Narodni Socijalist
O	Enakost narodov, enakost v narodu! vadavKiofač.		2 1
vinarja.	Leto I.	V Ljubljani, dne 6. vel. travna 1911. Stev. 18.	vinarja.
		Tsthajn. vsako sohntn zjutraj. 			
Porazi in zmagoslavja.
V slovenskem časopisju ne čitaš sedaj nič drugega, kakor same očitke najostudnejšega reda z volišč zadnjih ljubljanskih občinskih volitev. Klerikalci podtikajo liberalcem različne volilne lumparije, goljufije in sleparije; seveda jim liberalci vračajo milo za drago.
V politični strasti stori marsikterikrat marsikdo kako nedopustno dejanje, vendar bi ne pričakovali in niti zaupali klerikalnim volilkam, volilcem in agitatorjem takih nesramnosti, kakor so jih ti uganjali, dasi nam niti na misel ne pride, da bi hoteli mi zagovarjati in braniti kako drugo stranko, razen svojo lastno.
Liberalno, kakor klerikalno časopisje kriči in zmerja, ker hoče le zakriti svojo pobitost in strankino klavernost nad žalostnim izidom teh vročih občinskih volitev.
Kristan molči ter se joka nad gnilobo in trohnobo svoje stranke.
Liberalci pravijo, da so zmagali, ker imajo absolutno večino 23 glasov, klerikalci kriče in slepe javnost, da so zanje ugodno izpadle volitve, ker so si pridobili po „pošteni" poti 14 odbornikov. Le socialni demokratje molče priznavajo svoj strašanski poraz.
Mi pa pravimo, da so bile vse tri stranke pošteno našeškane. Klerikalcem je zato prav, ker to zaslužijo zaradi svojih nazadnjaških in srednjeveških načel. Liberalcem se prav prileže ta poraz zato, da bodo za naprej imeli tudi nižje sloje za ljudi ter jim dali, kar jim gre po božji in po človeški postavi.
Da ni bilo tiste grozno visoke trme na magistratu, pa bi bil dandanes popolnoma drugačen položaj za liberalno stranko.
In kdo naj bi bil zmagovalec v tej volilni borbi?
Kdo drugi, kakor Nemec, ki ima za sociji najmanj zastopnikov v občinskem svetu. 7 mož bo zastopalo ljubljansko peščico Nemcev, in vendar kar divjajo Nemci pijani zares nad vse pričakovanje sijajne zmage, in njihovo časopisje kar tuli in rohni veselja nad toliko srečo.
Kdo pa je tisti, ki je odprl Nemcem v prestolici vseh Slovencev vrata skorajda na stežaj v občinski svet?
Klerikalci so tisti izdajalci, ki so v svoji strankarski požrešnosti prodali za skledo leče narodne koristi ter prikrojili občinski volilni red sebi in Nemcem v korist. Ta kravja kupčija se je Nemcem imenitno obnesla, klerikalcem je pa zvrgla.
In še nekdo drugi je, ki je pomagal in največ pripomogel do številke 7.
To so bili nemški in nemškutarski sociji, ki pravijo, da so mejnarodni, to se pravi breznarodni, in najbolj organizirana družba na svetu.
Da niso nemški sociji breznarodni in da niso najbolj organizirana družba, so pokazali na kričeč način 23. aprila,
ko so zapustili svojo zastavo ter šli v boj za frankfutarsko, dasi je tudi socialno-demokratična stranka postavila kandidate, od katerih je bil samo eden izvoljen.
Dragi slovenski sociji! Vprašamo Vas ali morete še iti pod isto zastavo, kakoi Vaši nemški izdajalci? Vemo, daste zvesti svojim načelom, ali ne dajte se vleči od nemških sodrugov, ki so vas tako sramotno pustili na cedilu. Pustite jih, osamosvojite se ter vstopite, železničarji, v zvezo jugo-slov. železničarjev, drugi delavci pa se oglasite v podružnico »Narodne delavske organizacije" v Trstu, ki se ravno sedaj snuje tukaj.
