev predlog da župan na glasovanje.
Predlog dr. Zajca se odkloni, sprejme se odsekov predlog.
Poročevalec obč. svetnik Višnikar poroča o 2. predlogu personalnega in pravnega odseka; Direktorij mestne zastavljalnice zen, da se zviša obrestna mera vrednostnih papirjev od 6 procentov na 10 procentov. Odsek je sklenil, da se zviša mera od 6 procentov na 8 procentov.
Obč. svetnik Pa mm er predlaga, naj se zviša obrestna mera za 1 procent nad ono mero, kakor je običajna pri avstroogrski banki.
Dr. T r i 11 e r se v bistvu strinja s Pammer-jevim predlogom, hoče pa, da se poviša mera za 2 procenta.
Dr. Trillerjev predlog se sprejme.
Poročila finančnega odseka.
Poročevalec obč. svetnik M i 1 o h n o I a. Ponudbi A. Bega in F. Jemca za odkup mestnega sveta ob Tržaški cesti. Ker je ponudba prenizka, predlaga odsek, da se odkloni. Odsekov predlog se sprejme.
Dalje poroča o ponudbi F. Zorca in A. Zakrajška za odkup mestnega sveta ob Koleziji. Odsek je sklenil, da se zavrne ta predlog, ker bo občina sama potrebovala ta svet.
Odsekov predlog se sprejme.
O	prošnji Riharda Jakopiča glede nakupa njegovega umetniškega paviljona od mestne občine je finančni odsek sklenil, da se prošnjo odkloni, ker je nesprejemljiva.
Obč. svetnik sodrug E. Kristan; Jakopič je že toliko žrtvoval za razvoj slovenske umetnosti, da nikakor ne gre, da bi mu sporočili le to, da njegovi predlogi niso sprejemljivi. Velika kulturna sramota, ne le za mestno občino, temveč za ves slovenski narod bi bila, če bi naši umetniki ne imeli prilike raztavljati svoja dela doma. Razkropili bi se po vsem svetu. Predlagam zato, da se predlog vrne odseku z naročilom, naj pove odsek svoje mnenje, pod katerimi pogoji sprejme mestna' občina njegov paviljon; Sele potem riaj se poroča Jakopiču.
Obč. svetnik R e i s n e r se pridružuje Kristanovemu predlogu. Jakopič naj umakne to prošnjo in sestavi drugo.
Poročevalec M i I o h no j a se tudi strinja s Kristanom, ker ne gre za osebo, temveč za umetnost. Dalje pove, da je Jakopič že sam izjavil, da sestavi novo prošnjo, zato naj občinski svet sprejme odsekov predlog.
Odkloni se Kristanov predlog, sprejme odsekov.
Finančnega in šolskega odseka poročili.
Poročevalec Reisner. O dopisu mestnega magistrata glede stavbišča za novo zgradbo III. mestne deške ljudske šole. Odsek se je odločil za prostor, kjer je bilo staro vojaško oskrbovališče.
Odsekov predlog se sprejme.
2. točka odsekovega poročila o prošnji društva »Mladike«, glede prevzetja društvene vad-
Rim,
(Dalje.)
r Prelat ga je začuden pogledal, potem pa je dejal nekako nepotrpežljivo:
»O ne, ne, Njegovi svetosti je hvala Bogu mnogo bolje. Pravkar mi je povedal nekdo iz Vatikana, da je bilo Svetemu očetu popoldne mogoče vstati in kakor navadno sprejeti svoje zaupne prijatelje.«
tel \*Sa- biI vendar ve,ik strah«, se je vple-sla Tcisse- *Pr'znavam. da nismo bili pri pobili u11 posebno Pomirjeni, zakaj konklave bi nm<*i p za Franciio jako resna reč. Nobene vlnH k' imela v njem. Naša republičanska titA\Ta Prav, da smatra papeštvo za quan-Pež 7Hr!lgean k i °do kda^ ve ilovek. če je pa-*v«w I da b"	toS kZ
SfWs sko’S 3r£s?r
lan, kadar Je treba.«	’ da *30“
Monsinjor Fornaro je z urno	.
nil ta neljubi predmet stran. ' pomak-
»Ne, ne, vse je mirno, o tem se nič več ne javori ... Kar vse te dame tako razvnema liko da Je koncilska kongregacija danes z ve-veiinT®Cino Klasov v procesu Prade izrekla ne-p^ost zakona.«
vratkae)IeoSe zopet razburil. Ker izza pogovoril e . rascat’3a Se ni imel časa, da bi bil *bal , °murkoli iz palače Boccanera, se Je Pi-Pi * vest morda napačna. tastno besedo6	potrebno	P°trditi s
k°ngrpc?VSi<Tm gotovo je, dobil sem vest od člana Ali
, »P"enad0™s*e op,rostil in se izmuznil. nlsem on ^Puščanja, ali tam je dama, ki Je Tat ? ’ pa bi ,0 rad Pozdravil.«
je pohitel tja m ji začel dvoritk Ker
ni mogel sesti, je. postal, sklanjajoč se tako, kakor da zagrinja mlado, svežo, močno razgaljeno ženo, ki se je pri dotiku svilnatega lilastega plaščka tako lepo smehljala, vso s svojo galantno uljudnostjo.
»To damo poznate, kajneda?« je Narcisse vprašal Pierra. »Ne? Resnično ne? To je dobra prijateljica grofa Prade, dražestna Lizbeta Kauffmannova, ki mu je pravkar podarila debelega dečka in prihaja danes prvič zopet v družbo. Saj veste, Nemka je; tukaj je izgubila svojega soproga, in nekoliko slika, celo precej čedno. Damam tujsk naselbine se marsikaj odpušča, ta pa je zlasti priljubljena zaradi ljubeznivosti, s katero sprejema v mali palači v ulici Principe Atnadeo. Lahko si mislite, kakšno veselost ji mora vzbujati vest o razveljavljenju zakona.«
Ta plava, rdeča, jako vesela Lizbeta s svojo atlasovo kožo, s svojim mlečnim licem, s svojimi nežnomodrimi očmi, s svojimi usti, katerih ljubeznivo smehljanje je bilo glasovito, je bila res dražestna; zlasti ta večer se je v svoji beli, z zlato bleščico posuti obleki veselila življenja. V svoji zavesti, da je svobodna, ljubljena, in da ljubi, je bila vsa srečna, in bilo je, kakor da ima iz vesti, ki so jo povsod pripovedovali, iz zlobnih opazk, ki so se delale za pah-vstat' njeno zmagoslavje. Vsi pogledi soi bili trenotek obrnjeni nanjo, zaslišal se je pri-
rl!sm ’ nesp°štUive Žale so šle od ust do ust povsem na tihem, v tem ko Je ona žareča v svojem drzno veselem miru, z vzhičenim obrazom sprejemala galanterije monsinjora
rr,arai‘ 9 ltal 11 ie zaradi neke slike, device z lilijo, katero je poslala v neko razstavo.
Oj, kakšno sazburjenje je še enkrat povzročila nenadoma na plesu med množico padla vest
o	tem razveljavljenju zakona, ki je dajalo Rimu že leto dni snovi za škandalno kroniko 1 Črna in bela družba sta si ga bila že davno izbrali za bojišče, na katerem sta izmenjavali najnever-jetnejše obrekovanje, neskončno opravljanje in nemogoče pravljice. Zdaj je bil konec. Ne-
omajni Vatikan se je upal izreči neveljavnst pod pretvezo, da se zakon zaradi moževe nesposobnosti ni mogel izvršiti. Ves Rim se bo smejal; kadar je šlo za cerkvene denarne zadeve, je javno kazal svojo skeptičnost. Dogodki boja niso bili nikomur več neznani; ves svet je vedel, da se je ogorčeni Prada postavil na stran, da so vznemirjeni Boccanerovi delali na vse kjiplje, da se je med kreaturo kardinalov razsipal denar, da bi se kupil njih vpliv, in da se je naposled ugodno poročilo monsinjora Palme posredno plačalo z veliko svoto. Pravili so, da je vsa svota presegala stotisoč frankov, kar se ljudem ni zdelo predrago; zakaj druga razpo-roka neke francoske grofice je veljala skora! miljon. Sveti oče ima toliko potreb! Sicer se n zaraditega nihče jezil; ljudje so se le zlobno ša-Hli. Pahljače so se še vedno gibale v naraščajoči vročini, in dame so prijetno vztrepetavale, ko so lahkomiselne, komaj šepetane besede, oplazujoče njih gole rame, diskretno frfotale semintja.
»O, kako vesela mora biti kontesina«, se je Pierre zopet oglasil. Nisem razumel, zakaj Je njena mala prijateljica dejala, ko sva prišla, da bo nocoj tako srečna in tako lepa. Gotovo pride zato, zdaj, ko le živela, odkar se je pričel proces, kakor da žaluje.«
Ali Lizbeta se je nasmehnila Narcissu, ko sta se srečala njuna pogleda, pa jo je moral iti še on pozdravit; kajti poznal Jo je, ker Je obiskoval njen ateljč kakor vsi člani tujske kolonije. Vrnil se je k Pierru, ko so vztrepetali diamantni šopki in okraski v frizurah ob novem razburjenju. Glave so se obračale, dirindaj Je naraščal.
»Ej, grof Prada sam, kolikor ga je!« je Narcisse začuden zamrmral. »No, Širokopleč je dovolj ! Če bi ga oblekli v svilo In zlato, bi bil Jako pripraven za pustolovca lz petnajstega stoletja, ki bi sl privoščil brez pomisleka vsak užitek.«
Prada je vstopil brez zadrege, veselega, skoraj zmagoslavnega lica. S svojimi odkritosrčnimi, trdimi očmi, s svojim energičnim obra-
zom, z gostimi rjavimi brki, s širokim, belim predprsnikom v okvirju črnega fraka Je imel na sebi res nekaj ponosnega in plenaželjnega. Še nikdar niso kazala požrešna usta volčjega zobovja v bohotnejšem, poželjivejšem smehljaju. Z enim samim pogledom je premeril in razgalil vse ženske. Potem, ko Je opazil razposajeno, rožnato, plavolaso Lizbeto, se je njegov izraz nekoliko ublažil, Sel Je naravnost k njej, ne da bi se zmenil za gorečo radovednost, s katero ga je vse opazovalo. Sklonil se Je k njej, in ko mu Je monsinjor Fornaro prepustil svoj prostor, se je nekaj časa natihem pogovarjal z njo. Nedvomno mu je mlada žena potrdila novico, ki se je pravkar raznašala, kajti ko se Je vzravnal, je napravil kratko gesto in se nekoliko prisiljeno nasmehnil.
