NO. 9
\c€£%
/Imeri$ka Domovi^/i
k n ■ €?Pk' |%|—iUO
AMCRICAN IN SPIRIT F0R616N IN UNGUAGC ONLY
SLOV€NIAN
bervuig Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. MORNING N€WSPAP€R
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal. Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo. Hock Springs »1! Ohl»
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 21, 1981
VOL. LXXXIII
Vsi talci na svobodi!
/
Množica jih pričakala na nemškem letališču
FRANKFURT, Zah. Nem. —Danes ob 6.45 zjutraj (12.45 zj. EST) sta pristali na letališču blizu tega mesta dve a-meriški vojaški letali. V letalih je bilo vseh 52 Ameri-kancev, ki so jih Iranci zadržali v ujetništvu polnih 444 dni. S prihodom talcev v Frankfurt se je srečno končala ena najpošastnejših epizod v zgodovini ZDA.
Talci so bili videti veseli, ko so zapustili letali, mnogi so mahali z rokami in se na široko smejali. Bili so, vsaj kakor je bilo mogoče razvi-deti po slikah, ki so jih prenašale ameriške televizijske postaje, v zelo dobrem telesnem in duševnem stanju.
Na letališču v F rankfurtu jih je pričakal bivši ameriški tajnik za zunanje zadeve Cyrus Vance. Vance je bil tajnik za zunanje zadeve v Carterjevi administraciji vse do neuspelega poskusa reševanja talcev aprila lani. Vance je nasprotoval poskusu in je podal ostavko kot znak protesta.
Po kratkem sprejemu na letališču v Frankfurtu, so o-svobojeni Amerikanci odpotovali z avtobusi do vojaškega oporišča v Wiesbadenu, kjer bodo ostali predvidoma 3 do 5 dni. Danes dopoldne pokličejo svojce po telefonu.
Predsednik Ronald Reagan je sporočil včeraj popoldne, da so vsi talci končno zapustili Iran. Letalo alžirijske letalske družbe jih je pripeljalo v Alžir, kjer jih je pričakal bivši namestnik tajnika za zunanje zadeve Warren G. Christopher, ki je igral ključno vlogo v pogajanjih z Iranci.
Alžirijci so izročili Ameri-kance v varstvo ZDA. Kmalu nato sta ameriški letali odleteli proti Frankfurtu. Potovanje talcev iz Teherana do Wiesbadena je trajalo okrog 13 ur.
Na letališču v Teheranu so skrajneži zadnjič psovali odhajajoče Amerikance.
Carter v Wiesbaden
Predsednik Ronald Reagan je imenoval svojega predhodnika Jimmyja Carterja za posebnega odposlanca ZDA za sprejem talcev. Danes dopoldne je Carter odpotoval v Wiesbaden s posebnim letalom predsednika ZDA Air Force One.
Carter je silno želel potovati v Wiesbaden, da bi osebno sprejel talce, vendar odlašanje Irancev mu je to preprečilo, ko je bil Carter še predsednik. Zato se je bivši ameriški predsednik z veseljem odzval velikodušnemu povabilu Ronalda Reagana.
Spor med poljsko vlado in delavci o prostih sobotah še nerešen!
VARŠAVA, Polj. — Delavci Solidarnosti vztrajajo pri svoji zahtevi za takojšnjo u-vedbo prostih sobot, vlada pa tudi ni spremenila svojega stališča, da gospodarske razmere sploh ne dopuščajo kaj takega.
Kot kaže, obe strani nočeta končnega obračuna glede tega spora. V Gdansk je namreč prispel minister za težko industrijo poljske vlade Andrzej Jedynak in se takoj sestal z voditelji Solidarnosti.
V Varšavi so delavci sistema javnega prometa štrajkaii 4 ure. Štrajk je trajal od 8. zj. do opoldne, tako da niso bili prizadeti delavci, zaposleni v tovarnah, ampak le pisarniški delavci, katerih delavni dan se začne kasneje.
Sovjetska tiskovna agencija Tass je objavila poročilo, v katerem je ostro kritizirala dejavnosti poljskih priseljencev in njihovih organizacij v ZDA. Ti Poljaki pošiljajo denar in drugo podporo protisocialističnim elementom na Poljskem, trdi Tass, s tem hočejo poljski izseljenci izpodkopati temelje komunizma v Poljski, kar pa jim ne bo u-spelo.
Poljaki v tujini, kakor tudi ameriške in druge unije na Zahodu so baje že poslali več sto tisoč dolarjev pomoči Solidarnosti.
NOV GROB
Pauline A. Friedel
Preteklo nedeljo je umrla Pauline A. Friedel, rojena Perusek, žena Aloisa, mati Jeroma, 2-krat stara mati, sestra Josephine Piatak, Frances Kukec (pok.), Petra, Julie Zakrajšek (pok.) in Albine Capek. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Brickman na 21900 Euclid Ave. jutri, v četrtek, v cerkev Naše Gospe Karmelske ob 10, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem o-dru bo danes od 2. do 4. popoldne in zvečer od 7. do 9.
V Sloveniji podaljšali počitnice zaradi pomanjkanja goriva
LJUBLJANA, Slov. — Sedaj imajo hudo krizo v Sloveniji v oskrbi s kurilnim oljem. Vzrok pripisujejo dejstvu. da zamujajo tankerji, ki naj bi Sloveniji pripeljali surovo nafto. Največ menda zamujajo tankerji s Srednjega . vzhoda in iz Sovjetske zveze.
Slovenija bi morala dobiti po 733 ton lahkih kurilnih olj dnevno, vendar jih dobiva le od 400 do 500 ton. Razmere se bodo začele normalizirati šele v februarju in marcu. Določeni so bili nekateri izredni ukrepi. Posameznikom so začasno ustavili prodajo kurilnega olja iz skladišč, prednostnim porabnikom bo zmanjšana dobava za 10 odstotkov. Izjeme bodo bolnišnice, pekarne itd.
Ker slovenske osnovne šole za ogrevanje dnevno porabijo od 200 do 300 tqn tekočih goriv, so se odločili, da podaljšajo zimske počitnice za teden dni. Učenci bodo nadoknadili izgubljene ure na pomlad in v juniju.
Zadnje vesti
*	Jersey City, N.j. — Oče voditelja poljskega neodvisnega delavskega gibanja Le-cha Walese je 65 let stari Stanislaw Walesa. Oče, ki biva v tem mestu in se je pravkar vrnil iz Rima, kjer se je srečal s svojim sinom, je rekel, da namerava Lecli Walesa obiskati ZDA. Lech Walesa se je zahvalil ameriškim delavcem za vso pomoč, ki so jo nudili Solidarnosti.
Čas obiska še ni določen.
■ f
*	Washington, D.C. — Zvezni senat je potrdil Caspara W. Weinbergera kot obrambnega tajnika v administraciji Ronalda Reagana. Za Weinbergera je glasovalo 97 senatorjev, proti sta bila le dva republikanca, oba iz Severne Karoline, in sicer Jesse Helms in Ron East. Načelnik odbora za obrambo v senatu sen. Sam Nunn, se ni udeležil glasovanja. Weinberger je prvi član Reaganove administracije, ki ga je potrdil zvezni senat.
Kitajska znižala raven svojih diplomatskih odnosov z Nizozemsko
i i'
PEKING, Kit. — Kitajska vlada je bila tako ogorčena nad odločitvijo nizozemske vlade, da le-ta odobri prodajo 2 podmornic Tajvanu, da je znižala svoje diplomatske odnose z Nizozemsko na raven konzulata. Odslej bo nizozemski veleposlanik v Kitajski u-radno smatran kot odpravnik poslov.
V svoji poslanici nizozemski vladi je kitajska vlada trdila, da je Nizozemska priznala status Tajvana kot pokrajino Kitajske leta 1972, ko sta državi vzpostavili diplomatske odnose.
Kitajsko vodstvo je tudi o-čitno zaskrbljeno nad prihodom nove administracije Ronalda Reagana. Reaganovi svetovalci, ki so imeli v oskrbi priprave slovesnosti ob predsednikovem u s toličenju, so poslali vabila petim visokim članom tajvanske vlade. Povabljen pa ni bil nihče od kitajske vlade.
V nedavnem intervjuju je Reagan dejal, da nima namena potisniti v kot Tajvana, dolgoletnega prijatelja in zaveznika ZDA. 'takih besed Kitajska vlada noče slišati.
RONALD REAGAN PREVZEL MESTO PREDSEDNIKA ZDA OD JIMMYJA CARTERJA!
‘ \	c
Sporazum med Norveško in ZDA o obrambi proti sovjetskemu napadu
WASHINGTON, D.C. — Carterjeva administracija je dosegla sporazum z norveško vlado o tem, da bi ZDA u-skladiščile na Norveškem težko vojaško opremo, potrebno za 10,000-člansko enoto ameriške mornariške pehote. Pogajanja so trajala 4 leta.
Norveška ima na severu države skupno mejo s Sovjetsko zvezo. To območje je vojaško zelo pomembno, ker je blizu voda, skozi katere morajo potovati sovjetske podmornice ter druge vojaške in tovorne ladje.
Norveška je sicer članica NATO, ni pa hotela nepotreb-v nih težav z ZSSR. Ameriška enota ne bo nastanjena na Norveškem, v slučaju vojne pa bo na razpolago potrebna količina opreme za prihajajoče vojake.
