%
KatoliMk eerkien list«
Danica izlitja I., 10 in 20. dne vsaciga mesca na ccli |.oli. in velji po pošli za celo leto 3 gld.. za pol leta 1 cld. tai kr . \ tiskarnici sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 pid 311 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej.
Te*<y XVII.	V Ljubljani 10. velirega serpana 1864.	List 13.
Bos/a pol matere sr. Aae r Tanfieah pri Hamaihn aa Hran}xiiem.
Ha d sem hodil še deček h svojimi starši ua Božjo pot k materi sv. Ani. Z doma odhaja\šemu priporočevali so skerbna mati: ..\e po/.ahi priporočevali se materi sv. Ani in ona ti bo pomagala, da se boileš lahko učil. kajii ona je učila mater našega Zveličarja, velika pomočnica jc pri Bogu. V spominu sem si obderžal te besede svoje pokojne matere, in rad dohajam še dan danes s svojo deco, sol-ko mladino, v Tunjice na prijazni liomec priporočevat sc pri-prošnjam velike svetnice ter počeševa! mater tiste, po kteri nam jc pribijalo Solnce pravice.
Blio je I. 17i»G biukoštni lorek. Dolga dolga procesija, ki je segala od Komende do Tunjic. pomikala se ic proli hoincu. na ktereiu stoji cerkev matere sv. Ane. Stari ljudje se še spominjajo tega veličastnega sprevoda. - Stir-liajst deklic po 14 let starih je nosilo truplo sv. 1'eregrine, ki se sedaj v cerkvi pod velikem oltarjem lirai.ilje. kjer ga verni pobožno taste, zlasti keršanske matere svojim hčeram mlado mučenico za izgled stavijo, iu domači farmaui prav posebuo čislajo zaklad, ki se hranil jc v njihovi cerkvi.
Sv. Peregrina (to je, tujka), prišedsa v Kim, pravijo da iz stare Luzitanije. je bila ob času silnega preganjanja pred Dioklecijanom z mlado devico sv. Nežo ob enem mučena. Deklico 14letno so toliko časa z lanci po glavi bili, da izdihne blago dušo v roke svojega Stvarnika. Njeno -v. truplo je bilo v Kimu na pokopališu sv. Priscile: od .am je bilo I. 1060 v Ljubljano prenesel.o, iu kakoi je povedano, prišlo je potein sv. truplo po posebnih okolišinah v Tunjice.
Je pa farna cerkev v Tunjicah zidana po obrisu cerkve sv. Neže v Kimu. Sedanjo cerkev začeli so zidati I. 1762. (io«pod Peter Pivel (»lavar dobil je bil iz Kima obris za to ccrkev iu je dal iz svojega za zidanje te cerkve 2.080 fr. Drugo so dali domači farmaui. pa ljudje iz okolicc. kakor svedoči napis nad velikimi vratmi: Sum populi v o t i s .. . restrueta ... Pripovedujejo . da je pervi voz apna za cerkev pripeljal kmet iz Zaloga, po domače Klic; voz se mu preberne in apno mu pade v vodo, pobere ga in ga srečno pripelje k cerkvi, tam se apno kar hitro ugasi. Ljudje so potem s toliko večjo gorečnostjo pomagali, ker so očitno vidili Božjo pomoč. Delali so pu pri zidanju te cerkve tudi v vojski vjeti Pilili, kajti zidanje je spudalo v čase sedemletne vojske. Po Tunjicah so hišni piiuiki ..Prajs" pa ,.Zuab." ki menda tudi od tod izvirajo. Kadar človek potuje po dunajski cesti in iz Terzine vini pride v sredi zelenih gričev, ki se naslanjajo ua kamniške planine, zagleda cerkev z dvema stolpoma, iu to ti jc cerkev sv. Ane v Tunjicah. Še lepši se ti cerkev pokaže, kedar greš od goreuske strani proti Kamniku, kajti cerkev je ohernjcua na jutro. Krasno obdurje (portal) kimala dva stolpa, kte-rima se novi kapi prav lepo podaste. Cerkev ima kuplo na
sredi, prostor pred velikim allarjcrn jc pa za se zopet lepa kapela. Ima pa cerkev v sredi ua vsaki strani še po dva altaija. Roh da. v slavbini obliki se malo cerkva na Kranjskem s to cerkvijo sme primerjati, in tudi od znotrai je po okolišinah lepo ozališana. Posebni sh »di so lukaj bin-koštui ponedeljek v spomin preuešenja trupla sv. Percgrine, v god sv. Ane, in v nedeljo, ktera pride po tem prazniku. Domači farmaui imajo od nekdaj veliko češenje do svoje farne patrotie iu se ji s posebno terdrnm zaupanjem priporočaj*. Tudi bližnji so več ali manj /.mirom radi hodili na Božjo pot k materi sv. Ani. ne sicer samo ob shodili, ampak tudi diuge krati. Nekako posebno so pa oživele Tunjice poslednjo dobo. Komarji so začeli bolj pogosto pribijati. Prijazni iu zelo ponižni go-p. duhovni pa-tir nagovorili so furmane, dr so lansko leto oba turna ua novo poodrali in p »krili. kar jc bilo že močno potrebno. Majhna fara, ki šteje kakih 6ti hiš, ki so po gričih po dve ali po tri skupej razstreseue, jc prav z veseljem zvergla stroške za to delo. ki je stalo nad 1MI0 golil.. da«iravno so domači fjrniJiii večjidel ves les po lat iii, iu domači tesarji zastonj delali. — Manjših del iu popravil pri cerkvi še uc omenimo * J.
I.epa stolpa, ua novo preoblečena, sta všeč bila far-inanom, ali eden je bil rnutast. tio-pod duhovni pastir o neki priliki s p rož'j o misel, kako lepo bi bilo. ko bi sc iz tega turna tudi glasilo lepo petje zvonov, iu pristavili so. skuhali bomo počasi skupej spravljali, iic mara. da nam dobri ljudje iz okolice tudi kaj pripomorejo. Kakor blisk prešine ta misel furmane, v*e so voljni darovati, kar bo treba, in omislijo si kar letos precej 30 stotov težak zvon. Bližnji sosedje so sicer nekoliko pripomogli. posebno dva kmeta iz bližnje okolice sta sc spomnila v -voji oporoki na cerkev sv. Ane v Tunjicah. ali večina stroškov je zadela le domačo fara. Kdor ve, kako težko se vsakdanji kruh po Tuojicah -luži. lahko bo spoznal, koliko da so darovali faiinani k svoji cerkvi. Kdo pu popiše veselje dobrih gor-janov, ko jih novi zvon pervikrat vabi k službi Božji. Zares. lo je veselje, ki iic mino v nekterih urah, kakor mnoge veselice, kterih nasledek jc pa zraven potratenega denara še temna glava iu težko serce.
Toliko veselja, kakor letos na sv. Ane »lan. Tunjičanjc niso kmali vživali. Novi zvon je »abil romarje od blizo iu dalječ na prijazni hotnec k materi sv. Ani. Z utraj ob C pri duhovnem opravilu so kaplan iz Berdu, č. gosp. ,1. (•., stavili v pridigi keršaiHkim materam v pnjazni zgled sv Ano, ki je svojo hčerko, visoko blaženo Devico Marijo, tako zgodaj Bogu darovala; ob 10. piidigovali so pa v. č gosp. dekan iz Kaoniika, razložili Tunjičauom trojni pomen dat.ašii|e slovesnosti, da obhajajo n »roteč praznik patr»ne
•) ll«kb*r pri nas furmani tako radi svoje dušne past rje vb« cajo
nam rudi napačni liberalizem ue aiorr škodovati.	Pis.
-
i a rn c cerkve sv. \rie. da praznujejo stoletnico, kar je bila i a cerkev v drugič postavljena in da je farua cerkev dobila nov zvon. kterega glas se bo razlegal po hribih in dolinah. vabil jih k službi Dožji in budil jih zjutraj, opoldne in zvečer k molitvi, in go"orili so po tem. kaj da pomenijo in čemu da so zvonovi p i keršauskih cerkvah. Pohvalili so tudi v imenu cerkve tarmane za njih darcžljivost itd.
Komar, ko opravi pobožnost v cerkvi iu če okoli sebe pogleda, bo stermel na«' prelepim krajem, kteri se njegovim očem odpira. Ce sc na večer ozira, zagleda pred sabo lepo gorensko ravnino do Kranja, obsejano z mnogimi vasmi, iz kterih zvoniki svoje verhunec mole kviško. Ilalje naprej vidiš lo-ke hribe; na severu in izhodu pa ohrašenc gore po kterih so raztresene sela. Pogled utegne ua višjih hribih dalje «c odpirati, ali tako mikaven in prijazen jc pa rekdo kje. kakor tukaj, ko je človek med srednjimi hribi, pa vender precej visoko nad ravnino. N^ bližnjem vcrbiincu poleg cerkve, ki se vinski verh imenuje, naštejc sc kakih 7 o cerkva, razpostavljenih po hiibih . dolih in ravninah.
V	Tunjicuh. kar že ime pomeni, versti se hrib za hribeem. dol za dolom, liaidejo .se ua houicu . kjer cerkev »loji. i odi •kamnine. Tunjice slove po svetu zavoljo sadjo-rcie; piidni Tunjičani vsako leto veliko sadja po svetu raz-proda;o. al. v Tunjicah je tudi kruh posebno dober. Poljaucu bo tuu|-ki s\et gotovo dopadel. ko pogleda okoli sebe. vem pa da bi iaji doma ostal. kjer mu ajda iu rez bogato plutja po piegovoru: lliibe hvalimo, iz ravnine pa se nikdar ne umaknimo.
