fgak d*r' j0 praznikov. dally Sundays and Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ursdniikl ln upravntfki prostori: UST South Lawndale Ave Otffos of Publication. 1687 South Lawndale Am Ttltphww. Rocknll 4604 ŠTEV.—number 207 :wis zapretil oklicem stavke m/i tajnik Krug Jobil ultimat JVELJAVLJENJE )ANJE POGODBE mu^9ion. D. C.. 23. okt.— YTewis, predsednik ru-^ unije UMWA, je v pismu jijemu tajniku Krugu za-j i oklicem rudarske stavke [l novembra, ako ne bo skli-konferenca, na kateri naj ^ obnovila pogajanja o mez-, delovnih urah. Pretnja je ultimat. ris je naglasi 1, da bo seda-i pogodba med rudarsko uni-i federalno vlado r^zveljav-če se bo Krug izrekel sklicanju konference. On ji zavrnil trditev, da ni le-podlage za obnovo poga- ug je odgovoril, da se ne »sestati z Lewisom v Wash-nu na 1. novembra, ker se rat nahajal v mestu Tule e, Cal. Pripravljen se je se-z njim v Washingtonu 6. libra. Lewis je .ignoriral ovo sugestijo o sestanku v mji 1. novembra in poz-v Washingtonu. ns je že večkrat izjavil, da na polju mehkega pre-i ne bodo delali brez pogod-V svojem pismu Krugu je obnovo pogajanj. Če hteva zavrnjena, bodo ru-nstavkali. ralna vlada obratuje prečke od zasege 22. maja, >multirala v končanju stav-' ' era je trajala 59 dni. Po-med rudarsko unijo i,n je bila sklenjena 29. »is je prej obdolžil Kruga »ja nekaterih provizij po-^ in zahteval obnovo poga-Norman H. Collisson, fe-ui administrator premogov-je zavrnil Lewisovo za- * glede obnove pogajanj po -'renči s Krugom v Amaril-Tex, Lewisu je svetoval, * prične pogajati glede •itve nove pogodbe z opera- 4 i > bo Krug vztrajal pri svo-> ataliiču in odbil Lewisovo ^o «lede obnove pogajanj,' stavka oklicana pred 'snimi volitvami 5. novem- no nemške roriste / jetnik nacij.ke H* **rde aretiran --rt. NemčiU. 23. okt.— iTf.^e ,n nemški poli tb 1 Jujt'j0 ]"v "a terori- k. vn h,n,he ™ - policijako postajo i "rada zadnjo so- 8o izvršile več ns-v btuttgartu. (£jj®'^«vl.ds je bil vi-£JMuk nacijhke elitna gar- m,,na nac'jskih %Zn""*' kim v°jaškim K. r.stavracije - M preiska-W ' ' t"1'» aretira, k ;,' : Okrog 77,■ fe, ' v; StuttRartM se je K^P prote- a,r *r tironntov. Stav- EJ?11 nernlkih «C; ^ Je bila naj-^ ^racija v ameriški r?' so Domače vesti Nov grob v Waukeganu Waukegan, 111.—Dne 14. okt. je umrl Frank Penca, doma od Velike Vodenice pri Kostanjevici, v Ameriki od 1900. Bil je član društva 14 SNPJ, h kateremu je prestopil aprila 1920 od društva 59, čijega je bil ustanovitelj, kakor tudi društva sv. Barbare, ki je postala del tako zvane Konemavške zveze, slednja pa se je združila z jednoto leta 1921. Tukaj zapušča žerio, tri sinove in štiri hčere, v East Molinu, 111., vnuka, v stari domovini pa dva brata in dve sestri. Popravek Chicago.—V poročilu o smrti "Johna" Kneza iz South Chica-ga, ki je bilo priobčeno na tem mestu zadnji pondeljek, je bila pomota. Njegovo ime je bilo Charles, ne John. Išče brate K^rolina Repar, Breg št. 17, pošta Celje, Slovenija, bi rada izvedela za svoje tri brate— Franceta, Antona in Janeza Marmor (ali Mramor). Prva dva sta živela v Clevelandu, Janez pa v Coloradu. Naj ji pišejo na gornji naslov. Nov grob v Illinoisu Mascoutah, 111.—Dne 28. sept. je naglo umrla za srčno napako Roza Payer, rojena Rojko v Za-markovi pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Tukaj zapušča moža Louisa in odraslega sina, v St. Louisu pa hčer Mary, por. Yurgec. Drugi sin je bil 1. aprila letos ubit od avta v Detroitu. Is St. Louies St. Louis, Mo.—Po dolgi bolezni je 18. okt. umrla za mr-tvoudom Terezija Romšek, članica društva 107 SNPJ.—Bolniki društva 107 so: Jakob Romšek se bori s smrtjo v bolnišnici St. Mary in še ne ve, da mu je žena umrla. Joe Hočevar se še vedno nahaja v bolnišnici Koch, Div. 1. Člani naj ga abiščejo. Joe Dolenz je bil 14 dni v bolnišnici St. Josephine, sedaj pa se zdravi doma. Jos. Sediva je na bolniški listi; so mu žile popokale na nogi in se zdravi doma. Steve Jurenčič je po težki operaciji zopet okreval.—Vile rojenice so se oglasile pri Dorothy Smid in pustile krepkega prvorojenčka. Ker je mati članica društva 107, je upanje, da postane tudi sinček.—V zakonski stan je stopila članica Albina Wrischnik; mož je poljske ns-rodnosti in je upsnje, da posts-ne člsn društvs 107.—Dne 16. nov. se poročite Rsymond Med ved in Betty Boswell, obs člana jednote. Raymond je bil pr> mornarjih tri leta, zdaj pa je pri policiji. Obilo sreče! Po novem letu pa se namersva poročiti Jennie Franko. Nov grob v New Yorku Brooklyn, N. Y.—Tukaj je na glo umrl Frank Vučajnk, doma iz Loče, fars Dobovs pri Breži csh na Štajerskem, star 53 let. Zapušča ženo, dve hčeri in brs-ta. Is Clerelanda Cleveland.—V Euclidu je bil v nedeljo zgodaj zjutraj ubit Arthur Kinkopf, sin slovenskih stsriev, star 19 let. Ko je v družbi treh deklet zapustil neko gostilno, je za njim prišel neki neznanec in ga pozvsl ns boj. Kinkopf mu je odgovoril, da mu ni za pretep, sedel v avto in po gnal, nakar je njegov izzivač oddal strel, ki je Kinkopfs zsdel v glavo in bil je takoj mrtev Osumljen je neki fsnt, s katerim sta skupsj delsla v tovsrni. Pokojni zapušča mater m sestro Obravnava proti morilcem Matteottija Zločin italijanskih fašistov pretresel svet Rim. 23. okt.—Osem starih mož bo postavljenih pred sodišče zaradi umora Giacoma Matteottija, voditelja italijanskih socialistov in sovražnika diktatorja Mussolinija. Matteotti je bil umorjen pred 22 leti. Obravnava se bo pričela 11. decembra pred rimskim sodiščem. Zločin, izvršen v prvih dneh italijanskegs fašizma, je pretresel svet. Vsi zločinci so se izognili kazni. Naznanilo o obravnavi ni izzvalo velikega zanimanja v Italiji. Rimski listi so objavili le nekaj vrstic na zadnjih straneh. "Mi bi radi postavili Mussolinija pred sodišče kot morilca," je rekel prosekutor Spagnuolo. "Očitno je, da je on dal ukaz za umor Matteottija. Ukaz je izpolnil Giovanni Marinelli, ki je bil takrat tajnik fašistične stranke. On ne bi bil dvignil niti prsta, če ne bi bil dobil signala od Mussolinija." Marinelli in maršal Emilio de Bono, ki je bil policijski šef, ko je bil Matteotti umorjen, sta padla pod kroglami fašističnega strelskega oddelka leta 1943, ker sta bila udeležena v zaroti, katere cilj je bil strmoglavljenje Mussolinijevega režima. Mussolini in njegova priležnica sta bila linčana tik pred zakl j učenjem vojne v Evropi. Matteotti je v svojem govoru v parlamentu napadal Mussolinija. Prijet je bil 10. junija 1924 in nekaj tednov pozneje je bilo njegovo razmesarjeno truplo najdeno v bližini Rima. Obtoženci, ki bodo postavljeni pred sodišče, so male ribice. Velike ribe so se izognile kazni. Obtoženci so Francesco Quinta, Amerigo Dumini,, Amleto Pove-romo, Cesare Rossi, Filippo Fi-lipelli, Giuseppe Viola, Augusto Malacria in Filippo Pozzeri. Nacijska zarota proti Rooseveltu razkrita Swarthmore, Pa., 23. okt.—O. John Rogge, asistent federalne-ga justičnega tajnika, je razkril nacijsko zaroto, katere namen je bil preprečenje ponovne izvolitve Franklina D. Roosevelta za predsedniks Združenih držav 1. 1936, 1940 in 1944. Rogge je izjavil, da je dobil zadevne informacija v razgovorih z visokimi nemškimi uradniki in iz zaseženih nacijskih dokumentov. Hermann Goering, Joachim von Ribbentrop, Joachim Hertslet in William R. Davis, ameriški oljni magnst, so skovali zsroto proti Rooseveltu. Na svojo stran so skušali dobiti tudi Johna L. Lewisa, predsednika rudarske unije UMWA. Davis, čigsr zve-ze z nemškimi in mehiškimi oljnimi kompanijami so izzvsle pozornost kongresnih odsekov, je umrl 1. 1941. Rogge je dejsl, da je bil Davis Goerlngov agent v Ameriki. Delavci bodo dobili podporo Chicago, 23. okt.—Okrožni sod-nik Harry M. Fisher je razve-j javil odlok državnega delavske-ga departmenta ln izjavil, da so delavci, ki so zastsvkali proti Montgomery Ward & Co., preden je federalna vlada zasegla trgovine te kompanije, upravičeni do brezposelnostne podpore. Delsvci bodo dobili okrog $75.000 Sodnik je dejsl, ds stavka ni bila posledics konflik ta temveč rezultat stališča kom penije, ki se ni hotela pokoriti odloku federalnega deIsvskegs odbors.'__I —Iz bolnšmce se je vrnil ns svoj dom v Fuclidu M. lan Tro hs-Poročila rfs se Frank J Cham na iz Willsrda. Wis., In Jesn C Jerse. diskuzua 0 ame- riSki politiki v nemčiji General McNarney se posvetoval z uradniki vojaške vlade GOVORICE OIZBRU. HU NOVE VOJNE Berlin. 23. okt.