Zdaj Je opazil Pierra v prezidku in se mu je pridružil. Stisnil je tudi Narcissu roko ter Je takoj dejal, naravnost in krepko, kakor običajno:
»Saj veste, kaj sem Vam dejal, ko smo se vračali iz Frascatija. No, kakor je videti, se je zgodilo. Moj zakon je razveljavljen. To Je tako robato, tako nesramno, tako abotno, da sem Se pravkar dvomil.«
»O, povsem gotovo je,« sl Je Pierre dovolil pripomniti. »Ta hip nam Je monsinjor Fornaro potrdil vest, ki jo Je dobil od člana kongregacije. Pravijo, da Je bila večina jako velika.«
Prada se Je zopet stresel od smeha.
»Ne, ne, to je burka, ki sl Je ne more človek niti zamisliti. Kar Je meni znano, Je to najlepSa zaušnica, ki so Jo dali pravičnosti in zdravemu Človeškemu razumu. O, če se posreči zdaj Se
v»v*vo»»vn.M lunumu, V/, to a« PMOI CVI	o
ločitev civilnega zakona, In če bo soglašala moli prijateljica — kako se bo potem zabaval Rirr Ootovo, poročil Jo bom z vsem sijajem v cerk
3
» V|	VJVll	JV/	vVill	MJ	V	ovili
S. Maria Maggiore! In nekje na svetu le Hubo, malo bitle, ki bo v naročju svoje pestunj* praznovalo to slavnost z namil«
tiice \ reda.
mestno upravo, se odstavi z dnevnega
Šolskega odseka poročili.
Poročevalec Dimnik; O dopisu c. kr. mestnega šolskega sveta glede ustanovitve meščanske šole v Ljubljani in o prošnji meščanskega učiteljstva za doklado. Ods&c predlaga, da se naprosi vlada, naj izposluje pri dež. odboru, da bi ne prevzele šolske občine stroškov za meščanske šole, temveč, da se ti stroški pokrijejo iz normalnega šolskega fonda. Dalje predlaga odsek, naj se sezida nova III. mestna ljudska šola tako, da bo v njej prostor tudi za meščansko šolo. Predlog o personalni dokladi naj se pa odkaže finančnemu in šolskemu odseku.
Obč. svetnik J e g I ič predlaga, naj dobe nagrade vsi oni učitelji in one učiteljice, ki poučujejo v 6., 7. in 8. razredu ljudskih šol.
Odsekovi predlogi so sprejeti.
K 2. točki šolskega odseka poroča Likozar. Odsek je sklenil, naj se naroči mestni občin!., da z začetkom prihodnjega šolskega leta ah pa ob novem letu otvori dnevno zavetišče na IV. mestni deški ljudski šoli.
Odsekov predlog se sprejme.
Poročila stavbnega odseka.
Poročevalec S t e m b o v. Odsek je sklenil, da se ugodi ugovoru dr. Josipa Sajovica glede premembe stavbnega sistema za Streliško ulico, ugovoru Hermine Paichlove glede določitve stavbnega sistema na njenej posesti, prošnji Ivana Koslerja dedičev za razdelitev njihovih parcel v Karlovškem predmestju na 10 stav-bišč. prošnji A. Dečmana in dr. E. Galattie za razdelitev parcel na Poljanskem predmestju na 10 stavbišč, prošnji stavbnega društva za železničarje za spremembo stavbnega sistema na njihovih parcelah ob Cesti v Rožno dolino, sa-mostalnemu predlogu obč. svetnika štefeta. da se zveže cesta v Crno vas z Opekarsko cesto.
Vsi odsekovi predlogi se sprejmejo.
Policijskega odseka poročilo.
Poročevalec Pipenbacher. Odsek predlaga, da se potrdi izvolitev novega odbora gasilnega in reševalnega društva.
Odsekov predlog se sprejme.
Ubožnega odseka poročili.
Poročevalec Likozar. Odsek se je bavil s samostalnim predlogom obč. svetnika Štefeta glede nadzorstva mestnih ubožnic, ki je predlagal, naj se črta nagrada onim mestnim uradnikom, ki nadzorujejo mestne dobrodelne zavode. Nadzorstvo pa naj se poveri požrtvovalnim privatnim osebam In naj se stopi v zvezo tudi z Vincencijevo družbo. V odseku je bil Stefetov predlog sprejet, za poročevalca je bil določen svetnik Ložar, ki pa ni hotel poročati, temveč moram jaz zastopati ta predlog, čeprav sem glasoval v odseku proti.
Predsedstvo prevzame podžupan doktor Triller.
Župan dr. Tavčar. Vse ubožnice so v najlepšem redu, o čemer se obč. svetovalci vsak čas lahko sami prepričajo. Štefetov predlog ima tendenco, spraviti mestne uradnike ob krajcarje, ki jih zaslužijo v prostem času. Meni je za disciplino v ubožnicah, ki se prav gotovo ne bo vzdržala, če bo nadzorstvo poverjeno privatnim osebam. Predlagam, da se odkloni odsekov predlog.
Obč. svetnik Š t e f e: Nočem oškodovati mestnih uradnikov. Nadzorstvo je sedaj površno. Občina ima samo izdatke, reveži pa nimajo nič od tega. Nepričakovane revizije bi bile na mestu. Predlagam naj se v jesei.i skliče anketa vseh zastopnikov dobrodelnih društev in privatnih oseb, ki se zanimajo za stvar. Nemški občinski svetniki so obljubili v odseku, da pomagajo pri sestavi ankete.
Obč. svetnik sodrug Kristan: Uverjen sem, da sedanji nadzorovalni sistem ni odealen.
Vzlic temu me obč. svetnik štefe ni prepričal, da bi privatne osebe bolje izvrševale nadzorovanje kakor pa mestni uradniki. Na privatno filantropijo ni zidati. Mestni občinski svet naj poišče najprimernejšo pot za dobro nadzorstvo. Nikakor pa se občina ne more zanašati na privatne osebe, ki delajo le zato, da jih potem hvalijo po časopisju (»Dr.« Zajc se dere proti Kristanu in ironično vpije bravo). Gotovo je, da filantropija ni socialno delo. (Zajcu prihiti na pomoč štefe, oba vpijeta in razsajata.)
Predsednik dr. Triller pokliče energično Štefeta k redu. (Zajc pravi proti dr. Trillerju, da se čudi, da pusti Kristanu »tak govor držat«, da Kristan psuje narodne dame.)
Kristan: Konštatiram, da nisem žalil nikogar, rekel sem le, da pri nadzorstvu privatnih oseb ne bi imela mestna občina nobene inge renče. (Zajc in štefe vpijeta vedno bolj, Zajc tolče po pultu, predsednik ju kliče venomer k redu.)
Kristan nadaljuje: Dobra srca ne bodo rešila socialne bede. Nisem rekel, da delajo vsi zato, da jih omenjajo časopisi, veliko pa jih je takih. (Klici: Res je!) Privatne osebe se lahko vsak čas skregajo, kaj bo potem z nadzorstvom? Vsak trenutek lehko odidejo in puste vse na cedilu. Tako se ne pomaga revežem. Dalje je tudi, da bi imeli reveži pri privatnem nadzorstvu zavest, da uživajo miloščino, če pa oskrbuje nadzorstvo uradna oseba, vedo reveži, da imajo pravico do podpore. To je razlika med našim in vašim naziranjem. Za nas je socialno vprašanje vprašanje pravičnosti. Sedanji sistem se mora izvršiti. Štefe predlaga naj se izroči nadzorstvo takoj privatnim osebam. v jeseni naj se pa skliče anketa, ki naj se posvetuje, kako bi se vprašanje v nadzorstvu najbolje rešilo. To je vendar nezmisel. Anketa pride lahko do prepričanja, da je privatno nadzorstvo za nič. Ali boste potem rekli tem damam in gospodom: zdaj pa pojdite. Zato sem, da se predlog vrne odseku.
Župan dr. T a v č a r:	S Štefetom se ne
bom prepiral. Včeraj je bila seja ubožnega odseka in tam ni nihče govoril o anketi, le o tem je bil govor, naj se uvede brezplačna administracija dobrodelnih zavodov. Predlog bi moral zastopati danes Ložar, a tega ne stori. To je nepravilno. Zakaj niste predlagali, naj nastavi j občina posebnega nadzorovalnega uradnika. | Zavrniti moram tudi opazko Štefeta, da so moje inšpekcije napovedane. To ni res. Prišel sem v jubilejsko ubožnico nenapovedan in našel vse, tudi hrano, v najboljšem redu. Občina ne more in ne sme dati uprave dobrodelnih zavodov iz rok. Seveda niso jedi v zavodih po francoskem okusu pripravljene, kakor jih je n. pr. navajen Rojina. Kaj bi rekel deželni odbor, ako bi zahtevali od njega, da izroči upravo njegovih dobrodelnih zavodov privatnim osebam.
Štefetova pobalinstva.
Obč. svetnik štefe se zaganja v občinskega svetnika sodr. Kristana in pravi, da socialni demokratje pač ne bodo med onimi požrtvovalnimi ljudmi, ki bi brezplačno prevzeli delo. Samo socialni demokratje se radi kregajo, pri drugih osebah bi se kaj takega ne primerilo. (Predsednik opominja Štefeta naj ostane pri stvari.) Kristan ni dokazal doslej še nikjer svoje dobro srce, spravljal je le mastne dijete pri različnih štrajkih. In če župan očita Rojini francoski okus, ima pa župan špickramarski okus. (Nad Štefetovimi pobalinstvi vlada v zbornici splošno ogorčenje.)