Pa tudi oni delavci, ki so izven vsake organizacije, a so vendar Slovenci, so volili nemško kandidatno listo. Seveda ne moremo toliko zameriti tem revežem, kakor pa onim nemškim sodrugom.
Zato pa, da se kaj takega več ne pripeti, pristopajte v našo organizacijo, ki se zida na narodnem temelju s političnim in strokovnim programom.
Mi gledamo samozavestno v bodočnost, ali socialni demokratje so si sami zadali na dan 23. aprila smrtni udarec, ter so natanko prepričani, da čez tri leta niti enega zastopnika ne bodo imeli v občinskem svetu.
Mi se veselimo tega, a socijev je grozno sram in zelo strah!
Poglavje o nemški kulturi.
V„Slovenskem narodu" čitamo: »GrazerTagblatt*, eden najstrupenejših protislovenskih listov, je pnobčil preteklo soboto izpred sodišča v Gradcn poročilo, ki ga v označenje toli hvalisane „nemške kulture" dobesedno posnemamo. Poročilo se glasi:
»Ključavničarsko obrt gospe Alojzije Wanisch v Wal-tendorfu je vodil sin pokojnega mojstra Alojzij Wanisch. Njegovemu nadzorstvu so bili podrejeni tudi vajenci. Med temi je bil tudi sin slovenskega železniškega čuvaja — France Klanjšček, krepak deček, nekoliko nerodne zunanjosti.
Meseca septembra lanskega leta je vajenec na vrtu svoje gospodarice pobral par hrušk ter jih pojedel. Alojzij Wanisch ga je poklical k sebi v sobo in ga s špansko šibo neusmiljeno pretepel po glavi, rokah in hrtu. Nato mu je ukazal klečati, mu zvezel roke na hrbtu, ga prisilil, da je držal glavo sklonjeno k tlom ter postavil predenj drugega vajenca obroženega z metlo, ki je moral svojega tovariša vsakokrat udariti, čim je hotel glavo dvigniti od tal. Na lice mesta je došel stražnik, ki je bil o dogodku obveščen, a ni smatral za potrebno posredovati.
Alojzij Wanisch je nato slovenskega vajenca zapodil iz hiše. Iskal je zatočišča pri znani gospe Mariji Simi. Ta se je zavzela zanj pri mladem ključavničarju in le-ta je obljubil, da vajencu ne bo ničesar zlega več storil. Drugi večer se je Klanjšek zopet vrnil v hišo Wanischevo ter
se vlegel spat v konjskem hlevu. Skoro nato je prišel v hlev Alojzij Manisch. Ko je opazil dečka, ki je imel na sebi samo spodnjo obleko, ga je prijel za noge ter potegnil z ležišča. Nato je v surovem tonu vprašal, kdo mu je dovoli v hlevu spati, mu prisolil več zaušnic ter ga jel obdelovati z usnjatim pasom. »Kaj si ti?“ je kričal Wanisch. Deček je molčal. Jeli so padati novi udarci s pestjo in pasom, dokler ni surovež vajenca prisilil, da je na vsako njegovo vprašanje odgovoril: „Jaz sem tat, jaz sem lopov, jaz sem falot." Nato je vajenec moral sleči srajco ter kakih 12 krat skočiti preko ograje v hlevu. Pri vsakem skoku ga je Wanicsh udaril s pasom po golem telesu. Pri tem skakanju so mu zdrknile s telesa tudi spodnje hlače.
