Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gtd., za en inesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za eelo loto 12 gld., za pol leta « gld., za četrt leta fld., za on mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja-1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) so sprejemajo in volja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat ■ 12 kr ce se tiska dvakrat: lo kr., «e se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša'. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l,5(5. uri popoludne. ^tev. r V Ljubljani, v torek 3. aprila 1888 rčiteSjš lo šolska reforaiisi. »Mi slovenski učitelji pa pričakujemo od naših državnih poslancev, da bodo glasovali le za tak šolski zakon, ki bodo pravičen naši veri, naši narodnosti in našemu učiteljskemu stanu." S temi besedami se konča daljši spis iz Primorja dne 15. marca t. I. v šestem listu učiteljskega lista „Popotnika", ki izhaja v Mariboru 10. in 25. vsacega meseca. Pod naslovom: »Naše misli o Liechtensteinovem predlogu" obširno razpravlja gosp. dopisnik ta načrt ter zbere svoje misli v šestih glavnih točkah, rekoč: „Lex Liechtenstein namerava 1. izpremeniti sedanjo interkonfesijonelno šolo v versko šolo. ž. Skrajšati učno suov iu zmanjšati število učnih predmetov. 3. Znižati osemletno šolsko dolžnost na šest let. 4. Zvekšati veljavo, zasebnih šol. 5. Omejiti dosedanjo občno dolžnost šolskega obiskovanja. 6. Prepustiti vse ostale potrebne določbe deželnemu zakonodavstvu." Prej ko na to odgovarjamo, moramo vendar g. dopisnika vprašati, je li bral peticijo, katero je vodstvo družbe svetega Cirila iu Metoda sestavilo, odposlalo in podružnicam nasvetovalo ? Ako je pazljivo bral, bode tudi vedel, kaj si želi to društvo, ki ima v svojih pravilih, truditi se za narodno šolo na verski podlagi. Ako si Slovenci to dvoje vedo ohraniti, oziroma zavarovati, je zagotovljena slovenska narodnost. Ako bode nova šolska postava pravična cerkvi, pravična slovenskej narodnosti, bode tudi koristna učiteljskemu stanu, ako je ta v resnici veren in naroden, A to je drugo imenitno vprašanje, ali je slovenski učitelj pripravljen tako se ravnati? Sedaj je čas, sedaj je najlepša prilika, da to pokaže v dejanji. Prazen je izgovor, Jaz sem za versko vzgojo, tudi nisem zoper versko šolo, a za tako, kakor se nam sedaj ponuja, za tako pa ne maram;" ta izgovor je zelo sumljiv in se sam obsoja. Gospodje učitelji pa ne bodo zamerili, ako tudi nad drugo točko narodnega programa »vse za dom" vsaj nekoliko dvomimo. Kaj pa, da bodo nekateri učitelji razjarjeni in tožili o obrekovalcih, ko izustimo kaj tacega. Leta 1870 so nekateri rekli, slovenski narodnjaki nočemo biti, zato ker so duhovniki narodnjaki. Poznamo učitelje, ki so v teku dveh deset- letij trikrat barvo menjali, sedaj so pa ti prav hudi narodnjaki, ker to ni nevarno in je nekako na dobrem glasu, vsaj sedaj, ko gre za versko šolo. To sicer nikdo ne more toliko zameriti učiteljem, ker so morajo (tako pravijo oportunisti) ravnati po svojih gospodarjih, a čemu pa sedaj toliko pripovedovati o učiteljski samostalnosti in o duhovskem jarmu, ki je nekdaj učitelje žulil, ko so vendar bili „in politicis" veliko bolj samostojni nego sedaj. Kar je zaslovel „!ex Liechtenstein"; je nekako zašumelo med uči-teljstvom ; začelo se je gibanje, duhovi so se jeli ločiti, na dan je prišlo, kar je marsikomu globoko v srci tičalo. Pred dvajsetimi leti so bili klici po šolski emancipaciji spojeni s pričakovanjem boljših plač, a sedaj se pa učiteljem nič tacega ne obeta, marveč naravnost v opozicijo stopajo z veliko večino naroda,! ki odločno tirja versko šolo in olajšanje šolskih bremen. Svoj .položaj si bodo bržkone sami pohuj-šali. Da se nemški listi, pri nas „Laib. Sehulztg.", odločno upira vsaki šolski reformi v verskem oziru in na verski podlagi, to lahko umeiuo, ona je le dosledna v slepi strasti in v sovraštvu do vsacega verskega vpliva, pri uji je našel vsakdo pribežališče in zavetje, kdor je le hotel mahati po duhovnikih in narodnjakih, vse to pa iz ljubezni do učiteljev; a toliko bolj se čudimo slovenskim listom, na pr. »Popotniku" v Mariboru, daje zašel v tako družbo. Vendar, ako stvar premislimo, bodemo to lahko razumeli. Težko je plavati zoper derečo reko. O prejšnji sužnosti in o jarmu tožijo navadno mestni učitelji, največ tisti, ki niso bili nikdar v takih službah; gospodje to le poznajo po tistih zabavijicah, ki se tii in tam navadno za šalo pripovedujejo. V tadanjih okoliščinah ni moglo biti drugače; kdor kruh reže, ta gospoduje. Kaj pak, nepriličnosti so bile in bodo na svetu, saj menda tudi sedaj ni vse tako, kakor si učitelji žele. A toliko pritožeb pa vendar ui bilo pod starim sistemom, kakor jih je pod novim. No, o tern že vrabci po strehah čivkajo. — Taki so radi tisti, ki delajo tako zvano javno mnenje med učiteljstvom, dočim so starejši bolj mirni in ue begajo javnega mnenja. »Učiteljski Tovariš", ki izhaja v Ljubljani že od leta 1860 je nekako izjema med učiteljstvom, zato ga pa nemška »Schulzeitung" pridno s psov_ ESC Olovska božja pot v Bosni v stari in najnovejši dobi. Pičel dan hodii od Sarajeva na severo-vsbodu je turška vas z imenom Olovo, imajoča 50 hiš in malo turško cerkev ali mošejo. Ne daleč proč leže razvaline podrte cerkve in podrtega samostana. Zapuščeno iu nepoznato je bilo to turško selo do novejše dobe, a dne 15. avgusta minolega leta 1887. se je vršila v njem izredna svečanost. Blizu (iOOO ljudi iz raznih bosanskih krajev zbralo se je bilo v OIovu. Pojoč Marijine pesmi hodili so s prižganimi svečami po razvalinah podrte cerkve; duhovniki so na porušenem kamenji pod milim nebom izpoveda-vaii; nato je bil slavnosten govor o Materi božji, kateri je navzoča množica jokaje poslušala. Kaj pomenja ta pobožnost na zapuščenih razvalinah? Kaj to ihtenje? ta navdušenost? Glej, to je Olovo — bivša sloveča božja pot. kjer so se veliki čudeži godili; razvaline te pa so ostaline Ma- rijine cerkve, katero so Turki pred skorej dvesto leti požgali. 