Predsednik dr. Triller:	Obžalujem,	da
nimam nobenega disciplinarnega sredstva, da bi odtegnil Štefetu besedo.
Župan dr. Tavčar Štefetu: »Poba.« Sra-motno je za klerikalno stranko, da si ne upa nihče nastopiti proti Štefetovim nesramnostim.
Štefetov predlog se vrne odseku.
Predsednik dr. Triller prekine sejo do devetih.
Pavza.
Ob četrt na deset otvarja župan dr. Tavčar sejo. Konstatira sklepčnost.
Poročevalec Likozar poroča v prošnji Marije Slabinove in o prošnji Marije Banov-čeve, ki sta prosili za nadaljno brezplačno stanovanje v ubožnici. Odsek predlaga, da se prošnji odklonita, ker ima Slabinova rednih mesečnih dohodkov 72 K, Banovčeva pa 82 K.
Odsekovi predlogi se sprejmejo.
Poročili direktorija mestnega vodovoda in elektrarne.
Poročevalec R e i s n e r. Odsek predlaga, da se odpiše »Sokolu« in Jerici Accetovi polovico zaračunanega zneska o večji porabi vode.
Odsekovi predlogi se sprejmejo.
Enajsta točka dnevnega reda odpade.
Samostalni predlogi
se izroče pristojnim odsekom.
Predsedstvo prevzame podžupan doktor Triller.
Župan dr. Tavčar predlaga dva nujna predloga. Prvi se nanaša na pritožbo Karla Kačarja in Urše Marinko zaradi stojnic. Magistrat jima je odkazal druge stojnice. Pritožila sta se na deželni odbor. Predlagam, da se pritožba kot nedopustna in postavno neutemeljena zavrne.
Predlog se sprejme.
Drugi nujni predlog: Deželni odbor je odredil, da se mora voliti v disciplinarno komisijo po ključu. Predlagam pritožbo zoper ta odlok na upravno sodišče.
Predlog se sprejme.
Potem sledi volitev v gremij. Izvoljen je obč. svetnik Kregar.
Samostojne predloge
stavijo: Brand, Rojina, štefe, Etbin Kristan (mestna občina naj ustanovi bolniško blagajno za posle). Ti predlogi pridejo na dnevni red prihodnje seje.
Vprašanja.
Svetniki Kos, Šerjak, Marinko, Novak, Jeglič stavijo razna vprašanja.
Konec seje ob desetih. Sledi tajna seja.
Ljubljana in Kranjsko.
— Z delom pri osuševanju ljubljanskega barja še.vedno ne nadaljujejo. Firma Czeczo-wiczka se je resno pečala s tem, da ob teh pogojih ne bi nadaljevala poglobljevalnih del pri Ljubljanici in bo menda končno odločevalo ministrstvo o vsej stvari. Demanti firme, ali morda le deželnega odbora kranjskega, da se je z delom prekinilo zaraditega, ker je prva polovica dela dokončana, je neresničen, zakaj sicer bi se merodajni krogi ne bili pogajali z drugimi firmami in tudi ne bi podjetnik Czeczowiczka samo za »špas« svojih strojev in drugega orodja odvažal na štajersko, kjer je prevzel nekaj gradbenih del. Demanti je tudi »Slovenec« priobčil, ni pa dodal nobenega pojasnila o stvari, zaraditega lahko sklepamo dvoje: da jo je pri tem poglobljevanju S. L. S., oziroma deželni odbor prav pošteno polomil, ali pa ima s poglob-ljevanjem težkoče. ki jih iz sramežljivosti noče pojasniti v javnosti. Vsekakor je pa ta neobičajna molčečnost S. L. S. jako sumljiva.
— Žepni delavski koledar za I. 1913 izide letos že konec septembra. Vse sodruge, ki se zanimajo za ta koledar, prosimo, da se kmalu oglase, da se bomo vedeli ravnati v nakladi. Zlasti sodrugi zaupniki naj priglase, koliko komadov vzamejo.
— Sodrugi iz trnovsko - krakovskega okraja so vabljeni na važno diskusijo, ki bo v soboto 13. t. m. ob 8. zvečer v gostilni Marije Erbežnikove, Velika čolnarska ulica št. 17. Sodrugi. udeležite se polnoštevilno.
Delavska tiskovna družba v Ljubljani prosi kolporterje brošur, naj store končno svojo dol-
žnost in obračunajo. Drugače bo družba prisiljena vse tiste, ki ne obračunajo, izročiti javnosti.
— Konzumno društvo za Ljubljano in okolico opozarja vse sodruge, da je organizacija konzumentov zelo važno dopolnilo v delavski skupni organizaciji. Pristopi se v »Konz. društvo za Ljubljano in okolico« lahko v vsaki prodajalni, ki jih je doslej deset.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani naznanja, da se spremene za poletni čas počenši s 15. julijem pa do preklica uradne ure in bodo od 8. zjutraj do 2. popoldne, da se omogoči članom opravek poslov med opoldanskim odmorom brez izgube delovnega časa.
i	— Na novomeški gimnaziji je bilo koncem šolskega leta 1911/12 272 javnih učencev in 7 privatistk. Od teh je dobilo odliko 41, za višji razred sposobnih z dobrim uspehom je 175, splošno sposobnih 18, nesposobnih 28, ponavljalni izpit jih ima 16 in 1 je neizprašan. Število učencev raste vedno bolj, k dvema razredoma sta obstajali že par let vzporednici. Z novim šolskim letom se preseli zavod v novo poslopje. Kakšnemu namenu se. izroče stari prostori, še ni določeno.
— Novi razgledni železniški vozovi kanadske pacifiške železnice pridejo v promet na progah Solnograd—Trst in Dunaj—Budjejevi-ce. S temi vozovi bodo pričeli voziti 18. avgusta.
— Vola splašila. Ko je sinoči okolo 11. ure pripeljal posestnik Mihael Kovač iz Černuč po ulici na Grad pred hišo št. 7 sod za gnojnico,
, sta se vola vsled bliskanja splašila ter zdirjala | proti Sodarski stezi. Med tem je Kovač padel z voza in se na glavi težko poškodoval. Policijski zdravnik je odredil, da so ponesrečenca prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico-	~	.
— Kinematograf »Jdeal«. Danes v petek
dne 12. julija« Specialni večer. 1. Iz Colorada v Springs Creak. (Ameriška potovalna slika.) 2. Teddy sovraži turškega sovražnika. (Humoristično.) 3. Velikomestni tlak. (Dramatično.) 4. Zimska potovanja. (Naravni posnetek v barvah.) 5. Ljubosumni pes. (Jako komično.) 6. Plemenito srce. (Amerikanska drama.) Samo zvečer 7. Lov na morske kite. (Zanimiv naravni posnetek.) 8. Moč kapitala. (Humoreska.) Jutri v soboto dne 13. julija. Kačja plesalka. (Arti-stovska drama v treh dejanjih. Isti igralci kakor v »Letečem cirkusu«. Plesalka M. Kiri Maja (ga Lili Beck) .^leše indijski kačji ples.)
Idrija.
— Žlvinozdravniško mesto za sodni okraj idrijski s sedežem v Idriji nameravajo v prihodnjem zasedanju deželnega zbora uzakoniti. Ideja je pametna, da bi le ne splavala po vodi.
— Zoper straženje pri mrličih bo c. kr. okr. glavarstvo strogo nastopilo s kaznijo. Opozarjamo občinstvo, da uvažujejo tozadevne določbe, ki jih bodo tiskane dobili vsi hišni posestniki.
— Konkurz v Idriji. Bivši župan v Idriji, trgovec Josip Šepetavec je v soboto napovedal konkurz.
— Kolesarji, pozori Občni zbor kolesarskega društva »Sloga« v Idriji bo v nedeljo dne 21. t. m. ob 1. popoldne v gostilni sodr. Antona Kogeja z dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti. Po občnem zboru bo prosta zabava. Člani ter tudi oni, ki kolesarski šport ljubijo, naj se udeleže občnega zbora zlasti zato, ker bo treba razpravljati o predpripravah k slavnosti desetletnice obstanka društva. — Tomaž Brus, načelnik.
— Na c. kr. drž. realki v Idriji je maturiralo 18 kandidatov. Izmed teh so napravili zrelostni izpit z odliko 3, soglasno potrjenih je bilo 5, z večino glasov 9. Aprobiran na pol leta je bil 1 kandidat. Ponavljalni izpit je delalo 7 dijakov. Vspeh letošnjega leta je precej boljši od lanskega.
OSKAR WILDE:
Duh na Ventervilskem gradu
Hilo-idealistična novela.
I.