Ronald Reagan
WASHINGTON, D.C. --Včeraj je postal 69 let stari Ronald Reagan 40. predsednik v zgodovini Združenih držav Amerike. Vreme je bilo sončno, Reaganovega ustoličenja pred Kapitolom se je udeležilo okrog 50,000 ljudi.
Po zaprisegi sta se predsednik Reagari in njegova žena Nancy peljala po Pennsylvania Ave. v Belo hišo. Pozdravilo ju je najmanj 300,000 ljudi.
V svojem govoru je Reagan zaničeval trditve nekaterih, da so ZDA obsojene na propad. Naj začnemo s programom narodne obnove, je rekel novi predsednik.
Čeprav ni bilo v Reaganovem govoru veliko točnih obljub glede smeri njegove administracije, je predsednik dejal, da si bo prizadeval zmanjševati vlogo zvezne vlade v ameriški družbi. Zvezna vlada se preko svojih uslužbencev vse preveč vmešava v zadeve posameznikov in. podjetij, trgovin in tovarn. Prav tako je davčno breme prehude. Zato bo predsednik kmalu predlagal zmanjšanje dohodninskega davka.
Mnoge pristojnosti zvezne vlade bodo prenesli na vlade
Dolanc je postal zgovoren - zagovarja ((trdo roko'
Stane Dolanc, član partijskega predsedstva Jugoslavije, je postal v zadnjih mesecih zelo zgovoren. Medtem, ko se precejšen del funkcionarjev iz najvišjega vrha partije skuša držati bolj v ozadju, ali se spušča le v več ali manj akademska razpravljanja, je Dolanc neutrudljiv.
Zaradi njegovih tako pogostih nastopov, beograjski dopisniki nemških, švicarskih in drugih evropskih listov precej pišejo o njem in dajejo tudi svoje komentarje h kritikam in napadom, ki so v zvezi z njegovo tezo, da je treba režim poostriti.
Tako izhaja iz teh poročil, da je Dolanc sredi novembra kritiziral v javnosti tiste, ki bi hoteli izdajati nove časopise in tudi tiste, ki govorijo
S
o “resnični demokraciji”.
Bilo je razumljivo, da je Dolanc kazal s tem na naj-novejšo pobudo, ki so jo sprožili v Srbiji, in jo je podprlo nad sto intelektualcev iz cele Jugoslavije. V zvezi z revijo, ki sploh še ni izšla, ampak je bila postavljena le zahteva po njej, je Dolanc o-čital intelektualcem, da se hočejo predstavljati oni kot edini, ki so sposobni spoznati in reševati probleme, ne pa delavstvo.
V ostalih govorih je v napadih uporabljal besede “pro-zahodna usmerjenost”, “katoliška morala”, “katoliška demokracija”, kar je zopet navezal na pobudnike za nove revijo, češ da zagovarjajo izdajatelji takih listov “konservativno usmerjenost”.
Precej nenavadno pa je bi-
lo, ko je Dolanc poimensko napadal dolgoletnega beograjskega dopisnika pariškega lista “Le Monde”, Jankoviča, in mu očital, da je poročal o prepovedi izhajanja podobnega lista v Sloveniji, ni pa pri tem povedal, da v mali republiki Sloveniji izhaja več listov kot v vsej Franciji.
Dolanc je tudi zatrjeval v drugem govoru, da “se hočejo te male grupice povezati s podobnimi krožki v državi in to v sodelovanju z reakcionarnimi krogi v inozemstvu”.
Napadel je tudi Djilasa, sicer ne direktno, ampak je zatrjeval, da Djilasov sin Alex, ki je emigriral, sodeluje pri nekem ‘četniškem’ emigrantskem listu v Londonu. (V resnici pa je Alex član uredniškega odbora revije “Review”, ki izhaja v. Londonu in v an-
zveznih držav, je nadaljeval ‘Reagan rekoč, da ne smemo pozabiti, da so zvezne države ustanovile zvezno vlado in ne obratno.
Poskus posredovanja med Irakom in Iranom zopet brez uspeha
BEJRUT, Lib. — Bivši predsednik švedske vlade Olof Palme je že drugič skušal v imenu Združenih narodov igrati vlogo posredovalca med Irakom in Iranom. Palme, ki je obiskal obe državi in se sestal z , iraškim predsednikom Saddamom Huseinom, v Iranu pa s predsednikom države Bani-Sadrom in predsednikom vlade Ali Radža-jem, je želel, da bi dosegel sporazum o premirju vzdolž bojne črte.
Palmejev poskus ni uspel, ker sta Irak in Iran postavila pogoje, ki jih ni bilo mogoče izpolniti. Iranci so rekli, da o premirju niso pripravljeni slišati niti besede, dokler c-stanejo na ifanskenv ozemlju iraški vojaki. V Iraku so pa dejali, da ne bodo odpoklicali svojih vojakov cjomov, dokler Iran ne prizna pravičnosti in veljavnosti vseh iraških ozemeljskih zahtev.
V vodah tkzv. Sat al-Araba je še vedno okrog 70 tujih ladij. Ladje so bile v teh vodah. ko je izbruhnila iraško-iranska vojna.
gleškem jeziku objavlja članke o jugoslovanski problematiki z vidika oporečnikov. Op. ured S.S.)
Dolanc vsekakor hoče postati ljudski tribun. V svojih govorih namenjenih delavcem, pogosto uporablja besedi “morala” in “korupcija”. Tako je npr. na zborovanju Zveze kirurgov napadel zdravnike zaradi “sumljivih kuvert”, v katerih dajejo bolniki zdravnikom protipostav-ne honorarje.
Kdor v Jugoslaviji ne da zdravniku denarja ali drugega darila, bo preživel dolge ure v čakalnicah, bo , težko prišel, do postelje v bolnišnici, ali do zdravniškega priporočila za zdravilišče. Za tiste bolnike, ki tega ne zmorejo, je to velik problem.
(Dalje)
Yemen J cud-n; Položaj črnsev v ameriški družbi se zo'*el stebla!
WASHINGTON, D.C. — Vernon Jordan, predsednik Črnske organizacije Urban League, je trdil na tiskovni konferenci, da je v ameriški družbi opaziti naraščanje sovraštva do črncev in da je to zelo nevarno.
Jordan, ki je bil ranjen v atentatu lani, je omenil med drugim še nepojasnjene umore črncev v mestih Atlanta, Ga., in Buffalo, New York, slične primere v drugih krajih ZDA, rastočo vlogo in vpliv rasistične organizacije Ku Klux Klan ter zmage konservativcev na novembrskih volitvah.
Poleg tega, je nadaljeval Jordan, so črnci posebno prizadeti zaradi splošnega gospodarskega zastoja v ZDA.
Od nove administracije Ronalda Reagana, pričakujejo-črnci, da bo pokazala naklonjenost črncem in njihovim potrebam. Reaganova vlada naj ne bi samo nadaljevala, marveč pospešila razne programe, katerih cilj je nuditi črncem prednosti pri zaposlovanju. Potrebni so tudi programi, ki bi usposobili mlade črnce in črnke, da bi našli primerno zaposlitev.
Urban League in druge organizacije sicer-želijo sodc-.•lovati z novo administracijo
Iz Clevelanda in okolice
Rojstni dan—
Danes praznuje svoj 94. rojstni dan ga. Mary Bogo-vich iz Schaefer Ave. Čestitajo in ji želijo še mnogo zdravih in zadovoljnih let sorodniki in prijatelji, prav tako pa Ameriška Domovina.
Nagrado ponujajo—
V	ponedeljek, 12. januarja, sta dva oborožena roparja oropala Prijateljevo lekarno na 6718 St. Clair Ave. Ker je v tej lekarni tudi podružnica pošte, ponuja poštna uprava nagrado v znesku do $5000 za informacijo, ki bi vodila do aretacije in obsodbe roparjev. Ako kaj veste o tem ropu. pokličite tel. 522-4594.
Asesment—
Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ in podružnica št. 25 Slovenske ženske zveze bosta pobirali asesment v ponedeljek, 26. januarja, od 5.30 do 7. zvečer v družabni sobi svetovidskega avditorija.
Seja—
Ženski odsek pri Slovenskem domu za ostarele na Neff Rd. ima sejo jutri, v četrtek, ob 7.30 zvečer. Seja bo v Domu. Nove članice so dobrodošle.
Rojstvo—
V	petek, 26. decembra 1930, se je g. Janezu in ge. Dawn Vidmar iz Brookfielda, 111. rodil sinček Michael John. S tem sta postala drugič ponosna stara starša g. Stanko in ga. Ivana Vidmar z 22400 Lakemont, Euclid, O., g. Janez in ga. Ivana Ovsenik. Cornelia Ave. pa četrtič prastara starša. Ga. Jean Cherway, Chicago, 111. je mati ge. Dawn Vidmar. Vsem iskrene čestitke!
Zadušnica—
V	soboto, 24. januarja, bo ob 3. popoldne v Slovenskem domu za ostarele na Neff Rd. sv. maša za pok. Josepha Ne-manicha ob 6. obletnici njegove smrti. G. Nemanich je bil glavni predsednik KSKJ. Prijatelji pokojnega so vabljeni, da se sv. maše udeleže.
Tiskovnemu skladu—
Ga. Justina Pičman, Cleveland, O. je darovala $22 v tiskovni sklad Ameriške Domovine.
G. Frank Grmek, Scarborough, Cnt. je daroval $10 našemu slovenskemu listu.
Rev. John M. Kumše, kaplan pri Sv. Vidu v Clevelandu, je prav tako daroval $10 v naš tiskovni sklad.