Wanisch je na to dečku ukazal, da se mora vsesti v jasli. Tu mu je telo in obraz namazal z voščilom za čevlje, mu natvoril konjski komat ter mu ukazal hoditi po vseh štirih. In da bi bila surovost še popolnejša, je sedel na dečkov hrbet ter ga jel pretepati s pasom kakor konja z bičem. Ko je bila ta predstava končana, je moral deček vleči tik k steni ter se z nogami vzpenjati po steni, dokler ni stal na glavi. Čim so noge izgubile ravnovesje, je Wanisch s pasom jel udrihati po dečku, dokler ni zopet stal ravno na glavi. Nato je dal Wanisch dečka posaditi v samokolnico ter nagega voziti po dvorišču. Wanisch je med tem stopil na sredino dvorišča ter klical: „Stoj, kao jetu?“ Klanjšek je moral odgovarjati: »Tat je tu, lopov je tu, falot je tu?“ Med tem je padal po golem telesu udarec za udarcem s pasom in s tem je Wanisch dosegel, da je deček gladko odgovarjal na njegova uprašanja, čeprav je samo za silo lomil nemščino. Končno se je revež moral še na kolenih plaziti pred sobo služinčadi ter se zahvaliti za jed s klicom: „Ich bin ein Dieb! lch bin ein Gauner! Ich bin ein Fallott!" Ves dogodek je trajal okrog dve uri in se je končal šele s popolno izmučenostjo ubogega dečka
Obtoženec, ki je obdolžen prestopka lahke telesne poškodbe in hudodelstvom javne nasilnosti z omejevanjem osebne svobode, se ne priznava za krivega, češ, da je hotel napraviti samo — šalo. Predsednik je vprašal obtoženca: „Ali ste kdaj slišali, da bi bili tu pri nas kdaj tako ravnali s človekom, ki se mu je dokazalo še tako hudodelstvo, kakor ste vi ravnali s svojim vajencem za to, ker je pojedel par hrušk?“ Obtoženec je na to odgovoril z zamolklim „ne“.
Sodišče je spoznajo Wanischa za krivega prestopka lahke telesne poškodbe in hudodelstva omejevanja osebne svobode po § 93. k. z. ter ga obsodilo v 4 mesečno ječo, poostreno s postom vsakih 14 dni ... Državni pravdnik je prijavil radi prenizko odmerjene kazni vzklic.“ K temu poročilu ni treba nobene pripombe, ker že samo govori dovolj jasno.
Pregled.
Srbski kralj Peter ne obišče sedaj našega cesarja.
Že se je bilo začelo s pripravami za sprejem srbskega kralja Petra v Budimpešti. Namah pa se je prekinilo s tem delom. Kralj Peter je odpovedal poset našemu cesarju. Oficijelno vladni listi so to odpoved naprtili lahkemu nahodu našega vladarja. Razno časopisje pa je bilo različnega mnenja. Nemški in čifutski listi, ki kar preže na kako priliko, da ogrde Slovane, so ugibali in kombinirali tako, da cesar ne mara kralja pod streho. No, mislimo, da srbski narod že ve, kaj dela, in vemo tudi, da se Srbi prav malo brigajo
Dolžnost vsakogar je, razširjati naš
za zverižene in izmišljene vesti po nemškem in čifutskem časopisju. „Slav. Tagblatt“ poroča, da pride vendar kralj Peter meseca oktobra na dunajski dvor z bulgarskim kraljem Ferdinandom obenem. Če se ne motimo, je to zopet iz trte izvita kombinacija, ker le predobro poznamo razmere na jugu. Zato le pričakujemo ter upamo, da reši srbski narod to zadevo sebi in svoji jugoslovanski neodvisnosti v korist.
Vestnik nar. soc. mladine.