Ko je Hiram B. Otis, amerikanski minister, kupil kentervilski grad, so vsi ljudje rekli, da je napravil veliko neumnost, ker v gradu straši. In lord Canterville sam, mož poštenjak, je smatral za svojo dolžnost, da je opozoril gospoda Otisa na okolščino, ko sta govorila o kupnini. »Na gradu nismo več stanovali,« je dejal lord Canterville, »odkar je mojo staro teto, vdovelo vojvodinjo Bolton, zadela strašna živčna kap, od katere ni več okrevala: dve mrtvaški roki 6ta jo prijeli za rame ravno, ko se je oblačila k obedu. Dolžan sem Vam omeniti, gospod Otis, 'da je videlo strahu na svoje oči več živečih članov moje rodbine in tudi več duhovnikov, med njimi prečastiti Avgust Dampier, ki je Fellow of Kings College v Cambridge. Po nesrečni nezgodi vojvodinje ni hotel noben naših mlajših poslov ostati pri nas in moja soproga po noči često ni mogla zatisniti očesa zaradi skrivnostnih glasov, prihajajočih s koridorja in iz knjižnice.«
rodni zakoni niso ob veljavo.«
»Očividno sodite v Ameriki jako pametno,« je odgovoril lord Canterville, ki ni natanko razumel poslednje opazke gospoda Otisa, »in če Vas strah v hiši nič ne moti, je vse v redu. Le prosim Vas, da ne pozabite na moje svarilo.«
Teden dni pozneje je bila kupčija sklenjena in na koncu sezone se je preselil minister s svojo rodbino na kentervilski grad. Gospa Otisova, ki je bila kot gdč. Lukrecija R. Tappanova (West 53. Street) slovita novojorška krasotica, je bila čedna gospa v najboljših letih, s pametnimi očmi in s ponosnim profilom. Mnogo amerikan-sklh dam se naleze, če zapuste domovino, navi-
Ker je kentervilski grad sedem milj oddaljen od Ascota, najbližje železniške postaje, je gospod Otis brzojavil po voz in so se odpeljali Židane volje. Lep julijski večer je bil in zrak je bil prenasičen vonja po smrečinl. Časih se je oglasil divji golob, ki se je napajal na svojem glasu ali pa so se globoko v praprotju zasvetile prsi fazana; male veverice so gledale z bukev in kunci so skakali pod grmičjem, preko korenin z mahom preraslih, bele repke kvišku zavihane. Ko je krenil voz v grajski drevored, se je nebo naenkrat pooblačilo in v ovzdušju je zavladala nenadoma čudovita tišina. Velika jata vran se je molče spreletavala preko glav rod-
pak madam Otis ni nikoli zabredla v to napako. Bila je čvrstega zdravja in imela čudovito bogastvo krepkih lastnosti. V marsikaterem pogledu je bila čist. Angležinja in je nudila imeniten zgled za dejstvo, da imamo dandanašnji v resnici vse skupno z Ameriko, iziinši govorico seveda. Najstarejši sin, ki sta ga roditelja v tre-notku patriotizma krstila za Washingtona, kar je neprestano obžaloval, je bil svetlolas, čeden mladič, ki se je pripravljal za anierikansko diplomatsko službo s tem, da je tri sezone zapored aranžiral v njuportskem kazinu kotijon, »Gospod,« je odgovoril minister, »pohištvo in je bil celo v Londonu na glasu dobrega ple-vzamem in duha po cenilni vrednosti. Iz mo- ■ salca. Gardenije in persko dostojanstvo so bile Šeme dežele prihajam, kjer sc vse dobi, kar ji ■ njegove edine slabosti. Sicer je bil čudovito ob-
.............čutljiv. Missis Virginija E. Otis Je bila deklica
petnajstih let, vitka in prelestna kakor srna in z mično prostoto v velikih sinjih očeh. Čudo
dežnega slabega počutja in se obnašajo, kakor l bine in preden so dospeli do gradu, so padle da bi bilo sad evropske rafinirane kulture. Am- prve težke deževne kaplje
za denar na prodaj. In ker so naši mladi ljudje zelo ročni in urni in Vam odpeljejo najboljše igralce in primadone, mislim, da bi imeli strahu, če bi v Evropi v resnici živel, v najkrajšem času pri nas doma ali v muzeju ali pa v razstavnici ob cesti.«
»Bojim se, da strah v resnici biva,« Je dejal lord Canterville smeje, »če tudi je ušel zapeljivostim Vaših podjetnih impresarijev, vendar je že tristo let dobro znan, od leta 1584., in Pojavlja se vselej, kedej- umira kak član rodbine.«
»To je po navadi običa nika, lord Canterville, ampa slim, da tudi zastran angleš
domačega zdrav-ic strahov ni in ml-kega plemstva pri-
vita amaconka Je bila in je nekoč dirkala s starim lordom Biltonom na svolem poniju, dvakrat okrog parka; pa ga je pretekla za poldrugo dolžino, ravno nasproti Ahilovega kipa, na veliko navdušenje mladega vojvode Cheshire, ki jo je na licu mesta 'zasnubil in ki ga je vzgojitelj še tisto noč poslal vsega v solzah nazaj v Eton. Virginiji sta sledila dvojčka, ki so ju navadno imenovali »zvezdnati prapor«, ker so ju neprestano vihteli, oziroma ujčkali. Imenitna mladiča in izimši častitljivega ministra edina resnična republikanca v rodbini.
Na stopnicah je stala stara ženska,^ da sprejme gospodo, čedno oblečena v črno žido, z belo avbico in predpasnikom. Gospodična Umney je bila stara gospodinja, ki jo je gospa Otisova na priprošnjo ladi Canterville obdržala v službi. Globoko se je priklonila gospodi in dejala prijetno, staromodno: »Pozdravljam Vas na kentervilskem gradu.« Sledili so ji skozi lepo tjudorsko vežo v knjižnico; dolga, nizka soba, preoblečena s črno hrastovino, na koncu veliko okno z barvastim steklom. Tu je bil zanje pripravljen čaj in odloživši povrhnja ogrinjala so posedli in se ozirali naokrog; gospodična umney jim je stregla.	.
Končno zagleda gospa Otisova temnordeč madež na tleh, tik pred ognjiščem, in ne da bi pomislila, kaj pomenja ta madež, je zaklicala gospodični Umney: »Kaj. ne, tu se je nekaj polilo.«
»Da, madam,» je odgovorila poštama gospodinja potiho, »kri je bila tu prelita.«
»Oh, strašno,« je vzkliknila gospa Otisova, »krvavih madežev ne maram v svojem salonu. Madež morate takoj odstraniti 1«
Stara ženska se je smehljala In odgovorila skrivnostno: »Kri Eleonore Canterville Je. ki jo je na tem mestu umoril nien soprosr Sir Simon de Canterville v letu 1575. Sir Simon Jo Je preživel še devet let In Je potem nenadoma umrl v zelo čudnih okolščinah. Njegovega trupla
niso našli nikoli, ampak njegov grešni duh straši še sedaj v gradu. Krvavi madež so turisti in drugi Hudje močno občudovali in se ne da odpraviti.«
»Eh, neumnost,« je vzkliknil Washington Otis, »Pinkertonov patentirani čistilec in Pa-ragonov odstranjevalec madežev ga kaj hitro spravita stran.« In preden je preplašena gospodinja mogla zabraniti, je že klečal na kolenih in drgnil po tleh z malim črtalom, ki je izgledalo kakor črno milo. Trenotek pozneje ni bilo niti sledu več za krvavim madežem.
»Saj sem vedel, da Pinkerton izvrši svojo dolžnost!« je vzkliknil zmagoslavno in se °^rl po strmeči rodbini; ampak komal Je izust 1 besede, je strašen blisk razsvetlil temno sobo in strašen grom je vrgel vse na tla. Gospodična Umney je omedlela. »Kakšno^ sti ašno podnebje 1« je dejal amerikanski minister mirno m si prižgal dolgo smodko. »Bojim se skoro, da je stari svet že tako preobljuden, da ni več dovolj poštenega vremena za vse ljudi. Zmerom serri bil mnenja, da je izseljevanje za Angleško brezpogojno potrebno!«
»Dragi Hiram,« je dejala gospa Otisova, »kaj naj počnem z žensko, ki omedleva.«
»Odgovorna je za to, kakor za pobite če-pinje«, je dejal minister. »Boš videla, da jo bo omedlevanje hitro minilo.« Cez nekaj trenot-kov se je gospodična Umney pr®dra™'„;, ; pak nedvomno je bila na vso n\° /, in je svarila gospoda Otisa pred zlom, ki pride
liai* »Na lastne oči sem videla reči, ki zaježe lase vsakemu krščanskemu človeku, in mnogo, mnogo noči nisem zatisnila oči zastran strašnih reči, ki se gode na tem gradu.«
Ampak gospod Otis in njegova soproga sta zagotavljala pošteni duši, da nimata straha pred duhovi, In ko Je gospodinja še prosila bla« goslov božje previdnosti za novo gospodo m omenila nekaj zastran poviška plače, e odhitela v svojo sobo.	(Da,*e	P™-)
—	Pevsko društvo »Svoboda« je priredilo fcadnjo nedello na vrtu gospe Grudnove v Je-iuinem vrhu veselico s petjem, plesom in igro *Dva Pavla«. Petje je bilo vzlic pomanjkanju tenoristov prav dobro. Igra pa Je bolj primerna za prcdpust.
Štajersko.
7- iz Celja poročajo: Ko se je te dni proti 10. zvečer vračal kočarski sin Franc Gmajnar domov proti Vojniku, ga je pred hišo Karla Lešnika napadel Alojz Stropnik ter ga pobil s ka-menom na tla. Tolkel ga je tako dolgo po glavi, da je ranjenec padel v nezavest. Medtem pa iLr:i[°PIV 9mal™nu ukradel srebrno uro in i' i-C0 ,fr va Petkronska tolarja. Stopnik je nrJi 9v<^er Pobegnil y Celje, kjer je hotel uro proaati. Orožniki pa so ga kmalu izsledili in ga izročili sodišču.
. ~ Požar v Ptuju. Te dni je na podu posestnice Katarine Mlaker v Slovenjivasi nastal Pgeii] ki je uničil vsa poslopja razven kleti. ^Korel je tudi ves živež in vse orodje. Škoda znaša najmanj 10.000 K, zavarovalna svota pa komaj 2000 K.
Fantje so :o rtepli. Iz Ptuja poročajo: V zadnji noči proti 11. uri je prišlo trinajst fantov . vasi PobreŽ v sosednjo vas Lončaves, Tam 5o začeli vpiti ter lomiti plotove na vrtovih, ivsied krika so prišli lončeveški fantje. Med obe-P Je prišlo do hudega pretepa, v katerem je Janez Mikulič večkrat ustrelil iz puške. Od strelov so bili zadeti fantje Jakob in Martin Ro-jUua ter Jože Kranjc. Dobili so težke poškodbe
tleh	r°kah	'n	hrbtU ter S0 obleža,i na
Koroško.
— Tatinski cigani. V Št. Vidu ob Glinji so
n ,tatovi vlomili v trgovino Marije Fabjanove. Kot tatovi so bili osumljeni cigani Odnesli so precejšnjo svoto denarja in več blaga. Cigane so prijeli v bližnjem gozdu. Našli so Pri njih mnogo sumljivega blaga. Pri neki ciganki so našli pri preiskavi pod krilom skriti nve puški, razsajeni v posamezne dele.
kci z,očln8,t, °Ce. V Volšperku so aretirali »metnega oženjenega krojaškega mojstra Gabriela 1 honhauserja, ker je posilil svojo 141etno nčerko.