—Dl|kuzije o a-meriški vojaški politiki v Nemčiji so se vršile na konferenci, katero je sklical general Joseph McNarney, vrhovni poveljnik a-meriških okupacijskih sil v Evropi. Konference so se udeležili general Clay, ameriški vojaški governer v Nemčiji, in drugi uradniki vojaške vlade. Dve vprašanji sta bili predmet razprav: Ali naj se ameriška okupacijska armada vzdržuje na kontinentu v interesu zaščite pred bivšimi sovražniki, ali pa naj ostane kot sila, ki naj bi šla v akcijo v slučaju izbruha tretje svetovne vojne? Vprašanji sta jedro problema, ki še čaka rešitve. Nekateri trdijo, da odgovorni krogi v Washingtonu, ki določajo smernice, še niso formulirsli dtfinitivnega programa zaradi nastalih potež-koč s sovjetsko Rusijo, Skoro vsi v ameriški armadi, od novih rekrutov, ki prihajajo v Nemčijo, do visokih vojsških častnikov, vidijo motnost izbruha nove vojne z Rusijo. Ugiba-nja so že o obsegu operacij. General Eisenhower, šef generalnega štaba, je pred nekaj mašeči izjavil, da bi arjnada 200,000 vojakov zadostovsla fa kontrole Nemčije.. Potem je Bilo ugotovljeno, da problem varnosti ja le v policijskem nadziranju, to pa ne zahteva vzdrževanja velike okupacijske armade. Z ozirom na položaj v Nemčiji, kjer so bile industrije uničene in ni nobenega izgleda za oboroževanje, se ne pričakuje homatij. Nemško ljudstvo ne kaže borbenega razpoloženja in je pokorno. Vojaški veščaki trdijo, da sedanja ameriška okupacijska sila je prešibka za obrambo v slučaju izbruha konflikta z Rusijo Bila bi strts v nekaj tednih. Odločitev o• bodočem ststusu ameriške srmsde v Evropi mors pasti v Washingtonu. Napovedi so, ds bo prej ali slej prišlo do preizkušnje moči med Rusijo in zapadnimi silami. Palestinska ganga svari Angleže 2idje odpeljani iz Haife Jerusalem, Palestina. 23. okt. —Židovska teroristična ganga je obiavila drugi manifest v zadnjih 48 urah z grožnjo o poostritvi borbe proti britskim četam ln avtoritetam v Palestini. Manifest naglaša. da bodo nadaljnja mine položena na ceste, po katerih vozijo britska vojaška vozila. Teroristi so zapreti)!, ds bodo streljsll na britske častnike in vojske, ako bodo nosili orožje. V drugam manifestu je rečeno, da so teroristi odgovorni zs bombni napad na dve lokomotivi v bližini Jeruzalema. Dva parnika z židovskimi begunci, ki sts bila prast/ežena v bližini Haifa, največje pelestln-ske luke, sta odrinila proti otoku Ciprusu. Ns krovu parni-kov je 814 Židov, ki so skušali priti v Palestino brez dovoljenja. Med njimi jih Je več, ki so bili v nemških koncentracijskih taboriščih. Psrniks sta odplula proti otoku pod strsžo britskih vojakov Židovski begunci so protestirali proti deportaoji m kričali "Za btevsmo svob»ido na palestinskem ozemlju!" Amerika bo pomagala le prijateljem Značilna izjava državnega tajnika Byrnesa Washington. D. C., 23. okt.— Državni tajnik Byrnes je na konferenci s Časnikarji namignil, da bo Amerika nudila finančno in ekonomsko pomoč samo prijateljskim državam v obliki posojil in .kreditov. On je na konferenci omenil pretrganje pogajanj s Čehoslovskijo, ki ja skušala dobiti posojilo v Ameriki. S svojo izjavo je Byrnes dal novo klofuto Rusiji in drugim slovanskim državam, ki so na mirovni konferenci v Parizu kritizirale in obsojale ameriško dolarsko dlplomscljo. Osmešil je tudi govorice, da bo kmalu re-slgniral kot državni tajnik zaradi rahlega zdravja. Dejal je, da je zdrav in da se dobro počuti. Dalje je Byrnes rekel, ds dr-žsvni depsrtment ni prizadat glede zahteve justičnegs departmenta, da se morajo ruski in ukrsjinski delegati, ki so se udeležili Ameriškega slovanskega kongresa v New Yorku, registrirati kot agenti tuje vlade. Ti so se zshtevi uprli in vrnili domov. Byrnes je /isznanil ns sestanku s časnikarji, da Amarika na bo storils nadaljnjih korakov v zvezi z garancijo svobodnih volitev v Bolgariji, ki se bodo vršile prihodnjo nadaljo. Državni department ja prej ob]avtl korespondenco z Rusijo. Slednjo je zavrnila ameriško zahtevo glede garancije svobodnih voli-tev v Bolgariji in izjavila, ds je odprto ameriško vmešavanja v notranje bolgarske zadeve. , Državni tsjnik je razkril, da je dobil zagotovilo od Rusije, Veliko Britanije in Francija, du so za javne diskuzije o mirovni pogodbi za Nemčijo. Diskusije se bodo vršile ns seji zunanjih ministrov štirih velesil, ki se bo pričela v New Yorku 4. novembra. Byrnes ja dejal, ds so bils pogajanja s Čehoslovskijo glede posojils pretrgana, ker ja slednja sklenila dogovor z Rumuni-jo, da ji bo izročila previšno ameriško blugo v vrednosti $10,-000,000. Njegovs Izjsvs je v konfliktu s trditvijo čeških krogov, ds je smerlšks vlada Suge-rirala Čehoslovakijl, naj sklen«-kupčijo z Rumunijo. Driavljanstvo odklonjeno jugoslovanskim letalcem Wsshington, D. C., 23. okt,— Štirje jugoslovanski letalci, ki so služili v s meriški letalski sili, so izgubili bitko zs smeriško državljanstvo pred federalnim sodiščem. Sodnik Henry A Hchweinhaut je dejsl, da služba v smeriški srmadi in vežbenje v Ameriki nista bila vstop v armado. l^etalcl so dobili pozneje čast ameriških vojakov v Italiji. Hodnik je odločil, da so stopili v smeriško vojaško službo v tuji držsvi. Nick Stepenovtč Iz Chi rags, pravni svetovslec letalcev, je dejal, da bodo morda priza deti letalci prosekutiranij če se bodo morali vrniti v Jugoslavijo. Britske unije naj zvišajo produkcijo Brighton, Anglijs, 23. okt,— High Gibson, direktor državne banke, Je pozval britske unije, naj povečajo produkcijo in s tem doks*ejo, ds Je socislistični sistem boljši kot kspiUlističnl. n-bson Je govoril ns konferenci Kongresa brHk.h strokovnih u nij. Socializacija industrij v britski okupacijski coni Attlee zanika protiruski načrt Turika vlad* odbila sovjetske zahteve London. 23. okt.—Premier Attlee je zanikal poročila, da sta Velika Britanija in Amerika skovali protiruski načrt in skle nili tsjno pogodbo, s katero sta se obvezsli, da bosta napovedali vojno Rusiji, če bodo sovjetske čete nspsdle Turčijo. V Londonu objavljeno nazns-nilo prsvi, da je Turčija ponovno odbila ruske zahteva glede skupne kontrole strategične Dardanelske ožine. . Zavrnitev uključuje nota, katero je turški zunanji minister izročil oprav-niku poslov ruskega poslaništva v Ankari. Vprašanja glede Turčije ja stavil Attleeju Louis Fischer, s-meriški žurnalist, ki je obisksl britskega premierja. Govorice, da je Turčija dobila zagotovilo od Amerike in Velike Britanije, ds jo bosta podpirali v konfliktu z Rusijo, se širijo med evropskimi diplomstičniml krogi Te je bsje sprožil reprazentant Trumanove administracije v Evropi. Govorice in poročila trdijo, da bosta Amerika ln Velika Britanija branili integralnost turškega ozemlja in neodvisnost Tur-čtje t oboioleno silo, če bo tre-bs, v konfliktu med njo in Rusijo. Govorice, nočejo utihniti, čeprav je Attlee zaqikal sklenitev tsjne pogodbe med Veliko Britanijo in Ameriko. V rszgo-voru s FischerJem Je Attlee dejal, da taka pogodba ni bila skle. njeno, kolikor Je njemu znsno. Kljub zsnikanju britskegs premierjs, Je znano, da sts Ve-hks Britanija in Amerika zagotovili podporo Turčiji, To dejstvo ja javno priznala turška vlada. Informacija iz drugih zsnesljivih virov to dejstvo potrjujejo. Revizija britske obrambne strategije Vojaške baze v vzhodni Afriki London. 23. okt.—Iz vira vojnega urada Je prišla vest o drastični reviziji obrambne strste gija življenske linije britskega impertjs. Glavne in ključna vojaške baze bodo premeščena iz vzhodnega Sredozemlja v vzhodno Afriko. Vest dalje pravi, da Je zadev ni zaključek padel na seji članov britskega generslnegs šta ba. Vojaške in admlnistrscijske bsze bodo v smislu zaključka premeščen« iz vzhodnega 8red«>-zemlja, ki uključuje tudi Palestino, v Kenjo in Tsngsniko, britski koloniji v vzhodni Afriki. Velika Britsnijs 1*) zsčssno držals vojaške baze v Sudanu, Palestini, Iraku m Trsnsjordsni-Ji. Kot vzrok revizijo obrsmbne strategije se omenjs postopna evakuacija britskih čet iz Indije in Kgipts ter nestsbilna situacija v Palestini. Nestabilnost situacije v Pale stini so člani generslnega štaba prlznsli, tods niso se še odločili za odpoklic britskih čet iz dežele Možnost je, da bo Veliks Britanija zgrsdtla zalsgslno ba zo v Nenebu. puščavski pokrsjl-ni v južni Pslestmi. Židovske naselbine so v severnem delu te pokrsjine Vojni ursd je priznal, da raz-plrt dogodkov rahtevs revizijo obrsmbne strsteglje britske tiv- Zunanji minister Bevin naznanil odločitev vlade LABORITI POZDRAVILI IZJAVO London. 23. okt.