Vsem' darovalcem naša iskrena hvala!
-----o-----
VREME
Oblačno danes z najvišjo temperaturo okoli 35 F. Spremenljivo oblačno jutri in nekaj toplejše. Naj višja temperatura okoli 38 F.
in novim kongresom, pripravljene pa so pritiskati tako na Reaoana kot na kongresnike v prid svojih zahtev, je dej m Jordan.
Ameriška domovina. January 21, 1901
Ameriška Domovina
1V1B */»*- % V—»»{»VI*
•117 ST. CLAIR A VE. — 431-062« — Cleveland, OH 44103
Beseda iz naroda
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
'ZJ
James V. Debevec — Owner, Publisher
LUDVIK ČEPON:
Dr. Rudolph M. Susel
Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 week*
in July
oil obisku v Rusiji
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 m sece Petkova izdaja: $10.00 na leto: Kanada in dežele izven Združenih- držav: $15.00 na leto.
Vtisi in misli.
XVIII.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 lor 8 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
No. 9 Wed.. Jan. 21, 1981
Dvojezičnost - Bilingualism
Pretekli petek je newyorski dnevnik The New York Times objavil članek novinarke Nadine Joseph o prizadevanjih staršev, da se njihovi otroci naučijo že od nami j asih let kakega drugega jezika poleg angleščine. Novinarka Joseph je ugotovila, da je vedno vec staršev, ki želijo, da so njihovi otroci dvojezični.
Profesorica jezikoslovstva stanfordske »univerze v Kaliforniji Eve Clark je povedala, da imajo_ dvojezični otroci prednost pred svojimi sošolci. Mnenje, da dvojezični otroci zaostajajo, sploh nima podlage, je trdila prof. Clark, marveč je resnica prav nasprotna. Taki lotroci se veliko lažje naučijo tretjega ali celo četrtega jezika, obenem se pa bolj zavedajo pomembnosti jezika in njegove slovnice. I'-'	. ,
Wallace Lambert, profesor psihologije na univerzi McGill v Montrealu, Kanada, je pk; v:intervjuju poudaril, da starši nikakor ne sinejo odlašati glede dvojezičnosti svojih otrok. A ko čakajo, da Začne otrok o-biskovati šolo, je dejal prof. Lambert, je že prepozno. Pomembno je tudi, da starši postavljajo nekakšna pravila za uporabo dveh jezikov in da jih držijo. En jezik naj bi v družini govorili ob obedih,npr., drugi pa v javnosti.
Starši naj tudi ustvarjajo občutek pri otrocih, da je uporaba dveh jezikov nekaj normalnega, vsakdanjega. Pritiski ne bodo prinesli zaželenih rezultatov, meni prof. Lambert. Važno je tudi, da starši ne dopuščajo slovničnih napak ali uporabe oz. mešanja obeh jezikov v enem stavku, kakor npr. “Dajte mi coat!” Končno, otroci se morajo naučiti dovolj angleščine, da lahko govorijo s svojimi prijatelji in sošolci brez uporabe drugega jezika.	•
V svojem zanimivem članku je novinarka. Nadine Joseph omenila več primerov staršev, ki si prizadevajo, da se njihovi otroci naučijo drugega jezika. Ga. Irene Asturias pove, da govori njena 2-letna hčerkica Sarah angleščino in španščino in nima pri tem nobenih težav. Gal Asturias govori samo španščino s hčerkico, poleg tega je najela špansko govorečo varuhinjo. Mož ge. Asturias pa ne govori španščine.
Ga. Hilda N ort hr up je pa priznala, da j e. bil njen uspeh s sinom Robbiejem kratkotrajen. Ga. Northrup je govorila samo nemško s sinom, a sedaj, ko ima Robbie" 10 let, noče več govoriti nemško. Njegovi sošolci vplivajo ffanj, je dejala ga. Northrup, njen mož pa tudi ni zmožen nemškega jezika.
Sedaj upokojeni jezikoslovec Werner Leopold, ki je napisal več znanstvenih študij o dvojezičnih otrokih, • je zahteval, da so se. njegove hčere naučile nemščine. Dekleta so govorila samo nemško z očetom, angleščino pa z materjo. “Nekaj časa so imele občutek,” je deja! prof. Leopold, “da vsi očetje govore nemško, vse matere pa angleško.”
Razvidno je torej, da Slovenci niso edini, ki si prizadevajo in žrtvujejo za obstoj slovenskega jezika tu v ZDA in Kanadi. “Prepričana sem,” je rekla odvetnica kitajsko-ameriškega rodu Lillian Sing, “da je dvojezičnost izredno koristna za moje otroke.” S tem mišljenjem lahko soglašajo tudi Slovenci, ki se zanimajo za prenos slovenske dediščine na svoje otroke.
Mnogi bralci Ameriške Domovine so se morali naučiti angleškega jezika šele kot odrasli, drugi* smo se pa začeli z učenjem drugega jezika v višji šoli ali na univerzi. Dodobra razumemo, kako je to težko in kako redki so tisti, ki popolnoma obvladajo kak drug jezik. Obenem pa se čudimo, kako hitro se “drobiž” nauči kakega jezika. Malčki, ki jih starši vzamejo na obisk v Slovenijo, kaj kmalu kar spretno brbrajo "po domače”. ,
Zavedni Slovenci naj torej svojim otrokom ne branijo učenja slovnskega jezika. Temelji, postavljeni oz. ukoreninjeni v najmlajših letih, lahko bogato cvetejo in koristijo ne samo otrokom samim in njihovim staršem, marveč tudi naši celotni slovenski in ameriški skupnosti.
Rudolph M. Susel
Smo še v paberkih.
Napitnine so v Rusiji odpravljene. Turistu tujcu pride to zelo prav. Ni mu treba skrbeti, komu napitnino' in . koliko napitnine.
Natakarji in . natakarice naj napitnino odklonijo. Pravimo: ‘naj’. V večjih javnih hotelih, restavracijah bi natakar to tudi naredil, ker ve, da je izpostavljen pogledom in kritiki drugih natakarjev in se ne more kompromitirati. Gre pa tukaj v resnici za javno mnenje, za običaj in ne za nekaj, kar bi bilo nezakonito. kaznivo.
V nekem prehodnem hotelu smo, preden smo šli v o-bednico, odložili kovčke in plašče v majhni garderobi in jih dali v varstvo hotelskemu čuvarju, tipičnemu staremu ruskemu možičku. Ko smo odhajali in pobirali svoje stvari, sem možu stisnil v roko rubelj. Kako hvaležno me je pogledal in me začel obsipati z ne vem koliko ‘spasi-bo’ (hvala lepa).	;
Od ameriškega vodnika nam je bilo rečeno,- da, če že res hočemo pokazati, da smo hvaležni za kako posebno p situ go, naj to storimo s poklonitvijo kakšnega spominčka, z nekaj, kar je značilno ameri-kanskega in česar v ruskih trgovinah ni dobiti.
Kar že je, moram priznati, da sem se čudil prijaznosti in u s t r e ž 1 j i vosti natakarjev kljub temu, da ne morejo računati na kako napitnino.
Nekje na naših poletih znotraj Rusije je bilo nekaj navzkriž z letalskimi zvezami. Posledica: zamudili smo redno večerjo in smo se morah zadovoljiti z navadnimi sendviči. Inturist se pa tukaj nikakor ni hotel pokazati škrta-stega. V naslednjem mestu, kjer smo se zopet ustalili v hotelu, se nam je oddolžil s pravo gala večerjo, z vodko, vini, šampanjcem in vsem drugim.
Povsod napisi
Tisti, ' ki smo bili v Italiji pred zadnjo vojno, se spominjamo, kako so bile stene javnih poslopij in tudi zasebnih hiš doli do najmanjše prazne krpice vse popisane s kričečimi političnimi frazami. In to je šlo ne samo za mesta, ampak tudi za zadnjo zakotno gossko vas. Večina teh napisov je pela slavo Mussoliniju, začenši z ono naduto, bahavo frazo:	‘Mussolini ima
vedno prav.’
V'Rusiji v glavnih mestih bereš napise politične vsebine, ki pa še zdaleka niso tako vsiljivi in plehki kot nekdaj oni v Italiji pod Mussolinijem. Največ izmed njih jih vidiš na pročeljih ali na strehah državnih poslopij; sem pa tja na večjih prometnih križiščih ali v javnih parkih. Nobenega pa nisem bral, ki bi pel slavo sedanjemu predsedniku Brcžnjevu, čeprav vidiš njegove slike ne samo v uradih in javnih poslopjih, ampak šeni pa tja tudi zunaj na steni državnih poslopij ali v javnih parkih,
Napis, ki se največkrat ponavlja, je:	‘Lenin živi in
bo vedno živel’, ali ‘Bodimo vredni Lenina’. Lahko si predstavljate, da je Leninu v
' 5 J
t ; 1
spomin postavljenih največ spomenikov, izmed katerih so nekateri res velikih dimen-_zij. Med drugim bereš napise ; kot:	‘Delajmo za skupnost':1
‘Izpolnimo ijn n a d p d 1 nimo program XXIII. Kongresa’; ‘Slava Komunistični partiji’.
čuvarice v hotelih
Nekaj posebnih in različnih navad iz vsakdanjega življenja ruskega človeka:
V hotelih je poleg glavnega urada — recepcije — v pritličju še poseben uradek s čuvarjem ali po navadi ču-varico z mizo in s predali za ključe na vsakem nadstropju hotela. Tam dobiš ključ za svojo sobo in tam ga pustiš, ko greš iz hotela ven.