Ustanovni shod trg. mlad. skupine, se je vršil 23. aprila t. 1. v društvenem prostoru, katerega se je udeležilo nad 60 članov, nar. soc. organizacij. Ob pol 11. dopoldne se je otvorilo zborovanje, kateremu je bil enoglasno izvoljen za predsednika br. Kotnik in za zapisnikarja br. Kralj. —• Predsednik da besedo br. Škerlj-u, ki je v krasnem in jedrnatem govoru podal pregled o postanku trgovine, na kako nizki stopinji je bila prvotna trgovina, s čim se je kupčevalo, in kaka je bila trgovina pri Asircih in Feničanih. V svrho skupnega trgovstva so Slovani ustanovili t. zv. „Zvanzo“, kojo so pa Nemci pozneje spremenili v „Hanzo“. Nadalje je razpravljal o suženjstvu, s katerim se je kupčevalo, in ki je tudi vzdrževalo trgovino. Povedal je tudi, kako se je spočetka sejmarilo; s trgovino vred pa se je dvignil tudi denarni trg, da so razni stari velikaši vsak v svojem okolišu kovali denar, nakar je prešel k moderni trgovini, na kako visoki stopinji je že današnje trgovstvo-Mi nimamo višjih trgovskih šol, ker v zvezi z vlado so Nemci in ltaljani okupirali našo domovino na polju trgovine, vzeti nam hočejo našo samostojnost in nas na trgovskem polju popolnoma uničiti s tem, da nam ne dajo potrebnega šolstva. Vendar eno lastnost imamo, to je, da se lahko priučimo tujim jezikom, ki nam pri naši trgovski izobrazbi služijo v polni meri. Na to je prešel k garancijskemu fondu nemških Sasov na Ogrskem. Omenil je nato kakšna bi bila trgovina, če bi bila izključno v rokah liberalcev in t. zv. krščanskih klerikalcev. Poročal je o trhli so-cijalni demokraciji, katera pripoznava le veliki kapital in proletariat. Nadalje je poročal o programu nar. socijalne stranke in trgovstvu ter dolžnostih trgovske mladine, na-pram nar. socijalizmu, ter konečno povdarjal, da ne nameravamo ustanavljati zadružnih podjetij zato, da bi se mali trgovec in obrtnik uničila, pač pa zato, da se v združenju doseže moč, ki bo lahko tekmovala s tujim kapitalom. — Br. Kotnik omenja o ustanovitvi trg. mlad. skupine, ki je za mlajše trgovske nastavljence velike važnosti, ker s tem ji bo dana večja prilika izobraziti se v različnih jezikih v bratskem Češkem in Italjanskem in želel, da bi se vsi navzoči trgovski vajenci vpisali v to prekoristno trgovsko mlad. skupino „Bratstva“. — Temu povabilu se je odzvalo precejšnje število navzočih trgovskih vajencev, nakar se je izvolil odbor, ki je bil enoglasno odobren. V odbor so prišli br. Kotnik, Kralj, Brajer, Bogataj, Les, Čuk in sestra Kot-nik-ova, nakar je predsednik br. Kotnik zaključil ob pol 12 ta za trgovski naraščaj velepomemben sestanek. (Sestanek se je vršil po § 2.)	  'ky
Pisma iz naših krajev.
Iz Ilirske Bistrice. Kakor smo že poročali, tako se je zgodilo z ljudmi, ki so zaupali nekemu Lahonu, kateri se je nastanil pri nas. Betonska tovarna v Kosezah mu bode
list, katerih služi zahtevani ljudstva!