15. avgusta minolega leta pa so po dolgem preinolku stoosemdeset in štirih let zopet romarji prišli semkaj, ter žele ua teh razvalinah postaviti novo svetišče Materi božji. Olovske razvaline so imeniten, zgodovinsk spomenik, spričujoč nam o nekdanji cvetoči dobi katoliške cerkve v Bosni ter o vernosti ondašujih prebivalcev. Slovesnost pa, ki se je vlani ondi praznovala, bila je zlat žar vesele node, da se morda ona doba v deželo zopet povrne. Zgodovino olovske božje poti smelo imenujemo ■zgodovino katoliške cerkve v Bosni v obče. V predavni minulosti je bilo Olovo katoliško mestece, čegar stanovniki so „Gos;pej" — tako Bošnjaki splošno Mater božjo nazivajo — že zdavua cerkev sezidali. To svetišče si je Marija v svoje posebno stauovališče odbrala, hoteč na tem kraji posebne milosti deliti otrokom svojim. Zaradi mnogih čudežev, ki so se kmalu sprva tu zgodili, zaslovelo je Olovo hitro kot božja pot. Ko so pa v 14 stoletji (če ue preje) očetje frančiškani blizu cerkve olovske kami obklada. Pesem starega Kranjca je zares prav primerna našim časom. Ko je bil moj sin, ki sedaj na mojem domu gospodari, še le 15 let star, tako pripoveduje star mož, je vse bolje znal, kakor jaz; pri dvajsetih letih me je že prašal za svet, sedaj pa, ko je trideset let star, mu moram jaz povsod svetovati in na strani biti. Nekateri se pa nikdar ne zmodrujejo, ker se nočejo. Kako človek dandanes hitro zaslovi kot na-prednjak! V X. se zbere nekaj učiteljev, rogovilijo zoper versko šolo, in svet čez nekaj dni s začudenjem zve: večina zavednih učiteljev v okraji X. se je izrekla zoper „lex Liechtenstein". V Z. se zbere nekaj možakarjev sicer poštenih, a v verskih zadevah, indiferentnih. Drugi dan nam pa električna iskra naznani: V Z. so se napredni in vzobraženi narodnjaki izrekli zoper versko šolo. Naprednjak in omi-kanec je pa vsakdo rad, to pa lahko zasluži, kdor kaže uuemarnost do vere. »Cognoscitur ex sociis, qui non cognoscitur ex se", ali pa po domače: Vrana se k vrani vsede. Vsak posluša tega, kdor mu zini na srce govoriti, to je, kar on rad sliši. Vsak si izbere list, kateri bolj izraža njegovo notranje čutilo. Iz liberalnih slovenskih listov pa Slovenci zvedo, da so Nemci vsi po jednem kalupu izklesani. bodisi liberalni ali konservativni, prvi kakor drugi Slovanom nič ne privoščijo. A vendar je velik razloček v tem med konservativnimi iu liberalnimi Nemci. Naj vzame kdo v roke konservativen »Grazer Volksblatt" ali liberalno »Tagespošto", dunajski »Vater.laud" ali »Neu freie Presse", mahoma se bo prepričal, kolika razlika je tu, kar se tiče pravičnosti do Slovanov. A vendar marsikdo liberalnim listom bolj verjame, kakor konservativnim iu se navzame njih verskega mišljenja. Konservativnih listov, niti nemških, niti slovenskih ne bero in tako sami ne vedo kako, pristransko sodijo. Sami sebe imenujejo zavedne narodnjake, neprijatelje pa klerikalce; nikomur se ne dado poučiti in tako vidimo, da sedaj na to, sedaj ua drugo stran omahujejo, in to je »prava narodnost"? Od uavadnih učiteljev po deželi se ne more zahtevati, da bi brali vsak dan po dvoje ali troje listov, pro et contra; učiteljem po mestih je to že lože mogoče ako hočejo. Vredniki časopisov, tudi samostan postavili iu se tam naselili, raznesel seje glas o olovski »Gospej" daleč na okoli, tako, da je postalo Oiovo splošno znana božja pot. Celo turški sultan Muhamed, kateri je 1463. leta v Bosno pridrl ter si deželo kot turško pokrajino osvojil, pustil je vendar ondašnjim katolikom olovsko cerkev in samostan. Iu skozi 200 let odsihdob je Marija branila svetišče svoje proti ljuterau Turčinu ter so hodili ubogi bosanski katoličani kar truraoma v Olovo, k »Gospej" iskat tolažbe v bridkih časih turškega suženjstva. Neki frančiškan one dobe piše ob Olovu tako-le: »V Olovo pride ob Nebovzetji Marijinem ogromna množica ljudij. Verniki, neverniki, Srbi, Albanci, pa-gaui — kar trumoma prihajajo gledat čudeže, kateri se tu gode po priprošuji Marijini. Bolniki ozdravljajo, obsedence zapušča hodobni duh. Katolikom je Olovo tako imeniten kraj, da gredo daljni že tri tneseco pred praznikom Marijinega Vnebovzetja t joka j k velikemu shodu, ki se ta dan vrši ondi. Gvardijan olovskih frančiškanov prosi vsako leto turškega pašo, da se sme cerkvena slovesnost učiteljskih, in njih sotruduiki so pa dolžni to storiti, ako hočejo resnico poročati. Ko bi ti in taki ljudje brali nemške liste pisaue v slovanskem duhu, n. pr. »Politiko", ki sicer ne slovi kot klerikalen list, pa je glasilo Staro-Oehov, torej naših prijateljev, sodili bi vse drugače o Liehtensteinovem predlogu. Iz tega lista bi lahko zvedeli, kaj je praški mestni zbor sklenil o Liechteusteiuovem predlogu, da namreč v tej stvari zaupa poslancem, brali bi tudi, kako se je dr. Rieger, vodja Cehov, o njem izrazil. A našim učiteljem so v ti reči merodajni klici iz nemškega nam sovražnega tabora, dočim