—Zunsnjl minister Ernest Bevin ja v parlamentu naznanil, da so se člsni delavske vlade odločili se sods-lizacljo vseh glsvnih nemških industrij v britski okupacijski coni. Odločitev je važna in sprožil« je vprašanje, kakšno stališče bo zavzela Amarika. Izbirati bo morala med javnim lastništvom v svoji coni in komunizmom. Bevin je namignil, do bo delavsks vlsds vztrsjsla pri odločitvi tudi v slučsju opozicije s strsni Amerika. Bevin Je govoril poldrugo uro v parlamentu. Ko ja naznanil odločitev gleda soclslisacija industrij v britski eni, ja zbudil pozornost ls bori tov ln konservativcev, kakor tudi Članov diplo-matičnih zborov na galeriji. "Delavska vlada," ja rekel Bevin, "Je rszprsvljsla o socializaciji nemških industrij ta prej. Te so bile v rokah magnatov, ki so financirali grsdnjo Hitlerjeve vojne mašine. Podpirali so agresivno nacijsko politiko v vseh osirih, Britska vlada Ja proti povrstku takega stanja. Mi smo storili prvi korak s prevsetjem kontrola premogovna In jeklarska industrija. Ta Je adaj v roksh poveljstva britskih okupacijskih sil v Nemčiji. Sllčne korake bomo podvsell glede drugih industrij. Industrije morsjo priti pod Isstnlštvo In kontrolo ljudstva,M Laborltl so navdušeno pozdrs-vili Hevinovo deklaracijo. Zunanji minister je dalje rekel, "da bo izjsvs dala upanje onim Nemcem, ki nočejo več biti žrtve kartelov, trustov ln industrijskih ter flnsnčnih magnatov, ki so jih vodili v katastrofo." Doznava se, da je Bevin informiral ameriškega držsvnegs tajnika Byrness glede nsmeravane socializacije nemških industrij, ko se je vršila mlrovns konferenco v Parizu. Britski krogi so prisnuli, du Je ameriški kapital potreben zo razvoj nemških industrij v britski okupacijski coni, Možnost Je, ds bo odločitev gleda socializacije izzvsls odpor pri ameriških kapitalistih. BlvAl premier Winston Churchill, vodja konservativne stranke, je umU'\ v bližini Bevina, ko je slednji govoril. Debsta o britski zunsnjl politiki se bo danes obnovila v parlamentu ln pričakuje se, da bo Churchill odgovoril Bevinu. Bevin Je v svojem govoru ometu i svetovne zsdeve. Dejsl je, ds se bo Velika Britanija držala dogovorov, ki so bili sklenjeni no konferenci velike trojice v Potsdsmu. Glede Dardanel Je dejol, ds so ruska zshteve o kontroli vmešavanje v neodvisnost Turčije. Zsnikal je tudi obdolžit ve, da Je sedanja grška monsrhistično vlada pod britskim vplivom, zaeno pa je na-glaail, ds Velika Britanijs bo bo zapustila (irčlje In pretrgala tovarištva z njo. V Grčiji so britske vojaške čete. Bevin Je naznanil, da bodo britska čete od-pokliesne Iz Indonezija 30, no-vembrs, obenem pa je izrasil upanje, da bodo vse sporne zadeve rešene. IJenske linije. Ali se bo Velika Britanija odpovedala tudi vojaškim bs za m v coni Sueikag* prek*»|»a, je predmet ugibanja. Valika Britanija ima vojaške čete in baze na otokih na Sredozemskem morju. Glavna otoka sta Malts in Ctprus. ČETRTEK, 24 PROSVETA the enlightenment GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ oi and published bj Naročnina sa Združene driave (laven Chlcaga) In na lato. $3.00 sa pol lata, 11.50 aa četrt lata; aa Chicago in okolico Cook Co~ $7.50 aa colo lato. $3.71 sa pol lota; aa teoaematvo NJO. Subscription rales i for the United States (except Chicago) and Canada fMO per year. Chicago and Cook County J7.S0 par foreign countries MUKI per year. Cone oglasov pe dogovoru—Rokopisi dopiaor In tlaakoe sa ne vračajo. Rokeplai literarne eaebine (fa drama, pasmi itd.) se vrnejo poilljatolju la e slučaju. 6e |e priloftU Naslov na vso. kar Ima stik s listom« PROSVETA 2657-59 Sa Lawndalo Ave., Chicago 23. IlllnoU Dolarska diplomacija Proti koncu zadnjega stoletja so se tudi ameriškega vladajočega razreda oprijele imperialistične skomine in dežela se je znašla v ekspanzivnem pohodu. Ameriški imperialisti so inscenirali napad na Kubo in Filipinsko otočje in oboje iztrgali iz rok dekadent-ne Španije. Pograbili so tudi Portoriko in več drugih otokov v Karibejskem morju in na Pacifiku. Pred nekaj leti je Kuba dobila neodvisnost, letos pa tudi Filipinski otoki. Ta neodvisnost je predvsem formalna, kajti gospodar je ameriški velekapital, ki ima v zakupu Kubance in Filipince, kakor tudi Portoričane, ki so v pravem pomenu besede ameriška kolonija. Po prelomu stoletja se je razboriti ameriški kapitalizem vrgel z veliko energijo proti Mehiki, Centralni in Južni Ameriki, kjer je iakal zunanjih trgov in investicijskih prilik. Pri tem svojem zagonu se je posluževal metod, ki se niso dosti ali pa tudi nič razlikovale od nacijskih—ali pa od angleških, francoskih, belgijskih, holandskih, italijanskih. Metode vseh imperialistov, pa naj bodo evropski, ameriški aH japonski, so si dokaj podobne; ako so "potrebe" nanesle, so bili vsi ensko brutalni kot so bili naciji zadnja leta po Evropi. Razlika med "našimi" in drugimi imperialisti je bila le v tem, da ameriški imperializem v svoji detinski dobi ni težil za teritori-jalno ekspanzijo, kajti zemlje in tudi prirodnega bogastva je imel dovolj doma. Težnja ameriškega imperializma je bila predvsem v diplomatskem in oboroženem iskanju trgov za svoje tovarniške izdelke in investicijske prilike. V gonji za tem ciljem je pričel terorizirati Mehiko in vso Centralno Ameriko, kjer si je s silo izsiljeval bogs tih trgovskih in investicijskih koncesij. Katera koli vlada se mu je upirala, je kmalu zletela in do oblasti so prišli ljudje, ki so bili pripravljeni igrati sluge pokorne Wall streetu in Wasbingtonu. Za to je skrbela ameriška diplomacija in ameriška oborožena sila, predvsem marini, ki so še pred 20 leti preganjali znanega "bandita" Sandino v Nikaragvi. Nekaj let prej pa so pod Wilsonom na podoben način lovili po Mehiki tudi sličnega "bandita" Villo. Ta ameriška imperialistična politika je dobila ime—"dolarska diplomacija". Ta politika se je nekako stekls t velikim borznim krabom leta 1029, ko so šle na boben tudi Investicije v Centralni Ameriki. Roosevelt jo je potem nadonjastft s politiko "dobrega sosedstva", s katero ja njegova administracija skušala zabrisati temne imperialistične pege na telesu Amerike. Pri južnih sosedih je Roosevelt s to politiko prilično uspel In zopet ustvaril dobro ime deželi. Pod to politiko se je v latinski Ameriki precej; polegel strsh pred "Kolosom s severa". Ampak zadnjih par let je ta politika zaspala tudi pri južnih sosedih. PRISPSVKI ZA BOLNIŠNICO Chicago. I!L—Na severni strani mesta smo nabirali za otroško bolnišnico v Sloveniji nekoliko po hišah in do sedaj nabrali $199, že prej pa smo odposlali $48. Nadaljnji prispevki: mr. Hrvatin in žena $20; po $10: Peter in Frances Swolsak, Joe in Mary Arnez, Johana in Frank Klanchnik; po $5: Ludwig Janežič, Joe Kern, Leo Matičič, Louis Gruden, Martin in Mary Abram, Louis in Hanna Slamnik, Joe in Frances Abram, Joe Centrich in žena, Albin in Millie Bobnik, Louis Skrbinek, Martin J.. Vranikar, Michael Ribnikar, Louis Hren, Joe in Frances Vrechek, Mike in Angela Koder, neimenovana, Rudolph Ros, dalje dve osebi po $2, ena $1.50, dve po $1 in Frank Ceglar nabral v manjših znes tih (13 darov) $8.50. Z apelom za prispevke je bilo razposlanih nad sto pisem. Iskrena hvala Johnu Morsi ju, ki jih je natipkal. Nekateri so sa ni poklickli ali prinesli prispevke, druge smo obiskali (ne vseh radi oddaljenosti in drugih vzrokov), nekatere pa nismo dobili doms. Naleteli smo na vsako ake izgovore, kar nabiralcem j emlje pogum. Še vedno je čas, da prispevate. Ps* nabiranju so delno pomagali m rs. Arnez, Ludvik Katz in ohn Morsi, Lojze Vovk in njegova sestra Annie sta pa nas vozi ls več ur z njihovim avtomobilom. Iskrena hvala vsem za darove in kooperacijo. Naj bo ponov-jeno: vsi darovi, ves denar, ka teri je bil nabran za bolnišnico v Sloveniji, je naložen in bo porabljen za ta plemeniti namen 3oštnlna in drugi stroški se kri-ejo iz prispevkov za SANS, John Turk. Po vaeh znakih je ameriška dolarska diplomacija zopet pričela dvigati svojo fUsvo. Toda namesto z marini se je zaščitila z— atomsko bombo, največjo bojno mornarico na svetu in mogočno, letalsko silo, ki išče najkrajše poti preko severnega tečaja za metanja bomb na—"prijatelje". Pod Trumanom, Byrnesom, Vanden-bergom je dolarska diplomacija nasledila Atlantski čarter in "štiri; svobodščine". Kot pravijo glasniki obeh kapitalističnih strank, je ta politika "bi-partisan", o čemer ni nobenega dvoma. Naglaša-jo In podpirajo jo pristaši obeh starih strank in povrhu tudi socialni demokratje in celo nekateri socialisti in progresivci. Cilj vse te asortiranc reakcije in "naprednjakov" je užuganje Sovjetske unije In njenih slovanskih trabantov ter napraviti svet varen sa anglo-ameriško dominacijo. V znamenju te dolarake diplomacije in demokracije ae je vršila tudi "mirovna" konferenca v Parizu, kjer je med kapitalističnim zapadom in aocialistično usmerjenim vzhodom nastal še večji prepad kot je bil prej. Zdaj so se glavne osebnosti tega konflikta preselile v New York, kjer Je pričel zborovati—"cvet" Združenih narodov. Da bo dolarska diplomacija na konju tudi na tem zborovanju, o tem ni nobenega dvoma. Na tom zborovanju aicer ne bodo kovali mirovnih pogodb, marveč le "reševali" na amrt bolni in do kraja Izbičanl avet. Izjema je le ta dežela, kjer je vojna začasno ozdravila kapitalizem, da se danes počuti robustnega in čilega in tudi ima ambicije zh vladanje vsega sveta. Zato ae je oprijel dolarske diplomacije kot sredstva za dosego tega cilja. * Byrneau je vsekakor treba dati priznanje, kajti pokazal se je za izredno spretnega ameriškega Machiavelllja. Svojo dolarsko diplomacijo je spretno zsvil v idealistične fraze, s katerimi skuša zakrivati prave namene svoje "bi-partižanske" zunanje politike. Ko je po ptwratku