kmalu zaspala, ker baje izdeluje jako slabe izdelke. Ko je naročil nekdo pri njem stopnice in jih je hotel uporabiti, so mu popokale tako, da niso skoro več za rabo. Tudi s stavbami, katere je prevzel v gradnjo češ, „da bode konkuriral domačinom mu nočejo izrasti iz tal. Ko je imel delavce jih je vedno priganjal k delu, četudi so mu delali na vse pretege. Neka gospa mu je dala 600 K, da ji bode naročil cement; sedaj pa ga daje od tistega drugim, ne da bi vprašal kaj dotično gospo. Reva se sedaj kesa, toda pomagati si ne more drugače, kakor bridko jokati radi izgube. Opozarjamo občinstvo, naj ne zaupa temu vsiljivcu, kateri je že povsod veliko dolžan in ko se bo jako „zapu-fal“, pa jo bo potegnil čez morje v zeleno Italijo. Hvalno je omeniti gosp. Samsa, gostilničarja pri „Žefi“ kateri mu gre jako na roko, kakor tudi „vrli in ljudomili" g. dr. Gregorič, zdravnik v II. Bistrici, o katerem govore ljudje, da dela vse napol zastonj ali pa kar za „boglonaj“. Ta vrli zdravnik je tako cenen, da ga malone vsak hvali, kako zna voditi račune. Bržkone misli, da smo v Ameriki, v deželi bogatinov. Škandal vseh škandalov pa je to, da stavi ljudem take račune, da siromaki, prisiljeni v to, umirajo brez zdravniške pomoči. Lepo je tudi to, da je tožil nekega moža, ki se mu je drznil reči, da je predrag in ga je Ie-ta moral pri sodniji prositi odpuščanja. Mi mu pa povemo, da ga hočemo popolnoma razkrinkati in svetu pokazati, kakšne osrečevalce imamo pri nas. Tudi je tako vrl narodnjak, da vse okrog njega smrdi po narodnosti. Delavci, kmetje, poživljamo Vas, da nam sporočate vsako, za najmanjšo ceno opravljeno zdravljenje, da uiu povemo, kar so mu povedali v Senožečah in drugod, koder je služboval. Živeli osrečevala revnih slojev, posebno g. Gregorič! V Bistrici molčimo in delamo. To pa povemo, da se v kratkem skliče ustanovni shod Nar. soc. stranke. Somišljeniki pozor. Na z d a r!	____________
Razno.
Himen. Poročil se je v Kolinu na Češkem naš brat bivši tajnik tukajšnje organizacije in član uredniškega odseka našega lista br. Fran Radešček, uradnik Kolinske tovarne in zaupnik delavstva iste z gospico Marenko Rejnovo. Poroka se je vršila dne 25. aprila. Čestitamo!
Disciplina in velika blamaža v socijalni demokraciji. Toliko hvalisana in svetovno znana organizatorična strogost v socijalno demokratični stranki se je pokazala pri zadnjih ljubljanskih občinskih volitvah v vsej svoji gnili nagoti. Naši prijazni sodrugi so vedno slepili javnost, da so najboljše organizirana stranka na svetu, česar jim nikdo več ni verjel, in danes tudi sami tega ne verjamejo. Saj so njihovi nemški, nemškutarski in črnuharski tovariši šli 23. aprila v boj za nemške občinske odbornike, ki so nacijo-nalci in sovražniki delavstvu, svoje lastne kandidate pa so pustili na cedilu. In radi tega je ravno na belo nedeljo zacvetela nemška plavica na oknih ljubljanske občinske občinske hiše, kajti sedmorica in ne pe.torica, kakor so sami Nemci pričakovali, bode delala zgago v občinski posvetovalnici ter sitnarila poleg nazadnjaških in izdajalskih Kregarjev in Štefetov. Kristan pa bo lahko sam premišljeval in se čudil nezvestobi svojih frankfurtarskih in obledelih rdečkar-jev. Za to pa ni čudno, da se je raznesla plehka govorica po mestu, da so „nune“ volile rdečkarje, ker se jim je smilil socijalni demokratizem v Ljubljani. Škof pa mora se-
daj, kakor pravijo, seboj vzeti vselej, kadar se napravi *pumpat“ ali pa agitirat za ljubljanske deželnozborske dopolnilne volitve, voziček in pa postreščka, da more spraviti svoj dolgi nos v pritličja, prva, druga in tretja nadstropja itd.