Ker čuvarica po navadi ne zna nobenega tujega jezika in turisti - tujci ne ruskega,* pridejo na pomoč prsti, vsaj za številke. Kakor majhen o-trok na prste pokaže, koliko je star, tako pokaže turist številko svoje sobe na prste. Ta uradek na vsakem nadstropju je odprt 24 ur na dan.
Kar mi je bilo res všeč, je bilo to, da pri tej čuvarici lahko dobiš , čašico kave ali čaja ob vsaki uri dneva ali noči., Meni. je to prišlo-zelo prav zgodaj zjutraj pred rednim zajtrkom.
Garderobe
Naslednji je zlasti za ame-rfkanske turiste v Rusiji nekaj posebnega, nekaj drugačnega. Gre za garderobo. Pri čakuje se, da oddaš plašč in pokrivalo in seveda dežnik v garderobo ne samo v hotelih in restavracijah, ampak, in to še bolj, tako v gledališčih in celo v muzejih in razstavah. Kot šem videl, ti to napravijo zastonj. Kakor je, je s tem zvezano z nekaj neprijetnostmi od strani institucij kot enako od strani obiskovalcev, se jim pa nasprotno zdi n e o 1 i k a no, neotesano, kmetavzarsko.
\
ženske pometajo ceste in pločnike
Za Amerikance, zlasti za Amerikanke, je tudi nekaj čudnega, tako rekoč, nezaslišanega videti v Rusiji ženske pometati ceste, pločnike, steze v parkih. Kako hitro so ven s fotografskimi aparati, da bodo doma pokazali črno na belem, kako nekaj čisto novega so odkrili v Rusiji.
Zame to ni bilo čisto nič posebnega, saj sem bil tega navajen od doma. Zakaj ne ženske, se sprašujem. Saj ima ženska na splošno večji in boljši čut za snago kot moški. Če smem biti malo sarkastičen, zakaj bi, ženske, ki jim je v Ameriki sedaj toliko za enakopravnost med obema spoloma, ne delile pometanja cest z moškimi?
Ta reakcija od strani Ame-rikancev je samo še en dodaten dokaz, kako in koliko je naše mišljenje in čutenje odvisno od tega. v kakšnih razmerah, v kakšni kulturi smo “gori” rasli, se vzgajali. Tisti, ki smo del svojega življenja preživeli v stari domovini, pa po drugi strani vemo. kako res nekaj nezaslišanega bi bilo doma, da bi moški pomival posodo. Nikdar, nikoli:
Ponosen kmetski gospoda: se je še komaj kdaj v kuhinji prikazal, kaj šele, da bi po-»v ‘‘ ;
mival Čepine. In v Ameriki?
V kuhinji, če kje, vlada v A-meriki popolna enakopravnost med moškim in žensko, da zopet rabimo to sociološko izražanje.
In potem molzenje krav. Da bi v Sloveniji moški mol- ’ zel krave!? Kaj pa mislite! Tukaj bi prislovico, da bi se ‘mu krave smejale’ skoraj lahko vzeli po besedi. Tabu. naj strožji tabu! Če je pri hiši zbolela .gospodinj a1 in ni bilo druge ženske pri roki, so šli k sosedu, da je sosedova dekle prišla pomolzt. Ko so spomladi gnali živino na planine, so z njo šli ne samo pastirji, ampak tudi pastirice in to predvsem zaradi molž-nje krav. In v Ameriki? Moi-žnja je prepuščena skoraj izključno moškim.
Igrače za otroke
Otroci so otroci tako v Rusiji kot v Ameriki, kot v Sloveniji in povsod drugod po svetu. Otroci se morajo igrati, otroci hočejo igrač. Igra je prva šola za življenje. Jasno je, da bo matuška Rusija videla, da bodo 'njeni otroci imeli igrače.
V Moskvi in Leningradu, kot se spominjam, sem videl poslopje z velikim napisom na pročelju: ‘Detski raj’. (Kako je ruščina v tem primeru podobna slovenščini!) Celo eno ali dvenadstropno poslopje je trgovina izključno samo za otroške igrače.
Trgovine za tujce
Kar se tiče trgovin, so prav nekaj posebnega trgovine, ki nosijo ime Berjozka (majhna breza). V teh trgovinah ne moreš kupiti ničesar z ruskim rubljem. Mora biti tuja valuta. Ker navaden Rus ne more kar tako priti do tuje valute, če sploh, v teh trgovinah ne more kupovati. Namenjene so tujcem s tujimi valutami. To je en način; kako pride vlada do tujih valut.
Berjozke se , specializirajo na gotove predmete, ki so 'za tujce privlačne, kot npr. ruski kožuhi, značilne ruske kape, na roke delane moške srajce in ženske bluze, naj različnejši spominčki, med njimi celo kopije ikon, razne plošče in kasete tipične ruske glasbe, diapozitivi itd.
Kar me je kar malo začudilo, je bilo, da v teh trgovinah lahko plačaš ne samo v denarju, ampak tudi z ‘VISA' karto. Svet se res krči v več kot v enem oziru.
Nekvašen kruh
Naslednja dva paberka imata opravka z Jingvistiko. “V Rimu živi in delaj, kot živijo in delajo Rimljani,” pravi pregovor. V Aziji pa živi, kot živijo Azijci. Tudi v najboljših hotelih v sovjetski Rusiji doli ob.meji Irana in Afganistana so tudi nam tujcem servirali samo nekvašen kruh. Na vsaki mizi je bil kup naložen, rekli bi, s palačinkami (pancakes).
Ta skladovnica je bil nekvašen krph. Kako ješ ta kruh? Iz kupa vzameš eno teh palačink, si odtrgaš svoj kos, ponudiš morda še sosedu in deneš ostalo nazaj, ker cele porcije ne bi zmogel sam, je prevelika. Zelo prijeten o-kuš tega nekvašenega kruha je bil čisto pristen okus kruha. Ime ^ palačinka ali ‘pancake’, ki ga rabimp, bi dalo ( misliti, da je ta kruh sladkan, kar pa ni.
Ko sem tako trgal košček lega nekvašenega kruha, mi je kar naenkrat šinila v glavo misel na Zadnjo večerjo. Kristus in apostoli so pri tej večerji jedli nekvašen kruh.
(Dalje na str. 4)
Slovenci in Hrvati
Dresura siovenskegajišljenja
ii.
Tok bavarskih priseljencev pa je bil usmerjen na slabo ali pa povsem neposeljene predele, kjer je potem prevladal nemški jezik. Vendar brez kakega načrtnega ponemčenja! Nemško govoreče dežele so se nahajale tudi pod češko krono, pa pod ogrsko in drugimi, ne da bi to pomenilo izgubo -njih lastnih državnosti.
Za Karantanijo in Notranjo Avstrijo je nadalje znano, da so se novi vladarji hodili posebej ustoličevat na Knežji kamen na Gosposvetsko polje na Koroškem, ki je bila o-srednja karantanska dežela; po drugih deželah Notranje Avstrije pa so se vršile navadne prisege in zaobljube vladarja in deželnih stanov. In to vse do Karla V!., očeta Marije Terezije, dasi v spremenjeni obliki. Da pa se je ogrski kralj hodil vsaj ustoličevat tudi na Hrvaško, se doslej nikjer ni omenjalo. In vendar bi se po ustavnopravnih obvezah, za dejansko priznanje hrvaške državnosti, moral dati kronati ali ustoličiti tudi na Hrvaškem.
Ker tega ni storil, je jasno, da je bila omenjena personalna unija bolj formalne narave, čeprav s stališča političnega prava drži. Toda ob tem je toliko bolj neumestno tajiti pravo vsebino karantanskega oziroma n;otranje-avstrij-skega ustoličevanja in zapri-seganja, ki ga hočejo napravi--ti za folkloro, zatajijo njegovo obvezujočo vsebino (vladar ni imel izvršne oblasti nad deželo brez prisege oz. ustoličenja) in zamolčijo celo, da se je nadaljevala tudi po letu 1414, po Ernestu Železnem, četudi ne več v kmečki ‘preobleki.
Notranja Avstrija je imela nadalje za vladarja nadvojvoda Karla (1564) za tiste čase že sodobno državno upravo z vlado v Gradcu, kjer je bil tudi papeški nuncij, kar potrjuje tudi njen mednarodni značaj. Tudi ta okoliščina je zamolčana.
Leta J?52? so hrvaški plemiči izvolili v Cetinu za kralja Hrvaške Ferdinanda Habsburškega. S tem se je končalo zavezništvo, ki je nastalo leta 1102 . . .
Ta trditev je v nasprotju s prejšnjo — da so se hrvaški in ogrski fevdalci vedno bolj zbliževali in zlili (v prejšnjih stoletjih) v enotno plast fevdalcev. Če je bila “enotna” plast, odkod potem sedaj nenadoma znova hrvaški plemiči? Očitno je torej, da je obstajal kljub “poenotenju” še zmeraj zbor hrvaškega, plemstva, kar pa ne pomeni, da je to plemstvo tudi čutilo in govorilo dosledno hrvaško.