V	Tunjicah sv. Ane dan.	Za loža ti.
Si/tre fare na M*rimor#tiein.
Vpijal I'. Ililzinger
( konec.)
Za («ori<o kaplana Bernarda naznanujc med pričami iistma kneza Majnai da i z I. 1210; pozneje se nahaja larman 1 Ink Valdtnbcrški. ki ga je knez Henrik II I. 1325 milu al za listo mesto. Druge listine razodevajo obstanek druzih tur po Gori-keui; listina kneza Albcita II iz I. 1271 ima med piieumi lai mana Bouata iz Solkana, listina kneza llcmika II iz I. 1317 imenuje furmana Albcita iu l.učnika (l.ucinco). iz I. I3I'J l.eonarda Loškega iz Prcbacine 1). Zopet iz druzih strani ^c kaže, da fare Kanal, Teržič (Monfalcoue i iu Kara so že bivale krog |. 12on. iu Vipava I. 121»."»: diugod se bere, da fara sv. Kanci jana pii S n c i je bila I. l2lMj po patiiaihu Kajinundu darovana teržaskeiiiu škofu, da Vilelm je bil I. 1327 larman pri sv. Petru u ust ran Soče. .Mnogo starih far zopet naznanja listina pati:aiha Pagana iz I. 133u. kjer so imenovani dohodki tistih duhovnij; razun Karmina. l.učnika, Solkana in sv. Kaucijana sc namreč šc bere A j c 11 o. V c r s a. M o s s a. Komen. Ilornberg. Mer na iu sv. Peter pri t« o-rici ). Tudi cerkev Marije Device ua Sveti goli se bere ze v listinah iz let 1370 iu 1381 ').
Vse tukaj dane naznanila daleč presegajo to. kai sc ie v imeniku goriške nadškofije dosedaj bralo.
Knako je tudi s fara m i teržaške in druzih istrian-s k i b škofij; zgodovinski preiskovavci so zlasti v poslednjih h ' h mnogo mnogo razodeli, vender v njihove najdbe se sploh premalo ozira. Da je pervega mašnika. kakor sc sploh meni. Iliacinta kiog I. lin po Kr. \ Tersi poslal sv. llermagora. pervi akvilejski škof. se bere v življenji tega svetnika. Perva keršanska cerkev v Terstu je bila zunaj nekdanjega mesta, med ozidjem iu morjem proti staremu lazaieiu. posvečena sv. Štefanu, pervcmii mu-
) llrlla K m , >irenn.» cronol. di liorizia p. t>", 72. S7. !l|.
) Ur. k.«»dler Indicazmni per la Moria del Lilorale. — Hianchi The--auru« \jud. p 147. Ue Rubeis p. 775. — Hianchi Documenta tom II. p. Umi. 373. — ) Dell* Bonna Strciina cron. p. 1US. 110.
čencu. V tisti strani so bile tudi pokopališa teržaških mu-čencev, po kterih so se tudi ulice imenovale do novejših časov (via dei ss. martiri). Sedanja stolna cerkev Marije Device in sv. J ust a je prav za prav iz dveh cerkev sostavljeua. ki ste bile v petem stoletji sozidatie na mestu starega paganskega tempeljiia. iu proti I. sin) v eno skupaj združene. Nekteri menijo, da jc lerzaško mesto žc iz perva imelo lastnega škofa; pa bolj gotove spričevala kažejo, da ondašuja škofija se je začela še Ic z začetkom šestega stoletja, in da Krugiler ic bil krog I. 525 pervi teržaški škof. Škofijske meje so takrat obsegale le Kras in Pivko do Jclšan iu do Postojne; v naj novejših časih je bila Pivka odcepljena, pritakujtna pa prejšnja koperska, novograska iu pičeuska školija z delom polskc iu poreške škofije 1).
Druge večje mesta po Istrii razun Tersta so tudi p >-redoma dobile lastne mašnikc, saj potem, ko jc bila kti-šanska cerkev zadobila po velikem preganjanji mir. Iz listih pervotuih duhovnij so z začetkom šestega iu neka| pozneje sc vstanovile lastne škofije. V Poli sc po takem bere pervi škof Veneri I. 502, v Pa renči i ali Poreči l. 521 Kv frazi. v Kopru I. 521 sv. Na za r i. v Ped en i ali Picnu 1. 571* Maicijan. iu v Citanovi ali Novem gradu I. 51HI Janez. Hazuu teli cerkev je I. 579 tudi imenovana ceikev v Cisi in njen škof Viridoni; to mesto je stalo na otoku poleg zahodujega istrijaiiskega brega, sc ie pa I. 710 prigriznilo v morje; duhovniia je bila po tem prenesena v llovinj; školija pa združena s poreško ').
Časoma so sc cerkve po deželi pomuoziic. iu polagoma sc zasledujejo njihove imena v zgodovini. Cerkev v P i ranil se bere žc I. <>33; cerkev v Cinagu je cesar Henrik III I. 1010 daroval tcržaškciiiu škofu Vdalgeru; faro sv. Mavra v Izli ali Isoli jc patriarh lleuiik i. 10^2 vdelil ravno temu škofu. I.. 1212 jc zopet zc zn.na cerkev sv. Blaža v Dinjanu. I. 1230 pa korarstvo v M i lah ali Muji. tudi Bilje. Matavuu ali Moutoua. Pa z en ali Pisino. P I a m i u ali Kiaiioua, Labin ali Albona iu Ko«-tav se v tistem času sledijo. •• J
Listina iz I. 1247 pričuje, da je škof Cirik faro v Koša n i dal teržaškciiiu korarstvu v last: razun kopališkega farniana Peregrinu sc v listi listini šc berejo furmani Jernej iz Mil, Janez i/. Cm a ga in Andrej od fare sv. I iha. v Dolini; listina škofa Arlonga daje na znanje Berlolda farniana v II u zetu ali Piugvcuti. V listini škofa Hudolfu iz I. 131 ti sc bereta farniana Bertold in Hajmundin v T o-muji, v listinah patriarhu (»astona iz I. 131"* zopet faiuiana Nikolaj v Ter nove m, iu Simon Plaecuski v lire novicah. Pismo iz I. 1371, v kterem so našteti dohodki mnogih fara, kaže razun Cuiuga. Mil. Buzetu. Ternovega iu Doline šc SI a v i n o, II r u s i c o. L o k o, lloc iu Zdrenjo; ravno o fari llrušici. za ktero potnik na Tersat tii vedil. ondi stoji, da na leto nese 00. lii.')
Nektere stare teržaške fare dalje so imenovane I. 1305. ko sc jc bil začel dolg prepir zavoljo posesti nekterih fara na Krasu med divinskimi knezi iu teržaškim kolarstvom; ta prepir jc šc le papež Pij II. poprej teržaški škof z imenom Kuej Silvi, končal I. 1464; zadete pa so bile fare Ternovo. Košaua. To maj. in še Jelša ne iu Senožeče. Pozneje se nahajajo sc druge fare; namreč v listini škofa Jakoba I 11*9 l.anišjc, v pismu škofa Kneja Silvija I. 1411» Vreme; dalje se berejo I. 1462 duhovnija ua ti pč in ah, ini. 1482 Semič, Draguč iu II um, 1. 1511 pa Povir.
To so nektere naznanila zastran starosti primorskih
) Ur. k.indler Pel 1'austo ingrc*«o del K. Bartholomeo \escovo di Trie.-le. — ) lle Rubeis Monun.enia p. l!>2. 23.*>. 2S.V - Dr. kand-ler Pel fauslo ingretmo. — j Dr kandler Indicazioni per Čase pto-riclie. Conti Storia cliron di Trie»te. J Dr. kandler L I? tria. 1'onli Storia cron. di Triestc. Bianclii Documenli mm. I. p. Iti?. Isti. >1 ai— nati .Meniorie storiclie tom. II. p. I2ti. 'J l)r. kandler Indicazioni. >1enioria del veseovo Enca Silvio. Conti storia cron.
fara, kolikor jih je pisatelju do slej prišlo pred oči; da naznanila niso slepo pobirane, kažejo povsod viri. ki so zdolej zapisani. Jasno je iz tukaj danih naznanil, da sc mnogoteri zgodovinski spominki o cerkvenih rečeh iz naših krajev še nahajajo; da so pa ti spominki premalo znani, ali pa še tudi premalo preiskani. Tudi zgodovinska vednost ima svojo vrednost.
JEnu za pore v hi h potjororom otl s pore tli.