so zauesljivi prijatelji Slovencev le na desnici državnega abora, v Liech-tensteinovem iu Hohemvartovetn klubu. Za Slovence torej, ki se zavedajo svoje narodnosti in tudi postav, po katerih se varuje in brani, ne more biti več dvoumno, kam naj se vstopijo. Tam "VVeitlof, vodja pruskega nemškega „schulvereina", tukaj katoliki, tam Suess, tii knez Liechtenstein, čegar ime slovi v avstrijski zgodovini. (Konec prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 31. marca. Potrati) e dežele. Dne 6. aprila bo odpotovala deputacija poljskih romarjev iz Galicije v Rim. Vodji depu-tacije, knezu Sapiehi, je došlo mnogo adres, v kojih narod odločno protestuje zoper znano agitacijo, da bi sv. Stol dovolil staroslovauske ali ruske obrede v cerkvi. Kakor se poroča iz Lvova, ponesrečila so se pogajanja mej Groliolskim iu ministrom Duna-jevskim o spremembah postave glede davka na špirit. V Galiciji je še vedno živahno gibanje zoper vladno predlogo. Jutri se bodo sešli v Lvovu gališki posestniki kmetijskih žganjarnic, da se posvetujejo o postopanji nasproti napominani postavi. Sklicatelji shodu nameravajo neki predlagati, naj vsi zborovalci prenehajo žgati opojne pijače, ako bi državni zbor sprejel predlogo. Enketa, ki se bo posvetovala na predlog pododbora o davku na špirit, sešla se bo na Dunaji dne 11. aprila. Vprašanja, na koja jej bo odgovoriti, sestavil je že pododbor. Dalmatinski deželni šolski svet je zavrnil prošnje spljetskih renegatov in italijanisimov, da bi se v Spljetu ustanovila italijanska ljudska šola, in sicer iz nastopnih razlogov: 1. V Dalmaciji in posebno v Spljetu ni italijanske narodnosti. 2. V obstoječih šolah se poučuje italijauščina kot obligatni predmet. 3. Obstoječe šole zadostujejo javnemu pouku. Ogerski politiški krogi so, kakor znano, jako občutljivi. To se je zopet pokazalo, ko se je vračal rumunski kralj z Dunaja v Bukarešt. Madjari so bili zelo razjarjeni, da se je kralj Karol pomudil v Budimpešti le nekaj minut, dočim je bival na Dunaji več dni. Tnanje države. Papež Leon XIII. je včeraj sprejel kardinale ter se ž njimi posvetoval v svoji knjižnici. — Povodom velikonočnih praznikov je daroval sv. Oče revežem 12.000 Irankov. — Kardinal Martinelli je umrl dne 31. marca. Črnogorska vlada se trudi, da bi se jej posrečila trgovinska pogodba z Italijo. V ta namen bo v kratkem odšel poseben pooblaščenec v Rim. Rusija odločno postopa zoper Bolgarijo ter je njen pritisek provzročil. da je Turčija postavila ob vshoduo-rumelijski meji kordon vojakov. Nota o nepostavnosti Koburžanovi ni napravila v Sofiji po- praznovati. Paša navadno ne ugovarja, a tirja za dano privoljenje vsaj toliko denarja, kolikor mu uprav pride na misel. K shodu ob Marijinem Vnebovzetji prihajali so običajno vsi bosanski frančiškani, tudi škof je redno vsako leto prihajal ter imel sam cerkveno propoved. Precej oddaljena od olovske cerkve je bila druga cerkev, v katero so zvečer pred velikim praznikom čudodelno podobo Marijino v slovesnem sprevodu prenesli. Med tem sprevodom se je navadno ponajveč čudežev zgodilo. In čudo: Turkom iu katolikom, razkolnikom in paganom delila je Marija ob tej priliki svoje milosti, kakor predobra mati, ki ne dela nobenega razločka med otroci. Grgičevič, kateri je 1. 1627. Bosno na višje povelje uradno obhodil, piše v svojem poročilu cesarju Ferdinandu II. o Olovu: „Treba vedeti, da olovska Mati božja vedno čudeže dela, največe pa ob treh določenih dnevih v letu: na večer pred praznikom Vnebovzetja, na dan Vnebovzetja in na dan Rojstva svojega ob priliki, ko se njena podoba slovesno v sosedno cerkev nese. OJ sprevoda ido- sebnega vtisa, a turški vojaki ob meji delajo Koburžanovi vladi veliko preglavico, da je odločno zahtevala od sucerene svoie velevlasti pojasnila. V deželi sami pomaga si Ferdinand, kolikor mu je ravno mogoče. Nekoji opozicijonalni listi vladi niso nič kaj po volji, zato pa je „v interesu miru in reda" sklenila, da jih bo naravnost zadušila. To sredstvo je ravno tako priprosto, kakor vspešno, Stambulov pa si bo s tem in ž njim tudi neki višji gospod žrebelj več zabil v svojo krsto. — Karavelova »Trnovska Koustitucija" ostro obsoja vladni nastop Ivoburžanov, ki je prišel proti volji evropskih velesil v Bolgarijo iu jej s tem jako malo koristil. Ustavljati se ruskim ali turškim vojakom, je smešno, ker pred vsem Bolgari nimajo denarja. Poleg tega pa bi jim še pretila nevarnost, da izgube vshoduo Rumelijo. Edino sredstvo, koje more rešiti Bolgarijo iz sedanjih ».mešnjav, je to, da se upogne ruski volji. Radoslavov pa. se je izrazil nasproti nekemu dopisniku, da ni rešitve v Karavelovem nasvetu — da se namreč Bolgarija pokori Rusiji — marveč edino le v prosti volitvi novega sobranja, ki bi lahko sklepalo brez vsakterega pritiska. Princ Ferdinand je prišel semkaj na svojo roko; vse velesile, tudi Avstrija, so mu odsvetovale, naj ne zasede bolgarskega prestola. — Zanesljive vesti iz Sofije poročajo, da Stambulov iu tovariši skrivaj obravnavajo z Rusijo; Stambulov je neki očitno rekel Koburžanu, da se mu je ponesrečil bolgarski poskus. Kot zaupna moža princa Ferdinanda bila sta minole dni na Dunaji Grenaud ju Laaba, da bi prosila grofa Kaluokyja za svet. Cula pa nista ničesa tolažilnega ter odšla v Budimpešto, kjer se jima ne bo nič bolje godilo. Francija, je zopet brez ministerstva. Tirard je odstopil s svojimi tovariši in Sadi-Carnot je sprejel to ostavko, Opravljali bodo stari ministri toliko