Toda, če ga kljub temu lahko označujemo za hrvaško plemstvo, zakaj se potem v primeru plemstva v slovenskih deželah sistematično poudarja njegovo tujstvo? Češ da je bilo plemstvo v slovenskih deželah “nemško”! — Ob isti navedbi, o izvolitvi Ferdinanda. Habsburškega za hrvaškega kralja, tudi ni nikjer omenjeno, da bi se ta potem prihajal kronat na Hrvaško-. Torej je bila Hrvaška še vedno pod' ogrsko krono. Ob tem primeru je seveda zamoha-vanje ustoličevanja in zan-'-seganja v slovenskih deželah naravnost groteskno.
— Za obrambno Hrvaške pred turškimi vpadi so sredi 16. stoletja ustanovili med morjem in Savo hrvaško Vojno krajino, med Savo in Dravo pa slavonsko. Vojna krajina ni spadala pod oblast bana in sabora (konec 16. stol.), tem-
več je bila docela podrejeb generalom . . .
Najprej ni šlo, samo z obrambo Hrvaške, ampak t« di slovenskih in avstrijski dežel. Nadalje, ni šlo ne z “hrvaško” ne za “slavonsko krajino, saj je omenjeno d nista bili podrejeni hrvaški mu saboru in banu. Hrvašl je bila namreč zaradi turški napadov popolnoma zlomi]1 na. Zato je prvi del Voji krajine (med morjem in Si vo) vzdrževala Kranjska, dr gega, med Savo in Dravo, I' Štajerska. Kar pa je seve< 'znova zamolčano.
— Leta 1592 so (Turki) za zeli Bihač in oblegali Sisa vendar so jih leta 1593 pol
žili . . .
Tako omalovaževaino odpravljena torej naj pomen1 nejša od bitk s Turki, v k teri so Kranjci (in ne Hrva1 prepričljivo zmagali pod V0 stvom Andreja Turjaškega
Jožef II. (1780 - 1790) je bolj (kot njegova mati Mal1 Terezija) uvajal centraliza jo in germanizacijo in v up! vo uvedel kot uradni je; nemščino (1. 1784) in razek Ogrsko in Hrvaško na okrožij (L 1785). Hrvaški I je izgubil sleherno resni pblast, cesarski komisar vladal na Hrvaškem po A' volji in brez sabora . . . J
Torej tudi na HrvašK nemščina kot upravni jezil vendarle pisci ne iz tega iz popolne podrejenosti Hf ške Dunaju ne delajo tak komedije kot v primeru -vencev. Ne pišejo o hrva podložnosti nemštvu oz. 1 džarstvu. Narobe, v tistih kaj okoliščinah kot podredi Ogrski leta 1102, obstoj hi škega plemiškega zbora i11 čem skušajo najti podlag0 hrvaški zgodovinsko poli) obstoj. Ob primerjavi s vensko narodno polih zgodovino vidimo, da ta h< ška samobitpost ni nič ^ od slovenske, prej manjša vendarle se Hrvatom pri va zgodovinska držav0 Slovencem pa ne! Zakaj 0 dvojna merila?
Ob pretresu okolišči11' prejšnjem stoletju, v ka se je porajalo tudi naše dovinopisje, pridemo zrW sklepa, da je tako nega prikaz slovenske pretek plod nemškonacionalnega dovinopisja, ki je hotel0 venskim ljudem s D suženjskimi razlagami v° občutke manjvrednosti, j venec naj bi se sramoval' padnosti tako suženjsk0! majhnemu in ponižal11 narodu in se zato hi' ponemčil. S tem pa bi t' štvo dokončno seglo od nega morja do Jadrana!
Že sto let je minilo od 'jj časov, v slovenskem zg° nopisju pa so še vedno 1 njene ideološke vsedlin0 zmeraj se vleče skozi J obveščanje in šolsko D zevanje skrajno neg3'] prikazovanj e jjreteklosti venskega naroda, iriedtc11j vidimo pri Hrvatih 11
if
čisto nasprotnega.
Kdaj se bo to vpra^f razčistilo?
I. Š. za
Novi list (TL
--O---
ZA SME1*
Mož je pisal dnevnJG) sem vzoren človek: ne n ne kadim, ne hodim V ne gledam televizije, hj dim na ples. Ob osmih L spat, ob šestih zjutraj spl delo. A vse to se bo sp’ nilo, ko pridem iz ječe- i
HANADSHA DOMOVINA
Koncert Korotana
TORONTO, Ont. — Dne 13. decembra 1980 je torontsko srenjo obiskala mladina iz a-meriške Ljubljane — Clevelanda. Prinesli so s seboj domačo pesem, prešerni smeh in zdravo slovensko srce. S svojimi prijatelji, starši in sorodniki so se pripeljali, da nas zbude iz zimskega spanja in potrkajo na okna naših slovenskih kamric, ki žde zaprte v tujem svetu, ki potrebujejo domačega zraka in sonca, da bi zadihali spet tisto domače življenje, ki je naše edino, ki nas najbolj c-srečuje in daje smisel našim trudom in brigam.
V dvojnem svetu živimo. Ni lahko našim mladim vztrajati na poti svojih staršev. Toda, če jim damo možnost in sami nenehno odpiramo vrata v našo bogato narodno zakladnico, v veličino in lepoto slovenske besede in folklore, v tradicijo, v katero se .skozi tisoč let prepleta božja nit krščanstva -— bo ta naša mladina zares zaživela polnost življenja in znala zbirati med domačim in tujim bogastvom.
To je velika dolžnost našega časa. V tem oziru rlikdar dovolj ne storimo. Lahko je biti pesimist, stati ob strani in sedeti v ugodnem naslonjaču in zgubljati čas ob televiziji. Lahko je pozabiti, da smo mnogi doma iz krajev, kjer smo v mladih letih' poleti in pozimi po dolgem dnevnem delu in študiju preživljali proste ure v kulturnih organizacijah, cerkvenih zborih in dramatskih krožkih.
Novi svet je v tem oziru mačeha. Osorna je njegova beseda in nima .srca za nas. Iz dneva v dan nas poriva v boj za moderni življenjski ob-stoj. Ni časa za duhovni razvoj in počitek in ne smisla za iskanje kulturnih dobrin, ki blaže in vzgajajo občutljiva človeška srca.
Sem in tja še stoji junak in se upira sodobnemu toku. Kliče z močnim glasom, s svojim delom vabi kot svetilnik v viharju v varni pristan, da se obvarujemo osebnega in narodnostnega potopa. Eden takih junakov je pevovodja pevskega zbora Korotan iz Clevelanda, inž. Franček Go-renšek, ki je v nedeljo, 13. decembra, pripeljal zbor 70 pevcev v Toronto.
Cerkvena dvorana pri Brezmadežni je spet sprejela polno število poslušalcev. G. Blaž Potočnik je' v začetku programa predstavil zbor in pevovodjo ter pripravil naše razpoloženje za poslušanje domače slovenske pesmi.
Zbor Korotan obstoji še od prvih začetkov bivanja povojnih beguncev v Clevelandu. Prvotnih pevcev in pevk je zelo malo število. Današnji člani šo večinoma mladi fantje in dekleta, ki obiskujejo ameriške šole, so pa med njimi mnogi mladi slovenski intelektualci, bodoči nosilci slovenske kulture v Ameriki.
Med njimi naj omenimo .Janeza Sršena, ki že par let u-spešno vodi zbor Fantov na vasi v Clevelandu. Med starejšimi člani pa izstopa solist Ivan Hauptman, ki je' pred začetkom sporeda na kratko podal zgodovino Korotana, namen in program zbora, ki obsega predvsem ohranitev
slovenske narodne in umetne pesmi v Ameriki, združevanje slovenske mladine v zborovskem petju, da se ohrani slovenska beseda in slovenska krščanska kultura.
Program je obsegal dva dela. V prvem delu smo poslušali znane pesmi:	Zdravica,
Vinskim goricam, Rožic ne bom trgala in Zgubljeni cvet. Pel je mešan zbor, solo Mimi Režonja. Naslednje pesmi so nekak uvod mladim pevkam Korotana: Sonček čez hribček gre, Kje so tiste stezice, Po tri peharje sreče. Dinamika zbora napreduje v pesmi Večer na morju, Oj ta mlinar (solo L Hauptman) in se razvije v pesmi Znamenje (solo Martina Košnik).
Po kratkem odmoru poslušamo spet mešani zbor v pesmih Ne zveni mi, Ljuba si pomlad zelena (solo Janez Sršen), V Kočevskem Rogu (klavir Metka Gorenšek). Moški zbor pokaže svoje sposobnosti v pesmih Kaj bi te vprašal (solo Nejci Slak), Pogled v nedolžno oko, Moja kosa (solo Nejči Slak), Naš maček (solo I. Hauptman).
Zadnji del koncerta je obsegal pesmi mešanega zbora
Potrkan ples, Srce vklenila si in Pozdrav Gorenjski.
Odlomek iz operete Melodije srca (Srce vklenila si) je osvojil tudi naša srca. V duetu sta pela Martina Košnik in Milan Gorenšek. Glas mlade pevke' Martine je bogat, tople barve in širokega obsega. Res pravo, glasbeno doživetje! Glasno odobravanje je prineslo ponovitev arije. V Pozdravu Gorenjski smo sc poslovili od domače pesmi.
Iz programa beremo, da zbor Korotan izvaja mnogo pesmi goriškega slavčka Simona Gregorčiča, stare narodne popevke in novejše slovenske skladbe. Ob slovesu želimo zboru Korotan mnogo uspešnih nastopov, da bo slo-senska pesem na ameriški zemlji živela iz roda V rod, da iz teh mladih pevcev in pevk zraste nov rod, ki bo spet prepeval o soncu in rožic iskal in sreče ter -v končnih melodijah srca uklenil za vedno v svoje srce ljubezen do večne lepe, nam edine slovenske besede in pesmi.