V neki sosednji deržavi severne Nemčije je živel katolišk duhoven, ki je bil čisto pozabil dolžnosti svojega svetega stanu iu poslednjič se je tako globoko pogreznil, da je stoiil sklep od vere odpasti. Po žalostnih Lutrovih časih se je marsikterikrat kaj takega nakljueilo. Pobegnil je iz svoje domovine in bilje protestant; poslednjič je dobil tudi prote.-tunškega pastorja službo, iu bil je iz ozuauovavca resnice učenik zmote. V tem stanu sovraštva z Bogom je preživel več let. Neki dan ga povabi piedikaut velikega niesia h kosilu iu [ni mizi najde se nektere druge pastorje iz sosesine. Ko se med seboj razveseljujejo, je bilo hišnemu gospodarju povedano, da neki ubožen mož je na smeitni postelji iu potrebuje duhovne pomoči. Kdo si ve, s čim zadeizau. gostovavec ni sel sam k bolniku, temuč se je naš odpadnik ponudil, da hoče namesti njega to dolžnost oprav ti. Ponudba njegova se sprejme. Zdajci ga peljejo v sobo. \ kteri je ležal starec, ki je z obupljivim serce m -korej /.e pojemal. Pastor mu bere nektere besede iz sv. pisma: ali ne da bi kaj odgovoril, uitiimioči le kliče:
..Zgubljen sem; zame ni več odpu-enja. Gorje mi. pogubljen sem!"
Pa-tor ga tolaži in ga opominja, da naj ima zaupanje. ..Ne. ne." icče bolnik. ..noben človek mi ne more več pomagati, za-mc ni nebes, moji grehi so prestrašili, jest moram pogubljen biti!"
. Vli pri milem llogu. zakaj pa? Kaj je. da vam serce tako iicusiiiilicno >(i-kizrinil ajoci svoj pot ponavlja ravno tiste besede. Ko pa pastor le tisi vani. mu na zadnje reče:
..Povedal vam bom. od kod je (o. da zame ni ue otc-uja lic zveličanja: jts' sem... odpaden katolišk duhoven; iu vsi grehi, ki sem jih še zraven lega storil, in vse moje uasprotvanjc zoper milost hozjo, n vse božje usmiljenje, ki sem ga zaničeval... oh! moje zadolžcuje je preveliko, kakor da bi zamogel odpušenje zadobiti; zgubljen sem. ni ga . «la bi mi premogel pomagati!"
Tako razodeiijc je pastorja z nar veči grozo napolnilo, zakaj v vsem tem je vidil le jasno ogledalo tistega strašnega stanu, v kterem je bila njegova la.-tna duša V tem trenutku se mu zopet njegova nekdanja vera pozivi, spomni -e. da ma pii mašuikovcm posvečevanji zadobljeuo božjo oblast, ktera se nikoli zgubiti nc more. z zaupljivim glasom reče umirajočemu:
..Ljubljeni brat, jest vam zaiiiorem pomagati, kakor res Ilog živi!... Tudi jest sem katolišk ma-nik; svesti si bodite: kakor vi. da se llogu .-mili! sem tudi jest odpadnik zavcrzencc. vender pa z močjo >vojc duhov ske oblasti premorem um rajočemu nebesa odpreti."
I bogemu bolniku, ki je bil na smerini postelji, sc je zdelo. kakor da bi l>ii angel z nebes prišel mu prinest upanje iu zveličanje. Premagalo ga je neskončno Usmiljenje llo/.je. ki ititt -e poslednjo uro življenja odpusenje ponuja in z odpusenjem zopet svoje dopadajeiije iii zaiiesl|i\o zveličanje; z uai bol) /,i\o bolečino sc z v so otlkiiiosereuostjo iu živim ske-anicm spove s\,ijih grehov, je odvezali in umerje v umu Gospodovem.
Ta zmaga bu/.je ljubezni, ki zeli. da bi se v>i ljudje zveličali in nai veci grešnike z vso luateruo Usiniljeiiostjo do njih zadnjega zdihleji i-e, je lu<ii tega odpadnika, ki
je bil orodje tc ljubezni, tako ginila. in njegovo scrcc jc bilo z vsegainogočno milostjo (guado) tako spremenjeno, da je tisti trenutek sklep storil spreobernili se. Verne sc k svojim veselim tovaršem, ki so bili šc skupaj, in jim to-le govori: „Z Bogom, gospodje moji. jest sc vernem v naročje svoje matere katoliške cerkve, ktero sem iako iz-dajsko zapustil. Kavno zdaj sem vidil, kako strašen jc trenutek smerti za odpadnika. Zopet sem mašnik in služil sem Božjemu usmiljenju za orodje, in to neskončno usmiljenje mene samega k pokori kliče, k spravi in v sveti raj." — Nauk si lahko vsak sam posname.
To Je neslitiano I
(Dalje.)
Ta divjačina sc skonča. dostikrat z ranami ua rokah, ali pa še hujše. Slišiš pa precej potem, kako eden hvali junaštva svoje dolge puše. ali samokresov, da u. pr. ni enake, ktera bi s teliko močjo svinčenko zagnala; - pa kako je zanesljiva, da nikoli uc zgreši itd. Zaic*, ali hočete vidili, poprime drugi, tla ni samokresa, ki bi tako zanetil svinčenko v te le mize ali v te tramc. kakor moj? Iu že grabi vsak po svojem orožji, in vse križem streljajo ali v mizo. ali v stropne tramove, aii v vrata. Ker so pa mize. tramovi in vrata iz hrastovega lesa. ki <c jc od starosti. s;ij in dima vterdil kakor jeklo, torej lamentavna moč samokresov tem tvarinam ue more kej iu izstreljene svincenke s svojim naskrižnim odletvanjem ua vse strani delajo smertno nevarnost v sim pričujočim. \ko je pa kteri (zlasti miiih ali katols* služabniki zadet, nasi strelci šc obraza lic spremene'; s samim: ..nisem mislil** je v se o-pravljeiio. tudi ko bi bil kilo ubil v tacih okolišinah. Ako vidi mmh. da mu žvižgajo sviučenkc memo ušes. ako je zadet, poškodovali, tudi hudo ranjen. — v se to ni nit : on mora lam stati in klicati: dobro, pravo! Mehovi za vino. za žganje sc pri tacih puljavah veci del prederejo: pa to nič ue de: ..fratc" bo prinesel druzih. pa je poravnano. To prciicsicciio streljanje s samokresi in puškami v hišni strop pa ni našim turkoni v navadi le takrat, kadar pii-dejo v naše hiše nam smertui strah zavilajat: ravno tako delajo tudi . kadar skazujejo svojo pošastno divjacuost po kmečkih hišah. Tako u. pr. so pred dvema letoma v hiši Janeza Vlašiea v duhovuii Gorici (ko sem lol jest ondi fajmošter) neki večer prišli nekaki turki 1'išiie-i in su ee/. sfstdesetkrat vstrelili v strop njegove hiše. iu to zraven tolikega streljanja s pušami in samokresi ua ngnji-šu. da jc bila vsa hiša v zmešnjavi. iu pa pri v>ca tem. da jc gospodarjev brat precej tam blizo ognja bolan le/al in umiral.
Oaicnim naj pa šc druzega kratkočasa. Naši turki. kadar so na gostovanji v keisauskih hišah, uaj sj je zares ali potuhnjeno, streljajo v tarčo za stavo. Kiistjan mora stali ua kraju določenega čila, ki je obešen ali na kak steber, ali pa na drevo, ki ga nalas po i sejo, in jc drobnejsi od navadne človeške zivotnosti. Za tem drevesom mora stati kristjan, da svinčeuka ali zadene ali pa mini slerči; in tako mora prestati po cele ure. Zdelo se bo lo neverjetno. pa je vender tako!!! Iii če se primeri, da je ranjen (kar jc skorej neogibljivo). ali pa tudi ubit. je vse spla-cauo z enim samim ..nisem nalas.**
Vernimo se pa k turškemu obedu v naši hisi. Kes da se koncema samokresi iu puše na stran denejo; ali potem se je. pije, kriči, dere iu laki rohovš dela. tla bi minil. to je večin pekel. Vino iu zganjal siva začno s\o;o moc skazovati in ne malo teh zvin začne iz sebe meta*! tiste sile iicprckiihaiiih jedi. Drugi sC za'o nič ne zmenijo, kajti čez malo trenutkov se jim godi ravno tako. ali pa >„ že popre) opravili. Pri tem se pa vcndtr kažejo dobre volje tel se v šumu iu kriču. bi djal. vesti«1 »ega. kakoi naj lepši sreče iu vgoduosti. Komej namicc so sprazu:l
želodec, precej pri mizi in ne da bi *e kteri z mesta ganil, dalje jedu in pijej-i, kakor da bi se nič ne bdo dogodilo, do novega bruhanja, in potem „da capo** le še spet na novo! Drugi (kar je še bolj živinsko), kadar ne morejo več požirati, ker je želodec že poln, si nalaš perut v goltanec vtikujejo, dokler se gerdobija ne vzdigne; in to večkrat ponavljajo, sc ve da zato, de bi več pojedli, veči škodo naredili mnihu, kteri mora zmiraj pri njih biti iu stati.
Poslednjič. kdo si ve kako pozno v noč, so turki že vsi omamljeni od pijač, trudni od ruvanja, kričanja, žertja ko/lanja. in spravljajo se počivat ter zapored jedi iz sebe brusijo in smerče v smertnem spanji. In tako ua vse zadnje pride ura. da tudi umih daje pospravljati vse tiste reči, tiste onesnažene mize, in nu vse zadnje gre iskat si revne večerje. Zakaj vedili je, da bi bilo neodpustljivo razžaljenje, ako bi se milih ali kdo njegovih prederznil jesti, dokler niso gospodic turki s\ojih gostij do čistega opravili. Ali brez jesti hiti je misijonarju še nar manjši hudo. Potem namreč ko je bil skoz toliko ur v taki nadlogi, med povodnijo kvantanj, žaljenj. strahu, v vedni nevarnosti zastran življenja, nima |>a zdaj še mesta ne, kjer bi kako uro počil (ali k večemu kake svisle ali hlev pri živini) brez postelje. Tako je v nar bolj žalostnem stanu, zlasti o mrazu iu de-ževanji. (I)alje nasl.)