— Nepoznana utopljenka. Iz Vrbskega jezera so potegnili v sredo pri Porečah utopljenko, staro okolo 55 let. Imela je na sebi kopalno obleko. Utopljenke ne poznajo, biti mora tujka.
Goriško.
— Tržič. V nedeljo 11. t. m. bo v »Delavskem domu« v Tržiču shod slovenskih de-
PoroČal bo sodr. Golouh iz Trsta. Shod začne ob 10. dopoldne.
Treh Kriun ^ raz8tava v Gorici je v ulici
prta vsak	J	^	nadstr- Razstava je od-
"Slava	?d, °'	d0 »»• “e- '5. Julija se
naslednffl. .im * i.V razstav' le 7« slik in risb
har riniti	m	a	in umetnic: Bucik, Gro-
Šante A	Š	’	. ,va,iz,’	La2ger’ Smrekar Hinko,
Ononfri « l?ntel Jelty’ šantel Sa^. Tratnik, ^iioufrieff. Klemenčič in Smrekar V.
Trst
— «Sociafizem in ženstvo» je predmet sestanka. ki bo v nedello. 14. t. m., točno ob 4. Popoldne v prostorih gostilne »International«, mma Giovanrrf Boccaccio št. 25. Sodrugi, so-oružice! Bedna sedanjost In silni boji delavstva zahtevajo, da se tudi ženstvo pridruži ;rstam zavednega, za lepšo bodočnost se bodočega proletariata. Na sestanku se bo posulo o kulturnem pomenu in o nalogah žen-SJcega gibanja. Sestanek je izredne važnosti in Pomena. Vabimo vas zato. da se ga udeležite in da agitirate med svojimi družicami, znan kami in prijateljicami, da bo udeležba čim lepša in pomembnejša. Sodrugi, sodružice Pridite vsi na sestanek.
— Shod delavcev državne železnice se je rsil v torek, v gostilni »Klagenfurt« v ulic rcrnontario. Obisk je bil nenavadno velik
poročala sta sodruga Kopač in Regent. S tem shodom in pa z naraščajočim številom organiziranih so delavci jasno povedali, po kateri poti hočejo naprej. Želimo jim. da v najkraj šem času ojačijo svojo organizacijo jn jo uspo šobijo za uspešne boje.
— Smrt dr. Dauranta. Včeraj v četrtek je v Trstu umrl po mučni in dolgotrajni bo. tezni odvetnik dr. Daurant. Pokojni je bi Jecletnj član tržaškega mestnega sveta in se kot*1 podpredsednik. Dvakrat je demisionira 0* PPdpredsednik zaradi bolezni, ki mu je •j ‘d^očala delovanje. Toda obakrat je bila Vf,.(SlJ.a odklonjena. Dr. Daurant je bil eden
iteljev italijanske liberalne stranke, kateri
niim°1™.,'iL ^ i°dno vso sv°i° eneržijo. i nik- n ^ t« beralci delavnega sobojev
i	'" ,e J*lt° razumljivo, da je povzročila
sternacbo. V kiFK? SEL?!? ,Si
h bil in«ra„Sigen.e„
Vestnik organizacij.
Centrala Vzajemnosti v Ljubljani ima danes ob p0l zvečer v zvezinl pisarni izredno sejo. Vabljeni so tudi adzornlki. Prosi se za točnost. vabi|eS?drugi v Šentjakobskem okraju v Ljubljani so ki bo v da se v i"'m na)vei!iem številu udeleže sestanka, a Lenn.8015?)10 t. m. ob pol 9. zvečer v salonu gostilne podružnlrV vlorilansW ulici- Obenem bo Izredni občni zbor drnoi ir j VzaJcmnostll ki se ga lahko udeležijo tudi so-iz drugih okrajev.	b	J
hubliancu	na d°hitke v korist „Zarje“ vabi vse
kev/iani. sodr„uSe kolodvorska podružnica Vzajemnosti. °nal- J, se vr“ ob vsakem času v restavraciji Internati-'lui «,se izve tudl vse podrobnosti. v 5obo*nm?oa, Podru5n'ca Vzajemnosti v Ljubljani ima "» poj;-• c ,1?1'..ol)n 8 zv?^er v gostilni .International* d* zahaV	SV0) toletni občni zbor, kateremu
S0(hugi družmiki veJer- Dobrodošli so tudi slovenski
h°r int*8®^^,, Podružnica Vzajemnosti. Podružnični od-tudi vse e, ”,eed 7- zveCer važno selo. h kateri vabimo
Zadnje vesti.
PULJSKI OBČINSKI ŠKANDAL PRED SODIŠČEM.
Rovinj, 11. julija. Danes se je pričela pred tukajšnjim okrožnim sodiščem glavna razprava proti bivšemu občinskemu tajniku dr. Romanu Pallsca in proti občinskemu uradniku Francescu Blgatto zaradi znanih škandalov v puljski občini. Oba sta obtožena goljufije in hazardne igre. razuntega še Palisca, da je navajal druge uradnike na krivo prisego. ter da je sprejemal od lastnic bordelov denar in druga darila, ter Bigatto zaradi krivega pričanja. Dr, Palisca je star 60 let in doma iz Labinja. Bigatto pa 37 let. doma iz. (opra. Razpravo vodi predsednik dr. Signori, votanti so sodni svetnik Brumatti. Obtožbo zastopa drž. pravdnik dr. Steffe. Dr. Palisco zagovarja dr. Depiero, Bigatta pa dr. Pin-cherle.
Obtožnica.
ci je zelo obširna, izvaja v glavnem sledeče: Že več let je nekoliko uradnikov in usluž-lencev puljske občine zlorabljalo svoje službe v osebne dobičkarske namene. V občinski upravi je nastal sčasoma tak nered, da se ni nihče spoznal v njej. Nadzorstvo je bilo Skrajno malomarno in je omogočalo vsakovrstne manipulacije. Sum. da marsikaj ni v redu. je naraščal in naposled se je razpustil občinski svet. Tedaj so prišle na dan neštete zlorabe, ki so predmet raznih procesov proti bivšim občinskim funkcionarjem.
Kar se tiče obtoženega drja. Palisce. je )ilo v uradniških krogih znano, da je zlorab-jal svojo uradno oblast. Od lastnic bordelov je jemal denar 'in zaradi tega so ga tudi časo-psi napadali. Predsednik občinskega upravnega odseka Stanich mu je dal ukor. Pozneje le Stanich dejal ravnatelju mestnega računskega urada Giacomu Fillinichu. da je večkrat rešil Palisco. Občinski blagajnik Tomaso Galante je večkrat namigaval. da ima Palisco v svojih rokah. Meseca avgusta 1907. je imel Palisca dvigniti 146 kron iz občinske blagajne. Sporazumno z uradnikom Bigattom je falsifi-ciral nakznico na 246 kron. To se je zgodilo v navzočnosti blagajnika Galanteja, ki pa je kljub temu izplačal svoto. Palisca se izgovarja. da je bil takrat 14 dni na komisiji po nalogu dr. Stanicha. Dokazano je pa. da ni imel takega naloga in da je bil v tistem času navzoč v Pulju. Palisca je izvršil tudi druge malverzacije. Ze od leta 1907. dalje je sprejemal denar za vojaške tiskovine, ki jih je baje dajalo okrajno glavarstvo; toda od tistega leta sploh niso prihajale take tiskovine od okrajnega glavarstva. Glede na te zneske se Palisca izgovarja, da jih je porabil za pisarniške potrebščine, ali pri zaslišavanju je prihajal v taka protislovja, da ni mogel vzdržati te izjave. Te defravdacije so bile omogočene, ker je bil v Qbčinski upravi tak nered, da je bila vsaka kontrola izključena.
Ko je bil občinski svet razpuščen, je bil Palisca od vladnega komisarja poklican za vodstvo magistratnih poslov. Tedaj je prišel v nevarnost, da se razkrijejo njegove sleparije. pa je pohitel k uradniku Vittoriju in mu priznal, da si je prilastil različne zneske; prosil ga Je. naj ga reši in naj pri eventualnem zaslišanju izpove, da je Palisca dobival tiste zneske za pokritje pisarniških potrebščin. Zaradi krivega pričanja je bil Vittori obsojen pri tržaškem deželnem sodišču.
Palisca je imel različne predujme ki so znašali začetkom leta 1904 že 1019 K 32 vin. Namesto tega zneska pa je bilo vpisanih samo 300 kron. Ta korektura se je izvršila najbrže leta 1907 iri sicer jo je napravil Bigattoc
Palisca in Bigatto sta bila tesna prijatelja in Bigatto mu je vsak čas podpisaval kakšne nakaznice.
Lastnica neke javne hiše Ana Kopecky je bila naznanjena zaradi prestopka predpisov: kadarkoli se je to zgodilo, jo je Palisca poklical in informiral o ovadbi; da se izogne posledicam, mu je Kopecka dajala denarja. Na enak način je jemal denar tudi od Karoline Nemec. Leta 1904. je bila naznanjena Matilda Lowy , zaradi zlostavljanja deklet v svojem »zavodu«. Namestništvo j£ ukazalo, da se zapre bordel; Lowyjeva. ki je bila v inozemstvu. je poslala Palisci 200 kron in druge darove. da bi se zavzel zanjo; ali njegov trud je brezuspešen.
Razprava.
Zagovornik dr. Pincherle predlaga, da naj se sodišče izreče za nekompetentno, ker teče proti obtožencu Bigattu še druga pravda, ki spada pred porotno sodišče.
Dr. Depiera se pridružuje temu predlogu za svojega klienta, ker se njegova zadeva ne more ločiti ocl Bigattijeve. Paliscova zadeva spada tudi zaraditega pred poroto, ker ie obtožen takega sprejemanja denarja, ki se mora smatrati za zlorabo uradne oblasti.
Državni pravdnik ugovarja predlogoma.
Sodišče odklanja predlog dr. Pincherleja kot postavno neutemeljen; glede na predlog drja. Depiera si pridrži, da razsodi pozneje.