Korotan, hvala in kmalu na svidenje, srečno potovanje po slovenski domači zemlji!
Anica Resnik
Iz nagovora papeža Janeza Pavla II. starejšim
(Muenich, Nemčija)
Moji dragi bratje in sestre, ki prihajate v starost!
V spoštovanju se papež klanja starosti in vse ljudstvo naj isto stori. Starost je krona življenjskih stopinj. Zbira žetev — žetev Vašega znanja in izkušenj, žetev vaših del in uspehov, žetev vašega trpljenja in preizkušenj.
DOM LIPA
TORONTO, O nit. — Pričakovanje, veselje in blaženokt božičnih praznikov je minilo. Leto 1980 je zašlo v trdo zimo. V njem smo poleg drugih doživetij zapustili, še svetli 1 spomin božičnice doma Lipa.
Naši starejši rojaki so se vabilu odbora Doma Lipa odzvali v lepem številu. V nedeljo, 21. decembra, popoldne so se zbrali v cerkvi Brezmadežne h kratki skupni molitvi in nato odšli v dvorano. Pri božično okrašenih mizah so p r i s o s tvovali kratkemu programu.
V	pričakovanju veliki h praznikov smo najprej vsi skupaj zapeli večno lepo in ganljivo Sveto noč. Predsednik Peter Čekuta je toplo pozdravil vse navzoče, se jim zahvalil za tako številen o-bisk ter jim želel prijeten domač večer.
G. Vilko Čekuta je podal priložnostno božično misel in razvedril goste z domačimi dovtipi iz zakonskega življenja. Hčerka Nežka pa je. s prepevanjem adventne pesmi Emanuel, Ave Maria in ene svetovno najlepših božičmh pesmi O sveta noč, božja noč zrahljala naša srca, da so zatrepetala v tistem svetem razpoloženju, ki ga prazniki prinašajo le vernemu ljudstvu.
V	.kratkem nagovoru je nato predsednik razložil družabni program /a naše starejše, ki ga bomo upeljali v novem letu. Potreba časa nujno kliče po takem udcjstvOf vanju. S skupnimi močmi in sodelovanjem bomo dosegli, da bodo prostori sedanjega doma na 52 Neilson Drive oživeli z obiski naših starejših, kjer se bodo zbirali k raznim opravilom, k družabnemu pogovoru. in razvedrilu.
Gdč. Anka Jamnik, ki jo je odbor sprejel za voditeljico družabnega programa, je nadalje razložila vsebino vprašalnih pol, ki so jih navzoči gostje sprejeli za izpolnitev.
Božičnica je bila predvsem namenjena za domač razgovor in razvedrilo, za medsebojno povezanost in boljše spoznanje. Ob okusnem prigrizku in domačem čaju smo za kratek čas pozabili na vsakdanje marnje in težave in se zgubili v žaru božičnih luči in božjih jaslic.
Upajmo, da je ta dan Božje Dete s svojim mirom o-svetlilo in ogrelo vsaj nekaj trudnih src in jih pritegnilo v varno občutje toplega doma v krogu prijateljev in bližnjih znancev.
Ob slovesu smo si prisrčno stisnili roke, želeli dragim rojakom zdravja in duševne moči za leto, ki prihaja, da bi se kmalu uresničile njihove in naše želje po trdnem slovenskem starostnem domu.
Anica Resnik
Pokažite Ameriško Domovino prijateljem. Pošljamo jo brezplačno na ogled!
Papež Janez Pavel II.
mm#*	v fr*«
Kakor v finalu velike glasbene simfonije, se veličina zlije v končno mogočno harmonijo. In ta harmonija prinaša modrost — modrost, ki človeku pomeni več kot oblast in bogastvo, več kot lepota in zdravje, modrost, o kateri beremo v življenjskih pravilih Stare zaveze... Krona starosti je zrela ■ preskušaj a, njena slava — strah božji.	”
Današnjemu starejšemu rodu, vam, moji dragi bratje ih sestre, je ta krona modrosti dana na poseben način. Nekateri od vas ste v dveh svetovnih vojnah videli in prestali neizmerne bolečine,1 mnogi od vas ste zgubili sorodnike, zdravje, poklic, premoženje in dom. Prišli ste do najglobljega spoznanja človeškega srca, njegove junaške pripravljenosti za dobro in zvestobo veri in prav tako srčnega poguma za nove začetke.
Modrost oddaljuje, toda ni osamljena. Dviga ljudi nad stvari, ne da bi.jih prezirali, daje nam gledati svet z očmi
in srcem — Boga. Z Bogom nam dovoljuje reči “da” našim sposobnostim, celo naši preteklosti z vsemi razočaranji, opuščanjem in grehi. Vemo, da Bog vse obrne v dobro tistim, Ip ga ljubijo. Iz te odpuščajoče moči modrosti izhaja plemenitost, potrpežljivost, razumevanje in —. ta dragoceni okras starostne dobo —- čut' šegavosti.
Vi sami najbolje veste, dragi bratje in sestre, da je ta dragocena življenjska žetev, ki jo je Stvarnik vam dodelil, vaše neoporečno imetje. Zahteva pa skrbnega varstva, samokontrole, včasih celo odločne borbe. Nevarnosti, ki prete temu imetju, so brezdelje, slaba nagnjenja in na-strojenja, prazna zunanjost, nevednost ali celo grenkoba.
Ne zgubite poguma! Z božjo milostjo začenjajte znova in znova in poslužujte se virov moči, ki vam jih daje Bog v zakramentu kruha in odpuščanja, ki prihaja k vam v poslušanju božje besede v branj u in duhovnem razgovoru ...	-*	•
(Prevedla A. R.)
Society^
- »sm
ONE FAIRUNE DRIVE
JOUETt IL 60434
Sine« 1914.4.
... tht Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insuranct protection at low. non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
Fhe Holy Fa«nily Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Schola* ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to oecome nuns
I. Additional scholarships for needy boys and girls.
t Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball
6.	Social activities.
7.	Sponsor of St. Clare House of Prayer
Vesti iz Slovenije
LESCE PRI BLEDU. — E-dina slovenska tovarna čokolade “Gorenjka” se je znašla v proizvodnih težavah, ker je prišlo do zapletov pri uvozu surovin. Zato so imeli v prvih devetih mesecih lani za osem odstotkov nižjo proizvodnjo kot v enakem obdobju lani; Tovarna je ’ tudi pričakovala pomoči od drugih enot ma-. ličnega podjetja “Žito",, a Ju ni bilo, čeprav so v prejšnjih letih zelo pomagali sorodnim podjetjem po Sloveniji.
LENDAVA. — Ker je stari hotel sredi mesta postal pre-majhen, so se odločili za gradnjo sodobnega hotela B-kategorije. Hotel, ki ga bodo zgradili do prihodnje turistične sezone, bo nudil ugodno namestitev 153 gostom. Restavracija pa bo lahko sprejela več kot tristo ljudi.
LJUBLJANA. — Zgodovino in izdelke enega najstarejših industrijskih obratov iz 19. stoletja na Slovenskem so si lahko ogledali obiskovalci na razstavi “Železarna na Dvoru pri Žužemberku”. Železarna (1796-1891), ki je bila last čeških knezov Auerspergov, je poleg izdelkov za industrijo .izdelovala tudi predmete umetniškega liva, kot so svečniki, okrasni krožniki, razpela, nagrobni in drugi spomeniki iz litega železa ipd.
Družba
sv. Družine
ICpays m be Independent
. ip
S
itii
Earn the highest interest on Passbook Savings and Checking in Cuyahoga County.
fll
mm
•	6% on Passbook Savings
•	5-’/2% on Checking
' • Savings Certificates Available
•	Convenient Save-by-Mail
N DEPENDENT lAVTNGS
1515 F. 260th, Euclid, Ohio 44132 731-8865
920 E. 185lh, Cleveland, Ohio 44119 486-4100
DIRECTORS:
Harold R. Swope/ Frank Berzin/Jeffery A. Cble/Jaines ]. Conway/Louis L. Drasler/John F. Kovacic
Officers
President ..................... Joseph J. Konrad
First Vice-Presjd^iR	Ronald Zefran
Second- Viče-Pfešideht ..:..... Anna Jerisha
Secretary ...:.................. Robert M. Kochevar
Treasurer ..................:... Anton J. Smrekar
Recording Secretary ............ Nancy Osborne
First Trustee 4.....'.....!........ Joseph Šinkovec
Second Trustee/................. Frances Kimak
Third Trustee .................. Anthony Tomazin
First Judicial ................. Mary Riola
Second Judicial ................ John Kovas
-Third Judicial ................. Frank Toplak
Social Director ................ Mary Lou Golf
Spiritual Director ............. Rev. David Stalzer
Medical Advisor ................ Joseph A. Zalar, M.D.
THE HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A. Minnies of the 21st General Convention
SUNDAY, AUGUST 24, 1980
The Chairman asked our Secretary, Robert M. Kochevar, for his report.
Father Stalzer, Members of the Supreme Board, Delegates and Friends:
I just want to add a few words and say what a pleasure it has been to serve on the Board. I want to thank everyone on the Board and everyone here also. The folks here are really the foundation of the Holy Family Society. I want to thank all of you for your participation.