Ugled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. Zadnji dnevi unega in pervi tega mesca so bili nekteri kraji ižanske fure posebno nesrečni. V sahoto, 31. u. m. o 1 „ 12 po noči jc pogorel nekemu kmetu kozolec poln žita. V nedeljo 30. u. m., je bilo v podružnici Strahomerju cerkveno žegnanje iu med duhovnim opravilom je nekdo, ki je namesti v cerkev šel za kozolec ležat, kozolec zažgal. da so ga komej pogasili. 3. t. m. zjutraj je pogorel v liki nekemu kmetu pod s kasto in več orodja. Nar strašuejši pa je bilo popoldan tega dne. Od 2 — 3 se je v nekem skednji vnelo, ue ve se prav gotovo kako, iu v eni uri je v celi vasi. ki ima bliz t>0 številk, jih samo okoli 20 še ostalo, vse drugo zunaj nekterih podov je do čistega pogorelo, zlasti ker vode iu ljudi ni bilo doma. Pogorelo je tudi več prešičev iu druge živine. Pri več h šah. kjer ljudi doma ni bilo, so samo to oteli. kar so ua sebi imeli. l*ni revež, ki mu je bil 30. u. m. kozolec pogorel, si je bil pri dobrih ljudeh že nekoliko nabral in škodo nekaj nadomestil, ter vse na pod spravil, kar so mu bili dobri ljudie dali; zdaj pa mu je še pod, hiša in vse pogorelo ! — ljudje te vasi so bili že poprej veči del vsi silno revni, zdaj pa so pogreznjeni v nar veči uboštvo. Zavarovanih je bilo čisto malo. morebiti 4 5 , iu s čim se čejo laki zavarovati, ki nic nimajo? lic veži so zares mi-lovanja vredni iu u-miljeiija potrebni. Imeli so že skupaj rnrrvo in jaro žito. in \se je pogorelo. S rim bodo živino prcrtdili, kar jim je je ostalo ? S čim si vse drago napravili. kar jim je ogenj vzel? Da In se pač dobri ljudje ii«:nilili iu jim pomagali! Povej, draga Danica . svojim brav-rem n ih nadlogo, morebiti ne bo zastonj, klor v sili po-i»oč skazaje. se smr tudi pomoči nadjati v svoji lastni britkosti. i Danica bo rada vsak dar sprej«da. naznanila in onduiiti duhov »ini izročila. Vr.)
Iz l.jllliljaue. Na ljubljanski gimnazd so letos umeili trije dobi i iu zmožni un-nci: M nar iz III. Pire iz V iu Strmimi Ki. i/. VIII lazrcda. vsi tuje za enako poslednjič z blcdenjt iu »kiti. rto vrocin-ko ho!e/li jo. Tudi je slišali, da s« srmtrit|e pu««-j I,..|,hali m zlasti v iicktuili razicdih pogMsimiia i/. s..|e u..|;i|ali. Od k-«l |.» i/.vira? kam to kazev
ruj»e učitelji - rujle in m dite učenci. ker ne veste nc me ur dneva! —
Iz Ljubljaiie. V pr« dmrstnj dtihoviiii sv. Petra jc bila 3. t. m. popoldne slovesna poroka gosp. dr. Drago-
t i n a B I e i \v e i s-a, sina gosp. profesorja dr. Janeza Bleivveis-a, vreduika „noviškegadeželnega poslanca itd. Poročen je z gospodičino Marijo Kosovo, hčerjo ranj-cega dobro znanega homeopata zdravnika Kosa. Gg. svatje so bili prišli v narodni slovenski obleki; poročal je duhovni pomočnik gosp. And. Drobnič iu razlagal je tehtni pomen lega »Ijanja v ualaš izdelanem slovenskem govoru, kteri je uazočim globoko v serce segel. Po naši stari slovenski segi so po poroki šli svatje k darovanju; mi pa tudi želimo iiovoporoceiiima Božji blagodar v življenji in zveličanje po smerti. Ker jc govorjenje od ..Bleivveisov,- naj koga uho ne zaboli, ako pritaknemo tukaj, kar smo zastran izvira „B I e i vv e i s" slišali iz ust nekega zanesljivega uda te rodovine. Ta kranjska rodovina se je v začetku pisala tudi s kranjskim imenom ..P I a vež;- nekemu učeniku pa, kakor se rado (udi zdaj še dogodi, se je dozdevalo, da (o reč bolje vč, iu - dietum facluui - vsirojil je nemškega lilcivveisa iz slovenskega Plaveža. Torej se nekteri iz deržine se zdaj pišejo Pleivveis, kar je bližej izvirnemu imenu. Korenika tega primka pa, menimo, je ..plaviti1" ali plovili;- tedaj „plavež," ki les po vodi plavi.
Iz Ljubljaiie. Tretji zvezek ,,Dušne hrane-, ki sega do 52. berila iu nekaj čez. je ravnokar zagledal beli dan m se dobiva pri bukvarjih, kakor poprejšnja dva. Te berila so med drugim ludi prav pripravne za mladino ua šolskih počitnicah, ktera naj bi ne tratila lepega časa s samim postopanjem, kar se dostikrat godi. —
Iz polhovega <>railca, 28. mal. serp. — Ravno sv. Jakopa dan, v god preč. gosp. fajmoštra, so pripeljali novo turnsko uro, 15 stolov težko, prelepo delo. ki ga je doveršd Janez Oblak iz Lučcn, iu bo stalo do 1000 gld. To pa je le nova cvetlica v vencu lepih cerkvenih leči, ki so bile po skerbljivosti gosp. fajmoštra in po dobrih serc.h ljudi zaporedoma napravljene.
Naj jih s to priliko uekoliko omenimo. Perva skerb o njih nastopu leta 1S51 so bile orgije. Naredil jih je bil Mahhovski z 10 registri. Te se ravno zdaj nekaj popravljajo. — Vsi oltarji so prenovljeni in bogato pozlačeni. Zlateuje je prav dobro. Tabernakelj in prižnica sta bila cisto tiuva napravljena, takrat ko so sc altarji popravljali.
Koj potem so omislili nove kaj lepe zvonove. Veliki telita 4329 //. z glasom a drugi „ 2090 „ ,. „ e tretji „ 1411 „ v ., e
četerti „ 709 ...... a
peti zvon telila nekaj čez 3 cente. S tem se umirajočim kleuka. Pervi štirje so čisto uovi, peti iu nar manjši je pa še od poprc«l.
Ker je pokopališč bilo premajhno, so ga zelo razširili iu inertvašiiico novo izzidali.
Šolsko poslopje sc jc dozidalo leta 18t>2, kaj prostorno iu veličastno je.
Turu ali stolp pri cerkvi, zares izverstno delo, je za 4 šeznje zidu povikšan iu novo krit. Vse le dela so stale brez šolskega poslopja blizo 20.000 gld. - To pač lepo kaze skerb gospod očeta za llozjo vežo iu pa gorečnost vernih za Božjo čast.
Z <«oreu*kcga. (Iz prijatelskega dopisa.) — Naj ti povem, kako v naši okolici ranjkega gosp. Riharja v hvaležnem spominu imamo.
Ko siiio v Gradu undan 13. mal. serp. ranjcega l.orcnca Pogacarja prav praznično pokopali, s.n • sc spomnili. <le bo kmalo leto, kar je gosp. Rdiar umeri, in ilc se spodobi mu za obletnico bile napravili. Ker smo lansko leto v Gradu to opravilo imeli, so bile za obletnico Gorje izvoljene. in 27. dan mal. serp. je bil v to odmciijeu. Prišlo nas je la dan v Gmje 9 tukajšnjih uar bol|ih pevcev in zraven se 7 ljubljanskih b«»go«dovcev, tuli samih pevcev, in smo imeli velike bilje ( officium integrum) zjutraj ob 8 uri. Peli s m o res lepo bilje m domači gospod fajm išler Karol
Te deški so pri biljah fungirali; po biljali pa so prav iskreno peto sv. mašo h spremstvom imeli tamquam senior inter nos častiti gospod Balantin Engelman in drugi pevci smo na koru slovensko od ranjcega Riharja zloženo mašo peli, in tudi še tri kvartete njegove, to je: „Credo," — „Ego sum res urrectio" in „J a m i c a tiha" zraven primešali, in tako v hvaležnosti pomnili našega ranjega umetnika in učenika v petju. Njegov spomin ne ugasne naši deželi.
V XovomesitU, 2. avgusta. Zopet se je kolo časa na okrog zasukalo in za eno leto dalje smo se pomaknili. Praznovali namreč smo poslednji dan inesca preteklega sklep letošnjega šolskega leta ter ta dan pričeli zelo zaželene šolske praznike. Ozrimo se nazaj v preteklost in prevdariuio, nam je li bilo v korist ali v kvar pretečeno leto, smo li tudi za eno leto v dušni zveršenosti, omiki in v ljubezni do domovine napredek storili? Vsakemu lastna vest pove, pri čiin da je, ako mu pa kaj očita, gleda naj, da v prihodnje reči more: .... testimonium bona1 conscienti«.