Zaslišavanje.
Pulj. 12. julija. Obtoženi dr. Palisca se izjavlja nekrivega in izvaja, da le porabil denar za pisarniške potrebščine. Da je šel po razpustu občinskega sveta k Vittoriju s prošnjo, a nai izjavi, da le bil tisti denar namenjen za pisarniške potrebščine, razlaga s tem, da bi se mu očitala nepravilnost. Priznava, da jo dobil denarja od lastnic tolerančnih hiš! aJi ne v ta namen, da bi zagrešil kakšno nepostav-nost v prid tistim ženskam.
Bigatto izjavlja, da je korigiral nakaznico, na katero se je Palisci izplačalo 246 kron zato, ker je bila napačna. Priznava, da je bil v knjigah nered.
Priče.
Uradnik Vittori izpoveduje, kako ga ja Palisca napeljava! na krivo pričanje.
Priča Stanich, bivši predsednik upravnega odseka, je slišal govorico, da je Palisca sprejemal denar od lastnic bordelov in mu je zato dal ukor.
Od dveh lastnic tolerančnih hiš se preči-tata izjavi, ki potrjujeta, da ie Palisca jemal denar od njih. .
Razprava se danes nadaljuje.
DRŽAVNI PRORAČUN ZA LETO 1913.
Dunaj, 12. julija. Priprave za državni proračun za 1. 1913. niso dozorele še daleč. Posamezna ministrstva so svoje bidžeje oddala finančnemu ministrstvu, ki jih bode moralo zelo skrčiti, ker bi drugače narastel deficit na 100 milijonov kron.
NAKUP LETAL ZA AVSTRIJSKO VOJSKO.
Dunaj, 12. julija. Vzlic temu, da je skupni ministrski svet odklonil izredne kredite za nove topove in druge nepotrebnosti, je naročila vojna uprava večje število letal. Kupila je pa tudi žc za 55.000 K letalni stroj oberlajtnanta Blaschkeja. Vojna uprava mora imeti lepe svote odveč, ker takole zapravlja:	naročila je pri
tvrdki Lohner za 550.000 K letalnih strojev, pri Etrichu v Dunajskem Novem mestu 24 letalnih strojev, vsak letalni stroj po 35.000 K. Nad vse imenitno je pa pokritje za letala: iz normalnega bidžeja 440.000 K; ostalo svoto bodo priberačili od privatnih oseb.
SLJJŽBENA PRAGMATIKA.
Dunaj, 11. julija. Gosjjoska zbornica bo šele v jeseni obravnavala službeno pragmatiko. Zaradi nekaterih diferenc ne bi dobil zakon v sedanji obliki sankcijo, zato bo gosposka zbornica zakon v vladinem zmislu predelala. Z zakonskim načrtom se bo motala torej poslanska zbornica še enkrat baviti.
ČEŠKO-NEMŠKA SPRAVA.
Pragai, 12. julija. Danes sc prične pogajanje o rabi jezjkov pri avtonomnih oblastih. V po-učatiih krogih mislijo, da se danes dovrše razprave o reformi deželnega reda in o jezikovnem vprašanju pri deželnoknežjih oblastih. Tudi upajo, da bodo vsa spravna pogajanja dovršena do srede drugega tedna, potem bi sc rezultati takoj predložili obema strankama.
ČUVAJ ZOPET V ZAGREBU.
Zagreb, 11. julija. Čuvaj se je vrnil danes iz Budimpešte v Zagreb. V Budimpešti je kon-feriral Večkrat z ministrskim predsednikom, z Bi-linskijem, s HeinOldom in Berchtoldom zaradi hrvaških razmer. V jesi ni bodo najbrže nove saborske volitve na Hrvaškem in s tem tudi konec Čuvajevega absolutizma.
AFERA KASKEGA KORNEGA POVELJNIKA.
Munkacz, 11. julija. Danes dopoldne je bila razprava o tožbi zaradi razžaljenja časti oklofutanega kornega poveljnika Boroeviča proti oberstlajtnantovi hčerki Lujizi Herthlovi. Herth-lova je prišla osebno k razpravi. Dva stotnika sta izpovedala, da sta slišala zvok zaušnice. Razpravo so odgodili, da se razjasni predzgodovina zaušnice.
Budimpešta, 12. julija. Danes je razprava častnega sveta proti podpolkovniku Haerthlu. čigar hči je udarila zbornega poveljnika Boroeviča.
UMOR.
Budimpešta, 12. julija. 341etni Anton Lorint je v Topoji v Baški umoril svojo 22Ietno ženo, ker ga je zapustila zaradi njegovih večnih groženj. Lorint je bil že dvakrat kaznovan zaradi krvavih zločinov. Pri vojakih je ubil narednika. Pozneje je izvršil nek umor v Segedinu, zaradi Česar je bil obsojen na dvanajst let. Po devetih letih je bil letos februarja meseca pomiloščen.
VIDMAR V BELGRADU.
Belgrad, 12. julija. Avialik Vidmar so ie včeraj s svojim samoletom v navzočnosti velikanske množice dvignil v zrak in je preletel mesto. Polet je kljub močnim vetrovom km«no uspel.
EKSPLOZIJA V MLINU.
Magdeburg, 12 juh'ja V mlinu tvrdke Hil-debrand je eksplodiral močni prah. Pet delavcev je ubitih, deset težko, mnogo pa lahko ranjenih Mlin je popolnoma uničen.
PORTUGALSKI MONARHISTI.
Lizbona, 11. julija. Voditelj monarhistov Conceiro je poražen. Republikanske čete so obkolile monarhiste od treh strani. Monarhisti so bežali na špansko ozemlje. 62 monarhistov jo padlo, 217 so jih ujeli. Vse vesti se strinjajo v tern, da se je napad monarhistov popolnoma ponesrečil. Vlada odpošilja vedno nove čete.
Pariz, 11. julija. »Agence Havas« poroča iz Chavesa: V mestu vlada mir. Republikanci so vzeli monarhistom vse bojno orožje in strelivo, njihovo korespondenco so slstirali,
Lizbona, 11. julija. Mornariškega lajtnanta Manuela Soaresa, ki je bil zaradi udeležbe pri monarhističnem gibanju aretiran, a potem oproščen, je ustrelil v tukajšnjem hotelu neki policist. Soares se je bil, ko Je bil že oproščen, zopet pridružil monarhistom.
Lizbona, 11. julija. V Cabecelros Sebastosu so aretirali 27 oseb, ki so bile na sumu, da so pripravljale monarhistični napad v severni Portugalski. V Cabeceiros Portu Je neki trgovec monarhističnega mišljenja dal nekemu častniku in vojaku strup med vinom. Oba so rešili. Množica je zažgala trgovčevo prodajalno.
FRANCOSKA VOLILNA REFORMA SPREJETA.
Pariz, 11. julija. Zbornica je sprejela -proti 217 glasovi ves načrt volilne reforme novem zakonu bodo volili pri prihodnjih rr volitvah v zbornico.
ZOPET NESREČA V RUDNIKU.
Plttsburg, 12. julija. V Jami premogokopne družbe Pen Franklin pri Mounesville so se nžgali včeraj plini. Osem rudarjev je ubitih. Dva težko ožgana rudarja so spravili na dan.
IZGREDI PR: STAVKI DELAVCEV NA DOKIH.
London, 11. julija, štirje organizirani delavci so vzlic prepovedi zveze šli na delo. Ker so jim tovariši pretili, so se umaknili v neko gostilno. Okolo gostilne se je takoj nabrala velika množica, ki je razbila vsa okna gostilne. Iz 'gostilne so streljali. Stavkokazi so bili ranjeni. Nato je prišla policija, ki je po polurnem boju razgnala množico. Dve osebi sta težko ranjeni.
POTOP PARNIKA »CORDOBA«.
Buenos Aires, 11. julija. Nemški parnijc »Cordoba« je zadel ob parnik »Villano«, ko je odplul iz luke. Parnik je dobil tako težke poškodbe, da se je v teku nekaj minut potopil. O usodi potnikov in moštva so razširjene naj-raznovrstnejše govorice.
VELIKO ZASTRUPLJENJE.
Šest mrtvih.
Bruselj. 12. julija. Vsled uživanja pokvarjenih paštet je obolelo mnogo ljudi v občinah Comines in Asche. Šest oseb je umrlo, 35 jih je v smrtni nevarnosti.
NEZGODA V RUDNIKU.
London. 11. julija. Iz Rancagne v Chiie poročajo, da je bila v bakrenem rudniku strasna eksolozija. 38 rudarjev je mrtvih, vzrok ne-' sreče je predčasna eksplozija dinamita.
turCija.
N , paša odklanja portfelj vojnega ministra.
Carigrad, 12. julija. General Nazin-paša je odločno odklonil portfelj vojnega ministra. Ministrski svet je imel popoldne sejo, na kateri se je posvetoval o položaju, ki je nastal vsled de-misije vojnega ministra in o nasledniku v vojnem ministrstvu. Portfelj vojnega ministra po nudijo bivšemu šefu generalnega štaba in sedanjemu komandantu v Jemenu Izzet-paši. Ako ne dobi odstopivši vojni minister kmalu naslednika, postane položaj vsega kabineta kritičen.
Še en kandidat za vojnega ministra.
Carigrad, 12. julija. Največ upanja, da postane naslednik vojnega ministra ima generalni inšpektor v Erzinghianu maršal Osman-pasa. Generalni intendant Izmajl-haki bo gotovo odstopil.
ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA.
Pariz 11 julija. »Echo de Pariš« poroča iz Londona, da vlada v tukajšnjih pohtlčnih krogih trdno prepričanje, da se dogovarjata
Italija in Turčija o miru.
Neapolj. 11. julija. Parnik »Cavour« je pripeljal danes prve carinske dohodke iz bije. ki znašajo 9,600.000 lir.
VSTAJA V ALBANIJI.