s pariške konference govoril po radiu v prilog te politike, ga je obdajal kar svetniški sij. Toliko svetohllnstvs In farizejstva še nismo slišali po radiu. Kot te prej, je Byrnes tudi v tem govoru prikazal svojo zunanjo politiko kot nekaj najčistejšega, povsem nesebičnega, na vse' črti prežetega z največjim Idealizmom. Amerika s to politiko ne zasleduje nič drugega kot "ljudski mir", "demokratični mir", "pra vičnost za vse narode", "socialno pravičnost" In podobne Ideale o katerih so v preteklosti sanjali le veliki socialni sanjači In revolucionarji. Da bo ta goroatasna blufartja bolj držala, Je ame-ritki kapitalizem zavil tudi v zastavo "socialna In ekonomske demokracije". Ko amo tega Machiavelllja poalušall, nismo vedeli ali sanjamo ali bdimo, kajti kar naenkrat smo ae znašli v—"soclal tu in ekonomski demokraciji"! In a to "socialno in ekonomsko demokracijo" hočejo zdaj "naši imperialist! oblagodarlti tudi vea oetali svet, poeebno pa vas slo-vanaki avet z Ruaijo na čelu. Zato hočejo na tržaškem "svobod nem" ozemlju tudi uatvariti novo kolonijo, s katero bodo dražil Slovence in vse druge Slovane Zato Je na Goriškem tudi vsak Italijan štel za tri Slovaoce, oziroma le sa več. kajti Byrnea. Con nolly. Vandenberg at al niso hoteli nič slišati o poravnavi velike )aa JANKOVICHEVO TEDENSKO POROČILO Cleveland. — Te vrstice šem v soboto zvečer, 19. okt. Da: bil zelo lep in solnčen. Kamorkoli greš, je prijazno, posebno še iz mesta na farmo, kjer je drevje odeto v krasne mavrične >arve porumenelega listja. Res; pomladni čas najlepši, toda, krasna je tudi jesen, ko listje rumeni. 2e več časa sem nameraval,: da bi se |>odal na bližnje farme! n obiskal moje prijatelje — naročnike in tudi one, ki še niso naročeni na dnevnik Prosvete. SCer nimam svojega vozila, sem vprašal prijatelja Louisa Rebo-z Arrowhead ave., če bi me potegnil v bližnji Wiekliffe. Kot dobra duša je bil takoj priprav-jen. Dogovorila sva se, da greva v soboto. Ko pridem tja, je >11 že pripravljen; naložil je še nekaj vrtnih rož za svoje prijatelje in sva jo odkurlla. Takoj sva bila na cilju. Usts-vlla sva se pri družini Joseph Simon na Miller road, kjer pa niava našla nikogar doma: on je bil nu delu, ona pa je šla v me-ato. Šla sva k sosedu Andreju Bratkovichu. Obe družini imetji po nekaj akrov zemlje in prijazne hiše in druga poslopja. Ko svs se nekaj čaaa^tam pomudila, je prišla domov tudi mre. Simon in sva se potem tudi z njo kot s sosedi do clobregs pomenila. Vsi so koiajžni in napredni in se ti sdi kot hi bil doms. Predno svs ae z l.oi/etom poalovila, seveda nisva šla brez naročnine. Od tam sva šla k staremu prijatelju in članu društva 147 Louisu Pecenku, doma iz Vipave, ki ima malo farmo, lušno hišo ln druga poslopja blizu Eucli-da, to je na Richman rd. To farmo Imajo že več let, večinoma vse lepo obdelano, pred hišo In okoli nje pa vse v trto zavito, da Izgleda res kot v Vipavi Po kratkem razgovoru z Lojzom tn njegovo korajžno Mary sta ae tudi natočila na dnevnik In meni izpolnila srčno željo On je bil namreč naročnik Proevete od sačetka ampak ko ga je prejšnji urednik začel lomiti s svojo čudno "demokracijo", je Pečenko pustil list Že večkrat aem ga skušal pridobiti, a ni šlo, dokler ni bil prepričan, da prejšnjega urednika ne bo več nazaj k listu. Zdaj sem u ver jen, da bo ostal stalni naročnik dnevnika Prosvete, kakor tudi tisoči drugi. Torej prav lepa hvala, Louis in Mary! Z mojim šoferjem sva se nato podala k naročniku Franku Pa-vlichu ln ga dobila doma kot tudi ženo. Oni so me poznali po mojih dopisih, toda osebno smo se zdaj prvič seznanili. Povests mi, da me že več časa pričakujete in radi tega sta čakala tudi z naročnino, da jo poravnata pri "večnem popotniku". Torej lepa hvala! Vam prinesem tudi družinski koledar, kakor tudi drugim, samo še nekaj oasa bo treba počakati, da ga dobim. Od tam sva se z mojim dobrim šoferjem podala na njegov dom, se še nekaj pomenila z nJim in soprogo in hčerko, potem pa sem se poslovil in se lepo zahvalil za vožnjo- Pa še enkrat hvala, Lojze, ker si mi dobro storil. Na poti domov sem se ustavil še pri Ahaciju Prezlju na Cherokee ave., predsedniku društva 158 SNPJ in tajniku Sansove podružnice 106 in njegovi ženi Mary. 2e dolgo sem ga imel na piki za dnevnik Prosveto. Bil je že leta jpej naročen na naš list, toda kot Louis Pečenko se tudi on ni strinjal z "demokracijo" prejšnjega urednika in je list pustil. Sedaj se je spet naročil in upam, da ostane zvest naročnik. Tpko imam zopet beležiti ne kaj novih naročnikov. ti so sledeči: Andrej Puz, član društva 126, mrs. Rose Frank (264), Andy Skrinjar (142), Jernej Pajk (53), Peter Konte (53), Louis Crnigoj (312), mrs. Louise Koran (137), Jakob Košir (142), Louis Tom-sich (298), Louis Pečenko (137); Ahacij Prezelj (158). Od zadnjega poročila sem torej pridobil enajst novih naročnikov naši Prosveti. Ni ravno slabo, preveč dobro pa tudi ne, to namreč pri tem trudu. Ne, ni pod vsakim kamnom raka in tudi pri vsaki obiskani družini ne novega naročnika. Ampak korajža še vedno velja! Vsem naročnikom, posebno pa novim priporočam, naj pazno prečitajo vsako številko Prosvete in akr je mogoče, jo dajte tudi vašemu sosedu ali prijatelju, da se sčs-soma morda tudi oni naroče. Prosim tudi vse nove naročnike, ako bi lista ne dobili v osmih dneh, da me opozore (ne čakati), ako je kje j>omota, da jo {»opravim. Torej pozdravljeni vsi! Anton Jeakovich. zastopnik. VINSKA TRGATEV SANSovih PODRUŽNIC Chicago. I1L—'To soboto, 26. oktobra bodo čikaške SANSove podružnice imele vinsko trgatev v dvorani SNPJ, 2657 S. Lawn-dale ave. Podružnice so sklenile, da povabijo vso slovenško javnost iz Chicaga in bližnih naselbin, da pride pomagat obirati grozdje, da se ga poapravi predno pričnejo deževni dnevi, ker potem bi začelo grozdje gni ti in bi bila gotova zguba. Mi pa zgubc ne maramo, mi hočemo dobička, katerega bomo podarili centralni organizaciji SANSa, katerega blagajna je zelo padla radi različnih aktivnosti v prid stare domovine. Na daljne aktivnoati SANSa so pa še nujno potrebne. In če želimo, da Jih vrši. Je potrebno, da ga podpremo finančno. Torej pridite obirati gozdje, ampak morate paziti, da vas ne ugrabi stražnik: če ae to zgodi, se ne izgovarjajte name. ker to vam ne bo nič pomagalo, ker Jaz nimam nobenega političnega vpliva pri tej administraciji. Najboljše bo, če takoj pnznate krivdo In plačate kazen, ker za prvi prestopek, sem slikal, da bo ter je prispeval več desetakov 2a jugail* * rote med m po vojni. , narave in Je zelo črti vajevalce resnice, zlasti pa zavijalce in hujskače v P, ki pojejo o tretji svetovni in nočejo dati Jugoslovana je jugoslovanskega. Da je bil pokojnik pnljJ se je pokazalo pri njegov, vilnem pogrebu, kajti ud se ga je mnogo ljudi od is sosednjih naselbin, tak« večje število sorodnikov iz sasa, Detroita in Indiana] V zadnje slovo so mu eon in prijatelji poklonili veliko cev in šopkov cvetja. / je dovršil svoje dobro del nami in nepričakovano -zapustil. Zelo ga bomo šali v naprednih vrstah, v* mu spomin, sorodnikom pj je globoko sožalje! ^ John Hon Ralph Helete&n in Lewis J. Clark, predsednik in tajnik unija lsUvnUkih delavcev CIO. ata s dokazi razkrinkala klavnlški trust. Id Ja s sabotažo ia splošno stavko priatlil vlado na preklic kontrolo can menu. Klavnlški magnail so držali na avojih redilnlh farmah 600.000 do 800,060 glav klavno živine in stradali pretežno večino aaoc&kega problvalatva. Unija Jo zahtevala podržavljanje to laduatrijo, kar bi bila edina romodura proti tam piratom. krivite Takšna je "aocialna pravtčnoaf, "ljudski mir", in ekon« m*ka demokracija" teh imperialiatov, ki so plaši najv ečjega machiavelizma. (Pride še.) aocialna ae zavili v jako majhna, vdrugič pa bolj pazite, da vas stražnik ne vidi. Ce $e bo občinstvo radi vaše $mole smejalo, nič zato—smeh je potreben zdravju. Ker jih bo več deležnih enake smole, boste Vi imeli dosti prilike se smejati, desetkrat odtehtalo tisto malo kazen, ki jo boste plačali. Imeli bomo tuid šaljivo pošto. Tukaj pa že ime pove, da bo spet dosti smeha. Torej bo smeha na koše, kar je popolnoma prav za današnje živčno napete čase. Seveda, imeli bomo kar dve godbi, tako da boste tudi podplate lahko brusili, da bojo bolj trpežni, ker čevlji so danes tako in tako predragi. Pijače, to je razumljivo, da ne bo manjkalo, jestvine bojo tudi na razpolago, za priboljšek boste lahko dobili tudi krvavice s kislim zeljem ali pa brez njega, kakor boste hoteli—kislega se siliti ne sme, nevem pa ne, po katerem paragrafu. Vse bo tako kakor boste vi želeli, ssmo da prinesete nekaj denarja s sabo, ker brez denarja se pa res nič ne dobi v tej deželi. Jaz bi rad videl, da bi se, pa kaj hočemo, ker moja beseda nič ne šteje. Pa brez zamere in na svidenje! Louis Zorko. USPELA« TRGATEV IN DVE KONFERENCI *. Strabane. Pa. — Vinska trgatev, ki so jo 12. oktobra