Slovencem je lepa navada, vsako delo z Bogom začeti, pa tudi z Bogom dokončati. Tako siiio tudi mi se Bogu zahvalivši pri veliki sv. maši z zahvaljeno pesmijo podali se v šolsko dvorano poslušat v slovenskem in nemškem jeziku govornika slovo jemati od šole, učiteljev, dobrotnikov iu tovaršev. V dvorani se je verstilo po sledečem redu: Prišlega g. vodja z učitelji pozdravljala je godba dijakov naših, ki so se po velikem trudu marljivega čast. o. Inocencija tako izurili, da se smejo pri vsaki slovesnosti ponašati. Sčasoma zamore še kak virtuoz iž njih nastati; torej le krepko naprej! Med godbo je stopil na oder abi-turijent g. Švinger v domorodni obleki ter je po dokončani glasbi začel v precej dolgem govoru dokazovati, koliko vrednost imajo tcmelite vednosti in je to vterjeval po iiino-goverstnih zgodovinskih dokazih Gerkov, Rimljanov iu druzih manj omikanih uarodov. Krepko je govoril, zlasti proti koncu za slovo, ko je povdarjal zvestobo iu zahvalo Bogii, caru, domovini in učiteljem. Prav ua kratko posnet je to zapopadek govora, pri ktereiu se drugega ni pogrešalo, kakor malo bolj razumljiv naj bi se bil govornik potrudil bili; pa tu pega se je zgubila. Ua je vstregel vsim, pokazal je doneči bruni „slava in dobro" od vsih strani. Nato so se darila delile gimnazijalccm začenši pri osmošolcih. Vsa-cega je godba pri besedi ..accedat!" pozravljala. Med darili se je vidil tudi ..Zlati vek." Lepa je taka spomiuica. Nemški je govoril abilurijeul g. Narobe; tvarina mu jc bila ljubezen do domovine. Ko so se darila uormalcem razdelile. je slovesnost navdušeno sklenila cesarska pesem in spremila gg. učitelje in druge gospode, gospe iu gospodiči-ne, ki so počastili nas s svojo nazočnostjo in povikšali to lepo prazuičuost. Iz dvorane smo se podali v šolske sobe, prejeli spričevala, potem pa hajd! na vse strani kot ovce brez pastirja.
Letos bo pač nekterim veliko ložeje pri sercu, ker ne bode jih v oči bodlo ,,Programm des k. k. Obergvmnasiums iu Novomesto." Kdo si ve, koliko bolj vesele praznike bodo imeli; mi pa pri tej priložnosti tožimo, da smo za dva učena sostavka ubožneji, ktera bi bili imeli, ako hi program imeli. Ker mi ni štatistika naše gimnazije toliko znana, da bi mogel kaj dostojnega naznaniti, bom pa kako drugo stran nekoliko razjasnil. Preteklo leto se je naša mladež gimazijalua zelo vdeleževala v kupovanji slovenskih knjig, in iz verjetnega vira rečem, da blizo za tri sto goldinarjev so jih tukajšnji dijaki pokupili. Niso pa prištete Novice, Danica, Cmni gospodar, kar so si tudi nekteri naročevali.
Ker sem že nekoliko o šolah govoril, naj še euo misel razodciiein o tukajšnji dekliški šoli. Leto za letom preteče, pa nikdar nobeden besedice ne spregovori o napredku dekliške mladine, ki se uri v tej šoli. Toraj uaj bo ob koncu
šolskega leta očitno želja izrečena, naj bi se kako naznanilo — saj v kakem časniku — na beli dau spravilo. F.
Iz Tersta. Milostljivi škof bodo delili sveto mašni-kovo posvečeuje 14. t. m. v stolni cerkvi sv. .lu-ta med veliko mašo. Na to se pa bodo podali birrnat ua deželo, iu sicer: 21. t. m. vKatiuari, 22. v Klancu, 23. v Predloki, 25. v Ospi, 4. prihod, mesca pa v Dolini. V Predloki iu v Dolini bodo imeli tudi zdotično duhovšino posvetovav ne zbore.
Prcskušnje goduosti, ki so bile ua tukajšnji c. k. gimnazij 25., 26. iu 27. preteč, mesca, so vsi osmošolci dobro overšili. Izmed lih so namenjeni 3 za duhovstvo. 3 za zdravilstvo iu njih 12 za pravozuaustvo.
V Terstu je inehikauski prostovoljec Mavricij Svarc prestopil iz judovske k katoliški veri iu vojaški duhoven gosp. Jan. Michael ga je 28. u. m. kcrstil. Da ga ni sa-inopriduost gnala, sc vidi iz tega, ker i je hotel botra imeti nekega tovarša in Ic ua svet g. duhovna si je naprosil viteza Rivoltella.
Tudi v Ljubljani, kakor sc sliši, se izraelec iz mehi-kauskega kardela na ravno to pripravlja. Eden pa je bil undau že keršen v cerkvi sv. Jakopa.
4j. Iz Gorice, 5. avgusta. - Vis. čast. Dominik C'a-stellani, dohtar sv. pisma iu špiritval skoraj I'.I let v velikem semenišču, izvoljeni iu potrjeni so kanonik v veliki cerkvi nasproti drugi stranki, ktera si je koga druzega, ludi zasluženega gospoda, na ravno to mesto želela. Na svetu sicer ni se še rodil, ki bi vsem zadostno vgodil; vseh nas namen pa je: neprenehoma prizadevati si iu serčno moliti za srečno večnost, vse drugo „vauitas vauitatum, et omuia vanitas."
Vis. čast. oo. kapucini pod modrim vodstvom svojega verlega pater-gvardijana, Žiga Bohinca; so si tudi letos prizadjali ,.porcijunkolo" slovesno obhajati. Najeli so v ta cil in konec tri sloveče pridigarje. Pridigal je predvečer č. g. Braida, vikari v Beliaui, talijanski, — v dau teh odpustkov ob 5 tih zjutraj v. č. g. J a u. K u m a r, fajmošter pri sv. Jgnacii, slovenski, in ravno ta dau ob lo zjutraj v. č. g. Ant. Marocco, fajmošter in dekan Karinitiski, pa furlanski. Veliko mašo so imeli v. č. g. Jan. Do I to r i. privatni duhovnik in častui korar, iu sklenili ho popoldne vso pobožnost omenjeni gospod mestni fajmošter sv. Ignacija z zahvalno pesmijo „Te Deum" iu blagoslovom. Vsi so v občno hvalo svojo nalogo prav izverstno doveršili. Bog daj. tudi ,.ad majorem gloriam Dei" in v nar veči du-ni prid vseh pobožnih kristjanov, kterih sc je bilo res pri vsaki pobožnosti obilno sošlo.
Iz Kemšiiika pri Marenbergu. Pregovor pravi: „Nc-sreča nikdar ne praznuje." To se je pri nas lansko leto 8. sušca očitno pokazalo. Po navadi, kakor vsako uedel|o. smo se bili tudi takrat k popoldanski Božji službi zbrali, iu kdo bi si mislil, de bi se malo uro poleni našega svetega doma znebili; pa vender je tako bilo. Šc se ni*mo bili po lložji službi prav na dom vernili, že uain zvonovi iz visoke line nesrečo ognja kleukajo, in kmali zatem tudi oni žalostno v ognjenem plemenu končaje umolknejo. Bila je namreč cerkva, farovž in šola v inalo minutah vpcpeljena. in mogli bi bili, kakor nekdaj prerok Jeremija, otožni prepevati na razvalini dogodbo naše velike, rečem , čezvelike nesreče.
Pozabimo pa to nesrečo, iu poglejmo za leto naprej, kako sc kaj zdaj pri nas godi. Skerbno kakor pridne bu-čelice smo na naš hribček skupaj nosili, in si s pomočjo Božjo in ptujih darovnikov vse lepše napravili, kakor smo poprej imeli. Ilvala vsem, kteri so nam tako hitro na pomoč segli; zakaj tudi lu pregovor velja: ..Kdor hitro da, — pomaga za dva;" llog njim poverni darove, ktere s« vložili na altar bratovskega sočutja, nam pa oterpne serca ohladili in mile solze iz oči zbrisali.
Peti dan rožnika t. I. smo koj za dežjem imeli lepo vreme iu ta dan ho v Rcmšniku in vsi okolici v nar lepšim spominu.
Potrudili so se pred ta dan v. č. stolni dekan iu prost gospod Mihael Pikelj iz Maribora, spremljani po mnogoza-služtnem go.-p. pro fes. kuvačitu, ua naš hrib in med ne-številno množico domačinov iu ptujcev so nam blagoslovili štiii nove zvonove, ktere je vi il ljubljanski zvouar gospod Samassa iu piav mično čvetero-glasno vbral. Bog daj, da bi vselej le Božjo čast, nikdar pa več nesreče iz svojega visocega duma ne oznanovali.