Carigrad, 12. julija. Skopeljski mlad', komite je soglasno sklenil zahtevati, da odstopi sedanji kabinet, centralni komite m da se nemudoma skliče kongres.	.	*^,iaar,
Skoplje, 12. julija. Posvetovanja mlado: turškega komiteja se je udeležilo, vzlic strogi prepovedi, tudi sedem častnikov. Ako ne odstopi sedanji kabinet, izbruhnejo v Skoplju prav resni nemiri. Zlasti pričakujejo, da zbeži se cela vrsta častnikov k albanskim vstašem. Na seji mladoturškega kabineta ni imel mhee toliko poguma, da bi zagovarjal centralni komite m se-
danicSrad! 12. julija. V Anatoliji se širi gibanje ki ima versko-soclalm značaj. Časniki in letaki vabijo na osmanski nacionalni kdngres ki bo 19. t. m. v Koniji. Kongres se bo bavil z vprašanji o konstituciji in albansko vstajo.
Novice.
* Kuga na Kubi in v Portoriko. Iz Novega Jorka poročajo, da je umrlo v Havani
ljudi vsled kuge. V Portoriko se je tudi pričela širiti kuga. Vsi premožnejši ljudje zapuščajo mesto. Oblasti so odredile vse potrebno, da hi omejili razširjanje te grozne bolezni.
* Pozabljivi operater. V novembru 1910 je operiral neki slavni dunajski zdravnik soprogo nekega budimpeštanskega bančnega ravnatelja. Operacija je bila zelo nevarna, a zdravniku se je posrečila In čez naekaj časa Je bila gospa popolnoma zdrava. Zdravje ni trajalo dolgo, gospa te kmalu začutila strašne bolečine v trebuhu. $>ia je k svojemu operaterju, ki jo je potolažil, da niso mrzlični pojavi, prav nič nevarni. Gospa se je počutila od dne do dne slabejšo in je se štirikrat šla k zdravilcu, ki ji je vedno zatrjeval, da 'ni njeno stanje nevarno. Zadnje tedne Ji je bilo pa tako slabo, da je njen soprog poklical več budimpeštanskih zdravnikov, ki so konsta-tirail, da ima gospa v trebuhu nek predmet in da je treba takojšnje operacije, V pondeljek so gospo operirali in našli v trebuhu napol se,gnito tenčico, ki jo je rabil dunajski zdravnik pri ope-. raciji in potem pozabil.
* Dinamitna patrona v žepu. V železnem rudniku v Dlosgyfiru je vtaknil neki delavec di-namitno patrono v žep. Med delom je zadel ob neko skalo, pri tem je eksplodirala dinamitna patrona in raztrgala neprevidnega delavca na drobne kosce.	’ '
* Dvojni umor Iz obupa. V nedeljo ponoči je dobila dunajska policija poročilo o gJ’ozn?m1gH' činu. Delavka Katarina Sabjesek, rojena 1.1 90. v Wieserburgu, je vrgla svoja dva otroka Franca in Ano v donavski kanal. Deček je bil star
2	in pol leti deklica niti en mesec. V nedeljo je našel mornar Anton Held v vodi dečka, ki je bil zelo čedno opravljen, dobro razvit, tako aa so .nislili. da je deček že pet let star. Truplu se je mznalo, da ni bilo še dolgo v vodi. Popoldne e prišla na policijski komisarljat delavka Katama Sabjesek in prosila, naj jo peljejo h komi-
rju. Komisarju je povedala, da je brala v časo-
sih, da so iz Donave potegnili truplo nekega
roka in da bi rada videla mrtvega otroka, ker nisli, da je njen otrok. Ker je felo njeno obnašanje zelo nemirno, jo je komisar začel zashsa-vatl. Pri zaslišavaju je priznala, da je Sla V soboto ob 6, zjutraj k donavskemu kanalu. Vso noč je prebila zimaj, ker Je brez stanovanja. Ko
Je bila pri vodi, ji je hitro Sinila v glavo misel, da bi vrgla Ano v vodo. Res je zagnala dete v valove. Sinček pa da je sam skočil v vodo. Cez nekaj minut so valovi odnesli oba otroka, ona pa je zbežala od kraja, kjer je izvršila grozno dejanje. Ker spada ta kraj v policijski rajon LaiulstjaBe, so Sabjeskovo odpeljali na policijski komisarijat tega okraja. Tudi tukaj je najprej izpovedala tako kakor pri prvem zasliševanju. Pozneje je pa priznala, da je vrgla oba otroka v Donavo iz obupa, ker ju ni mogla zre-jati. Oče se ni brigal za otroka, ona pa je živela s svojo materjo v največji bedi. 1. julija ji je hišni gospodar odpovedal tudi stanovanje. Bila je brez zaslužka, brez strehe, iz obupa je umorila ‘svoja otroka. Sabjeskovo so izročili deželnemu sodišču.
* llsodepolni slamnik. Ko jc v nedeljo popoldne pripeljal parnik izletnike iz Prage k neki mali postaji, je padel nekemu gospodu slamnik v Vltavo. Dotični gospod Je zaklical čevljarskemu pomočniku Jožefu Hajeku, ki je bil s svojini prijateljem Cizarovsklm m> bregu, naj mu prinese slamnik na prihodnjo postajo, kjer bo izstopil. Obljubil mu je 30 vinarjev nagrade. Majčk ni premišljal dolgo, slekel je obleko in skočil v vodo. Kmalu Je imel slamnik, prijel ga je z usti in plaval proti bregu. Tik pred bregom ga Je pa vrgel močan val ob kamen. Hajek je bil vsled udarca najbrže nezavesten, izginil je v valovili, preden je še Cizarovsky priklical ljudi, ker sam ni vešč plavanju. Hajekovega trupla še niso na-šii. samo usodepolni slamnik so potegnili iz vode.
w Nemi ljudski zastopniki. Večina volilcev meni. da mora biti njihov zastopnik dober gd-varnik v parlamentu. Gospodje poslanci morajo vendar varovati interese svojih volilcev pri vladi in morajo zavračati s ognjevito besedo vsak napad na ljudske pravice. Da pa vsega tega ni treba, so dokazali nekateri klerikalni poslanci v nemškem državnem zboru, ki že leta in leta trdovratno molče. To so poslanci Will in Koller, ki sedita že 19 let v zbornici in Bonir., ki je že 14 let v parlamentu, dalje Witt, Stamm in Hubrich, ki že od leta 1893 nemo zastopa svoj volilni okraj.
Prenočišče za šolarje .Občina Walden-burg v nemški Sleziji je skupno t nekaterimi dobrodelnimi društvi ustanovila povsem nov socialen zavod. Kakor po drugih mestih, tako je tudi v Waldenburgu mnogo delavskih stanovanjski so pretesna in v katerem nima vsak družinski član svojega spalnega prostora. Občina je zato ustanovila prenočišča za večje otroke. Ko bodo prišli v prenočišče, bodo dobili večerjo, in zjutraj preden pojdejo v šolo, bodo dobili topel zajtrk. Otroci morajo biti seveda zdravi, predvsem ne smejo biti tuberkulozni. Taki zavodi so pač posnemanja vredni za vse občine Da pa so potrebni, ni posebno častno za kulturo naše kapitalistične dobe.
* človekoljuben oberstlajtnant. Iz Kremsa na Nižje Avstrijskem poročajo: Kuharica Julija \V„ ki služi pri tukajšnjem poveljniku pijonir-skega bataljona oberstlajtnantu Sydoriu je dobila 26. junija ob dveh ponoči porodniške bolečine. Sydor jo Je tiral iz postelje in zapodil na cesto. Ubogo dekle se je s trudom vleklo na deželno cesto, kjer sta Jo našla neki vojak in neki stražnik. Spravila 8ta Jo potem v stražnico, kjer je kuharica takoj porodila. Vsled razburjenja so vile ubogo dekle hudi krči, tako da je morala babica Roywer poslati po zdravnika, kateremu se je Šele po dolgem času posrečilo, da je z injekcijami olajšal porodnici bolečine. Kuharico so potem prepeljali v bolnišnico, kjer je še sedaj. V mestu vlada splošno ogorčenje nad nečloveškim postopanjem oberstlajtnanta, ki ima vedno na razpolago voz in konje in bi torej lahko takoj odredil, da se prepelje kuharica v bolnišnico. Kar je storil Sydor je kaznjivo po. paragrafu 702 vojaškega zakonika z zaporom od treh dni do treh mesecev, ali pa po paragrafu 627. ki določa, da se kaznuje vsak z zaporom od enega do šest mesecev, kdor ima dolžnost, da pokliče zdravniško pomoč, a to dolžnost zanemarja. Vojaška oblast, ki tako rada kaznuje navadne vojake za vsak najmanjši pregrešek, bo menda tudi v tem slučaju storila svojo dolžnost in kaznovala Sydorja kakor je zaslužil.
^ * Skrivnostna nezgoda. V Budimpešti so našli v nedeljo ponoči soprogo profesorja Barta na dvorišču hiše, v kateri stanujeta, s polomljenimi udi. Najprej so mislili, da je gospa izvršila samomor. Njen soprog je prav odločno trdil, da na samomor niti misliti ni. Ko so profesorjevo soprogo zaslišali v bolnišnici je dejala, da se ne ve spminjati, ali je hotela izvršiti samomor, ali ne. Spominja se le tega, da je stala v nedeljo zvečer s soprogom na balkonu svojega Stanovanja, kako pa da se je izvršila nezgoda, O tem prav nič ne ve.
* Grozen umor. Na nekem polju v bližini Novega Jorka so zaslišali delavci tiho stokanje Iz nekega zaboja, ki je stal na polju. Ko so prihiteli k zaboju, so našli v njem 121etno deklico z groznimi ranami. Z nožem Je bila več kakor 40-krat zabodena, vse mišice na nogah in rokah je imela prerezane. Vrat in prsi so bili razmesarjeni. Dekletce Je še živelo. Jecljaje Je spravila 8e besede iz se: »neki mož«. Nato je umrla. O nečloveškem morilcu nimajo nobenega sledu.
Alkohol in potomstvo.