priredile članice gospodinjskega odseka društva Postojnska Jama št. 138 SNPJ, je v vseh ozirih prav dobro uspela Bila je zelo dobro organizirana trgatev, da take ni bilo že več let, prav tako pa tudi velika udeležba kakršne nismo pričakovali. Viničarji in vini-čarke, večinoma mladi fantje in dekleta, so bili židane volje in z: vseh obrazov je žarelo zadovolj-j stvo. Igrala je izvrstna godba in bilo je dovolj zdravega humorja. Na čelu je bil župan John Žig-man, zraven pa krdelo stražnikov, ki so skrbno pazili na tatove. Bilo je krasno vreme, ki je blagodejno vplivalo na udeležence. Le tako naprej, članice gospodinjskega odseka. Preteklega maja ste priredile slavnostni banket v počast vrnivšim se vojakom, podpirale ste jih tudi ko so bili v službi strica Sama s paketi in v gotovini. Pokazale ste, da vršite dobro delo v razvedrilo članstva in drugih udeležencev. Kajti neprisiljena zabava in dobro razvedrilo je nam delavcem vselej potrebno sredstvo. Omenjeni večer se je to ponovno izkazalo kot neka posebnost. Upam, da boste tudi v bodoče delovale s tako \pemo in energijo v korist društva in naselbine' Na tej prireditvi je bilo mnogo rojakov Iz bolj oddaljenih naselbin. Videli smo družino Rej- har iz Stump Creeka, okraj Jefferson Skufceve iz naselbine New Castle, lepo število iz Li-braryja, Meadowlandsa in Ben-tleyvilla. Vinograd je bil uničen v kratkem času, ples pa je trajal do polnoči. Prav dobro sta se postavila Jack Rozman iz Lawrenca in Mary Bratuš iz Meadowlandsa, ki sta bila vini dar j a in sta bila zasačena ko sta potegnila na skrivaj veliko jedilno košaro, ki je bila priprav-1 j ena« za viničarje in stražnike. Očka župan jima je naložil občutno kazen. Vsem udeležencem se v imenu gospodinjskega odseka prav toplo zahvaljujem. Bodite uverjeni, da vam o prili ki vrnemo.' Konferenca klubov in društev, ki so včlanjena v Prosvetni matici, se bo vršila v nedeljo, dne 27. oktobra v dvorani društva 295 SNPJ v Bridgevillu in se bo pričela po zaključenju seje federacije društev SNPJ za za-padno Penno, ki se bo vršila istega dne v isti dvorani. Upamo, da bodo zastopani klubi JSZ in vsa podporna in kulturna društva te okolice. Potrebno je, da nekaj storimo za našega Pro-letarca& da se ga razširi in pridobi novih dohodkov in naročnikov. Treba bo nekaj ukreniti za razpečevanje Družinskega koledarja in razpravljati o Maj skem glasu. To delo čaka nas vseh brez razlike. Fašizem in kapitalizem zopet dvigata glavo in oba sta se pripravljena boriti z vsemi sredstvi proti vsakemu napredku od strani delavstva. Naša dolžnost je, da pokažemo, da smo mi delavci tista sila, brez katere ni življenja. John Koklich. NENADNA SMRT NAPREDNEGA ROJAKA Auburn. I1L—Dne 2. oktobra me je zelo pretresla vest o nagli smrti mojega prijatelja Andreja Kocjana. Smrt ga je dohitela pri trgatvi hrušk. V družbi s Frankom Malijem sta se namreč odpravila nabirat sadje na neki vrt. Ko sta trgala sadje in se pogovarjala, se je nenadno zlomila veja pod Kocjanom, ki je padel ne posebno globoko. Ko ga je Mali vprašal, če se je kaj udaril, ni dobil odgovora. Kocjan je bil v nezavesti, kajti padel jf tako nesrečno, da je udaril z glavo ob hriškino deb lo. Tn ure pozneje je v bol niš nici St. James v Springfieldu umrl. Pokojni Kocjan je pnšel v Ameriko leta 1910 v Cleveland, nakar se je preachl v Kansas, kjer je delal v premogorovih. zadnjih 23 let pa je bil tukaj v Auburnu. Bil je naprednega miš Ijenja in zelo priljubljen v na selbim. Vselej je bil pripravljen pomagati v vaeh ozirih pri dru štvu 335 SNPJ in pri SANSu REKA KOLPA IN VASI OB NJENIH BREGOVIH Cuddy, Pa.—V Prosvei zadnji strani sem čital c "V hribih nad Kolpo," ki napisala Angela Prijatelj, opisuje pot od Fare do Os Resnica je, da je ta kraj romašnejši menda v vsej slaviji, razen gotovih kra južnem delu države. Meni so ti kraji dobro ker sem bil tam rojen. P je na oni strani Kolpe in t samo ena hiša, družina pa pisala Rogelj. Takrat je ti žina štela šest članov, štir ske in dva moška. Ti a Ivan, Marija, Neža, Kata in Jože. Kata, Ana in J< žive tukaj v Cuddyju naselje se je imenovalo P< Tam je živela Kata Jurje in pri hiši se je po domače pri Poljakovih. Pri njih u mnogokrat ustavil. Na eni strani Kolpe x Fara, Vas, Ažlak, Perč, Pe Bamija, Grivec, Laze, Ograja, Kuželj, Načke, itd., na drugi strani pa P nje, Golek, Belo selo, Br Kolpi, Goče selo, Grbajd, čin (moja rodna vas). GaS Šedovce in Turke. Te v mi dobro znane. Vasi, I je navedla omenjena roji mi pa niso znane. Vem, mnogo članov SNPJ, ki jajo iz nevedenih krajev. Anton Sh£ NA ZNANJE JUGOSLOVANSKIM NASELJENCE Washington. D. C.-V ško srbskem, hrvatskem i venskem časopisju opažan serate poedinih privatnih | ti j, ki nudijo pojasnila za vanje, potne liste, vize. ur lastninske pravice, zap itd. v zvezi z Jugoslavijo Poslaništvo republike slavije opozarja vse one, zanimajo za kakršna koli šanja v zvezi z Jugoslav se za vsa pojasnila obrača uradna jugoslovanska pr« ništva v Ameriki. tO je na ništvo v Washington!! m ralne konzulate v New in Chicagu, kjer boste dobi avtentične Informacije br« no. Dokler ne bodo oM uradno pooblaščena podJelJ liko časa morejo samo w na jugoslovanska pred»UW dajati verodostojna navod| pojasnila. J Jugoslovansko P*UnH VESELICA SAMOSTOJH DRU4TVA Johnstown. P»- ~ Samostojno dnrftvo » na Moxhamu priredi .">) vaaolico V Soboto. » ^ X tzmfrf tl.nov wlicc. bo mor.l P"** {J v druitv. no bl.S«)"». ^ članico, ud. lri.tr * jn tadi Ml F* n. MIC N« " rjartSS p* " -.fwnsNrH Naš« »!<><» " ^"^y o. u- PROSVITA oktobra m» Vesti iz nove, prerojene Stovenije in Jugoslavije fo svobod™ Makedoniji Ljubljana, v avgustu. * nedavno so se v nedogled L£no bivale poljane. Vsa litrana pokrajina od Kuma-do južne meje naše dr-E/ie bila polna makovega Si Na površini 2690 ha je Sedonija ie pred vojno pri-liletno okrog 45,000 kilogr. ove smole ali sirovega opija ifijona), ki ga je izvažala. Tudi so bila vsa makova polja iUelana. Prebivalstvo je bilo ^ pridno na delu in v bližji okolici Skoplja si lahko na netijskem preizkuševalnem za-wju opazoval delavke, kako so |povale zelene makove gla-. iz katerih se potem cedi i>va smola. Pridobivanje suhega opija pa je — poleg vseh togih važnih pridelkov, ki jih Makedonija: tobak, konop-bombaž lan in riž — letos pomembnejše kakor prej-iječase. Nič več nimajo vmes iv špekulanti; letošnji od-iita, tobaka, industrijskih tflin in afijona nadzoruje dr-ki bo pripomogla make-emu prebivalstvu krepko iti kupno moč. V stari Ju-viji je cela vrsta posredo-ulcfv pri odkupovanju afijona žila težke tisočake, saj se je sbiček špekulantov sukal okrog »odstotkov. Po novi uredbi so ccne odkupa točno določe-Seveda zavisijo od medna-idnih pogojev, ker je afijon iz-t izvozni predmet. Vendar gotovo, da se bo cena sukala ig 100 din za tako imenovano 'insko enoto. Koder koli potuješ po Make-iji, opaziš novega delovnega iha, voljo po napredku in izo-Bzbi. Morda nikjer tako ka- v Makedoniji, ki ima za se-tako težko zgodovino, ne za-i tako sproščenega, globoke-in radostnega življenjskega Prednjači seveda stara lnica Skoplje. Iz dneva v izginjajo ruševine in kmalu Skoplju zabrisana po->)a, stara popravljajo, ureja-ulice. V središču mesta, čez nski most, teče vsak dan, pa ob jutranjih in večerjah močan promet. Lep 'Ijanski park nudi ob vročih lih dneh prijetno zavetje :inu in tujcu. Trgovina se no razvija. Gostje priha-iz raznih krajev občudovat i«> lepoto Skoplja in dru-^kedonskih mest pa slove-Pnrodne oblike romantičnih »lov Makedonije. Kulturno življenje si je po u-delovnem letu privo-I oddih. Makedonsko na-0 gledališče je svojo prvo ™ sezono kronalo z gosto-v Beogradu, kjer je bilo 0 velike pozornosti in pri-Rostoljubnosti. Njegova jj nalf,ga pa s tem še ni ®rPana. Po gostovanju v je odpotovalo na de-turnejo po Pirinski onkraj bolgarske v Cif/rnji Džumaji, v Sv. • »elniku, v Nevrokopu, v Razlogu in Petriču »Tft z rnakedonsko ljud-Jrr> Corbadži Teodos" (V. 'Jm z Molierovim "Tar-S Bi,° je prisrčno po- K Prebjvalstvo Pirin- *aM<,nije je Kanjeno ^ Makedonske narodne " '"'nsko besedo' lahko danes svo- ' . 