(■inljiva iu tolažljiva je bila beseda sloveuske iu nemške prertkve. S pervo so častivredni gosp. fajmošter z Brezna Matija Gros.-kopf, z diugo pa naš domači gospod oče Štefan Pernavselj serca zbranih pravovernih zbranih motno ginili. da je mnogo uči solzilo. Po posvečenju zvonov, orgelj iu altarjev so peli gospod kovačič veliko mašo. pri kteri so se glasile nove orgije s petjem brez kake druge godbe. Orgle je g. Malahovski iz Ljubljane zdelal tako izverstno, de si štejem za dolžnost njegovo mojster-sko delo tukaj očiluo pohvaliti in ga vsem priporočiti, keri kaj tacega potrebujejo. Ne gre hvala samo od moje strani, ki nisem z moziii v tej teci razsoditi, pa štirje drugi učitelji so delo pohvalili, med njimi je izgledui učitelj z Marcnberga g. Kratice kehelj. znani izverstni orglavec to delo Malo-hovskega motno močuo prestavljal. Vse hvale je še zato vreden, ker nam je orgle z desetimi prijetnimi premeni naredil prav po nizki ceni, Ic za t>00 gold., iu je s tem pokazal, da jc res blagoserčen mož. iu se je nam revnim pogurelcem zu vsako stran prav prikupil.
k konca teh verst še podam pesem, ktero sem med veliko mašo zapel, in se tako glasi:
\ e?elo za dc/.jem nam solnce pribije, /a liutto bolezno sc zdravje poda. Naj vckšo nesrečo (ud sreča žc krije O rem-nicki farman. to pri nas velja!
lilej ! v h rasnem jc ognju se cerkev končala. \ eseli zvonovi umolknili so. Tud pisal iz orgel nam glasa ni dala. >e farnega doma se znebili smo.
Hodili smo kakor zgubljene ovčice, ki jaslic preljubih ne najdejo več; "miio težku picne.-li vsajene pn.-ice. Na.- peklo je v sercu ko brušeni meč.
I'a glejte ! vsa zguba »e hitro popravi. /jv c ujete s stolpa štir v brane zvone. Prijazno iz line vsak su.-eb nam pravi
0	farman. ohladi si danes serce!
Tud orgle k zvonovom so se oglasile k«> pridne sestrice veselo pojo; Pi-ali sc male in vel ke združile . Nam kažejo ljubo edinost lepo.
Vse lepše sc vidi kot prej smo imeli. \ eselo ilan- farman na hribček hiti; ko bcelice pridne smo skupaj nosili: Pocijmo si danes od trudne skerbi !
Bo«r verni domačim in ptujim za dare .' *vet Juri bo prosil v nebesih za v-e. Patron on vam porok je rem-nicke tare. Ha vinar nar manjši vaiu v /gubo ne gre
Pokleknimo danes, in s serca zdilinimo : xi O.-e nas lepel. pa ljub:š drugoč ; Na sveti altar Ti vse trude zrocimo. "li . vzemi na- revne pod svojo pomoč!
" k-| kokrat slišimo tukaj zvoniti. In or^le zapeti, da v serce doni;
1	ud nam bodo peli. ko s sveta bo iti. — .Morbii >e nam kmalo življenje mrači
lih da bi v nebesih, kjer ni več težave. \ -i /brani v llrelovi hi-i b!i kdaj. Pomagali peti t.ii-p«id<.ve slave. \iivali na veke v>i skupaj svet raj.
Janez Uczjak. učitelj.
Iz Amerike. V Sent Pavl-u 11. jun. l&G-L — i konce.) Dva dui nismo nič gorkega dobili, mesa nismo mogli je*li, kruha suhorja tudi nc, ker se nam je bil enako že pri-studil; torej srno se mogli tiste dni postiti, iu ko bi bilo to dolgo terpelo. ne vem kaj bi bili počeli. — llu<ia je tudi morska bolezen; ali. hvala Bogu, da meni ni veliko prizadjala. ko jih je veliko že hudo bolnih bilo, meni še uič ni bilo; in potem ko me je prijelo, se mi je malo vzdignilo. sim ene dni v postelji ostal iu bilo jc dobro, kmalo sim se privadil guucanja barkinega, iu šc prijetno sc mi je zdelo, ko sim se zvečer vlegel, guncal kakor v zibelji. ko sim spet na suho prišel, še zaspati nisim mogel na mirni postelji, tako sim se bil privadil guucanja. kmalo sim morsko bolezen prestal, iu jedi so mi potem veliko bolj dišale, kakor popred; samo mesa in suliaka t cvibaka | nisim mogel jesti. Na barki sim se prav pridno francoskega učil. le škoda, da nc še bolj, ker zdaj imam premalo časa. tla bi se mogel naprej učiti, kadar ni bilo viharja, jc bilo prav prijetno na barki; pa tudi vihar je bil samo pervi za naprav strašen; drugi in tretji že ne več tako. Lepo jc bilo tudi gledali ledene gore. kako so mogočno memo nas plavale; prijetno je bilo viditi some, kako so sc prekucovuli po vodi, in vodo iz nosnic sikaii. Celo kadar je bil vihar, še takrat je bilo veliko smešnega ua barki. Ljudje so hodili. kakor bi bili vsi pijani, od ene strani na drugo, zdaj jc enega zagnalo sem, zdaj tje: včasih sC je kdo tudi po tleli pobiral. Ali kadar je kak hud val ob barko pljtisknil. jc v barko šterkuil in vse opral, kamor je zadel. Smešno je bilo gledati, kako so se otresali tisti, kteie je zmočil; nckteri so sc jezili, drugi pa smejali. V ti reci jc bil posebno g. Trobec prav srečen, če je bil le kdo zmočeu, Trobec jc bil gotovo vmes. Mene je bilo tudi enkrat dobro ožehtalo. tako da sim bil ves moker in je kar teklo od mene. Včasi smo tudi ktero barko srečali, ki je sla i/ Amerike, ali pa ktero smo prehiteli, zakaj naša barka je pri dobrem vetru zelo letela. Več dni smo imeli prav gosto meglo, tako tla bi bil človek kmali dalj segel, kakor vidil: takrat smo mogli kar stati, ali pa celo nazaj iti. da bi nc bili kam na skalo ali ob drugo barko zadeli. — \li kdo bi mogel popisati naše veselje, ko smo biukoštni torek popoldne svetilnik (Lcichtthurin) zagledali, sicer daleč od nas ali vender dobro znamnje. da smo že blizo suhega : po tem zvečer nam je prav lepo svetilo. Drugi dan zjutraj smo vidili žc veliko bark na okrog in ne samo velikih kakor na velikem morji, ampak tudi majhne. Iu popoldne smo zagledali res zemljo. 1'uti. kteri človeka obhajajo, ko čez toliko časa zopet vidi zemljo, zelene trate, lepe zelene gojzde. in pa hiše, ko toliko časa ni nič drugega vidil, kakor samo morje in nebo, taki čuti se ne dajo popisati. To je veselje, ko človek vidi konec svojih terpljenj, ko vitli, da se mu ne bo treba več bati tacih nevarnost, kakoršne so mu pretile tolikiat na morju! — Ali dolgo nismo mogli gledati, kako se zmiraj bolj bližamo suhemu; zakaj začelo je hudo deževati, iu mogli smo se potakuiti v svoje luknje, da bi no bili mokri, ko jc malo ponehalo, sim šel jest spet na verh iz kajutc gledat Ameriko. Lepo in hitro je fercala barka, bližaje se zmiraj bolj velikemu mestu nov t-oiu .lork-u. Zvečer smo vidili brez števila svetilnikov okoli nas na suhem. Okoli U. ure smo se ustav ili '2 uri tlalec od novega Jork-a. Tu so velicega težkega mačka v morje vcrgli. da ic barka pri miru stala. Drugo jutro, to jc lit. maja zjutraj smo svoje post Ije spraznili in slamo iz slamuic v morje zmetali. Prav zgodaj jc prišel mali parobrod. in ta 'ias je vlekel v mesto, tako tla smo okoli desete ure v mesto prišli. Tu smo šli v gostivnico. kjer sum zopet enkrat po človeško jedli, smo zopet cnktal juhe iu govedine dobili, ktero smo si ua morji ze tako zlo želeli. I.e drago pa smo mogli plačati; zakaj za !5krat jesti na dan in za posteljo ponoči s»,o plačali zlati dolar za v-accga. — Novi Jork je vse drugače mesto kakor Dunaj. To je veliko vece; ulice