Robert M. Kochevar
Secretary
The next report was made by our First Trustee, Joseph Šinkovec.
Mr. Chairman, Rev. Father, Members of the Supreme Board, Delegates and Guests:
I would like to welcome you to the 21st regular convention of the Holy Family Society of the U.S.A.
After serving four years as trustee, I must say that the securities of Ihc Holy Family Society arc good and sound. 1 have found everything to my satisfaction on examining the holdings and the securities of the Society. They are kept in excellent, order and my work was that much easier to accomplish.
My only hope for the near future is that the economic situation improves for the betterment of all.	.
The officers are to be congratulated for the success of the Society. Thank you.
Joseph Šinkovec
First Trustee
(To be continued)
NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN
To order, send $6.00 including postage per copy to:
Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432

IVAN TAVČAR:
V ZAH
Povest
“Moja zadnja beseda pa je,” odgovori kanonik, “da odrinem še danes. In če mi dodele milost vsi svetniki, bom počival danes na mehki postelji, kakršnih je obilo na loškem gradu. Svojemu Bogu sem to obljubil in ljubša mi je smrt, nego da bi prelomil resno obljubo.”
Zdravnik je med tem izpral in očistil rano ter jo pričel znova obvezovati.
“Pa pojdite torej!” je dejal,
“ma jaz si umijem roke, jaz sem nedolžen in Conrade, vi ste mi priča, kako sem modro učil kanonika, naj s takšpo rano — ta rana, ta rana, Conrade, mi ni všeč! — ne hodi na dolgo pot. Priča mi boste, če se na dolgi poti kaj pripeti, ali moja krivda ne bo! Tako, sedaj je zopet dobro za nekaj časa! Če bi hoteli mirno tu ležati in bi vas jaz nekaj dni zaporedoma prevezoval, pa bi se skoraj pokazali dobri uspehi moje učenosti. Prisad, Conrade, prisad, vi smrtni ljudje, še ne veste, kaj je prisad!”
“Pripravite nosilnico!” u-kaže kanonik.
“Torej je res, da odrinete?” vpraša Paulus Secundus.
“Kar najhitreje!”
“Vsi so enaki,” se obrne deželni fizik k slugi, “veliki gospodje kakor berači. Če jih kaj boli, vzdihujejo kakor šibke ženske, žgati se ne dado in trmoglavi so kakor vol na paši! Na pot tedaj, dobro, dobro! Jaz pa ti pravim; Conrade: ruit in perniciem! Spravi moje reči in skrbi, da se mi kaj skuha! Vrag naj vam s tem praznim želodcem lazi po tem gorovju!”
Nejevoljno odide iz sobice. Ko se je pripravilo nekaj jedila, da so se nasitili lačni
hlapci, in ko je utolažil svoj glad tudi fizik Paulus Secundus, je ukazal kanonik znova, da se mu pripravi nosilnica. Obložili so jq z mehkim mahom in storili vse, da bi imel bolnik mehko ležišče. Neprestano je ugovarjal zdravnik, toda brezuspešno.
Po’ jedi prineso hlapci svojega gospodarja iz sobe in ga rahlo posade na nosilnico. Bilo je najkrasnejše jutro. Na nebu ga ni bilo oblačka in na severu so- se Triglav in drugi snežniki ostro črtali zadaj v temnozeleni krajini. Rosa se je lesketala po listju in travi in globoko po dolinah je ležala gosta megla, da se je videlo, kakor bi jih polnila jezera samega belega mleka. Bilo je krasno jutro in lovec si ne more želeti krasnejšega in prijetnejšega y teh krajih.
Če izpustiš pse v zeleno grmovje, zdaj se ti oglase in, kakor bi trenil, že je divjad na nogah in gonja v najlepšem tiru, da se ti lovsko veselo širi srce.
Tako se je tudi kanoniku Amandu širilo srce, ko je tisto jutro ležal na nosilnici pred Mrakovo hišo. Odpravljal se je na dolgo pot, ali skrbi mu ni povzročala. Globoko je zasopel in srkal čisti zrak, ki ga je bil tako nerad pogrešal v tesni in zadohli sobi.
“Za Boga!” vzklikne radostno, “kako lahko se tu diha in prav tako mi je, kakor bi bil prišel iz temnega groba! Boste videli, gospod fizik, da me ozdravi prav ta pot in ta zrak ki do sedaj ni mogel do mene!”
Ob obisku v Rusiji e,.
(Nadaljevanje z 2. strani)
Kristus tega kruha v resnici ni mogel lomiti, ker, kakor sem sam poskusil, ga ni mogoče lomiti; mogel ga je samo razdeliti s trganjem posameznih koščkov.
Kako torej, da beremo v e-vangeliju: “Pri večerji je vzel Jezus kruh, ga blagoslovil in razlomil...” Ko sem se vrnil domov, sem šel gledat grški originalni tekst tega citata. Grška beseda, ki stoji za besedo lomiti, ima dva pomena: lomiti da, pa pomeni tudi trgati, razdeliti na koščke. Vulgatin latinski prevod rabi originalni izraz v pomenu razlomiti (fregit), ko bi v resnici moral reči natrgati, razdeliti na koščke.
Vulgatin prevod je potem prešel v druge jezike in tudi v naš slovenski. To je pa samo mala lingvistična zanimivost, ki pa na stvari postavitve sv. Rešnjega Telesa ničesar ne spremeni.
O Rdečem trgu v Moskvi
Govorimo in pišemo o Rdečem trgu v Moskvi. Vsako le-
to gledamo na televiziji pestre vojaške parade v proslavo Oktobrske revolucije. Prepričan sem, da večina ljudi spravlja izraz ‘rdeči’ v zvezo z revolucijo, v zvezo s krvjo, ki je bila takrat prelita.
Ali veste, da izraz Rdeči trg nima prav nič opraviti ne z revolucijo, ne s krvjo.' V ruščini se ta trg imenuje, ‘Krasnaja ploščad’ in sg je tako imenoval že nekaj stoletij pred komunistično revolucijo. Beseda ‘krasni’ je nazaj v zgodovini razvoja ruskega jezika pomenila toliko kot tudi naš slovenski izraz krasen. Torej je bil ta trg za Moskvačane dolga stoletja nič drugega kot Krasen trg.
V razvoju jezika je* pa v teku časa izraz krasen zado-bil pomen rdeč menda zato, ker je rdeča barva za največ ljudi krasna, lepa barva. Za izraz krasen ali lep Rusi sedaj rabijo izraz krasi vi.
Častitljivo ime Krasnaja ploščad pač Rusi niso hoteli spremeniti v Krasivaja ploščad, kar bi v sedanji ruščini pomenilo toliko kot nekoč ime Krasnaja ploščad — Krasen, lep trg.

(Dalje)
LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU
American Mutual has a new concept which combines your life Insurance with an exciting new benefit program. This program Includes low interest certificate loans, low Interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations In Ohio. For further informa-tion, just complete and mall the below coupon.
To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
My date of birth is
Nam«
Street
State.......... Zip..
Dramatska društva
ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJE ZA 1980-1981
Predsednik — Peter Dragar Podpredsednik— France Zalar st.
Tajnica — Zdenka Zakrajšek, 174 Brush Rd., Richmond Hts., OH 44143
Blagajničarka — Terri Jarem Zapisnikarca — Mojca Slak Programski odbor — Janez Tominc, Ivan Hauptman, Ivan Jakomin, Mojca Slak, Zdenka Zakrajšek, Srečo Gaser Oderski mojstri — Slavko Štepec, Frank Jenko
Arhivar — Srečo Gaser Bara — Peter Celestina, Rudi Hren, Pavle Hren, Miro Celestina
Kuhinja — Vida Jakomin, Rezka Dragar, Marija Hočevar,• Pavla Dolinar, Minka Kmetič Reditelji — August Dragar, Ivan Tomc, Joe Tomc Knjižničar — Prank Jenko Knjižničar — Frank Jenko Športni Referenti — Tone Hauptman, Rudi Hren, Štefan Režonja mi.
Nadzorni Odbor — France Hren, Miro Erdani, Stane Krulc Članske seje so vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmi uri v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Slovenski domovi
DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave.
Predsednik — Joseph Klinec Podpredsednik — Ken Ivančič Blagajnik — Joseph Pultz Zapisnikar — Edward Stepic Finančna-tajnik — Pauline Stepic
Nadzorniki — Stephanie Pultz rie Zeitz, Bob Prince, alt. Ella Pultz.
Seje vsaki tretji petek v mesecu ob pol 8 uri Zvečer.
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
SLOVENIAN NATIONAL HOME 6409 St. Clair Avenue
President — Edward Kenik Vice Pres. — June Price Secretary— Frances M. Tavčar Treasurer — Josephine A. Stwan
Recording Secretary — Julia Pirc
Legal Advisor — Charles F. Ipavec
Auditing Committee
Ann Marie Zak Antonia Zagar John Milakovich House Committee Edward Bradach Louis Arko Mary Batis Charles Koman John E. Leonard James Novak Louis Peterlin Anthony Tomse Ways and Means Committee Ann Opeka John Perencevic August Pust Rudolph M. Susel Alternate: Stan Mezic Seje direktorija so vsak drugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri Uradne ure: 11 a.m. do 3 — Tele: 301-5115.
SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Avenue Cleveland, OH 44110
President — Sophie Magayna Vice-Pres. — Frank Ferra Financial Sec’y. — Frank Koncilja
Treasurer — Joe Ferra Rec. Sec’y. — Frank Hren Auditors: Al Marn, Frances Somrak, Dan Pavšek Sr.