'vo kaže lep ; ^'«ebno značilni so t \ " "le. ki je neka*? ><* drugo le-,eP° razstavo. Za ljudstvo je takšni ' fnhna. Mladi ke. , 'no streho, pod M M ;ihko vsestransko U-R, J D'"nače prosvetno '' "riašnim ta- I*. podpor Pred- * ^ Mf,nskp P0 /a novo I kr T slikar- «P»r*kega oddelka bo L , ,V »fcpiJu brž-^ " rezbarstvo ■hi, I in dekoracijo, da bo ostala živa tradicija ljudske umetnosti, ki je ustvarila čudovite rezbarske umetnine v starih makedonskih cerkvah in palačah. Prav tako je te dni zaključila šolsko leto makedonska državna glasbena šola v Skoplju. Geslo bratstva in edinstva ne pozna državne meje. Nedavno se je mudila v Skoplju in drugod v Vardarski Makedoniji večja delegacij* makedonskega življa iz Bolgarije. Dalje časa so se pomudili v Ohridu, ki očara slehernega gosta. Starinsko mesto ob planinskem jezeru z znamenitim samostanom Sv. Nauma in s 36 cerkvami so najzgovornejša priča velike makedonske zgodovine in starinske kulture. Prav tako rad vsakdo obišče herojski Prilep, da si ogleda ruše- vine gradu narodnega junaka Marka. Bratom iz Bolgarije je mlad domačin navdušeno govoril: "Danes je naš legendarni heroj Tito, ki je nas Makedonce napravil za enakopraven narod. In mi se mu hočemo izkazati hvaležne za njegovo ljubezen. V boju proti fašizmu smo dali mnogo krvi. Toda nič ni moglo zlomiti našega duha. Danes gradimo s Titom v obnovi!" Makedonska mladina je prvu na delu. Samo mladina Skoplja je v dveh mesecih opravila 8000 prostovoljnih delovnih ur za obnovo mesta in okolice. V zelo lepem številu je makedonska mladina pohitela na progo Brčko-Banoviči. Dva kilometra pod vasjo Dolnji Hrkovi bo zgrajen 8 metrov visok nasip. Tu je na delu bitoljska mladinska brigada "Stiv Naumov". Bitoljska brigada je ponosna, da bo prav ona zgradila največji nasip na mladinski progi. Pisma, ki jih pišejo mladinci domov v Makedo-njo, dvigajo duha vsega makedonskega prebivalstva in podčr-tavajo zvestobo znamenitemu geslu, ki ga ob ljudskih slavno-stih berete na mnogih transparentih po Makedoniji: "So Tito .vo borba so Tito vo tvorba I" Po Slov. Poroč. varnostni svet v ozadju klavnskih ograj Ljudje, ki žive v onem delu Chicaga, ki leži v ozadju velikih klavnic in je radi tega znan pod imenom "Back of the Yards", so razvili svoje medsebojne probleme na čisto demokratičen način. Vsakdo ve, da je imenovana soseska nekje v bližini velike klav-niške industrije Chicaga, toda kar ni vsakemu znano je dejstvo, da ima to predelje svoj soseskin svet. To je organizacija, ki je bila ustanovljena pred 6 leti z namenom, da pomaga izravnati razlike med prebivalci tega o-krožja v svrho medsebojnega sodelovanja v skupno blaginjo vse soseske. Izvirajoči iz različnih narodnostnih in rasnih skupin, vršijo ti ljudje baš ono, kar je predsednik Truman pred kratkim položil na srce ameriškemu ljudstvu v svoji poslanici Narodni mestni ligi — aktivno delujejo za dosego "trajnega sporazumevanja in sodelovanja med državljani vseh verskih in narodnostnih ter rasnih izvorov." Okrog 120,000 ljudi živi v pre-delju, ki obsega eno kvadratno miljo, vso prepreženo z grapavi-mi ulicami. Vsi ti prebivalci soseske v ozadju klavniftkih o- skupnim delom v njegovem o-kviru. Ideja demokratično organiziranega soseskega' sveta je prišla najprej od mladega sociologu Saula Alinskyja, ki je dovršil študije na Čikaški univerzi. E-na njegovih enostavnih teorij je bila ta, da predsodki in antago-nizmi izginejo sami od sebe, ako se ljudje nauče medsebojnega spoznavanja in delovanja za občo blaginjo vseh. Prepričan je bil obenem, da bi taka akcija prinesla koristi ne le v pogledu človeških, pač pa tudi materijalnih vrednot. Z Joe Meeganom, mladim Ircem, ki je bil rojen in vzgojen v klavniškem okrogju, je šel A-linsky k raznim voditeljem na- „ . _ ^j.,:™; „0 rodnostmh skupin v predelju graj so odvisni za svoj dnevni .. . , f... \ 6 J ter jim je obrazložil svojo idejo. Navdušena mlada človeka sta obstoj od klavniške industrije. Kot vemo, je Chicago središče klavniške in mesne industrije iz logičnega razloga, ker je večjidel klavne živine zrejene zapadno od Chicaga, a največ mesa pa se použije vzhodno od tega centra srednjega zapada. V predelju za klavnicami so se najprej naselili Irci in Nemci. Potem so prišli Poljaki, nato Litvinci, Cehi, Slovaki, Ukrajinci in nazadnje še Mehikanci. Preko 90% jih je katoliške vere, vendar je v predelju dokaj številna in vplivna luteranska fara, dalje ruska cerkev in židovska sinagoga. Predno so vodje različnih skupin tega okrožja ustsnovili Soseskin svet, so Litvinci in Ukrajinci smatrali Poljake za sovražnike; mnogi Cehi in Slova ki so se medsebojno mrzili; sko-roda vsi pripadniki omenjenih petih narodnosti pa so skupno smatrali Nemce za skupino, na katero so gledali z nezaupanjem. Irci so imeli vsskogar, ki ni bil Irec, za zunanjega pntepenes. Žtdje so imeli težak |*>ložaj v predelju. Črnci, ki so morali hoditi skozi to predelje na delo v klavnice, so bili v nevarnosti za. hrbtnih napadov, ako »e niso držali glavnih ulic. In ko so in-vadirali U ceneni delavski trg še Mehikanci, se je slišalo, da so jih včasih še bolj pretepli ns stranskih uliesh kot črnce. Seveda vladajo v tem slum-skem predelju še vedno neljube razmere: še vedno ni odpravljena vsa mizerija in vse zlo. ki se drii takih revnih mestnih četrti v industrijalnih krajih; tudi nestrpnost med raznoličnimi prebivalci še ni docela odpravljena; navzlic temu pa 120.000 prebi-valcev predelja rešuje svoje probleme. Zahvaliti pa se imajo predvsem dejstvu, da so imeli v sebi možnost organizirati sose^ skin svet, potem ps pričeti s imela v stvari podporo progresivnega čikaškega škofa Bernarda J. Sheila. Ideja je padla na rodovitna tla In danes je v klavniškem diatriktu okrog 185 organizacij — atletskih in družabnih klubov, verskih organizacij, jx>dpornih društev, šol, cerkev, delavskfh unij, strokovnih organizacij, veteranskih skupin — vse te organizacije in skupine skupaj tvorijo sosesčin svet (Neighborhood Council). To je nekakšna federacija, ki ima svoj glavni odbor, odbor direktorjev in obči kongres. Vsaka včlanjena organizacija ali skupina, ne-glede na število članstva skupine, ima svoje zastopnike v glavnem odboru. V občem kongresu, ki določa smernice In programe, so včlanjene organizacije zastopane sorazmerno po številu članstva posameznih skupin. Kuko druži 'ta aoaeskin svet različne skupine predelja v e-notno družino, je razvidno Iz imenika uradnikov te federacije za preteklo leto, ali katerokoli leto. Lan* je b»l predsednik Sve- ta poljski duhovnik; štirje pod* predsedniki pa so bili: poljski delavski voditelj; židovski upravitelj neke departmentne trgovine; slovaški duhoven in neki slovaški vodja narodnostnih skupin. Za blagajnika je bil lute-ranski pastor. Joe Meegan, Irec katoliške vere, je bil glavni tajni sveta in eden od maloštevilnih plačanih delavcev te soseske organizacije. Prvi program organizacije ob priliki njene ustanovitve v letu 1940 je bil za otroke. Blaginja malčkov je bila prva misel vseh, ki so započeli z delom. Vzpostavili so pomožno postajo za deteta, a za šolske otroke so se oskrbele tople južine in sicer enako v javnih ljudskih šolah kot v farnih šolah. Za poletje se je oskrbelo igrališča za otroke. Odbor za pobijanje pokvarjenosti in kriminalnosti med mladino je šel na delo z energijo in pomagal mladim ljudem, ki so zašli na kriva pota postsvnih in drugih prestopkov, da so našli pot nazaj v normalno življenje. Soseskin svet pa je sredi pre- delja z mešanim raanim. verskim in narodnoatnim prebivalstvom tudi uvidel potrebo pobijanja in omiljenja nestrpnosti in mržnje in v tem avojem delovanju je vedno čigeč in delaven. Kakor hitro pride odkod znamenje verskega ali narodnostnega nasprotstva in napetosti, se pod-vzamejo koraki izravnave In oreiskave zadeve. Vse to se dela javno. Ko so se nekoč začele širiti govorice, da so črnci postali oblastni napram belim na busih in pouličnih želesnicah, si je šest duhovnov zapelo suknje do vratu in se podalo na preiskavo stvari na lice mesta: na buse in poulične. Potem so v nedeljo raz prižnic naznanili, da je bila na javnih vozilih gneča In ljudje ao se drenjali, toda pehali se niso semtertja nič bolj črni kot beli. To sosesko gibanje je dobilo svoje posnemalce in ga vidimo sedaj že v Clevelandu, South St. Paulu, Kansas Cityju in v Oma-hi. In četudi se te soseske organizacije v drugih mestih razlikujejo med seboj po ustroju in načinu delovanja, prav kot se razlikujejo med seboj ameriške družine, je duh in cilj teh federacij isti. Naravno, da te vrste organlzar cije ne uidejo kritiki. Včasih so morda res dovzetne do agresivnosti v svojem prizadevanju za uspešno izvedenje svojega programa. Vkljub temu pa se zrcali iz besed nekega trgovca Is či> kaškega klavnlŠkega distrikta mnenje, ki prevladuje o delu soseskega sveta v tem predelju. "Ce bi slednje mesto delovalo v našem pravcu," je Izjavil trgovec, "bi bil svet zares na poti miru . , FLI8. V Proavetl ao dnevne evatov ne ki delavske vesti. AH Hh Čitste vsak danf AMERIKA IN ZUNANJI SVET Napisal Donald Bell Mirovna konferenca v Parizu je nedvomno seznanila ameriške državnike s položajem na Francoskem, prav kot najbrže tudi mnoge izmed najboljših ameriških časnikarjev. Ko so prisostvovali sejsm mirovne konference, so hote ali nehote mnogo sll&all tudi o političnih razmerah v Franciji. Videli so, kako se navzlic naporom Leona Blurna spreminja smer francoske socialistične stranke in kako se širi in poglablja razdor v francoski re-publikunski stranki. Videli so tudi, da je general de Gaulle postal zdaj predstavnik francoskih desničarjev. Doživeli so spor francoske javnosti radi nove u-stave in