Prva majnikova slavnost slov. nar..soc. v Ljubljani, »Narodni dom". V nedeljo dne 7. t. m. priredi narodno socialna stranka ob desetih dopoldne javen manifestacijski shod, na katerem predava pisatelj Novak o „Delu in narodu" ter govori Škrlj o delavcu, delodajalcu in državi. Tega shoda se udeležita dr. Sošič in dr. Mandič kot delegata tržaške organizacije N. D. O. Shoda se sme vsakdo udeležiti. Ta shod je spojen z veliko ljudsko veselico, ki se vrši popoldne ob treh ravnotam. Kdor se bo hotel naslajati ob zvokih tamburaške godbe in lepih glasovih mladih pevcev, kogar srbe pete, kdor se bo hotel prijaviti avdijenci pred kraljem Ivanom Groznem, naj pride na to veselico. Pa tudi umetniškim dušam se bo postreglo z umetniško dovršenim paviljonom. Šaljivemu zaljubljencu pa bo ustregala šaljiva pošta. Tudi strastnega loterista ne mara pozabiti slavnostni odbor. Preskrbel mu bo nad vse zanimiv in imeniten srečelov, ki mu bo gotovo potolažil po zapeljivi sreči koprneče srce. Naš dramatični odsek se bo hotel javno pokazati ter povedati ljudem, da vrši svojo dolžnost v polni meri. Zato bo uprizoril burki »Čitalnica pri branjevki" in „Raztresenca“. Tudi kupletov nam ne bo manjkalo, kar nam garantira zviti in muhasti Jaka. Da se bo po teh uprizoritvah plesalo in zabavalo, je tako gotovo, kakor „amen“ v vsakem očenasu. Priporočamo ter želimo, da se udeležite, vsi naši somišljeniki in naši prijatelji te prve naše majni-kove slavnosti. Seveda nfe bomo podili mirnega in dostojnega nasprotnika iz svoje družbe. Nasprotno. Vabimo tudi te, da se udeleže cele naše prireditve. Bodo potem vsaj videli, da rastemo in se dvigamo strokovno, politično in izobraževalno. Toraj vsi v nedeljo v „Narodni dom“!
Za dram. odsek »Bratstva" so darovali: omizje pri „Maliču“ K 1'—, omizje pri »Štajercu" na Fužinah —‘73, Čuk --'SO, Matjašič —‘20, Vimmer—.20, Kralj —-20, Slivar —•20, Zakotnik —20, Havliček —10. Želimo obilo posne-malcev! Iskrena hvala!
s Prva s domača tvrdka
JAilko Krapeš
2 Ustanovljena 1. 1852.	:
Ljubljana, Jurčičev trg 3
blizo čevljarskega mosta pod Trančo urar in trgovec z juveli, zlatnino in srebrnino
pridoroča bratom narod, socijalistom svojo bogato zalogo najnovejše naročenih predmetov svoje stroke.
M—
o — « o\ a ~ ■* a
* c »
(8 O u u
**r a
- 2 * . ■s o ta —
J 3
Genius t
Odorta I srebrna K 10— Odprta j zUta _ 70._
Trojni f srebrna K 16— pokrov \ zlata „ 95’—
«s ."S
► »u
M J3 S
08
» 4)
•C <8
<3 Ja!
N
Damska ura:
j srebrna K 9 — 0dPrta { zlata . 22— Trojui | srebrna K 14*50 pokrov i zlata „ 34*—
Zastonj nam nihče ne da, ako si to sami ne pridobimo!
JOS. HERRISCH
juržičev trg 3.	Pod	tranfo.
Blago najboljše vrste, po najnižji cenah. Specijaliteta: pravi hribolaški, podkovani „GOISERCE“.
Izprašan	ETO	D	T	I	/5	Izprašan
s optik :	a	» •	X*	f%. J	Li V	: optik !
LJUBLJANA, STARI TRG ŠTEV. 26.
priporoča svoj dobro urejeni
: optični zavod :
kakor različne vrste naočnikov, ščipalcev, toplomere, zrakomere, daljnoglede j. t. d. o. 45 29 5 15 Priporoča svojo vel. zalogo
švicarsKih ur,
zlatnino in srebrnino
po nizkih cenah nikel. žepna ura od K 3 50 naprej srebrna cil. „	„	. 6 50	„
budilke	,	. 3'—
Zahtevajte novi cenik, ki ga pošljem zastonj.