Alkohol je strup, in sicer najpogubnejši, kar jih vživa človeštvo, ker ustvarja navidezno veselo in zadovoljivo razpoloženje v človeku, v
resnici pa škoduje in vodi v propast. Zlasti je pa uživanje žganih pijač zaraditega tako škodljivo, ker učinkuje skrajno slabo na potomstvo pivcev. Dostikrat so pivci sploh nezmožni za spočetje, če pa imajo otroke, tedaj so ti že ob rojstvu slabotni in imajo razpoloženje za najrazličnejše bolezni. Hamburški zdravnik H. Si-monds je konštatiral pri 60 procentih vseh pivcev, ki jih je raztelesil, da so jim manjkale semenske nitke in 5 procentov je bilo sploh neplodnih. Tudi žene, ki pijo alkoholne pijače, trpe vsled tega zelo. Pri mesečnem čiščenju nastopajo nerednosti in ker alkohol spremeni ocevje, zato ovira prav izdatno kroženje krvi v spolnili organih žene in ima dostikrat za posledico neplodnost. Seveda tudi noseča žena drago plačuje uživanje alkohola. A ne le, da trpi ona sama, še hujše je to, da se pregreši s tem na otroku. Ako pa pijeta mož in žena. tedaj je še bolj gotovo, da izostane potomstvo, ali pa da imajo otroci vse grozne posledice alkoholnega zastrupljenja. Lippich je dognal, da. imajo starši pivci v ljubljanski okolici le 1,3 otrok, medtem ko imajo starši, ki niso nezmerni pivci 4,1 otrok. Stark je celo dognal, da ostane ena petina vseh staršev pivcev brez potomstva, švicarski učenjak Forel, eden izmed najgorečnejših bojevnikov zoper uživanje alkoholnih pijač, pravi: »0!roci pijancev ne podedujejo po starših sicer nagnjenja do pijančevanja, ampak razpoloženje do najraznovrstnejših, neozdravljivih bolezni: ali so bebci, ali so božjastni, alf so telesno pohabljeni, ali pa slaboumni. Ako pa Je postal človek vsled pijančevanja svojega očeta bebec ali božjasten, tedaj te bolezni, čeprav se sam zdrži alkoholnih pijač, prenese na svoje potomstvo.« Ni le govorica, da so otroci, spočeti v pijanosti, slabiči, temveč grozno dejstvo Je. Pri ljudskem štetju v Švici leta 1900 je Bezzola Stel tudi bebce, naštel jih Je 9000. Preiskoval je to žalostno dejstvo natančneje in se prepričal, da so bili do malega vsi ti reveži spočeti v predpustu ali pa o času vinske trgatve. Nasprotno Je pa dognal, da je bilo v teh dveh časih spočetih le majhno število zdravih otrok in da so bili v začetku poletja spočeti vsi drugi otroci. Dokazano Je torej, da je pijanost staršev zagrešila žalostno življenje 9000 bebcev.
Cele strani bi zdravniki Iehko napolnili s številkami, kj bi dokazovala jasno in nepobitno, kako učinkuje pijančevanje očetov, dedov in pradedov na potomstvo. 53 procentov vseh duševno bolnih ljudi je imelo prednike pivce. Nervozni otroci, otroci, ki imajo vidovico, ali slabotno živčevje, ali so histerični, so imeli starše, ki so nezmerno pili. Nekateri zdravniki celo trdijo, da so tudi gluhonemi otroci nedolžne žrtve staršev pivcev. Demme je preiskal potomstvo 10 staršev, ki so močno pili, in potomstvo 10 staršev, ki so malo pili. Prišel je do naslednjega zaključka: od otrok, katerih starši so nezmerno pili, je umrlo takoj prve mesece po rojstvu 25, pohabljenih ali bolnih je bilo 22, telesno in duševno zdravih le deset; od otrok pa, katerih starši so bili zdrzni pri pijači, Je umrlo prve mesece po rojstvu 5, pohabljenih ali bolnih je bilo 6, telesno in duševno zdravih pa 50. Starši, ne prezrite teh številk!
Kolikokrat ugovarjajo pivci, če se jih svari, naj ne pijejo, da jim to škoduje: meni ne škoduje, postal sem star vzlic temu, da pijem. Res, ljudje, ki zelo pijo, so dostikrat dočakali visoko starost; ali njihovi otroci, so največkrat brez vsake odporne sile, da, otroci so pomrli, ko je oče pivec še dalje brezskrbno pijančeval, in sicer so pomrli na boleznih, ki so v največjem nasprotju s trdnostjo staršev. Otroci so bili zmerni, ali niso sploh pili; da so zgodaj umrli, je krivda staršev. Cela armada nesreč, zla, bolezni izhaja od pivcev, ki narašča v vsakem rodu močneje, razsaja strašneje, in vse vodijo do enega cilja — do popolne propasti roda. Le-grain je sestavil na podlagi dolgotrajnih in točnih raziskovanj naslednjo sliko: 1. rod — navadni pivci; 2. rod —; pivci, ki se ne morejo več rešiti suženjstva žganih pijač in pri katerih se že pojavlja lahna blaznost; 3. rod — popolnoma propal, otroci božjastni, blazni, rod izumrje. Po vsej pravici pravi Weygandt: »V resnici, žalostna je dedščina, ki jo dobe otroci pivcev na pot v življenje! Nedolžni otroci se morajo trdo pokoriti. Od dne spočetja, devet mesecev, preden zagleda ubogo bitje luč sveta, je že zapečatena njegova brezupna usoda: dovzetno je za bebavost, za raznovrstne bolezni, za zločin, zanj je za vse življenje nedostopen čist, zdrav, srečen razvoj. Alkohol je strahotna in krepka potrditev onih resnih besed iz svetega pisma, da se grehi staršev maščujejo na otrocih še v tretjem in četrtem rodu 1«
Odgovorni urednik Fran Bar tl.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani.
Najnoveiše! JSTaj novejše!
Maksim Gorkij
= „Mati“.=
Cena K 4*—.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi .Zarje" v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala.
Komisija strokovnih organizacij
za Trst, Istro, Furlanijo in Dalmacijo
Razpis službe.
Razpisano je mesto tajnika strokovne komisije v Pulju.
Poleg običajnih listin morajo dokazati konkurentje tudi:
a) da so poučeni o delavski strokovni organizaciji;
b) da so vešči italijanskega, hrvaškega in eventuelno tudi nemškega jezika.
Začetna mesečna plača znaša 200 kron. Razpis je odprt do inkluzivno 27. t. m. Službo je nastopiti najkasneje 10. avgusta t. 1. Ponudbe naj se pošljejo na naslovljeno komisijo Trst. »Delavski dom«, ul. Madonnlna St. 18. — Potrebna posebna pojasnila se dobe v; uradu naslovljene komisije.
Trst. 10. julija 1912.
Za strokovno komisijo
IVAN OLIVA
predsednik.
Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasol Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1.
Beden, ulica Madonnina št. 2.
Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boe caoio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Oa-serma).
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Graniaticopuio, Piazza Barriera.
Bruna, ulica del Bivo.
Raltinger, Riva Grumola št. 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvora.
Bajc, ulica Geppa.
Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Rojan.
Benussi, Gretta.
Skladišče II. kons. zadrug na Belvcdere. Artuš, Belvedere 57.
Sekovar, Piazza Oaserma.
.•S«	21.
Ali sem „Zarji‘ ze pridobil novega naročnika?
Razglas.
se P’ n' ^anom om°goči opravek poslov med opoldanskim odmorom brez izgnbe delovnega časa, se spremene pri podpisani blagajni
počenši s 15. julijem 1912
za poletni čas oziroma do preklica uradne ure tako, da se bo poslej uradovalo nepretrgano
od 8. zjutraj do 2. popoldne.
Za stranke bo blagajna odprta do 1. ure, bolniške zglasnice se bodo izdajale pa do zaključka. Bolnižčnina se bo izplačevala slej kakor prej ob sobotah, če je ta dan praznik,- pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani
dne 8. julija 1912.
Načelnik:
Fr. Bartl 1. r.
Cenjeni lastniki gramofonov!
Ker različni ljudje havzirajo po deželi z obrabljenimi gramofonskimi ploščami, pa se izdajajo za moje zastopnike in tudi popravljajo pod mojim imenom godbene stroje in gramofone se dovoljujem slavno občinstvo vljudno opozarjati, da jaz nimam nobenih takih zastopnikov, in prodajam plošče edino v moji trgovini
Ljubljana, Sodna ulica štev. 5.
Na Izrečno željo pošljem plošče tudi v izbiro, nikakor pa ne pustim havzirati z njimi. Kupec dobi v gorenjih slučajih obrabljene plošče; sploh je pa havziranje od hiše do hiše prepovedano, in prosim naj se mi vsak slučaj Čim pride tak zastopnik s ploščami, in se izdaja za mojega zastopnika naznani, da se bom mogel obvarovati neprijetnosti, ki mi jih delajo kupci takih plošč, ko uvidijo, da so prevarani ker so kupili stare obrabljene plošče. Pri meni se dobe plošče garantirano nove in po tovarniški ceni.
Obenem slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da izidejo s 1. avgustom tl. nove plošče s slovenskimi napevi moških in mešanih zborov, novosti, ki doslej še niso bile za gramofon posnete. Blagovolite poslati naslov in Vam pošljem seznam teh gramofonskih plošč zastonj in poštnine prosto.
A. RASBERGER, I^jubUana.
Največja zaloga gramofonov in godbenih avtomatov
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin,
tobakarnah:
v naslednjih Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta.
Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta.
Fuchs, Marije Terezije cesta Pivoli, na žel. prel. pri Nar, domu, Juhi <5, Miklošičeva cesta, ienk, Resjjeva cesta.
JKanc, Sv, Petra cesta,
Treo,	„
Kušar,
Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
Svetek, Zaloška cesta.
Sešark, Šelenburgova ulica. Suhadole Anton, Zelena jama 50.
Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva utioa Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince.
Jezeršek, Zaloška cesta
Del. glavnica: K 8.000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulioa &tev. 0» (lastna hida),
Rez. fond nad K 800.000.
  	v * w	\	■—-
ZPodjr-o-žnlco v SpljetruL, CoIottcul, 'TretnjL, SsirajevcL, G-orici In. Coiljuu
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4‘/»k