časa svoj posel, da bo imenovan novi kabiuet. Republikanski predsednik je pooblastil Floqueta, naj sestavi novo ministerstvo, in je slednji tudi prevzel izročeni mu nalog. Oportunski listi pišejo: „Volja Boulangerjeva se je izpolnila: zveza intransigenških iu monarhistiških elementov je premagala republikansko večino". „S:ocle" pravi: „Zopet smo brez vlade, brez večine, brez kompasa; razpustitev zbornice se bliža." „Journal des Debats" piše: „Pravi zmagovalec včerajšnjega dne je Boulanger", ter dostavlja, da je sedanja kriza jako osodepolna zaradi sporazumljenja desničarjev s skrajno levico. Splošno je mnenje, da bo trpela kriza dlje časa, ker je zbornica tako razcepljena na razne stranke, da je skoraj nemogoče ministerstvo, ki bi se opiralo na eno samo stranko. Veliko soboto je rekel pri sestavi dnevnega reda Dugue de la Faucounerie (desničar): „Dežela se je že naveličala ostudnih zmešnjav, koje vidi v zbornici. Bazpustitev je nujna potreba, ako je onemogla zbornica iu je izgubil narod svoje zaupanje do nje. Sedanja zbornica izvršiti ima le še eden važen nalog, in ta je — da gre". Itumunski dogodki napravili so velik vtis v Parizu, in to posebno zaradi tega, ker so se pričeli nemiri kmalu po interpelaciji poslanca Blaremberffa, ki je odločno ugovarjal proti temu, da bi se Bumunija spuščala v Franciji sovražno politiko. — V Bukareštu je navstala po zadnjih izgredih neprijetna tišina. Opozicija ne namerava od-jenjati. Njeni vodje iz mest in dežele so sklicali zborovanje, v kojem se bodo posvetovali, kako postopati v bodoče. Tudi zmerno časopisje izraža javno svojo nevoljo zoper vlado. „Bomanul", kojega lastnik je zet pravosodnega ministra Giannija, najostreje obsoja vladno postopanje. Za predvčerajšnjim je bil sklican velik ljudski shod, a preložili so ga, ker je kralj odločno povdarjal nasproti opozicijonalnim vodjam, da se toliko časa ne bo ž njimi posvetoval o notranjem položaji, dokler ne bo zavladal popoln mir. Po celi deželi čuti se pa tudi nasprotno gibanje, ki strogo obsoja zadnje izgrede. Vzlic temu je vlada ukrenila vse potrebno, da prepreči slučajne nove nemire. Kar je posebno ohladilo izgrednike, bili so vojaki, ki so se pokazali pri tej priložnosti zelo za- čega frančiškana udari pijanec po glavi, da mu oko izbije. Mož molče oko nazaj pritisne, Marijo poprosi za pomoč, iu oko je zdravo. — Pripeljali so v Oiovo tudi obsedeno Turkinjo, katera počne pred milostno Marijino podobo glasno klicati: „Sv. Gospa pomagaj vedno glasneje ponavljajoč te besede. Kraj nje stoječ Turk jo jame nato zmerjati, češ, tebi je pri našem preroku prositi pomoči, ne pa pri katoliški „Gospej". Toda glej! namah na te besede pusti hudobni duh Turkinjo ter se preseli v Turka — prerokovega čestitelja. — Druzega Turka, ki je bil prišel v Olovo iz hudobnega namena katoliško slovesnost zabranit, ubije strela pričo tovarišev, s katerimi se je o svojem naklepu posvetoval. Takšnim čudežem in izrednim dogodkom treba se zahvaliti, da se je katoliška cerkev v Olovu tako dolgo ohranila, kajti Turki so se navzeli nekega strahu pred katoliško „Gosp6"; zato si niso upali dotakniti se njenega svetišča. To so bili v Olovu i srečui časi. trajajoči do 1. 1687. Odsihdob so nastopili drugačni. nesljive, ter jih je le disciplina komaj zadrževala, da niso najresneje postopali zoper rogovileže. Dno 24. marca se je zbralo v turški prestolnici pred palačo finančnega ministerstva več sto turških žena, ki so zahtevale od finančnega ministra zastale plače svojih mož. Ko se je razglasilo, da je državna blagajnica prazna, začele so žene razgrajat; in so napravili red še le vojaki. Vdova nekega častnika jo hotela splezati ob zidovji skozi okno, a padla je ua tla ter se ubila. Ko je sultan čul o teh dogodkih, ukazal je, naj se razdeli med nesrečne žene znesek iz njegove zasebne blagajnice. — Taki prizori že nekaj let sem niso redki v Carjigradu. Izvirni dopisi. Z Vinice, 30. marca. Veliko sredo, t. j. 20. t. m. začelo je okoli '/,10. ure zjutraj goreti v neki mali hišici. Ker je bil veter, se je ogenj hitro razširil in v četrt ure bili so v ognji Vinica, Golek in Pod-klanjec. Na kako rešitev ni bilo mogoče misliti, ker ljudje so bili nepripravljeni. Farovž je od spredaj močno poškodovati, štiri najlepše sobe so uničene in sprednji hram, skedenj in hlevi. Pogorelo je v Vinici 28 hiš in to najlepših in najboljših z vsem vred. Na Goleku in Podklanjci je pogorelo 26 htš. V Podklanjci je tudi pogorela cerkev sv. Jožefa. Nekaj ljudi se je hudo opeklo, a ena ženska je umrla radi opeklin. Zgorelo je tudi več živali, ves živež in krma. Nekateri so si rešili samo to, kar so na sebi imeli. Šola se je privarovala, dasiravno jo je že ogenj začel prijemati. Požarna bramba iz Črnomlja dospela je na pogorišče, a že kasno, ker smo pre-oddaljeni. Škoda seje sodnijsko cenila na 172.000 gl. Večina je bila zavarovana, a za majhne svote. Beda je silna in hitra pomoč potrebna. Ako bi kdo za najubožnejše pogorelce kaj podaril, pošlje naj na vredništvo „Slovenca" ali pa naravnost preč. gosp. župniku Juriju Konig-u na Vinico. Iz Prage, 27. marca. Odbor, ki je lansko leto priredil izlet Čehov na Slovensko, ukrenil je založiti tu v zlati Pragi češko-slovensko društvo, kojemu bode namen gojitev kulturnih in narodno-gospodarskih koristij češko-slovanskih in podpiranje revne slovenske mladine v Pragi. Dotični oklic in vabilo slove nastopno: „čehi! Gotovo še vsakdo, ki je lansko leto v srpanu