__________________________________________  1	|'|	mtiiiMM—i—lllM—■
Kupujte samo pri tvrdkah, katere inserirajo v našem listu!
Hlačna krila so za enkrat vsaj v javnosti prišle iz dnevnega reda. Da pa bo tudi ta senzacija imela nekaj koristnih posledic, razpisala je češka »Ustredni Matica Školska" javno glasovanje „za“ in „proti“. Vsak Čeh, ki je „za“ pošlje na „Matico“ znamko za 20 vin., kdor pa je „proti“ pa dve znamki po 10 vin. Če več znamk kdo pošlje, tim več glasov odda. In mi? Mi se niti ne zganemo za našo „Družbo“. Vse počiva v tem oziru. Saj niti svojih potrebščin, ki jih rabimo vsak dan, ne kupujemo dosledno pri narodnih trgovcih, pri narodnih podjetjih. Koliko dohodkov bi imela lahko „Družba“, ko bi vsak Slovenec zahteval le blago, ki se prodaja njej v korist. V Ljubljani imamo n. pr. skoz in skoz narodno podjetje: Kolinsko tovarno kavinih primesi, ki izdeluje priznano najboljšo cikorijo, katera se pa poleg tega prodaja tudi v prid »Družbi sv. Cirila in Metoda“. Zahtevajte vedno in povsod edino le Kolinsko cikorijo v prid „Družbi“, stem se pa tudi oddolžite glasovanju „za“ in „proti“ hlačnim krilom.
o 43 52 7 17
Izdajatelj, lastnik in glavni urednik Zvonko Novak. — Odgovorni urednik: Slavoj Škerlj. — Tisk Drag. Hribarja, Ljubljana
ZBratje, narodni socijalisti I
Kupujte vse pri naših pristaših !
— sukna in vse blago za obleke —
naročajte pri tvrdki, ki je našega brata
M. K. RUŽIČKA, v HUMPOLC1H, ČEŠKO.
Vzorci na zahtevo gratis in franko. — Od vsakega naročila dajem tri po sto v pro-speh strankinega sklada.
Najtopleje priporočamo
pri nakupovanju moškega sukna vseh vrst prvi češki razpošiljal 11 zavod s suknom v Kralovem Polu u Brna, Moravsko (imejitelj br. 1. K. Mrh a,) Zmerne ljudske cene. Vzorce razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Poročajte laskavo, za kakšno obleko si naročate blago. (2°/? z obrata v prospeh sklada jugoslov. nar. soc. stranke.) Zanesliji in pridni zastopniki s širokim poznanjem se iščejo.
o 49 13 52 12
■ j	Nujna	naročila	v najkrajšem času!	ji	■
iiiiiiIinninnMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiu»i»iiiiiiiiiiiiiiiiii»»iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiinn**i**i*»i*iiii»»niiiiiiiijiiiiii
j Največja zaloga izgotovljene obleke j
j	za	gospode,	gospe in dečke. g. 415 411	\
s| Gričar $ Mejač |?
- LJUBLJANA, Prešernova ulica. il!
■C 1	Z	»K
45 i Velika izbera po poljubnem kroju izvršene obleke j w 11 - iz najrazličnejšega blaga za vsak letni čas. - j g
Za lovce, turiste in potovalce. j*
j V zalogi imava tudi najrazličnejše blago ter vspre- i j jemava naročila v izvršitev oblek, po iz- |
\	branem	blagu.
■ j	Nujna	naročila	v najkrajšem času !	i	■
Stj.Vladiškovič
VOLOSKO
trgovina isterskih in dalmatinskih
Češka tovarna harmonik in heligonik
osaf Hlavaček, Luon
ustano eno I. 1885.
priporoča slavnemu občinstvu svoje
svetovne znane izdelke najboljše kakovosti.
Razpošiljanje po vsem svetu. Zahtevajte cenik brezplačno in
G. 48 12 12 8
vin =
na debeio.