ima strašno dolge, tako da se ne more skorej nikoli do konca priti: zato jc pa po dolzih ulicah železna cesta narejena, po kteri omnibuse. velike kakor po železnicah, vozove za ljudi, konji vlačijo, da ne mesto hitreje prehodi. Po ulicah je zoiiraj vse polno ljudi in vozov. Tu jc strašno veliko bankirjev; toliko denarja sc ne vidi kmalo kje, kakor tu. Mesto deli velik prekop ali kanal na dve strani; čez ta kanal redno več parobrodov prepelja ljudi in vozove. V tem kanalu sc jc tudi naša barka ustavila, in tu smo tudi vidili vojaške barke s lopi (kationi). Cerkve sem dve katolške vidil, obe prav lepe. Hiš jc tudi veliko prav lepili in prijetnih. Tu smo ostali v petek in saboto; nekaj jih je ostalo šc do ponedeljka, ker Buli ni imel dosti časa, da bi bil do takrat mogel za naše kernirje presker-beti. da bi jih bili od tam, kjer so jih iz barke zložili, ua kolodvor spravili: zato so on. naš hlapcc in šc 4 drugi v novem Jorku ostali do ponedeljka, jest iu drugih devet smo pa šli v saboto. 21. maja. zvečer po železnici naprej proti pervemu veeemu štacijonu Dunkirku na Kri-jezeru, kamor smo prišli v ponedeljek zjutraj. Od novega Jorka do sein sim sc nar bolj ..nobel" peljal na vsem svojem popotvanju; zakaj bil sim v I redu, vse je bilo lepo tapecirano; notri so bile zerkala. lepi tapecirani sedeži iu drugo vse prav lepo; tudi od ledu merzlo vodo za pitje smo imeli na vozu. l'o železnici tu strašno hitro vozijo, to leti daje kaj. Ob ze-leznici ui nič tacih čuvajev, kakor pri nas, postaje so daleč narazen. Na tem potu smo vidili veliko lepih inestic. Iz Duukirk-a smo šli 23. zvečer spet naprej (zakaj toliko časa nc gre vlak naprej) iu smo prišli drugi dau zjutraj v Clcvcland. ktero je že veliko veči mesto, kakor Dunkirk. Tu smo zatutci kovali iu potem okoli desete ure »e podali proti Toledi. kamor smo zvečer prišli, čez kaki 2 uri jo pa spet naprej odrinili iu drugi dati zvečer v Cikago dospeli. Drugi večer smo prišli v ..Prairie du cliien" k Misisipu, kjer smo kar na parobrod šli, in se tako po vodi peljali 2 noči iu en dan. V saboto 28. zjutraj, siuo prišli v Prescoit. Do sem grejo veliki parobrodi, kadar ni zelo velika voda. kakor jc zdaj. ko jc prav majhna; sicer pa grejo po globoki vodi celo tje do št. Pavla. Ta dan bi bili že lahko v šeut-Pavlu; pa mogli smo čakati na mali parobrod. kterili ravno 11—t i dan ui bilo nobenega doli iz šcut-Pa\la. Torej smo bili ta celi dau in tudi čez noč v tem mestu, ktero nima nič posebnega, kakor eno majhno cerkvico ua gričku, pa še za to nisim mogel zvediti, ali je katoliška ali ue. V nedeljo zjutraj sta prišla dva parobroda 'z šent-Pavla. torej smo se lahko naprej peljali. Na obeh straneh vode nismo vidili druzega kakor goste gojzde, in po njih vse polno divjih golobov, oh krajih vode pa vse černo želv ali terdorožnic. ki so se grele mirno na solncu. Proti večeru nekako ob šestih smo zagledali konec svojega popotvanja. šent-Pavel. Ko smo na suho stopili, smo šli v neko kerčino. smo malo večerjali, sc osiiažili iu potem smo -li jez iu dva druga hogoslovca iz Gradca iskat, kje škof stauuje. Kma'i smo našli njegovo stanovanje (do kamor se od vode komaj deset minut potrebuje j, in smo srečali njega iu njegovega geucral-vikarija na pragu. Ker od teh dveh ni nobeden nemško znal, sta hitro g. Pirca poklicala, ki je še tukaj na nas čakal, in kteri nas je potem gencral-vikarju ska/.al. Ker je bilo ze pozno zvečer, smo mogli še v gostivnici prenočiti. Drugo jutro nas je pa g. Pire k škofu peljal, kleti nas je prav prijazno sprejel, iu k sebi na kosilo povabil: potem je pa sklenil, da ker nima tukaj potrebnih učenikov, bo saino nas iz 2. iu 3. leta tu prideržal. druge pa v kak drug seminar poslal, ali v Mil-vaukee ali pa v št. Vincencij. Tako smo tukaj ostali jez, Žužek. Krlah in Tomaževič iz Goriškega in Berghold pa Spalh iz graškega seminarja. Trobec. Storil (Gradčau, ki je bil za nami v Haver prišel). Katzer iz l.inc-a in 4 študente je pa škof po-lal v benediktinski samostan v št. Vincencij v Pensilvanijo. iu hoče zanje plačevati (ako dolgo,
da bodo izštudirali. Tuhaj sim. hvala Bogu! prav zadovoljili. Naš seminar, kjer zdaj v celi hiši samo uas 0 šent-pavcl-skih bogoslovcev stanuje, jc bilo pervo katoliško zbirališč v tem mestu : perva cerkev je zdaj naša kapela: pred jc bilo v ti hiši vse vkup. cerkev, šola. farovž in škofija. Zdaj je pa (a hiša samo seminar, le v eni sobi jc še ena latinska šola. Cerkev je zdaj posebej zidana iz kamna in velika, dolga nekako toliko, kakor frančiškanska v Ljubljani; spodej pod cerkvijo je pa šola za otroke, ktero imajo m nune. S koli j a ui ravno velika, ali veliko lepši in priji-tniši kakor uua v Ljubljani. V nji stanujejo verh škofa tudi gcneral-vikar in 1 duhovni. Tu sem prcskcrhljeu vse drugače, kakor sini si nii-dil; zakaj imam sam svojo sobo. toliko kakor je Tvoja ua Dunaju, napravo vso lakirano: to >e sveti vse drugače, kai* ir v ljubljanskem semenišu; imam mizo, posteljo. 2 stola I černo lakirana), in mizico za mivalnico (lavor) in kanglo za vodo. vse lakirano. Sveče dobimo nc lojevih . ampak so take sorte, kakor so apolo-svece. Jemo trikrat na dan. ob 7 zjutraj, ob 12. iu oh ti zvečer, vselej pri škofovi mizi s škofom vred. V«akikrat imamo kaki dve ali tri sorte me<a z dvema ali tremi prikuhami. zjutraj imamo kavo. opoldne zraven še juho iu pivo iu na zadnje eno moenato jed, zvečer pa čaj (te) iu mleko skupaj. Za prigrižljej imamo kruh, kterega si s surovim maslom nauiažemo. Od vsega tega lahko vzame v>ak. kolikor se mu poljubi. Za vstajanje imamo uro. kakor v Ljubljani, ob ."»tih . o 1 „ (i gremo v kapelo, kjer imamo jutranjo molitev in premišljevanje, oh ti gremo v cerkev iu smo pri škofovi maši. potem imamo počešenje sv. Ilešiijcga Telesa, oh 7 zajuterkvamo, ob 8 se začnemo učiti do I o. od 10 — II imamo šole. potem smo do o poldne prosti. Popoldne se začnemo oh 2 učiti, od 4 — 1 „ (> imamo šole. ob d večerjo, potem sprehod do 8. ob 8 gremo v kapelo in potem dela vsak. kar hoče, ali gre spat, ali se uci, ali kaj bere ali kar je. Za učenje zdaj nimamo drugega kakor nravo (moral) po Gurv-tu. in angleški jezik; pastirstvo smo žc dokončali; so bile le majhne bukvice. in tistih smo le polovico vzeli. Za svojega profesorja. špiritvala iu za vse imamo g. Buli-a . ki jc mogel samo zavolj nas tu ostati . ker drug duhoven tukaj ne zna nobeden dobro nemško. kar jih je tu pri škofu. V mestu sta sicer šc dva benediktinca, kterih eden zna dobro nemško, ali ta dva nimata časa. ker imata s svojim misijouoin dosti opraviti. Ker ima na* škof veliko stroškov, pa le malo dohodkov, nas inrej ne more dolgo pri sebi obderžati. zakaj to precej veliko stane, iu ker je tu v Ameriki sploh navada, bogoslovje ((eologijo) le 2 leta študirati, zato nas misli skof kmalo posvetili, in sicer, čc nc že pred. saj čez I mesce. Kar mene zadene, ker še nimatu prave starosti, da bi mogel mašnik postati, me misli škof (kakor ima pravico) II mescev dispenzirati, in za drugo dispenzijo v Kim pisati, tako da bom mogel tudi jaz z drugimi posvečen hiti.
Mi.je hej norega po širokem srelu'?
Sedanje britkosti matere Cerkve izvirajo iz hudobije laških rovarjev . in tam kjer se jc hudo rodilo, hudo po-ginja. kakor je čutiti. ..Ministerstvo v Torinu se razvija ^), gospodje ..onorevoli*' žugajo razpasti, kakor mertvo truplo; vitez leži na Kozjeku remžaje nekako življenje, da nc ves, če bolj revno ali bolj zaničevano; novo pravo pojema; solnce svobode (!!) temni; rovarji vse na trope lezejo v mišje luknje: gospodarstvo gnjusohe jc s smertjo udarjeno; krič ..Kim ali pa sine*'t!" obeta roditi svoj sad; kar jc Pij l\ napovedoval, se hitro bliža.*- (Arm.)
*) Ta beseda naj ee umeva v pravem slovenskem pomenu, namreč tako kakor se ..razvija" klopco*, da na zadnje nič nc ostane razun lupine; ne pa za „cnt\vickcln.~ Za reatwickeln~ -e bolj pod.i razcvetati, razpletati, olikati itd., kakor ..razvijati" -ak-ninden." ki se tropisko ne da primerno rabili za n>-m-ko -cntwickeln.a To pa je le misel, od ktere radi odstopimo, ako se boljscffa prcpricamo.
Že nekoliko okajena novica je. »la pooblastenci za inir na Dunaju mi vstanovili podlago miru iu primirje za tri mesce, med tem pa bodo delali stanovitni mir.