House Committee: Joe Ferra, Jack Videtič, Gus Petelinkar Federation Rep.: John Habat, Joe Ferra, Dan Pavšek, Sr.
Remaining Directors: John Pri-mo, Mary Podlogar, Leroy Koeth, and Frank Podlogar Meetings for Directors every
MAPLE HEIGHTS POULTRY S CATERING
17330 Broadway	Maple Heights
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolagi vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
ANDY HOČEVAR in SINOVI
Tel.i v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
GRDINOVA POGREŠKA ZAVODA
1053 East 62 St.	431-2088
17010 Lake Shore Blvd,	531-6300
GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
fourth Monday of the month at 7:30 p.m.
FEDERACIJA SLOVENSKIH Officers for 1980
President — Anthony Sturm Vice President — John Habat Secretary-Treasurer — Bill Jansa, 20251 Ball Ave., Cleve., OH 44123 — Tel.: 481-0124 Corresponding Sec.: Ella Samanich
Recording Sec.: Emil Martinsek Executive Sec’y.: Charles F. Ipavec
Auditors: Mary Dolšak, Dan Pavšek, Pauline Stepic Legal Counsel, Charles F. Ipavec
Stimotz, Anne Ranek
Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 zvečer, v S.N.D., 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio.
KLUB LJUBLJANA
Predsed. — Christine Kovach Podpredsed. — Steffie Jamnik Tajnica — Mae Fabec Blagajnik — Frank Fabec Zapisnikarica — Josephine Trunk
Nadzorni odbor — Ceal Žnidar, Audie Humphreys, Rudy Lokar Poročevalec, Rudy Lokar Pevovodja Frank Rupert. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. c SDD na Recher Ave.
Imenik raznih društev
LADIES AUXILIARY of SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio Jennie Marolt — President Mary Dolšak — Vice-Pres. Cecelia Wolf — Sec’y.-Treas. Florence Slaby — Rec. Sec’y. Jo Tomsic — Publicity Auditors: Ann Kristoff, Mary Koss, Bertha Dovgan
Delicious fish and other dinners ever;/ Friday from noon to 8 p.m. Take-outs available, call 481-5378
SLOVENIAN WORKMEN’S HOME
15335 Waterloo Rd. 44110 Phone — 481-5378
Anthony Sturm — President Steve Shimits — 1st Vice-Pres. Mary Dolšak — 2nd Vice-Pres. Millie Bradač — Secretary Frank Bittenc — Treasurer Rec. & Corresp. Sec. — Cecelia Wolf
Auditors: Ann Kristoff, F. Bittenc, F. Kristoff, A. Meglich Legal Advisor — John Prince House Committee: F. Kristoff, F. Tolar, F. Koss, W. Bayuk, A. Meglic, M. Matuch, F. Grk.
Meetings are held every 4th Thursday of the month at 8 p.m.
Office Hours: Monday, Wednesday and Friday from 7 to 9 p.m.
SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HTS., OHIO
Predsednik — Emil Martinsek Podpredsednik — Al Glavic Tajnik — Tom Meljac Blagajničarka — Millie Lipnos Zapisnikarica — Anne Ranik, Frank Urbančič, Anton Kaplan, in Al Glavic
Gospodarski odbor — Louis Champa, Al Lipnds, Anton Kaplan, Al Glavic, Millie Lipnos Odborniki — Emil. Martinsek, Al Glavic, Tom Meljac, Millie Lipnos, Louis Champa, Anton Kaplan, Al Lipnos, Anthony Cukyne, Louis Ferfolia, Andy Hočevar, Charles Hočevar, Frank Urbančič, Antonia Stokar, Anton
LADIES AUXILIARY OF EUCLID SLOVENIAN SOCIETY HOME
20713 Recher Ave., Euclid, O.
President, Mary Kobal Vice Pres., Christine Kovatch Recording Sec., Marcia Lokar Secretary and Treasurer Mary Sler, 1871 Rush Rd., Wickliffe, Ohio, tele.: 944-1429.
Audit Committee:	Christine
Kovatch, Norma Hrvatin, and Danica Hrvatin.
FISH FRYS SERVED EVERY FRIDAY FROM 11 A.M. to 8:30 P.M.; AND OTHER MENUS.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103
Predsednik Prank Grdina, podpredsednik in upravnik Stane yid-mar, tajnik Janez Ovsenik, blagajnik Anton Oblak, oskrbnik Janez Košir, knjižničar Frank Cerar, odborniki: Frank Tominc, John Zakel, Frank Kamin, Frank Sleme, Joe Starič, Jože Tominec, svetovalca: Karel Strnad in Lojze Bajc. —Dom ima prostore za razne prireditve. V Domu je Slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska številka je: 881-9617.
St. Clair Ave.
Delegatij za Fedr. seje so Cecilija Subelj, Neva Patterson, Margaret Kaus, Anton Kaus, Michael Vidmar, Mary Jeraj (namestnik) Andrew Kavčnik
KU B UPOKOJENCEV HOLMES AVENUE
Predsednik Joseph Ferra Podpredsednik Louie Legan Tajnica in blag. Mrs. Sophie Magayna, 315 E. 284 St., Willo-wick, Ohio 44094, tel. 943-0645.
Zapisnikarica Mary Lavrich, nadzornice:	Christine Bolden,
Mary Gornik, Mary Marinko, zastopnik za Federacijo; Joseph Ferra, Tony Boldin, Mae Fabec, Frank Fabec, in Sophie Magayna. Namestnik Gus Petelinkar.
Seje in sprejemanje novih član vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avegiue.
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU
Častni Pred.: Joseph Birk Predsednik: Stanley Počkar
1.	Podpreds.: John Kaušek
2.	Podpreds.: Anna Mrak Tajnik: John Hrovat
24101 Glenbrook Blvd., Euclid, OH 44117, Tel.: 531-3134 Blagajnik: Frank česen ml. Zapisnikarica: Jennie Fatur Nadzorni odbor: Mary Kobal, Mae Fabec, Josephine Trunk.
Zastop za fed.: Stanley Počkar, John Kaušek, Frank Česen Jr., Frank Pluth, Namestnici, Ann Mrak, Josephine Trunk, Tony Mrak.
Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 1:30 uri popoldne v SDD, na 20713 Recher Ave.
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednica: Margaret Kaus Prvi podpred. — John Skravec Drugi. Podpred. — Stella Vokač
tajnik: Frank Capuder, 6210 Schade Ave. Tel.: 881-1164 blagajnik Andrew Kavčnik zapisnikarica: Cecilija Šubel nadzorni odbor: Jewel Kafpin-
ski
Anton Žakelj, Jennie Vidmar veselični odbor: Frances Tav-žel, Michael Vidmar
Kuhinje mesečno: Frances Tavžel, Vida Dovjak
Gospodarski odbor: Michael Vidmar
Potovanji odbor: Victor Vokač Nove člane in članice sprejemajo pri vseh starostih, kadar stopijo v pokoj.
Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 1:30 uri popoldne v spodnji dvorani v SND na
•	Potovanja aknpinska to
•	Nakup ali najetje avtov
•	Vselitev sorodnikov
•	Dobijanje sorodnikov u obisk
•	Denarne nakaznice
•	Notarski posli in prevodi
•	Davčne prijave
M. A. Travel Service
6516 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio <41#J Phone 431-3506
MULLALLY POGREBNI ZAVOD
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 156th St.	KE 1-0411
it Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani.
A Paškimi prostor. Zračevalni sistem.
24 črna ambulančna posluga In aparat za vdihavanje kisika.
Za zanesljivost in slvarnosi cen pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik
CITY MOTORS
5413 Sl. Glair Ave.
tel. 881-2388
MALI OGLASI
FOR RENT
3 bedroom single house. Grovewood area.
Call 531-2141
____	(7-10)
HOUSE FOR SALE
Off Chardon Rd. in Euclid. 3 bedroom brick, 2(4 baths, finished rec roorri, sun porch. Many extras. Excellent condition. Call 481-6183.
(7-13)
LIVE-IN HOUSEKEEPER
Free room and board plus salary. Elderly man needs domestic care. Weekends off optional. Chickasaw, between E. 185 and 200. Cali 531-3302 or 951-8992 and ask for Mrs. Joyce.
(X)
Gospodinja—mora živeti v domu
Soba, hrana in plača. Starejši mož potrebuje domačo oskrbo. Prosti vikendi možni. Na Chickasaw Ave. med 185 in 200. cesto. Kličite 531-3302 ali 951-8992 in vprašajte za go. Joyce.
(X)
FOR SALE
St. Christine Parish, short walk to bus stop, church and school off E. 222 St. Brick 2 family, 7 yrs. old, divided basement, tiled bath, 2 bedrooms each suite, large family sized kitchens — 2(4 car garage. To settle estate— $95,000 asking price. Please make an offer.
FLORENCE ROME REALTY (Slovenian spoken) 944-9979
____________________ (X)
MUST SEE!
Large kitchen, dining room, living room, plus 1 bedroom on 1st floor. 3 bedrooms on 2nd floor. Well kept home. $17,500. Call 587-6400.
TRADE MARK REALTY & INVESTMENT CORP.
5651 Turney Rd. Garfield Hts., Ohio 44125 (8-10)
FOR RENT
2 completely furnished rooms. 3rd floor. Bath & furnace. Near St. Vitus parish. 881-7122.
(9-10)