potoval z narodnim vlakom po Slovenskem, hrani v živem spominu te nebrojne dokaze prave bratske ljubezni, s kojimi je narod slovenski obsipaval korak za korakom češke potovalce. Od prvih zastopnikov slovenske inteligence do priprostega planinskega pastirja tekmovalo se je s takim navdušenjem, da potovanje iz Trebiža v Ljubljano in iz Ljubljane v Trst ni bilo samo podobno triumfu, temveč bilo je i v istiui. Slovansko mišljenje slavilo je veliko zmago svojo najsijajnejšim načinom in to baš pri tej veji slovanski, pri koji bi se ne bili ni-kedar nadejali tako velikanske slovanske vzajemnosti, dobro vedoč, v kakih tlačenih razmerah živi narodnost slovenska, čem večje je bilo torej naše iznenadenje, tem globočeji bil je tudi vtis, koji smo od svojega bivanja na Slovenskem prinesli v svojo domovino nazaj. Bil je samo jeden glas: „Po-plačajmo Slovencem njih ljubezen do nas!" Iu iz slovanskega srca odmevalo je tukaj na to: „Poma-gajmo jim v njih zadregah! Jedni smo, svoji smo! Svoji iu jedni po krvi iu po usodi in kdor je sla-bejši, temu naj pomaga močnejši! Tako hoče bratsko srce!" Podpisani odbor, koji je imel čast prirediti narodni vlak na Slovensko, hoteč uresničiti ta splošni glas globoko ginjenih src, ukrenil je, ustanoviti češko-slovensko društvo, kojemu bode namen gojitev kulturnih in narodno-gospodarskih koristij češko - slovenskih in podpiranje slovenske mladine v Pragi, ki iščejo izobraženja v vednostnem, obrtnem, umeteljskem ali v drugem oziru. Kar se tiče kulturnih koristi, bode društvo vzdržavalo čitarno s primernimi časopisi iu knjigarno; prirejalo bode predavanja in razprave iz strokovne vode, umetelj-nosti, trgovstva in obrtnije, in konečno bode prirejal tudi zabave in izlete za svoje člane. S tem pa, da bode društvo gojilo tudi narodno-gospodarske zadeve med obema narodoma, vstopi na stališče praktičnega življenja, s čemer se slovanskemu pitanju v veliki meri odgovori konkretno. Vsled ravnokar potrjenih pravil bodo člani: 1. častni (zaradi posebnih zaslug za društvo; 2. ustanovniki (s prispevkom 1 00 gld. enkrat za vselej, ali pa ca leto po 10 gl.); 3. delavni (ua leto po 5 gld.) in konečno podporni člani (bodisi z letnim doneskom 1 gold., bodisi za knjige in časopise, darovane društvenim namenom.) — člani rnogo postati tudi korporacije. Naše češko - slovensko društvo bavilo se bode torej z najplemenitejšimi načeli čistega človekoljubja in kulture, a tudi s praktičnimi potrebami na narodno-gospodarskem polji, in dasi je glede skupnosti svojih smotrov različen od druzih naših društev, ne bode nijednemu na kvar, nasprotno pa prej more biti marsikateremu izmed njih pomočen z dobrim svetom. Kakor samostalno društvo konečno bode lahko po pravilih glede delitve delovanja svoje moči vspešneje razvijalo v prospeh narodnosti slovenske in i njimi k velikemu skupnemu cilju — slovanski vzajemnosti — vspešneje delovalo, kakor bi se to moglo inače uresničiti brez njegovega posredovanja. K završetku omenjamo še to, da koncem leta prejme vsak član poročilo o delovanji našega društva in da bomo, ako bodo pripuščala to sredstva, tudi na to delali, da vsak član na leto dobi kako premijo, koja bi imela kak ozir ali pomen glede slovenske narodnosti ali domovine. Prvo leto bi bila slovenska slovnica, pozneje potopis o Slovenskem, in prišle bi tudi barvotiskane podobe romantičnih pokrajin slovenskih na vrsto, kar je pa možno doseči seveda samo z najbrojnejšim udeleževanjem članstva. Pristop in doneski se prejemljo pod naslovom: »Češko-slovansko društvo v ,Mošt'anske Besede' v Pragi." Ustanovni občni zbor vršil se je v nedeljo dne 18. marca 1888 ob 8. uri zvečer v mali dvorani »Meščanske Besede" v Pragi. V odboru, koji ima nalog oživotvoriti hvalevredno društvo češko-slovensko, so rodoljubi, znani v Slovencih še od lanskega potovanja, in sicer gospodje: P. Fr. Eckert, Josip Grossmann, Med. Dr. Jan Ježek, Vojteh Kiihnl, Jan. Lega, Josip Liška, Karel Neureutter, Joža Papež, Viljem Pitrdle, dr. Viljem Ryba, Jur. Dr. Rudolf Schmaus, Adolf Srb, Jan. Trnka, Velebin Urbanek, Fr. Zemann. O priliki zopet. Na zdar! Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Tudi se dogaja često, da po teh krajih kroš-njarijo Italijani s pisalnim orodjem, ponujajoč svoje blago ne samo v zasobnih hišah, župnijah in šolah, ampak tudi v c. kr. uradih. Vse to blago imajo tudi kramarji po kmetih, ali ne morejo ravno radi davščin tekmovati s takimi ljudmi. Najudaneje podpisani upajo, da so s tem precčj osvetili glavne momente, zakaj imajo obrtniki na kmetih občutno škodo, četudi bi še bilo treba pojasniti marsikatero stvar, zakaj trgovci na kmetih ne morejo doseči tistih dohodkov, kakor je to n. pr. bilo mogoče pred železnico. Kje more danes trgovec na kmetih tekmovati z večjo trgovino v mestu? Potrebuje li katera obitelj moke, to idejo večkrat po dve do tri obitelji skupaj in si naročijo neposredno iz parnih mlinov vrečo moke, otrobi in drugih reči ter si to porazdele potem med seboj. Ti parni mlini pa dajejo takim osobam moko za isto ceno, za katero jo dobiva trgovec na kmetih, ki mora za to plačevati davek in doklade. In tako je pač tudi z drugimi proizvodi, kakor s sladkorjem, kavo, katere proizvode si naroča skupaj več rodovin ter si jih dele, a kramar doma je samo za to, da prodaje na drobno najneznatnejše blago in da daje na upanje do nedoločenega roka. Kako pa je z .dohodarinskimi obravnavami? Obrtnikom, četudi zaprisezejo svoje izjave, ne verjame se