rešitev tega vprašanja, ko je narod z majhno večino odobril načrt ustavodajne skup Ščine. Verjetno je, da tudi državni tajnik James Byrnes In senatorja Vandenberg in Conally danes bolje poznajo Francijo kot pred konferenco. Danes brez dvoma že vedo, da se Francija ne more brezpogojno povezati bilo z vzhodom bilo z zahodom, ako neče izvati meščanske vojne. Tako bodo vsi trije mnogo bolje sposobni soditi o razmerah v Ev ropi in bodo v b'xioče manj od-vlani od Informacij, katere jim dobavljajo podrejeni uradniki. Zdaj, ko Je konferenca končana. je večina delegacij že na svoji poti v Ameriko. Na glav ni skupščini organizacije Zedi njenih narodov se bo sestalo 51 delegacij, v katerih bo na tisoč diplomatov in vodilnih časnikarjev Iz vseh krajev svets Mu dill se bodo v New Yorku več tednov. Mnogi Izmed nllh so bili že v Ameriki o priliki konference Piketirsnie pr*d fUarstoetm I*lom Herald Eitpreas v I-os An o. Imu kjer stavkalo novinarji in drugI uradniški uslušbenrt to blisu dveh mesecev. Vs« so člani Newspaper Cu.lda CIO. Na pt ketni straši sodelujejo tudi netelnaftu CIO v Calilornijl. v San Franciaeu in bodo z največjim zanimanjem primerjali splošni položaj danes s onim, katerega so opazovali takrat. Skušali bodo dognati, kako je napredovala rekonverzlja naše industrije in kakšni so naši iz gledi za bodočnost. To se prsvi, da bodo vešče in ostre oči pregleda vale naše raz mere in opazovale detelo, ki je postavila zahtevo, da hoče biti vodilna sila na svetu. Prihsjs-jo v našo deželo nekako 14 dni pred koncem voiivne kampi.nje, tako da bodo slišali vso obtožbe demokratov proti republiksn cem in nasprotno. To jih ne ho mnogo presenetilo, kajti evropske dežele so vajene volilnih go vorov. Slika je približno lata Naši gostje iz tujine bodo ve Činoma ostali dovolj dolgo v naši deželi, da bodo mogli prnso diti, kaj je le 'volilno besedieo-nje' in kaj so resnična obtožbe. A kaj bo naše obiskovalce najbolj zanimalo? Verjetno je. da bodo vprašali vnakaga Ame rikanca, a katerim se bodo sest« li, kaj misli o nevarnosti nove vojne. Verjetno je, da j*m bo največ na tem, da dotonejo, ali je resnica, kar so slišali cunaj v svetu, da zahteva močna stru-ja ameriške javnosti preventiv no vojno proti Sovjotaki uniji. Tu je treba, da nam je Jasnu da je malo ljudi v drugih deželah, katerim bi bila nova vojna po volji. Večji del Evrope in tudKAzije je toliko trpel v voj nI, da ne bi hotele postati še enkrat bojišče, na kaUN-em bi s« merile armade novih nasprotni kov. Druga zadeva, ki bo nedvom no zanimala naše goste, Je sts bflnost vladajoče demokratske stranke Vpraševali se bodo, koliko zaslombe Imata Henry Wallace in senator Pepper Kaj je pravo stališče Bymesa in južnih demokratov* Prlzadevsli si bodo tudi dognati, all je sens tor Taft besednik večine re pubhkansk* stranke ali ne, in all Una na primer senator Van denberg ali možje kot Harold Stassen več izgledov in vpliva v republikanski stranki. Vse to seveda ne bodo rails- Soinijski proces proti slovenskim izdajalcem v starem kraju Mbko Kuhal, tajnik SANS-a (Nadaljevanja) l '] T IX Zavedal ae le aramotnoatl in ponlievalnosti Predsednik:—Obtoženi ste. da ste v Italiji zbirali okrog sebe bivše jugoslovanske aktivne čaatnike in podčastnike in vplivali nanje, naj bodo lojalni do okupatorja. Rupnik:—Potegovali smo se sa kakšno podporo, ki jo je visoki komisar končno obljubil, pa zaradi zaprek ni prišlo do u-resničenja. Predsednik:—Kot bivši jugo-slovanaki general ste zbirali o krog sebe jugoslovanske aktivne častnike zaradi njihovih oseb nih interesov. Ali pa niste ni koli pomislili, da so vsi jugoslovanski narodi okupirani in da so jugoslovanski častniki potrebni jugoalovanskim narodom za njihov obstoj? Kupni k:—Tedaj o kakšnem o-svobodilnam boju nisem Še nič vedel. Predsednik:—All ate se aave-dali. da podpirate okupatorjev upravni aparat, ko ste prevsell slušbo šupans? Obtoženi Rupnik je dolgo molčal med splošno tišino v .dvorani. Na ponovno vprašanje je končno osramočen priznal: Zavedal sem se. da sodelujem a osvajalcem, da Je to nekaj poni-ievekufe. da Je tudi sale ris. kantno in nevarno, toda kot starejši slovenski aktivni vojak aem občutil, da na morem pomagati ljudatvu pri osvajalcu na drug ntftje Predsednik:—Pravite, da ste se zavedali sramotnostl in poni-ševalnosti sodelovanja z okupatorjem, ko pa ste postali župan, ste ladali letak, v katerem po zivate vse Slovenoe k takšnemu poniževalnemu sodelovanju. Ali se spominjate tegal—Predsednik Je razgrnil pred seboj velik bel letak, iz katerega Je prebrul nekaj odstavkov, da bi obtožencu osvežil spomin,—8 tem ste odvračali Slovence od oavobo-diinegu boja in jih zavajali v službo okupatorja. V nadaljevanju saslišavanja je Rupnik pritnal, da ae Je njo* govo iupovanje pod Italijani kasalo v tem, da Je podpiral okupatorjeve ukrepe sa poltall-JanftenJe In epleh satir an J s ale-v nahaja naroda« kakor mu očita obtošnica. Pred sodiščem je sodnik pod polkovnik Lah prebral Rupni-kov pismen predlog Robbottiju za "uničenje partizanske aktivnosti". Robottiju je predlagal vsakršna sredstva, vsak način bojevanja! ki bi se glede na po sebnostl terena pokazal kot najbolj prikladen, nadalje dobro disciplinirsne, spretne In požr tvovalne "kontrabande" (Streli korps) in kot temeljni pogoj za nje mrežo stalnih in dobro za Ščitenlh postojank v večjih podeželskih krajih. Ta načrt do loča tudi podrobno zamišljenje novačeje za te izdajalske edini-ce, ki naj bi pomagale fašistlČ nlm četam pri akcijah v težjih krajih ali pa bi nastopale tudi samostojno. Graziollju je Rupnik poslal tudi seznam častnikov In podčastnikov internirancev, za ka tore Je sam Jamčil, da se bodo izkazali lojalne, Kasneje Je poslal OresioliJu še en spisek 6aat-nlkev, raadeljenik v tri skupine in Je predlagal dve skupini ae kovali if gole radovediwaiti, tem vel' zato, ker je zanje važno, da doženejo, kam se ho obrnila a-nterlška politika v teku prihod njih par let. V zvezi s tem bo to opazovanje Amerike s strani naših gostov iz tujine v veliki meri vplivalo na njihovo drža nje napram Zedinjemm drža vam. Med obiskovalci Iz Kvro pe se nahaja mnogo levičarjev, ki bodo primerjali poslovanje njihovega načrtnega gospodar stva z našo svobodno ekono mijo. Skušali bodo najbrže tudi do gnati, kaj razumemo mi pod i menom "svobodna svetovna tr govina". Svobodna trgovina po mem i/menjavo, ne pa izvoz le v eno smer —ONA. iapuat is internacije, tretje skupino pa naj bi čimprej ločili od prvih dvek. Organizatorji vaških straž so mu bili potem pripravljeni poveriti vodstvo in organiziranje straž. Sodišču je jpojasnil, da je to vojaško funkcijo odklonil, ker je menil, da se ne sklada z "mirnim delom" župana, predsednik sodišča pa ga je zavrnil s pripombo:—Zalo pa ate tudi poslali Robottiju načrt sa uničenje parllsanake aktivnosti I ladajalako sodelovanje ko« šef pokrajinske upravo Po kratkem odmoru je obtoženi Rupnik obširno pripovedoval o stanju, ki je vladalo v Ljubljani ob italijanski kapitulaciji. Zbal se fJ,ožjgal, selil in streljal. Enajst vaščanov iz Senožetov je darovalo življenje za svobodo. Oku tetor je požgal vas Sv. Križ, po gal pri Sv. Miklavžu, požgal domove in žiVe ljudi zmetal v ogenj na Goljšah. Sedaj se vse to obnavlja, ln spet diha novo življenje. Za ob novo pa potrebujemo mnogo pomoči, potrebujemo pomoč vseh, ki čutijo z nami, ki so kdaj bili naši sredi. uPartizanski kanaf iz Dolenjske čez Savo na Štajersko Ivan Globokar Čas teče—spomini blede. Dogodki pa, ki so se živo zerezeli v življenje nešege borbenege ljudstva, ostenejo neizbrisni. Tako ostsnejo neizbrisni nešim Za-ssvcem med Litijo in Lazami spomini na težke borbe ze prehod preko Save pri Senožetlh in Jevnlcl, ki so Jih bojevele par-tizenske edinicc z okupetorjem. Niso ps znene te borbe semo Za-ssvcem, veliko vedo povedati o tem preživeli borci iz premogovnih revirjev Zegorje, Trbovlje, Hrestnike. iz Sevinjske doline, iz Kamniškega odrede, Do-lenjskege odrede, Slendrove bri-gede in drugih junešklh edinic, ki jih je ze časa osvobodilne vojne zanesel domovine ukaz v ta tihi zasavski svet, nad katerim se dviga na levi strani hrib s cerkvico sv Miklavže, ki je bi la delno porušena, ne desni pe so znemenite Jenče, ki jih Je okupetor preklel, sej so bili tem prvi boji v Zasavju, kjer so ns elstični SS odredi okusili vztraj nost in voljo neših borcev. Bilo je okrog 20 maja 1*42. ko je komandent Stane s fttajrr sko grupo hotel Iz Dolenjske ne Štajersko Nemci ao najbrie zvedeli za nameravan pohod na ših edinic. Zato se Jih Je nagr madilo v Zaeavje med Kresnicami in Latami ter sa bližnjimi hribi nad 7000 Po železnici so se natrpali njihovi oklopnjaki. po cestah tanki, motorji, gozd pa je mrgolel zelencev. Naši so trčili na Nemce že nekje pri Tre-beljevcm, a najhujši boj je bil ne hribu JenČe in je trajal več dni in noči. Naši so imeli v primeri z Nemci malo mož, le