Aincrikanska vojska se scverjannm neče prav obnašati. Nnvojorške naznanila od 21. u. m. pravijo: Sovražniki so zopet odšli čez reko Dot o in a k poleni ko so Baltimore in Vašington, kakor Peiisilvanijo. s strabom napolnili in nezmerin rop seboj vzeli. Tako naglo so odšli, kakor so prišli. Baltimore in Vašinglou sta se tresla kakor svoje dni Kim, ko je lla-nibal prihajal. Grant (severni) je zdaj pred Petrogradom bolj uhleženec kakor oblegatec. Kdor misli, da bo v 14 dneh Hičmond \zel. sc mu v glavi meša. V Kentuki je truma
_|."».i>oo jugovcev pridcrla in nič prav nevedo. od kod
so prividi in kaj namčrjajo. I.inkoln hoče zopet 500.000 novakov imeti. Gen. Šermanovi vspehi v Georgii zoper južne so le dvomljivi. Živež se nezmerno draži zavolj voj-ske: 3—4 milijone na dan komej ske/.a za vojsko.
V	Lincu izmed 33 realnih učencev v 5. razredu ne en sam ui izverstno opravil in le 1« jih je pervi red dobilo, iu izmed unih , ki jim jc spodletelo . imata le 2 privoljenje popravili, drugi so obsojeni k ponavljanju. Kje je vzrok, v licenci h. utenikih ali tvarinah? r čenči so sc zastran tega piitožili pri derzavntm namestniku iu prosijo, da naj sc preiše ta reč. Poglavar je prošnjo sprejel. — .Morebiti bi ue kazilo. ako bi se nove šolske osnove sploh nekoliko prelie-le in naj bi se rezno prevdarilo, če je mladost zmozua a-c dovci šiti. kar iniiogoobširnc o-nove tirjajo in kar kte-likrat učitelji šc vmes po svoji glavi razlagajo iu po s\oji volji tirjajo. ako je res, kar se pogosto sliši.
Zbor svet iii obredov je '.». u. m. določil, da sc sine v Cfiktah pred sv. II. Telesom pctiolej rabiti v pomanjkanji v-accga diuzrga olja iu v resnični potrebi, pa les skolovim piividjciijeiii. Določilo pravi: ..Geiiciatim utendum esse oleo ofitaium: ubi tem ha beri iie«|ueat. rcmitteiidum prudentiae K.piscoporum. ut lampades uutiiaiitnr es aliis oleis ijuan-t ta m lici i po-sii v cgctabilibus."
V	llelgii so hudobni prostorna*tarji v ministerstvu iu na de žel n t m zboru ze več let katoličane tlačili in zatirali, da je bilo j«j; zdaj jih je tender šiba dolekla. Katoličani ni-o lioili vec v zbor- ker so vidili. kako sc godi. iu previdnost je k njim potegnila. Zbolel je namreč poslanec t unino!, ki jc katolikožiiccm pridno pomagal svojo mater Cerkev ticti: na zadnje mu je bila pa vender le dobra in sc je z njo spravil iu umeri. Kavno njegovega glasii pa je manjkalo, da je zbornica skiuncala in kralj Leopold jc | (i. zbor razrešil. Nove volitte bodo torej — zaupno katoličanom v piid in v pervi polovici mesca kimovea se novi zborniki snidejo v llruselu. Hudobni ii.inisterialni iu rovarji so bili ondi konštitucijo tako spakedrali, da se jc mogel staiašinec »senator i D Anethon v senatu pritožili, da sc katoličanom celo prosto spoznanje lijih vere ne dopu-a. kakor sc dopu-a protestantom. judom in racionalistom (lieigaj-slcrjem)! Tiijal jc od ministrov, da naj sc katojicaui -odi|o po njih delili iu po njih politiki, kakor se dela z uidi iu z neje vernik i: nc pa da bi se katoličani samo zato odii\ali iz dcrža\nih služb, kei so katoličani. Iu zares je siaia-ii.ee Kobiano skazal. da v škodo katoličanov s., bili u« enci. pošteni in zm»/.ui mladeiiči. samo zato po ministrih im! iii h slu /b s«»\iaz!jivo izlocevatii . ker so bili v jezui-tai-kili ali diuzili cerkvenih vstavili dobro izurjeni in izuccni. Tako pu hudobno ncvi i-t%o zmiiaj dela. lia| -i je pod des-p»li-kirn. \-tu\nun. rcpublikali-kiui ali kakoisiiim k«di klobukom. kajti: i/, hudega K Ijukca nikoli dobrega ne bo.
t.ešniki9 J a to*'Um in lesnik" #*.
Na Dunaju se je neki It lin kar odpovedal na smertni po-i« Iji s-, sakr<iin*-iil•• m : i.jcgo\i toiarši s<» pa\cnder meit-
med kal>dieam* silili, ler ti-ali. da naj se na k<»—
pališu med otroci matere Cerkve pokoplje, ktero je v življenji zavergel! Tako nasprotje meti slaboverci ni nič novega. — .,Figaroder Konkordatfresser" in ^Keligionscdikt-Anbeter/' je že mesca mal. travna svetoval, ,.das osterreichische Volk" (avstrijau-ko ljudstvo) naj svoj konkordat tlaruje ..novim pobratimom Mehikancem/4 kajti ..cesarski mehikanski dvor že obravnava z Kimoni zastran nuvega konkordata." ... Ker pa ,,das osterreich:sche Volk" tega nasveta ..sintemal und alldicvvcil*' šc ni spolnil in se tudi ne napravlja ga spolniti. jc znamnje. tla ..Figaro" ni ,.tlas osterreichische Volk" iu ..das osterreichische Volk'4 ne ..Kigaro." — ..Schnell-Post." eden izmed naj boljših sedanjih dunajskih časnikov, omenja, kako ..\Vieiier-Liberalismus'4 tarna, da se je zastran vere na bolje oberuilo in se obrača na Parskem, Pruskem, Hanoveranskein. Ilasijskem. Nasavskem itd., pada sc cclo Dunaju ta nesreča!!!) bliža. Na Parskem jc ministerska menja ..v klerikalnem smislu:" o gorje! ,.Tedaj, čc v katoliških deželah katoličani do vladanja pridejo, je to nesreča za te dežele," pravi Schn. P ..Tako pač zamore soditi le od Boga zapušen jud na duhu. ktereiuu je na tem ležeče, da naj keršanska občina pogine. Milovauja vredno je. da ves tisk jc v rokah tacih neče-duežev. Keršansko ljudstvo mnra vsak dan poslušati, kolika nesreča je, da je še kje kak kanček vere v sv. križ.... Iti zatclcbani kristjan dobrovoljno sprejema, kar sc mu prekanjeni jud dau na dau laže!" ... Dalje toži čez tiste, ki tisk Judeža lškarjota podpirajo. — posvečeno olje vlivaje v peklenski plamen, berleče lučice katoliškega tiska pa umirati pustijo, iu več zgledov navaja, kako ti časniki resnične dogodbe prevračajo iu kazijo. Zastran tehnikarja, n. pr.. ki je terdovratuo ss. sakrameute zaničeval na smertni postelji, pravi ..Presse." ..da je bil nekemu študentu pokop odrečeii. ker se jc v tuberkuloznem stanu nadjal, da nc bo umeri, in zavoljo tega ui hotel prejeti poslednjih sakra-mentov.*' To pa je laž; zakaj Cerkev in njeni služabniki ločijo, kaj je hudobna, iu kaj samo slaba volja, in če bolnik njenih zveličavnih pomočkov zares (pozitivno) nc zaničuje, se mu cerkveni blagoslov ne odreče." Nasledvajc še nektere overženja nesramnih laži, ki jih trosi velik tlel dunajskega časništia, ktero je po tem takem vsemu tesarstvu precudna nc—vetilka čednosti in svetilka ne-čednosti.
MMuhorske spremembe.
V	goriški iiatlškolii. Čast. gosp. Dominik Čast c I lan i, duhovni vodja bogoslovcev , so izvoljeni kanonik v veliki ceikvi; č. g. Franc Pod reka je postal fajmošter solkanski; č. g. Jem. Št rekel je poterjen kurat pri sv. Kokti; č. g. Jak. V is i nt in. škofijski kaplan, jc postal korvikaii v veliki cerkvi: v začasni pokoj sta stopila: č. g. Fr. Koron. duh. pom. v Kanali, in č. g. Ant. Kragel. provizor v spodnji Trihuši.
V	ljubljanski skolii. t;. Ferjančiču. ekspozitu v Cstii. je privoljcno v stanovitni pokoj se podati. G. Janez G lo bočni k. duh. pom. na Berdu. gre za v. škof. tajnika in domačega kaplana v goriško v. škofijo. Gospod Štefan Gnezda, seminiški duh., pride za duh. pom na Berdo: g Ant. Košiiierl, duh. pom. v Vodicah, v Cirkljc: g. Jan. Teran, z Višnjegorc v Vodice. Cmeri je g. Janez Ce-bašek 30 u. m. Svibeiijska fara je torej razpisala 2. t. m
V	teržaški skolii. Gosp Jak. Bokatič je izvoljen farman v Homcu. Cmeri je g. Miki. Godinja. duhovnik v Kopru. K. I. P.;
iPoltrolni rfarori.
Za mis. g. Pirca. G. St. Sr. 5 gold.
Za mis. g. Olivieri-a G. St. Šr. 4 gold.
Za afrik. mis. ti. St. Šr. 1 gld. — Z Iga 5 gld.— Z Goijan T. gld. — Za sv. Detinstvo prejeli iz Postojne 1 gld