nič, ampak le nepriseženemu zaupnemu možu iz občine, ki potem odločuje o njih blagostanji po svoji volji, odgovarjajoč na vprašanje do-tičnega c. kr. finančnega uradnika: da bode N. N. imel v prometu 100 hektolitrov vina, toliko in toliko hektolitrov piva ali žganja, toliko in toliko kave, moke itd. Po tem, kako je ta komu naklonjen ali nenaklonjen, v takem zmislu odgovarja na vprašanja, ne da bi ta poklicanec bil morda vse leto enkrat v hiši dotičnega trgovca, in je radi tega nemogoče, da bi vsaj približen promet pri tem ali onem trgovcu mogel izračunati. Podatkom tega nezaprise-ženega zaupnega moža, kateri, kakor se je izjavil neki c. kr. finančni nadzornik, ni treba, da bi bil poklican iz občine, ampak lahko tudi iz nekega drugega kraja, veruje se brezpogojno in vsak rekurz proti temu je brezvspešeu. (Dalje prih.) Dnevne novice. (Presvetli cesar) je daroval pogoreleem na Vinici in sosednih vaseh 1000 gold. (Velikonočne procesije) vršile so se v Ljubljani po naznanjenem redu ob jako prijetnem vremenu. V stolni cerkvi so premil. g. knezoškot nosili sv. Rešnje Telo z azistencijo stolnega kapitelja in vse stolne duhovščine. Procesije so se vdeležili: Deželni predsednik baron W i n k 1 e r , ces. svetnik Murnik kot zastopnik g. deželnega glavarja, predsednik dež. sodišču Hočevar z mnogimi gg. svetniki, finančni vodja Plahky, predsednik trgovinske in obrtne zbornice Kušar, župan Grasselli z mestnimi odborniki in drugi uradniki. (Pri čč. gg. uršnlinkah) vsprejela je danes redovno obleko Ljubljančauka gdč. Emilija Alič, samostanska otroška vrtnarica. Dobila je samostanska imena Marija Uršula Ksaverija. Premil. g. knezoškof so darovali sv. mašo, opravili dotične obrede in ganljivo nagovorili novo preoblečeno in zbrano občinstvo. (Potovanje v Rim.) Razun graškega romarskega vlada pride 9. t. m. skozi Ljubljano tudi posebni romarski vlak tvrdke G. Schroeckl-nove vdove z Dunaja. Oba vozita po isti progi; a Schroekl-nov odrine iz Ljubljane ob 11. uri 40 minut dopoludne, graški pa ob 12. uri 6 minut popoludne. — Romarji naj tedaj pazijo, da vstopijo v pravi vlak. — Za graški vlak se ni več mogoče oglasiti; vozni listi za dunajski vlak pa so dobe še do 6. aprila pri osebni blagajnici v Ljubljani. (Orgljar g. Fr. Goršič) je ravnokar izgotovil nove orgije za samostansko cerkev v Gradcu ter jih prijateljem cerkvene godbe ta teden na ogled postavi. Odlikujejo se zopet po vseh prednostih, ki so našemu domačemu umetniku tudi v tujini pridobilo nenavadno hvalo. (Dr. Zarnika pogreb) je zopet pokazal, kako narod slovenski v svoji hvaležnosti spoštuje one, ki so se borili za njegove svetinje. Sprevod je bil ve-likansk; prišli so prijatelji njegovi celo z dežele, da ga spremijo k zadnjemu počitku. Pevski zbor je ginljivo zapel pred hišo žalostinko »Rože in trnje", potem pa se je začela pomikati za zastavami ljubljanske in šišenske čitalnice in ljubljanskega »Sokola" dolga vrsta članov napominanih društev, potem pa nosilci vencev, kojih so našteli blizo 80 in ki so krasili tudi pokojnikovo krsto. Vdeležili so se pogreba mej drugimi tudi visokorodni g. deželni predsednik baron W i n 1 e r, deželne sodnije predsednik gosp. K o č e v a r, g. ces. svetnik Murnik, državna poslanca gg. K 1 u n in P o k 1 u k a r, notarske zbornice predsednik g. dr. Z u p a n e c , g. mestni župan Grasselli, več prečastitih gg. kanonikov in druge duhovščine. Pred pokopališčem se je večina poslovila od blazega ranjcega, ker je vstop na pokopališče še vedno prepovedan zaradi osepnic. Le nekaterim je bilo dovoljeno zbrati se na dvorišči poleg cerkve, kjer je gosp. dr. Josip V o š n j a k v svojem govoru pred krsto ranjcega Valentina opisal njegovo življenje ter zakiical trikratno »slava"! njegovemu spominu. Tudi v kapelici je čitalnični pevski zbor zapel kot nagrobnico krasni »Oče naš". (Ljudski shod) včerajšnji v Schreinerjevi pivarni privabil je več radovednežev, nego sploh kedaj najboljša burka v gledališči. Vstopnina je bila sicer prosta, pustiti je moral le vsakdo, kdor je prišel s palico, isto »za vse slučaje" zunaj dvorane, krog koje je bila nastavljena častna garda — precejšnje število redarjev in orožnikov, kojih v solučnih žarkih bleščeči se bajoneti so razsvetljevali možgane »navdušenih" govornikov, da niso zgrešili onega pota, ki vodi mimo vladnega komisarja nemilostne besede: »Razpustim shod". Predsednik Brozovič je podelil besedo k točki »Pravo do vede in Liechtensteinov šolski predlog" štirim govornikom: Bar ti, Vovku (da vendar britka skušnja ne izuči nikdar neke vrste ljudi!), Gos ti n čar ju in Zad nikar ju. Kaj se je tukaj čulo, znano je itak vsakemu, ki čita »liberalno" časopisje in njegove članke zoper versko šolo, le da je govorniški četvorici manjkala tudi ona sofistiška logika, v koji so krivonosi kulturonosci edino pravi mojstri in jih v tem drugoverski nasprotniki novega šolskega načrta bolj ali manj vspešno posnemajo. Krepka resolucija je bila konečno sprejeta. Prašamo le še: Koliko izmej onih, ki so glasovali kot dejanjski udeleženci ljudskega shoda za resolucijo, pa je vedelo, za kaj se gre prav za prav tukaj! Menimo, da malo, ali pa prav nič; zabavljati so hoteli zoper vero in duhovščino, zoper imovito človeško družbo, in to jim je bilo dosti vzroka, da so se izjavili zoper »kneza" Liechtensteina. (Slovensko gledišče.) Včeraj sta imela gospica G os t i če v a in gosp. Danilo svojo beneficijo ter sta nastopila v znani francoski veseloigri »Ženska borba". Gosp. Danilo je že naš stari znanec, ker deluje v hramu slovenske Talije že dobrih dvanajst let. Že ta dolga vrsta let naklada nam dolžnost, da marljivemu in zasluženemu igralcu gosp. Danilu izrečemo svoje priznanje. Če tudi ni imel druge šole, nego ljubljanske, vendar mu moramo priznati, da je s svojo vestnostjo in marljivostjo dosegel dovršenost in da se na L'domačih deskah čuti popolnoma doma. A da je priljubljen pri občinstvu, to se je videlo jasno včeraj, kajti g. Danilo dobil je krasen venec. Isto odlikovanje dohitelo je gospico Gostičevo, ki je dobila prekrasen šopek. Gospica Gostičeva je v kratkem času, odkar se je posvetila gledališču, napredovala sijajno. Zanimljivo je bilo pri njej opazovati, kako se je razvijala, kako je prej še nepriučena deskam postala zmagovalka radi svoje pridnosti in nadarjenosti. V včerajšnji ulogi kot mlada Leenija Villengontierjeva je vrlo pogodila svojo nalogo. Predstavljala je kot neiskušeno in rekli bi nediplomatično dekle povse verno in izvrstno svojo ulogo. G. Danilo je bil včeraj zopet v svojem življu. Predstavljal je izborno junaka Grignona, v čegar prsih bije le dotlej junaško srce, dokler ne prido do dejanja. Takisto smo bili zadovoljni z gospico Zvonarjevo, ki je prav pogodila ulogo duhovite grofinje Aureval; z g. Borštnikom kot Flavigreulem in z g. Koceljem kot prefektom. V obče moramo priznati, da je igra zelo gladko tekla in da smo s splošnim vtisom bili prav zadovoljni. (Pogorelcev na Vinici, Potlklanjecem in v (ioleku) bilo je zavarovanih pri banki »Slaviji" jeden in trideset za 32.000 gld. Kakor čujemo, popelje se jutri tukajšnji glavni zastopnik banke na Vinico, da konšlatuje škodo in izplača tudi takoj odškodnino. (Stritarjevih zbranih spisov) izišli so 38., 39. in 40. snopič. Vsebina: Klasične podobe (konec). — Apostrof. — Živalski pogovori. — Zimske podobe. — Kritična pisma. — Preširen. (Prijateljem ribštva.) Kranjsko ribško društvo nam javi, da ima oddati 40.000 mladih postrvic, ki so bile izvaljene v društveni valilnici na Studencu. Cena tem mladim ribicam je za ude društva 3 gld., za neude pa 5 gld. za 1000 ribic. Ribice se pošiljajo v posebnih zato prirejenih posodah, katere društvo posojuje ob pošiljatvi. Naročila sprejema ustno ali pismeno društveni blagajnik gospod K. Karinger v Ljubljani. Pri tej priliki opozarjamo vse prijatelje ribštva na to občekoristno društvo, katero je v resnici pričelo kaj živahno delovati, odkar se je odbor reorganizoval. Kranjsko ribško društvo more se kaj močno povzdigniti, ako bo napredovalo delovanje njegovo tako kakor sedaj, treba mu je pa tudi materijelne podpore, katera mu najhitreje dojde, ako pristopijo društvu novi udje. Oglasila za pristop sprejema tudi gori imenovani gospod blagajnik. (Iz kaznilnice v Kopru) so pobegoili trije kaznjenci. Eden se je sam oglasil oblasti, ostalih dveh niso še dobili. (Na Goriškem) se je osnovalo društvo za zgradbo tramwaya na par. Društvu predsednik je grof Co-r o n i n i. (Na vseh avstrijskih realkah) je letos IS.-591 dijakov, in sicer 11.596 ua državnih, 6995 na ostalih realkah. (Hranilnica v Sisku,) ki je v konkurzu, objavila je svoj položaj. Terjatve znašajo 170.000 gld., od teh spade okoli 150.000 gld. na tvrdke, ki so tudi v konkurzu. (Velikansk požar) je 29. pr. meseca v Veliki Kikindi ua Ogerskem (mej Temešvarom in Sege-dinom) upepelil v eni uri 189 stanovališč, 2 mlina in 300 stranskih poslopij. Zaradi velicega viharja ni bilo mogoče gasiti. Zgorela je tudi neka stara ženica s petimi otroci. Petnajststo ljudij je brez strehe, revščina nepopisna. (Močan potres) čutili so dne 30. marca ob 10. uri 18 minut dopoludne v Djakovu. Trajal je> šest sekund ter se zibal od severa proti jugu. Ob enem čulo se je podzemeljsko gromenje. (Za graško posadko) razpisana je dobava sena, ki znaša na mesec 1100 metrskih stotov za potreb— ščine ourlasujih vojaških konj. Ponudbe sprejema vojaško založništvo v Gradci do 16. aprila. (Velikansko povodenj) napravila je Sava v svojem dolenjem teku ob slavo nsko-bo g-n i š k i meji. Več nego 60.000 oral zemlje je po-; plavljene, mnogo vasi v grozni nevarnosti. Pri Ko-: basu kaže pegel 9 metrov vode; toliko je ni bilo od leta -1878.. nikdar. Narodno gospodarstvo. Razširjanje trine uši po Štajerskem. (Spisal tajnik štajerske kmetijske družbe Friderik Miillor.) Iz poročila od leta 1886, ki se je na ukaz poljedelskega ministerstva o razširjanji trtne uši razglasilo, se razvidi, da se trtna uš od leta 1886 nadalje po okuženih- krajih Dolenje-Avstrije, Štajerske, Kranjske in Istrije čedalje huje razširja. Že leta 1886 rabila so se proti njej razna na-svetovana sredstva, žal, da popolnoma brez vspeha, da, dostik-rat še celo na škodo trtam, kajti tu pa tam se je pokazalo, da se je pač trta zamorila v svoji rasti, nikakor pa ne trtna uš in njeno gnjezdo. Na Štajerskem se je dotičnega leta znanstveno v tem oziru brežiški okraj preiskaval in sicer po sodnem okraji Kozjem, po Vizeljskem in po sodnem' okraji Ptuj ravno tega političnega okraja. V kozjem okraju U3šli so memo poslednjih preiskav leta 1884 nova ušiva gnjezda v štirinajstih vinogradih 5*32 hektarjev obsezajoeib. Po že poprej okuženih okrajih se je pa trtna uš po 38 vinogradih kozjega okraja dalje razširila v obsegu 12.41 hektarjev na široko. V kozjem okraju je do sedaj okuženih deset občin, ki imajo 425-09 ha vinogradov. Od teh je okuženih že 8% ali 33 12 ha vinogradov. Ves kozji okraj ima pa 