okrog 500 jih je bilo. Nemci so bili oboroženi z vsem mogočim modernim orožjem in tehničnimi pripomočki. Borba je bila izredno huda. Nemci so izgubili 310 mož, renjenih pe je bilo nad 700. Naših nI padlo niti 10. Okupator e vozil s kamioni mrtvece proti Kranju; koder so vozili s kamioni, tam je bila cesta ze njimi krveva. Kljub veliki premoči so ae naši z odličnim manevrom prebili iz sovrežnikovege oklepa, ln sa seboj pustil sled pravih June ških borcev. Save je bila ovira, da niso mogli partizanski kurirji nemote-no po gozdnem terenu iz Dolenj ske na Štajersko, da ni mogel tudi potrebni vojni materiel In pertizanake edinlce Iz Dolenjska na štajersko ln obretno. Ker pa Je bil U teren za omenjeni prehod najbolj primeren, je bilo treba najti zvezo preko Save Dokler je bil brod, ki Je drla zvezo mad levim in desnim bregom. mad Jevnico in Senožett so se naše edinlce poaluievsle tega. toda ko Je okupator za to prehajanja preko Save Izvohal Je bilo njegovo prvo delo, da je brod rezbil. Treba je bilo najti drugo sredstvo za prehod. Sicer se je dala Sava tu na nekaj mestih prebrestl, toda le ob normalni višini vode; treba je bilo mialiti na nalive, na zimski čas Skrbi nsm je povzročal tudi ms-terlal, ki ga je bilo treba prepeljati. Kmalu so ae pojavili prv čolnar j i-partlzani domačini, k so pozneli vsak tolmun in vrtinec, vsako brzico v strugi. Kdo od borcev, ki ao šli kdaj po tem kanalu in preko Save, se ne spo-minja neustrašenega Miklevže Flori je na, Andreje, Caruge, Hra sta, ki so bili ob vsski uri na meatu in ob vsakem vremenu Čolničke, velike za prevoz 2 do ljudi, pe so jim oskrbeli domačini: I ven Jerine, Anton Upej Parkelj in drugi. Po vožnji, ko so Jo opravili nevedno po polnoči do zjutrej, je bilo trebe čolne skriti v bunkerje ob strugi, protju In meskirsti ves teren, de niso okupatorjeve patrulje izvo-vale nočnih prehodov. Večkrat pa se je zgodilo, da je okupator izvohel bunkerje, čoln razbil in postavil zasedo. Seveda so nasi po kanalu o vsem tem takoj obvestili vojsko, v naglic M Je pa vendarle zgodilo, de so prišle neše edinice do strugi in saregljele so strojnice, boj Ja vnel. Zgodilo se je celo, de so naši bredli eli pa bill a čolni fta v strugi, ko jih je nensdoma napadel sovražnik. Mnogo, mnogo vedo po vede ti naši senožeški brodnik i-partizani o toplih poletnih nočeh v savskih valovih, kakor tudi o ostrem Januarskem, do kosti seKsjočem mrazu m lede nlh savskih valovih, ki so zagr- Listnica uredništva Kar poštni sakon prepoveduje vsako oglašanja kakršnega koli sračksnjs v listih, prosimo t dopisnike, Id oglašajo priredbe svojih društev ali drugih orgs nI taci j, ali pa kako drugo akcijo ta sbirsnje denarja, naj v svojih poročilih ne omenjajo srečk ali srečkanja. kakor tudi ne kartnih ali tombuleklh sabav, ako Je sanja določene vaiopnina. Poštne uprava tehtava od net, da mors a tako oglašanje It lista. Pro-slmo, držite so tega.. Ustavodajno sobranje Makedonije bo imelo 193 poslancev Skoplje, 16. avg.—Federalna volivna komisija je objavila sklep, po katerem bo imelo Ustavodajno sobranje Makedonije 193 ljudskih poslancev. , Volitve v Ustavodajno sobranje LR skopljansko okrožje 58, veleško 27, bitoljsko 60, štipsko 33, mesto Skoplje pa 15 poslancev. Federalna volivna komisija je določila volivne komisije po o-krajnih upravnih enotah, ki bo do v direktni zvezi s federalno volivno komisijo. Razni mali oglasi URADNO NAZNANILO ZA VOLITVE S tem se uradno naznanja, da se bodo vršile splošne volitve v MESTIH, TRGIH IN VASEH IN V NE-INKORPORIRANIH TERITORIJIH v okraju Cook pod jurisdikcijo okrajnega pisarja okraja Cook v Illinoisu, v TOREK, 5. NOVEMBRA, A. D. 1046, na glasovanju opravičenim volilcem omenjenega teritorija bo vprašanje udoptiranja volilnih strojev za uporabo ob bodočih volitvah v omenjenem teritoriju. Koče za omenjeno volitev bodo odprte od 8. ure v jutro do 5. popoldne. Volitev za omenjene volitve bo v kočah za vBak preeinkt uradno postavljen od odbora okrajnega komisarja okraja Cook, kot stoji v zapiskih v uradu okrajnega pisarja v County Building, Chicago, Illinois. MICHAEL J. FLYNN, County Clerk of Cook County Datirano: 14. oktobra, A. D. 1946. TISKARNA S.N.P.J. -sprejema vsa- V tiskar g ko obrt spadajoča dela Tiska vebile ze veselice in shode, vlzltnlce, Čssnike, knjige, kolederje, letake ltd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, engleškem jeziku ln drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vse pojasnila deje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unijsko delo prvt vrsta Pišite po :nformscije ns nsslov: snpj printery »57 SI S. Lawndale Avenue . . Chicago 2J. Illinois TEL. BOCK WELL 4604 ROUGH GRINDERS v. Day or Night - 95c per hour 10c Bonus for night work 10% Bonus quarterly App\y LOGAN ENGINEERING CO. 4901 W. Lawrence Ave. GIRLS Light Hand Work in Plastic Box Factory 325 N. Wells Street 8th Floor Phone: Superior 8076 SEND FLOWERS Janitors and Janitresses MOPPERS and GENERAL CLEANERS No Experience necessary Day or Night work JANITRESSES per hour JANITORS 89c per hour Vacation - Sickness and Holidays with pay and many other benefits. University of Illinois 1835 W. Polk St.. Room 247 We need immediately 2Q_Mr»i1 for trimming trees-EtoZ!3 $1-00 per hour; inex£ ; Per hour. We wiU hour week; 6 day week We get you room and board-Fox ley Tree Expert, Phon,. u 487Y4. 5630 l^Z^X STEADY JOB FOR DEPEND; WORKER Top wage. . Girl or woman. . time tor Soda Fountain work s] to 10 PM - 6 day week. MONTEREY PHARMACY Beverly 8252 HISNA GOSPODIN IN KUHARICA' dobi delo nri mali odrasli družil Svojo prljsino sobo in radij« hrano v dobrem domu. Kličite: Tel. UNIVERSITY 8907 Ob jeseru na severni tirani | pri MILBURN ulici. H — M-E-N — !! We need Immediately—Exper METAL SQUARE SHEAR Also GENERAL FACTORY WOI.. Experienced and inexperisti Good psy - Steady work - SO wook - l'/a overtime • Chi advancement These jobs offer security GENERAL ETCHI1 and MFG. CO. 3070 W. GRAND AVENUE I hedman & co. NEEDS IMMEDIATELY , JANITOR also WATCHMAN DUTIES NIGHTS GOOD PAY MINIMUM 50 HOURS WEEKLY \Vz TIME OVER 40 HOURS STEADY EMPLOYMENT Hospital and Accident Insurance - - Sick Benefits Best working conditions hedman & co. 115TW. Armitage Ave. Ask for Mr O. S. Carlson Phone Lincoln 2735 MIDDLE-AGED MAN Night Clean-up Work GOOD PAY GOOD HOURS No Experience necessary See Manager Evenings FREJLACH'S Ice Cream Co. 7112 Cormak Road. Berwyn. 111. NAROČNIKOM Datum v oklepaju« na primer (Oct. 31, 1946). poleg vašega Imena na naslovu pomenL da ▼am Je a tem datumom potekle naročnina. Ponovita jo pravo časno, da ea vam list na ustavi ALI GLEDATE ZA DOBI PLAČO IN STABILNOST?] Tololon kompanlja Ima takih prilik HIŠNICE (JANITRESSES) Takoj od sačetks plača 72 He uro, po treh mesecih 11 Vit na t In po šestih mesecih po 12 tt uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VS DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do ure ponoči. Oglasite so pri ILUN01S BI TELEPHONE COMPANY v uposlovslnem uradu m v pritličju 309 W. WASHINGTON All ste naročeni ns "Proeveto"? Podplrsjie svoi naročite si dnevnik prosveti Po sklopu 12. rodno konvencijo ao lshko nsročl as list Proavetei prišteje eden. dva. tri. štiri sil pot členov Is one družine k eni narei-ninL List Prosveto stane sa vso enako, ss člane sli nečlane M.90 " ono letno naročnino. Ker pa člani še plačajo pri ssesmentu 91-20 tednik, so Jim to prišteje k naročnini. Torej sode) nI vsroka. re ds Jo list predrag sa člane SNPJ. List Proevets je vsše lastnina gotovo Jo v vsaki drušinl nekdo, ki hI rsd čitsl list vssk dan. Pojaanllot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti čW SNPJ, ali če se preseli p^č od družine ln bo zahteval sam no) 1» tednik, bode moral tis« člsn iz dotične družine, ki je tako skupnj naročena ns dnevnik Prosveto, to UkoJ nsznanitl upravniltvu lir in obenem doplsčati dotično vsoto listu Prosveta. Ako t< *> stori, tedsj mors uprsvništvo znižati datum za to vsoto naročnin Cona listu Prosveta Jot Ze Zdruš. dršave In Kanado 34.00 1 tednik In______4.S0 3 tednika la______3.30 3 tednike In________2.40 4 tednike in__________1.20 I tednikov ln__nič Za Evropo Jo.-_________ Ispolnito spodnji Irupon. prilošlte potrebno *toto d,n'r'' * Money Order v pismu in si naročite Proeveto. Ust. ki je rtu Za Chicago ln okolico Je 1 tednik ln —............ 2 tednika In ---------- 3 tednike In —.....— 4 tednike In 5 tednikov ln —......- ....... 19.00 PROSVETA. SNPJ. 2957 So. Lawndale Ave. Chicago 23. I1L Priloženo pošiljam naročnino ss list Proevete L Ime............................... ČL droit*« vsoto 9 Uatsvito tednik in gs pripišite k ssoji osročnlal ^ členov moje družine: 1................................................. ČL dmštvs M- - 3 .....................................ČL droštvs ž* - 4. ......................... ČL drošm H. - i. ' ČL droit" Dršsvs Noe tier aavočadk O