V sodni dvorani št. 15.
Prednosti novega druzbenega reda se odražajo pn vsem, kar raste na področjn naše domovlne. Vzporedno s to rastjo pa raste lik liudi, ki sprejemajo novi družbeni red kot svoj red.
Razna gospodarsko življenjska vpraša-nja so bila svojčas nerešljiva. Začenjali so se sodni procesi, ki so končavali z enim ali drugim obubožanjem al> celo z maščevanjem.
Svobodni Uudie rešujefo vsa vprašanja na krajši in življeniski način. Četudi pri~ dejo razne stvari pred sodišče se iih večina konča s poravnavo.
Navafamo v dokaz nekaj primerov:
Kocmut Elizabet<i, posestnica v Trnovskt vasi, tn Rajšp Martin prr sestnik istotam se nista mogla zediniti v vprašaniu časa, kdai bo Kocmutova dcr bila vrnjeno strešno opeko, ki jo ie po-sodila Rajšpu. Končno sta se sporazur mela za čas 2 mesecev.
Roškar Karl, kovač iz Spuhlje, dolgo ni hotel razumeti skrbi potrošr niške zadruge v Ptuju. da \e ne bi nikdo izkoriščal. Račun za kovasko o<*tje )e končno brez oboiavUonja poravnal.
Zelenko J anez, prevžitkar iz Kr carja, in Lončarič Ladv ik iz Ki~ carja sta imela spor zatad; izkupička za kravo, ki ga je Lončarič neupravičeno dvlgnil pri Hameršaku fvanu, ni ga r>u izročU Zelenku. S poravnavo stn končala spor
Zibrat Franc iz Huma in njegova icna se nista mogla zedintti v gospodar-skih vprašanjih. Celotna družina ie trpe-la poslcdke teh nasprotij, največ pa 7-letna hcevka Marifa In 13-lcm sin Franc. Otroci so vedno težko prenašall nesozlcsja med stcrčt.
Zena Marija }e knnrno uvideh, dn hvr če nkn mož Franc imeti pr; hiši red in znosno živlienie za vsn drnžino.
Njun scdni akt \c odložen, startšc pa sta sknpaj z otrokoma, čctudi fe vse iz~ gledalo. da se bosta rcz&fi. Mnč Ijvbezai do otrok je le vadno zmagala nad slar bostmi nezaupanja, lcze in trme
Ciglar Roza, kmetica v Fodvirr cih, in Kol arič Ant on, kova< >st<r tam. sta posestna soseda na razpolov-Ijeni parceli, ki io }e razmeTil m rnmeri-čil geometer. Ciglarieva le mejnike if drla Mtini spOri so Wi svojčas nevartii. Ciglarieva in Kolarič pa sta ga končala s poravnavo.
Marčec Anton, posestnik iz Obr<r ia, in Ivančič Vinko, posestnik istotam, sta dala po enega knnia za vprego v no-
moč akciii za prevoz lesa na Pohorja, kamor sta tudi sama odšla.
Marčecu je zbolela žena, zato \e odšel domov, Ivančič pa je ostal s konjema na Pohorju. Ob koncu ]e dobil Ivančič pla-čilo za svoie delo in za delo obeh koni. Prvotno se ni dal prepričati, da \e tudi Marčecev konj konstil prevozom, zato }e del prejetega denarja pripadal Mar čecu. Končno je Ivančič uvidel, da je Marčeceva zahteva upravičena. Spor je končan s poravnavo.
Korže Franc, posestnik v Stoper-cah, se je zdravil v ptujski bolnici zaradi poškodb, ki mu }e povzročil koni Le~ skovar Antona. posestnika iz Sveče
V Podložu se )e odpeljal Korže s bo-lesljem mfmo Leskovarjevega vprežncga konja. ki ga nihdo ni držal na crsti na vajetih. Kmaln je pndrvel Leskovarjev konj z vozom p>, cesti Zadel le v Kor žetov kolesell, ga vlekel za seboj in končno prevrgel. Padec s koleslh za Koržefa ni bil brez posledic
Izrednih in nekonstnih stroškov se nikdo ne veseli. Tudi Leskovar se nr\ot-no ni mogel ^rijazniti s tcm da ga bn mala neprevidnost pri nadzorovaniu ko-nja stala več Hsočcv. Končno »V uvidel svofo navako in podpisal poravnavo
Mohorko Urban in ZofiIa, pre-
vžitarja v Kočicnh ter vosestnika K o-drič Jurij iti Marifa iz Kočic imajo svofe tcžnve. Vžltkarsko vpraicr nic ni enosfnvno.
Pn nngndbl b< morata Kod-lceva dati pre\ žtkarjema dosmrtne stanovnnjske fn prevž'tne pmvice s skapno hrano, sl~ cer pa V« vseh oridelkov v naravi ali v zo*ovini
Ze od 1. iu'lfa 1947 šivVa narozen S poravnavo   fe   odnravVena  njihovo
tq doioron ?a<t 20 kr; i?ln$?<m<> Vžolt. ?R1 kg krnwmrfq, 70f> Utrnv fimš vru. 181 lUrov vina in nehai v d*ntrhi Zrcr ven trga je v*"'«?^rm v i7n<-avnv> dn hc>-strj smeln vžUkorfa souvorofrfintf vnrfo, ki Jo Kodričeva vo^n iz grabe na dom. ¦
Nefteto oMik imajo gospodarski od~ nosi mcd delovnimi Ijudmi na vaseh
Pri Ijudeh kt izpolnjuifh medsebojne obvcze, do sporov ne prihaja.
Posknsov izkfirifčanla. skrifib zn ravta-čevanjem. Izmihaplcm in neiividpvnosth driovnl Ijndfe več ne dopusroio kar llnt tudi ni treba, saj zivimo v držnvi z drvž benim redom kje? fe trebr sproti ov<r mogočiti vsak noskns nercda ali nespn-šiovanja noštpnih medseboimh odnoaov
Pz