1267 S5 ha vinogradov. Trtna uš razvija se v tem okraju od izhoda proti zapadu. Ce ne bo posebnih okoliščin, ne bo se več tako hitro dalje širila proti zahodu, ker so ■vinogradi dostikrat po gozdih in drugih kulturah med seboj ločeni. Na Vizeljskem so se napravili štirje vinogradi na državni lačun v razni zemlji, v kateri se je več ali manj okužena trta nasadila. Po vinogradih I., III. in IV. se je trta deloma tudi že posušila, v vinogradu II. pa še precčj krepko raste, ker je zemlja peščena in lapornasta. Od amerikanskih trt je vrsta Clinton po vseh štirih vinogradih sicer tudi okužena, pa vendar še precej čvrsto raste. V nasadu I. zasledila se je v dv?h vrstah na pojedini sadiki terte York-Madejra trtna uš, v nasadu IV. pa na oni Marijon in Noe. Trt vi tis ri-paria in vitis Solonis se pa trtna uš ne prime. Preiskava vinograda v Dovskem v brežiškem okraju, kjer so skušali leta 1885 trtno uš z desin-fekcijo trt zatreti, dokazala je tudi negativen vspeh. Zato so se vse nadaljevalne poskušinje ustavile. V ptujskem okraju je okuženih 28 vinogradov, ki 40-52 ha merijo in se na tri občine dele. Ako primerjamo številke, kako se je trtna uš od leta do leta dalje plodila, opazimo, da je bilo od skupne vinograjske površine v obsegu 34.056 ha leta 1880 j okuženih 3 ha, leta 1881 že 34 ha, leta 1882 že J 84 ha, leta 1884 že 408 ha in leta 1886 pa že j 1168 ha. V teku dobrih sedmih let, odkar se je | trtna uš na Štajarskem zaredila, okužila je 3'49/0 vse vinogradske površnine. V nasadih ia v trtorejnici so se najlepše razvijale amerikanske trte: vitis riparia in vitis Solonis, deloma tudi York-Madejra in Clinton, manj krepko razvite so: Herbemont, Cinerea, j Noe in Marijon. ■ Telegrami. Pariz, 3. aprila. Novo ministerstvo so jo popoludne zbralo k potu mi soji. Kakor so zatrjuje, objavil se ne bo novi kabinet v uradnem listu, ker se še ni zedinil o vspo-redu, koji bo moral predložiti zbornici, in ker bi se potem odpovedali oportunski člani. V tem slučaji sestavil bi Floquet izključno radikalen kabinet. Vprašanje o presoji ustave je provzročilo nesložnost ministerstva. Zmerni republikanski listi so neugodno sprejeli kabinet. Pariz, 2. aprila. FI o g Cas Stanje g j* Veter Vreme ona'/nvanin zrakomeru toplomera o (M ~ opazovanja T mm 1)0'CeIzyn g « ■---r ... I " 7. it. zjut.l ?:Tll 8 4 si. jzapTfdel. jasno 7 31.2. u. pop. 733 0 12:2 „ „ 0 00 9. u. zvee. 734 8 __6-0 jasno 7. u. zjut. 735 9 2r8 si. vzli. megla 1. 2. u. pop. 734-4 13 8 „ del. jasno 0 00 9. u. zvee..j 734-2 6 0 „ jasno Dne 31. marca zjutraj del. oblačno in nekoliko dežja, popoludne jasno in vetorno. Dne 1. aprila zjutraj megla, okoli 11. ure nokoliko kapljic dežja, popoludne nekoliko veterno in deloma jasno. Srednja temperatura obeh dnij 8-9° in 7'7" C., za 2-0° in Q-3" pod normalnm. l>usasejska (Telegrafl&no poročilo.) 3. marca. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 14% davka) 77 gl. 80 kr. Sreberna „ 5% „ 100 ., „ 1(5% „ 80 „ — „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 „ 85 Pap:rna renta, davka prosta......92 (;0 Akcije avstr.-ogerske banke ...'.. 858 " — Kreditne akcije ....................269 " 30 London...... . i'2fi " KK " .Srebro .........! _ _. ^ Francoski napoleond....................10 02 " Cesarski eekini ....................5 " 98 Nemške marke ... .... 62 " 2211 " (glej podobo), najbolj praktično, elogantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popol-110 pozamentorijo, to je s čopi in dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po - gold. 11. v. - zajamčeno dobro in solidno narejene • il JI'VLP IT .& A H G »J takoj sprepss« v službo proti stalnej plači in proviziji sposob- |^Cenilnik s podobani zastonj in franko.J^ i Brata Stterl, I nega UST" .„ *J ®JJI A. i -rw,- alSFiiitiPiii 5S Kadar bi ne potoval, imel bi v pisarni opravilo. Oglasiti se je ustno ali pismeno pri podpisanem glavnem zastopniki!. Ljubljana, 29. marca 1888. (3) IGNACIJ VALE^TiPdČiČ glavni zastopnik. ; izdelovalca oljnatih barv, iirnežev, lakov in napisov. : Pleskarska obrt za stavbe in meblje. za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. i. ■ priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno lino delo in najnižje ceno. Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve v ploščevinastih pusicali (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najflneje naribano in boliše nego vse te vrste v prodajalnah. Cenilce na zahtevanje. Spominjajte se Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih. ITajboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo RJI K' v T -i eJ i 1 ¥ i' i n11 fes« A; mj jj cŽaBg| t t£j Mj Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača no smrti preostalej rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 34. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato. ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni. ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa upiačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej. Vse te načine zavarovanja upeljane ima J ar.s h,-s»J ed j«. i«n. a;V J 64 -^sr H® ^.sa^-S „ katero prednost je še to, da jc pri njej vsak člen brez kacega posebneoa priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi že po 20%, 25% celo 48%. Konci leta 1886. bilo je pri banki „ SLAVI JI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno (O glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani, v lastne j liiši (Gosposke ulice 12.)